Tednilt Glasilo Socialistične zveze delofnega ljudstva za Podrarje štev. 40 Ptui, dne 19. oktobra 1962 CENA 20 PIN TedniTč irhata pod tem slčraiSa- aim imenom od 24 nov 1»61 da- lje na predlog Obf-inskih odborov ^ZDL Ptu.1 in Ormož — Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 156. fekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št 604-19-1-206 - Tiska časopisno podjetje »Ma- iborski tisk« - Rokopisov v^račamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. TcCIna ilospodarshih organlzacif T občini bo prc$ci|la icfo^nfi proizfodni plan v torek, 17. oktobra 1962, je bilo r> Ptuju o nejni sobi Občin- skega ljudskega odbora posve- tovanje predsednice občinskega ljudskega odbora tov. Lojzke Stropnikove z direktorji gospo- darskih organizacij z območja občine Ptuj v zvezi'z gibanjem gospodarstva v minulih 9 me- secih, v zvezi z delitvijo osebne- ga dohodka in s kadri ter o zve- zi s problemi, ki jih je navrgla razprava. Poleg priznanj ko^lektivom, ki so v minulih 9 mesecih izpolni- li vse planske naloge in opozo- ril na slabosti, ki ponekod za- virajo in onemogočajo dosego plana, so odne«li udeleženci s posvetovanja vtis, da sta poro- čevalca tov. Miha Kolarič in Viktor Makovec po skrbno zbranih podatkih podala realno sliko gospodarjenja v občini Ptuj v minulih 9 mesecih, ki ka- že, da so kolektivi blizu letoš- nje planske ravni in da bo v večini gospodarskih organiza- cij plan proizvodnje, realizaci- je osebnega in čistega dohodka dosežen v pričakovani višini. Z diskusijo so bili razmotreni pro- blemi pred širokim forumom, ki je potegnil iz njih svoje na- svete, pobude in nauke, potreb- ne za nadaljnje bodoče uspešno delo kolektivov in celotne obči- ne. Glede na vnovčeno realizacijo in na primerjavo z letom 1961. so dosegla v letošnjih 9 mesecih najvišji odstotek realizacije na področju industrije tovarna strojil Majšperk, Ptujska tis- karna' TAP Ptuj, TGA Kidriče- vo, podjetje za popravilo voz J Z in Opekarna Zabjak. Nad 100 ^/o je dosegla realizacije tu- di Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, do 100 "/o pa le Delta in Tekstilna tovarna Ptuj. Med 6 kmetijskimi organizacijami so dosegle najboljšo realizacijo KZ Jože Lacko, KZ Dravsko polje in Kmetijski kombinat Ptuj, za njimi pa so KZ Haloze, Ptujsko polje in KZ Hajdina. Mestni projektivni biro Ptuj je nekaj na boljšem od »Drave« Ptuj. V prometu je letos pod- jetje Agrotransport z realizaci- jo mnogo na boljšem kot lani. V trgovini so z realizacijo med prvimi Perutnina, Les, Merkur, Izbira, sledijo pa jim Sadjar, Panonija, Petovija in Slovenske gorice. V gostinstvu je glede vnovčene realizacije Beli križ z Borlom na boljšem kot zadruž- na gostilna Breg in Haloški bi- ser. V obrti prednjačijo Moda. Gradnje, Krojaško-šiviljska de- lavnica Kidričevo, sedaj zdru- žena z Modo, Vodovod s kana- lizacijo, sledijo pa jim Pleskar, Krojaška-šiviljska delavnica Ptuj, Elektrokovinar, Mestni ki- no in Strojne delavnice. iNad 100^'/o pri vnovčenju realizacije v primerjavi z 1961 so dosegli tudi obrati Dravinja, Lovrenc, Brivskofrizerski salon Ptuj ter Pekarne in mlini Vinko Reš Ptuj. Izpod 100 «/o sta ostali Zveplarna Ptuj ter Čevljarska delavnica Kidričevo. Ze po odstotku vnovčene re- alizacije v primerjavi z 1961. letom se v minulih 9 mesecih le- tošnjega leta vidi, da je večina gospodarskih organizacij na ravni aktivnosti ali vsaj blizu nje. Glede neto osebnega dohodka pa velja ugotovitev, da povsffd ni rastel s proizvodnjo in reali- zacijo, ampak ju je fKinekod prehiteval in zanj ni mogoče najti opravičila. Najvišje nad 100 v primer- javi z 1961. letom so pri oseb- nem dohodku prišle v minulih 9 mesecih Tekstilna tovarna Ptuj. Podjetje za popravilo voz J Z Ptuj. Ptujska tisharna. Ope- karna Zabjak in Tovarna vol- nenih izdelkov. Sledijo jim >Delta< Ptuj. TAP Ptuj. TGA Kidričevo Edino Tovarna stro- jil Majšperk ni dosegla letos 100*1» osebnega neto dohodka v primerjavi z 1961. letom. V trgovini so dosegle najvišji osebni dohodek v primerjavi z 1961. letom Perutnina. Merkur, Izbira, Panonija m Sadjar, sle- dijo pa jim Slovenske gorice, Petovia, in Les. V gostinstvu sta na boljšem Bori in Haloški Bi- ser, na slabšem pa sta Beli križ in Zadružna gostilna Breg. V obrti so na boljšem pri Vodovo- du in kanalizaciji Ptuj. pri Elektrokovinarju, pri Krojaški šiviljski delavnici Ptuj, pri Pleskarju in pri Mestnem kinu. Sledijo jim Krojaško-šiviljske delavnice Kidričevo, Brivsko- frizerski salon Ptuj. Gradnje, Strojne delaA niče Ptuj in Moda Ptuj. Na slabšem so Pekarne- mlini Ptuj. Zveplarna, Čevljar- ska delavnica Kidričevo in Dravinja pri Lovrencu Glede števila zaposlenih so presegli v letošnjih 8 mesecih v primerjavi z lanskim letom v industriji 100 "/o zaposlenih pri Tekstilni tovarni Ptuj. v TAP Ptuj, v podjetju za popravilo voz JŽ Ptuj. v TGA Kidričevo in v Delti Ptuj. Lanskega števi- la zaposlenih pa letos niso do- segli v Ptujski tiskarni, v To- varni volnenih izdelkov Majš- perk, v Opekarni Zabjak ter v Strojilki v Majšperku. V kme- tijstvu so imeli letos več delav- cev kot lani v Kmetijskem kombinatu Ptuj, v KZ Dravsko 3olje in v KZ Hajdina. Manj ^ot lani imajo zaposlenih pri jri KZ Jože Lacko Ptuj. pri vZ Ptujsko polje in pri KZ Ha- loze. V trgovini je najbolj na- raslo število zaposlenih pri Sadjarju, pri Izbiri, pri Mer- kurju, pri Perutnini, izpod lan- skega števila zaposlenih pa so pri Panoniji Ptuj. pri Petoviji. v Slovenskih goricah in pri Le- su. Od gostinstva je ostala iz- pod 100''/o lani zaposlenih Za- družna gostilna Breg. med tem ko so Bori. Beli križ in Haloški biser povečali število zaposle- nih. V obrti so presegli lansko- letno število zaposlenih le pri Pleskarju, pri Elektrokovini. pri Mestnem kinu, pri Gradnjah pri Vodovodu in kanalizaciji, pri Modi. pri Pekarnah in mli- nu Vinko Reš Ptuj. pri Briv- sko-frizerskem salonu ter pri Krojaško-šiviljski delavnici. Pri istem številu kot lani so ostali le pri Strojnih delavnicah, pri Žveplarni. pri Krojaško šivilj- ski delavnici Kidričevo sedaj Moda Ptuj; manj kot lani ima- jo zaposlenih pri »Dravinji« Lovrenc. V diskusiji so navzoči direk- torji izrazili, kako gledajo nji- hovi kolektivi na domače pro- bleme, ki se jih je dotaknilo po- svetovanje. V zvezi s sklepi prejšnjega posvetovanja se je izkazalo, da je večina gospodarskih organi- zacij za to, da se prizna pred- nost zgraditvi nove pošte in te- lefona in bo tudi večina kolek- tivov podprla graditev ptt po- slopja, čeprav je nujno potrebna ureditve tudi železniška tovor- na postaja. V vrsti razprav o perečih problemih je ostala debata pri vprašanju odkupa kmetijskih zemljišč za Kombinat Ptuj in za kmetijske zadruge. Prav posebna pozornost je bila izkazana vprašanju tehnič- nih strokovnih kadrov v pod- jetjih, ki jih je v občini prema- lo. V gospodarskih organizaci- jah pride na t tehnika do 100 ljudi. Pri .Strojnih delavnicah pride na tehnika 128 delavcev, pri Gradnjah 112. pri Dravi 77, pri Opekarni 77, pri Podjetju za popravilo voz J Z 60, pri Agrotransportu 55 in pri TAP 45 delavcev. V teh podjetjih je vprašanje tehničnega kadra najbolj pereče. F ostalih gospo- darskih or. kot npr. pri Elektro- kovinarju pride na 1 tehničnega strokovnjaka 18 delavcev, pri Strojilki v Majšperku 36. pri Volnenki 16. v TGA Kidričevo 11. v Tekstilni tovarni Ptuj 28 delavcev, pri Kmetijskem kom- binatu 26 in pri KZ Cirkulane 22 delavcev. Na boljšem so le fri KZ Dravsko polje, KZ Jože ^acko. in KZ Ptujsko polje ter KZ Hajdina, kjer pride na 1 tehničnega strokovnjaka le 3 — 9 delavcev. Predsednica občine tovašica Stropnikova je na ta problem posebej opozorila, sicer se lahko zgodi, da bo naše gospodarstvo ravno zaradi tega pomanjkanje strokovnega tehničnega kadra trpelo največjo škodo. Enako je s komercialnimi strokovnjaki in z računovodskim kadrom, ki ga primanjkuje. Prav zanimiva je bila raz- prava o odkupovanju zemlje, o ponudbi, plačevanju in skrbi za starejše ljudi iz kmetijstva, ki odstopajo KZ ali kombinatu svojo zemljo. Tudi na ta pro- blem je opozorila predsednica občine tov. Stropnikova vse na- vzoče na konferenci, da je po- trebno resno obravnavati pro- blem odkupa zemlje za potrebe kombinata in kmetijskih za- drug. Posvetovanje se je sicer za- vleklo, bilo pa je koristno za vse jn bo po svoje prispevalo k izvajanju novih napotkov za bodoče resno in uspešno delo. VJ. Pogled z Rodnei:a vrha proti Mverozapadu v smeri Ptujske gore po trgatvi. (Posnetek: J. VrabI) Tako obirajo v skupinah v trgat vi mladi ljudje trto za trto v vinogradih kombinata Posojila za nakup zemlfe Kmetijska banka bo v ta namen odobrila posebna posojila % Beograd, 18. okt. (Tanjug) 0 Jugoslovanska kmf-tijska ban- 0 ka bo odobravala posojila 0 družbenim gospodarstvom, ki odkupujejo zemljo Posojila # bodo lahkn uporabili tudi za # kritje stroškov pri komasaciji Posojila bodo dajali za doho največ 20 let z 2-odst. obrestmi. Osnovni f>C'goj je, da cena zemlje ne bo višja kot 120.000 din za h-a zemlje od 1 do 4. raz. in 90.000 dinarjev za ha zemlje 5. m 6 razr*;da. Če bodo družbena gospo- darstva odkupila /zemljo po višji ceni. bodo morala knti nazliko iz lastnih sredstev m ne iz posojila. Konferenca ZKS bo v petek 27. X. 1962 v Ptuju Občinski komite ZKS Ptuj je razposlal te dni delegatorii orsa- nizacij ZKS na svo,iem območ- ju vabila na V. občinsko kon- ferenco Zveze komunistov obči- ne Ptuj, ki bo v petek. 26. ok- tobra 1962. ob 8. ure dalje v ve- liki dvorani občinskega ljudske- ga odbora Ptuj. Na vabilu je predlog dnevnega reda konference. Po otvoritvi konference in izvolitvi organov bi naj bil referat o vlogi in na- logah članov ZKS, poiročilo revi- zijske komisije, poročilo veri- fikacijske komi.cije, razprava o referatu in poročilih, razrešnica občinskemu komiteju in revizij- ski komisiji, poročlo kandidacij- ske komisije, volitve občinske- ga komiteja in revizijske komi- sije ZKS, poroičlo volilne komi- sije in zaključek konference. Vsi delegati prejmejo tudi te- ze za konferenco, ki jih je pri- pravil občinski komite ZKS. Sa- ma konferenca bo imela izključ- no delovni- značaj. Zato bodo de- legatom toliko bolj dobrodošle teze o problemih, o katerih bodo razpravljali na konferenci. Ob- ravnavano bo celotno politično in gospodarsko stanje v občini Ptuj. Sam občinski komite ni pri- pravil za konferenco posebnega poročila, kakor je to bilo prej v navadi, ampak bodo delegati po referatu in v razpravi nakazali, v kakšni meri so se komunisti angažirali pri izvajanju nalog, naštetih v dokumentih CK ZKS in v razpravah v osnov, organi- zacijah ZKS in v aktivih komu- nistov. V tezah je nakazanih v 24 točkah vrsta problemov, po ka- terih se bodo, delegati pripravili na razpravo in bo konferenca predvidoma trajala ves dan. DOTRAJAN MOST ZAPRL POT 220 MILIJONOM 9 Most čez Dravo v Ormožu, ki vodi na hrvaško stran, je zaprt že drugo leto Računajo, da ormo- ška občina zaradi zaprtega, dotra- janega mostu, izgubi letno okoli 220 milijonov dinarjev, ki so jih Hrvatje pustili na tej strani Most so morali zapreti, ker je dotrajan. Za nov most še ni ne načrtov, ne zbranih siedstev Sicer pa se ob- čina trudi, da bi bi) ta problem v doglednem času rešen. Tudi borlski most kaže, da bo vsak čas odslužil. Tako Ormož praktično s Hrvatsko ^lede to- vornega prometa ne bo imel druge zveze, kot preko Cakovca. -y TE DNI PO SVETU Generalna skupščina Združenih narodov je v sredo zaključila splofno razpravo, v katero je po- seglo več kot 90 vodij delegacij. Od sedaj dalje se bo delo odvi- jalo v posameznih odborih. Kakor poročajo iz .Temena, invazijske čete niso uspele prodreti do glav- nega mesta Sane in se sedaj po- ražene umikajo. Oživele pa so govorice, da se bosta kmalu sre- čala premier Hruščev in predsed- nik Kennedy v New Yorku, če- prav uradno o tem molče. • Prvo vprašanje Medtem ko so predstavniki ve- like večine članic OZN v splošni razpravi pojasnili svoja stališča do vseh perečih mednarodnih vprašanj, se bodo v posameznih odborih lotili konkretnega dnev- nega reda. Najpomembnejše bodo brez dvoma razprave v političnem odboru, ko se bodo dotaknili pre- povedi jedrskih poizkusov. Značilno je, da so jedrske sile same ugotovile, da gre za pro- blem, ki neposredno ogroža ves svet Prav takn očitno pa je. da ne namerava niti Vzhod niti Za- hod popustiti v svojih stališčih. Strah, da bi utegnil kdo v času »premirja« (t j sporazuma o pre- nehanju jedrskih eksplozij) pre- hiteti drugega, je še vedno tako močan, da pretehta pametne, zdrave razloge. Tega velikega nesmisla se za- veda večina delegacij v OZN, vendar niso enotnega mnenja. Blokovsko obarvane dežele oma- hujejo med realnostjo in »pokor- ščino« blokovski disciplini. Na drugi strani si nevezani svet pri- zadeva s svojimi jasnimi dokazi prepričati svet v neumnost med- sebojnega tekmovanja s sredstvi, ki lahko ob najmanjši neprevid- nosti uničijo življenje na Zemlji. • Svetovna gospodarska konferenca v gospodarsko-socialnem odbo- ru bo zavzemalo najpomembnejše mesto priporočilo znane gospo- darske konference v Kairu, naj bi sklicali svetovno konferenco in se na njej pomenili o pravični go- spodarski pomoči razvitih neraz- vitim. Značilno je. da se s tako konfe- renco strinjata tudi oba bloka. Vendar se tudi tu kažejo določe- ne težnje. Zahod bi npr. rad, da bi konferenca bila potem, ko bi že ustanovili svoje gospodarske grupacije in potem nastopili na konferenci z — gotovimi dejstvi. Vzhod preveč povezuje to konfe- renco z nekakšnim sporazumom med obema blokoma o enako- pravnem gospodarskem sodelova- nju, pri čemer se pojem enako- pravne gospodarske moči ne gle- de na blokovsko pripadnost deže- de-dajavke nekako umika na drugo mesto. Tudi tu je velika naloga neve- zanih dežel, da vplivajo na dele- gacije in dosežejo, da bodo kon- ferenco čimpreje sklicali in da bo rodila tudi predvidene sadove Ce namreč uspe, bo zadala mo- čan udarec blokovskim razprti- jam. ^ Napadavec se umika Medtem ko so imele saudske enote, s katerimi je skušal pre- tendent za kraljevski prestol princ Al Hasan prodreti v Jemen in strmoglaviti novo vlado, prve dni nekaj uspehov, so čete revo- lucionarnih oblasti napade odbi- le in izgnale napadavce. Življe- nje v deželi je sicer povsem nor- malno. Vlada si prizadeva, da bi čimprej pripravila vse potrebno 23 prehod od zaostalosti v novej- ši, sodobnejši čas. , Po pr^-ih vesteh sodeč, naj bi 1 dosedanji poglavar Jemena El Eadr padel v času, ko so obstre- ljevali njegovo rezidenco. Sedaj so se razširili glasovi, da se mu je posrečilo pobegniti, preoblečen v gardnega vojaka in da je nekje na Saudskem ozemlju. Baje je že zahteval od glavnega tajnika Arabske lige posebno zasedanje. Na drugi strani vedo povedati, da se princ Al Hasan in bivši imam ne vidita kdo ve kako ra- da. To seveda ne pomeni, da ne bi sedaj združila sil za boj proti Arabski republiki Jemen. Pri tem uživata podporo ne le kraljevskih dinastij na Arabskem polotoku, temveč tudi Britancev, ki se bo- je, da bi se revolucionarni val dotaknil tudi njihovih protekto- ratov na jugu Arabskega poloto- ka. Malce sumljivo luč meče tudi vest, da se je ameriško ladjevje približalo Saudskim vodam. Je- menska notranja zadeva utegne postati žarišče resnih mednarod- nih trenj . . . Previdnost prot' reakcionarnim silam \ Gani — Vsakdo je pre- iskan pred vstopom v skupščino stran 2 TEDNIK m7. R. uBJuim wm Ml m n M M Snive v Ptuju Na svoji zadnji seji, ki Je bila 26. septembra t. L, je občinski lj*Kiski odibor Ptuj razpravljal med druigim tudi o predlogu ob- čjaiskega sveta za šolstvo v zve- zd s potrebo po graditvi nove sode za področje mesta severno od reike Draive. Svet za šolstvo je namireč utemeljeval potrebo po tej gradnji predvsem z pre- natepanostjo osnovne šole Tone- ta Zffiidaj-iiča in da ni zaradi te- ga bilo potrebno povečati šol- ski okol^ šole France Osojnik, kjer pa bi zgradili novo šolsko poslopje. Ta povečani šolski oko- liš bi 2:ajemal vse ptujisike ulice na levem brogu I>rave in vasi KacaT, Mestni vrh, Nova vas, No- vo naselje, Podvinci, Rabelčja vas, Rogoznica, Stuki in Zabjak. Ta šolski okoliš bo imel v nasled- njih letih okroig 739 šoloobvez- nih otrok, kar bi ustrezalo ka- paciteti šole, ki bi jo zgradili v Truibarjevi ulici ob dvoizmen- skem pouiku. Tako sta bila že tudi izdelana investicijski program in idejni projekt, ki sta oba že bila pred eejo potrjena. Nova šola bo torej zgrajena pod najvišjo teraso Ljijdskega vrta, med Trubarje- vo ulico in Splošno bolnišnico Ptuj. Zgradba bo enonadstrop- na s pritličnim delom za uprav- ne prostore in telovadnico. V kleti bo kotlovnica s shrambo za premog. Šola bo obsegala 2,665.30 bruto etažne površme oziroma 2,323,600 netto etažne piovršdne. V šoli bo 10 osnovnih učilniiC, 5 pomožnih učilnic, 3 katbinetl, 1 SoLska kuhinja, 1 pionireka soba, soba za razgovor s starži, v»i pomožni prostori, stanovanje za hišnika, telovad- nica s pomožnimi prostori, loče- ne sanitarije. Garderobe bodo v hodniku pred razredi, telovadni- ca pa bo imela lastne gardero- be in ^»oseben vhod. Stroški gradnje Po glavnem projektu bodo stala gradibena dela na novi stavbi in pri uredistvi oicoHice 148,028.581 dinarjev, instalacije 29,067.411 din, oprema 13,370.000 din in ostali stroški 7,000,000 din oziroma skupno vsi strošiki 198,465.992 din. V novi šoli bo dovolj prostora tudi za razne večerne šole ter bo zgradba ustrezala potrebam omenjene- ga šolsikoga okoliša v dotoi na- slednjih 10 let. Predvidevajo, da bodo gradi- li šoio okrog 20 mesecev. Nova poštna zgradba na Trgu svobode Po sklepu, ki je bil sprejet na seji občinskega Ijudsikega odbo- ra Ptuj na predlog sveta za ko- munalne in stanovanjske zade- ve, bo na vogalu Trga svobode in Vodnikove ulice (na prostoru, kjer so še ostanki minoritske cerkve) zgrajeno novo poslopje za ipotrebe okrajne pošte Ptuj. Nova zgradba bo obsegala v pritličju vhod za sitranke, govo- rilnice za lokalne in medkrajev- ne pogovore, sprejemni prostor, paketno skladišče, špedicijo, po- štne- predale, rampo, blagajno, ekonomat in ločene sanitarne prostore ter garderobe; v nad- stropjih pa delavnico avtomat- ske centrale ter prostore za glav- nega mehanika, teleprinterje, posredovalnico brzojavk, glavni razdelilnik, avtomatsko centralo, usmernik, akumulatorje, skladi- šče tel. aparatov, pisarne, sanita- rije in garderobe, medtem ko bo- do v kleti: kotlovnica s shrambo za premog, sikladišča in delav- nice s sanitarnimi prostori, Stavba bo dvonadsUpj^tm j^n v_ celoti podkletena. Z gradnjo bo iistočasno rešeno vprašanje do- stopa na dvori.šče samostana. Vhod v dosedanje prostore in v novo poštno poslopje bo iz sikup- ne pasaže na mestu, kjer je se- danji vhod v samostan. Vhod za uslužbence pošte je predviden iz Vodnikove ulice. Prezbiterij bivše minoritske cerkve bo vključen kot kulturni spomenik, potem ko bo ustrezno obnovljen, v novo zgradbo. Gradnja novega poštoega po- slopja bo zahitevala skupno 106,700.000 din sredstev. Od tega bo porabljeno za gradbena in obrtniška dela 76,313.223 din, za instalacije 15,536.777 din za ure- ditev okolice 4,700.000 din. V teh sredstvih pa niso upoštevani stroški za opremo nove pošte. Te strošike bo v celoti nosilo PTT, ki pa trenutno še niso zna- ni. V novi poštni sitavbi bo na- meščena nova avtomatska tele- fonska centrala, kar bo za Ptuj velika pridobitev. Velika fotoama- terska razstava v Mariboru Na njej bo bržkane razstavljali tudi pred- sednik republike Josip Broz - Tito v začetku novembra bo fo- toklub Maribor odprl med- klubsko razstavo umetniške fotografije v Umetnostni ga- leriji v Mariboru, lotoklub je doslej 7e sprejel preko 500 fotografij iz vse dr7ave. Med njimi so tudi dela nekaterih znanih foto umetnikov iz Za- greba. Beograda in Ljubljane. Mariborski fotoamaterji so povabili k sodelovanju na raz- stavi tudi predsednika repu- blike maršala Tita. botoama- terji upajo, da se bo predsed- nik Tito odzval njihovemu va- bilu. Tako bomo lahko bržko- ne poleg fotografij mnogih znanih jugoslovanskih avtor- jev videli v mariborski Umet- nostni galeriji tudi posnetke, ki jih je izdelal predsednik Tito. TelesBia vzgoja na univerzah Beograd, 18. okt. (Tanjug.) Predsedstvo skupnosti jugo- slovanskih univerz je na se- ji v Beogradu sklenilo, da bodo v kratkem razpravljali o uvedbi pouka telesne vzgo je na fakultete. Zveza štu- dentov naj pripravi o tem svoje predloge. V ljudski mleKlini se vzgajajo dobri upravljakd L»etne konference organizacij LMS v Delti so se udeležili tudi predstavniki ostalih družbeno političnih oirganizacij v kolekti- vu, direktor in članica občin- skega komiteja Katica Kozel. Predsednica aktiva je v svo- jem po-ročilu nakazala proble- me, s katerimi so se ukvarjali mladi med letom skupaj z osta- limi člani kolektiva. Naš list je pred kratkim obvestil javnost, da imajo v Delti nove stroje in da je odpravljeno ozko grlo li- kalnice. Mladinska organizacija je med letom o vsem tem raz- pravljala, prav tako je razprav- ljala tudi o samem gospodarje- nm v kolektivu, izvrševanju planskih natog in o diru^ pio- blemih. Da je delo arganizacije ljud- ske mladine uspe&io in da je ta organizacija najboljiša šola mla- dih upravijalcev, nam je dovolj jasen primer prav v Delti, saj je precej mladih delavk v orga- nih samoupravljanja, dosedanja predsednica aktiva LMS pa je obenem predsednica delavskega sveta. Nekatere vzpodbude, dane na mladinski konferenci, bodo po vsej verjetnosti pozitivno vpli- vale na delo aktiva v nasled- njem delovnem obdobju, vod- stvo pa ima osnovo za pravilno usmerjanje celotnega dela akti- va. F. Z. Z NOVIM LETOM TEKSTILNI KOMBINAT V MARIBORU Na današnji £*ji sveta za in- dustrijo in obrt OLO Maribor so ra.^lJiavljali o gitanju gospodai- stva v prvih devetih mesecih le- tošnjega leta ter o integracijskih težnjah v okraju. Člani sveta so dali soglasnost težnjam predsed- stva okraja glede integracije, ven- dar so hkrati poudarili, da morajo pred morebitno integracijo raz- pravljati o njej še posamezni de- lovni kolektivi. Na &oji so predstavniki tekstil- ne industrije v Mariboru seznanili člane sveta, da bodo s 1. januar- jem 19G3 ustanovili tekstilni kom- binat z združitvijo Mariborske tekstilne tovarne in Industrije modnih tkanin. Ncid 100 diplomiifitov na VEKŠ Doslej je na višji ekonomsko- komercialni šoli v Mariboru di- plomiralo nad 100 študentov, Med njimi je tudi 14 študentov, ki so Se vpisali leta 1960. Letošnji vpis rednih slušateljev je za okrog 15 odstotkov večji kot lani. Največ slušateljev je v oddelkih za zu- nanjo trgovino in turizem ter go- stinstvo. ® LiubSjano: domciči strokovnjaki so na tekočem Sinoči je bil v Ljubljani za- ključen prvi jugoslovanski sim- pozij o uporabi avtomatizacije v prometu. Razprava in referati so pokazali, da domači strokovnja- ki popolnoma poznajo problem in sodobno tehniko, ki jo da- nes uporabljajo v svetu za av- tomatizacijo prometa. Integracija Razprave o integraciji, na raz- ličnih ravneh, zbujajo včasih ob- čutek, kot da nekateri smatrajo integracij, procese le kot trenut- no politično gospodarsko akcijo, kot kak »šlager dneva«, (prav ta izraz uporabljajo), namesto da bi razumeli ta gibanja kot nujen, neizogiben, pa tudi dolgoročen proces v sodobriem gospodarstvu. Iz te ozke, napačne predpo- stavke izvirajo potem tudi prak- tična gledišča in odnos do inte- gracijskih procesov v posameznih gospodarskih organizacijah. Vzrok, da integracija marsikje počasi napreduje, je treba prav gotovo iskati tudi v taki miselno- sti. Smo razumljivo proti vsakrš- nim gospodarsko neutemeljenim, naključnim rešitvam, toda ven- dar bi kazalo pospešiti analitične priprave na integracijo — izdela- vo ustreznih elaboratov, študij in tako dalje, da bi lahko čim- prej pričeli z vsebinsko gospo- darsko obravnavo. Počasnost na tem področju opozarja na prema- lo odločen in dinamičen način re- ševanja gospodarskih vprašanj. Razprave o integracijah kažejo tudi na, po našem mnenju preoz- ko pojmovanje integracije. Bilo bi koristno, če bi se čim prej uko- reninilo stališče, da integracija ne pomeni le formalnopravne združitve podjetij, temveč organ- sko združevanje tehnoloških pro- cesov s potrebno specializacijo, oz. delitvijo dela, pri čemer for- malnopravni status integriranih skupnosti ne more biti odločilne- ga pomena. Razčiščevanje gornjih gledišč I je gotovo eden izmed pogojev, da bomo smotrno integrirali ustre- zne gospodarske procese in tako omogočili hitrejšo »industrializa- cijo naše industrije^i. Po »Večeru« M:^ stiskalnicah v Podlehniku za posjeni delavci kombinata imajo zopet mnogo dela, jj^^ Sestanek aktiva zatoimačenje ustave v sredo, 17. oktobra 1962, do- poldne se je zbral v mali dvora- ni občinskega ljudskega odbora Ptuj nad 60-čIanski širši aktiv političnih delavcev (prosvetnih delavcev, pravnikov, upravnih na- meščencev itd.), ki je pri občin- skem odboru SZDL Ptuj in ki bo po delovnih kolektivih, organiza- cijah in društvih v Ptuju in na podeželju tolmačil vsebino pred- oshutka zvezne ustave, republiš- ke ustave in občinskega statuta. Sestanek aktiva je sklical ob- činski odbor SZDL z namenom, da bi nanj prenesel tolmačenja s se- minarja v Ljubljeni v zvezi z bo- dočim političnim delom med ljud- stvom, ki sta se ga udeležila upra^/nica delavske univerze Ptuj tov. Meta Veldin in predsednik občinskega odbora SZDL tov. Branko Gorjup. N-a sestanek ak- tiva je povabil občinski odbor SZDL tudi tov. Kostrina in tov. Kosterca iz okrajnega odbora SZDL, da bi seznanila aktiv z me- todami in izkušnjami tolmačenja ustave na območju ptujske obč'- ne. Vsi udeleženci sestanka, člani aktiva, so prejel ipriročnik za tol- mačenje predosnutka ustave FSR J, ki ga je založilo uredništvo »Ko- munista« za Slovenijo, natisnila pa ga je tiskarna »Dela« v Ljub- ljani. Od vseh predavateljev so prido- bili člani aktiva vrsto pobud m izkušenj, ki jim bodo olajšale de- lo pri tolmačenju predosnutka ustave v mestu in na podeželju. V. Z. Ne boite se maščob Kdo še ni slišal, da ribe krepijo možgane? Nekateri pravijo, da jej sir težko prebavljiv. Baje težaški' delavci potrebujejo več mesa. Razširjeno je mnenje, naj hrana ob vročih dneh ne bo mastna. Dolga je vrsta zmotnih nszorov o koristnosti in škodljivost, neka- terih naših hranil. Med drugim tudi o maščobah in mastni hrani. Maščobe pa so dejansko bistvena in potrebna sestavina naše pre- hrane in prvi pogoj zdravja, zato bomo v naslednjih vrsticah po- jasnili nekaj najpogostejših zmot- nih mnenj o njih. 1. So maščobe res težko pre- bavljive? Ne. Raziskave so doka- zale, da človeško telo prebavi 92 i do 98 odstotkov vseh hranilnih maščob in olj. Vse raslinske in maščob in olj. Vse rastlinske in organizem izredno pop>olno preba- vi. 2. Ali je margarina teže pre- bavljiva od surovega masla? Ne. Pravilno izdelana margarina se v tem oziru prav nič ne razlikuje od dobrega surovege masla, tudd ne Po hranilni vrednosti. 3. Ali mastna hrana zek> redi? Kalorija masti je povsem enako- vredna kaloriji škroba, sladkorja, ali proteinov. Sicer drži, da vse- buje kilogram masla ali mesti več kalorij kakor kilogram sladkorja i ali škroba, vendar človek manj poje, kadar je mastnejšo hrano^j Mastna hrena zato nič bolj ne re-j di. 4. Ali telesna maščoba nastane iz maščobe v hrani? Naravno je domnevati, de je telesna maščoba »vskladiščena« maščoba iz hrane, ki jo zaužijemo. Proučevanja pa So pokazala, da se zaužita maščo- ba v telesu razgradi in stori nove spojine. Nekatere izmed teh zgo- re kot »gorivo«, druge grade te- lesna tkiva, nekatere pa se zopet spremene v maščobe in se nabe- rejo pod tkivom.. Sestava človeš- ke maščobe je različna od vsake druge vrste maščobe; ni torej preprosto »vskladiščena« maščoba iz prehrane. 5. Ali res maščobe povzročajo aiTteriosklerozo? Domnevajo, da poapnenje žil povzročajo mnogi činitelji: prehrana, lastnost tele- lesa, da proizvaja preveč neke snovi, imenovane klorestil itd. Maščoba v hrani utegne biti v zvezi z nastankom bolezni, toda skupaj z drugimi prehrambnimi činitelji. Etokazano je, da niti ko- ličina niti vrsta maščobe nista ne- posred. povzročitelja arterioskle- roze. To seveda ne pomeni, da bi bilo v primeru bolezni modro je- sti preveč masti. 6. Ali drži, da mastna jedila ni- so primerna za vroče dni? Naj- p>omembnejši proizvajalec toplote v naši prehrani so ogljikovi hi- drati. Zato bo topleje človeku, ki je hrano z mnogo ogljikovih hi- dratov, kakor pa tistemu, ki je bolj mastno hrano sicer enake kalorične vrednosti. Maščobe v hrani so dragocene, ker so 1. visokovredno gorivo, 2. napravijo hrano užitnejšo, 3. do- bavljajo telesu neobhodno potreb- ne maščobne kisline, 4. vsrkavajo nekatere v maščobah topne snovi in jih prenašajo po telesu. 5. po- spešujejo rast protoplazme, 6. po- magajo vzdrževati telo hladnejše v vročini in 7. toplejše v mrazu, 8. varujejo občutljive organe pred poškodbami, 9. krepijo plodilno zmožnost in 10. fizično moč. Ni torej vzroka, da bi se jih pri jedi izogibali! Zemljo je za gnojenje z gnojili potrebno pripraviti Inž. Egon Zoreč Vsak poljedelec je že gotovo opazil, da gnojila na nekem kon- cu parcele mnogo bolj učinkujejo kakor drugje, čeprav je pognojil povsod dovolj skrbno. Gre za pra- vilno pripravo zemlje za gnojenje z umetnimi gnojili. Prevelika vlažnost ni neenake toplotne raz- mere v zemlji preprečujejo, da bi se posevek povsod enakomerno razvijal, dozorel in rodil. Na ne- katerih parcelah so tu in tam ko- tanje, kjer se spomladi zadržuje voda, kar je zlasti škodljivo za ozimine. Te so na takih mestih redke in se tod razbohoti plevel. Rastline se dušijo zaradi preveli- ke vlage in le redko dozorijo. Ko- tanje je potrebno zravnati. Pri tem je potrebno živo zemljo (or- nioo) odgmšti, površino zravnati do 'mštne nactafiee s pedčeno zem- ljo ter ornico ponovno razgrniti. Premoteer dei parcele je tre^ba osušiti. T»di plevel se razvije najprej ne eoem delu parcefe ter se potejn od tod Siri na vse stra- ni. Ta^šaa žuttJBCa razštrjaija pte^ obdelati, boljše pognojiti in po FK>trebi večkrat okopati, da bi bil plevel čimbolj zanesljivo zatrt. Na nagnjenih parcelah, kjer vo- da odnaša zemljo, je ornica plit- vejša in posevek navadno slabše rasti. Trd azbita plaznica prepre- čuje, da bi plvig globlje zarezal. Tod je p>otrebno zemljo dobro po- gnojiti in orraco p>oglobiti. Različne lastnosti zemlje tudi f>ovzročajo neenakomerno rast posevkov. Ponekod je zemlja bolj izčrpana in vsebuje manj hranVl- nih snovi, zlasti če je med omico pomešane več mrtvice. Na takš- nih mestih je iX3(trebno dodatno gnojenje in obdelovanje. Pri,p>o- ročljivo je ugotoviti, katero gno- jik) v takem primeru najbolj za- leže. Manjši del njive l^ko pre- izkushno t3ko. da raztresesno na njem cestno bteto ali prah; če je aesnlja kisle, ji bo to koristilo. Itenokov siedse časti posevkov je semeda. še več. vendar so ti naj- pagosbe^. In prav te je»,potreboo Dopisujte v TEDNIK UKV zveze Za potrebe terenske ^užbe. za reševalce in gasilce 90 posebno važna telefoti^a obvestila iz osrednjega urada. V ta namen služijo avtomatizirane sprejemno- oddajne postaje. Industrija ISKRA ima oddaj- nik ki s|M!«jertmik UKM5, ki je montiran na avtatnobčki FIAT, prek katerega se brezaftno pogo- varjajo s podobrtim vozflom, ki ima enako aparaturo in kroži po mestnih ulicah. Aparatura doro- normahve zveze v cazdaiji od 5Evropa«. Že dolgo se sliši v jav- nosti mnenje, da bi bilo najbolj- še, če bi služili H prostori restav- raciji »EVROPA«, ki bi naj imela za goste razna brezalkoholna okrepčila, kot jih ima na primer restavracija »Soča« v Mariboru in kjer bi se naj zadrževali dijaki ptujskih strokovnih šol, ko čaka- jo na avtobuse in vlake ter tudi drugi potniki, ki bi se hoteli okrepčati s kavo, čajem, kakaom, slaščicami, raznimi toplimi jedili itd. Neizpodbitno je, da se je pod- jetje »Vinko Reš« s svojo slašči- čarno v ulici heroja Lacka dobro uveljavilo, kar potrjuje stalno le- po število gostov, odraslih in mla- dine, stalnih gostov in potujočih, ima pa žal pretesen prostor za večje število gostov. Zaradi tega hitro nastane gneča zlasti v po- letnih mesecih, ko prihajajo na obisk šole. Poleti se je večkrat dogajalo, da so spremljevalci iz- letnikov razvrstili kolono otrok pred slaščičarno po pločniku in so potem postopoma spuščali v sla- ščičarno po dva ali tri otroke. V lokalu restavracije »Evropa« b'i tako reševanje stiske slaščičarne odpadlo. Pod naslovom »kavarna« ta lokal nikdar ni mnogo pK>menil. Za goste bi bilo končno vseeno, ali bi bila to restavracija »Haloš- kega bisera« ali podjetja »Vinko Reš«, pač pa bi bilo zanje važno, katero izmed teh dveh podjetij bi imelo za vse ugodnejše cene in večji obisk ob slovesu glede do- bre postrežbe in reda. Navsezadnje bi celo lahko osta- lo ime »Restavracija Evropa«, moralo pa bi veljati, da v tem lo- kalu ni več mesta za metanje kart, ker tega nikjer v mlečnih restavracijah ne dovoljujejo. Podjetju »Haloški biser« ali »Vinko Reš« ne bi bilo težko pri- dobiti odraslih in mlajših gostov, ki izbirajo med gostilno in hote- lom, ki se zadovoljujejo z brez- alkoholnimi stvarmi, ki radi malo posede, popijejo črno kavo ali čaj. nekaj pojužinajo in zopet nada- ljujejo svojo ix>t peš, z osebnimi vozili, avtobusi ali vlaki, ali pa končejo svoj sprehod ali obisk v restavraciji pri kosu torte ali pri kokti. Za najboljšo rešitev tega vpra- šanja je najbolj zainteresirana stanovanjska skupnost Ptuj, ki ji je mnogo zato, da bi služil lokal »Evropa« glede na visoke stroške adaptacij in ureditev javnosti v mejah svojih kapacitet. Zato tudi pričakuje od podjetij »Haloški bi- ser« in »Vinko Reš« vse razume- vanje, da bi dobil Ptuj še pred novim letom mlečno restavracijo pod imenom »Evropa« ali »Pes- nica«. Začel je odkup letošnje- ga pridelka mošta Kmetijske zadruge na vinorod- nih območjih v ptujski občini in v Občini Ormaž so začele v pone- deljek, 15. oktobra 1962, z odku- pom letošnjega pridelka mošta. Za haloške predele so zbirne toč- V občinii Ormož so začele v pone- Cirkulanah, Leskovcu, Podlehniku, in Vidmu, za Slovenske gorice pa v Juršincih. Potrebno posodo ima- jo kmetijske zadruge na razpola- go iz centralnih kleti iz Ptuja, ko- likor te sode potrebujejo. Za začetek odkupa letošnjega pridelka mošta se ni mogoče po- hvaliti s ponudbo novega mošta niti v Halozah niti v SJovenskih goricah. Vzrok slabe ponudbe je Po zatrjevanju vinogradnikov v ceni 6—7 din po sladkorni stop- nji mošta, pri čemer bj dobil vi- nogradnik med 80 in 100 din ix> litru za letošnji razmeroma skro- men in sladkorno ne preveč bogat pridelek. ^ ■ .„...... Konference SZDL v 45 krajevnih organizacijah Sestanku predsednikov kra- jevnih organizacij SZDL v ptuj- ski občini 25. septembra 1962 v Ptuju so sledile priprave za iz- vedbo letnih konferenc SZDL in za združitev nekaterih krajev- nih organizacij SZDL. Od pr- votnih 58 organizacij je nasta- lo 45 združenih in še od tega števila bo prišlo sčasoma do 25 organizacij SZDL v 27 krajev- nih skupnostih v ptujski obči- ni. Pri nekaterih združitvah or- ganizacij SZDL ni bilo težav. Do slednjih je prišlo le v primerih, kjer se glede na lego nekaterih krajev niso mogli odločiti, s ka- tero krajevno organizacijo se naj združijo. Letotšnje konference SZDL dimaijo svojo posebnost, ker je njihJovia vsebina skoraj povsod vezana izklljučno na gospodar- ske probleme, pa tudi na vpra- šanja v zvezi z novo ustavo in s statutom občine Ptuj. Člani iz- vršnega odbora SZDL se udele- žujejo konferenc in na njih tol- mačijo vsebino nove ustave in staituta občine, odgovarjajo pa tudi na razna gospodarska vpra- šanja udeležencev konferenc. Konference v ptujski občini bodo predvidoma končale do za- četka novembra 1962, ker so konference ob nedeljah v več krajih v občini. Bile so že v Vid- mu, Cirkiilanah, Podlehniku, Lovrencu, Cirkovcih in na Haj- dini. V nedeljo, 21. oktobra 1962, bodo v Markovcih, Gorišnici, Zavrču, na Ptujski gori, v Maj- šperku, v Stopercah, v Selah ter v Zetalah. Prihodnjo nedeljo 28. oktobra 1962 bodo še konfe- rence v Domavi, na Polenšaku, v Juršincih, v Rogoznici, v Tr- novski vasi, v Destemiku, v Vi- tomarcih, v Grajeni in v Le- skovcu. Dos^edanje konference so po- kazale, da je skoraj v vsakem kraju več racanovrstnih politič- nih, gospodarsikih, kulturno- prosveitnih, zdravstvenih in dru- gih prohlemov, s katerimi se- znanjajo občinske funkcionarje SZDL z željo, da bi jih otoravna- vaile in reševale komisije in sveti pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju in občinski po- litični forumi, ker jih sami v kraju ne morejo rešiti in priča- kujejo, da bodo sprejeti v druž- beni plan za 1963. leto in -po- meiša leta. VJ. Kidričevo Novo skladišče boksita Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem bo zgradila v okviru modernizacije in razširitve obrata glinice II. del nepokritega skladišča boksita po projektu, ki ga je izdelal Mestni projektivni biro Ptuj. Nov objekt bo tvorila jama transporterjev, transportni most, bunker drobilca skorje in oporni zid deponije boksita. Graditev novega objekta' bo stala nekaj nad U nr>iliionov dinarjev. Rekonstrukcija temeljev za strojno opremo separacije V separaciji TGA Kidričevo bo- do rekonstruirali temelje za stroj- no opremo modernizirane sepa- racije po projektu, ki ga je iz- delalo podjetje »Projekt« Mari- bor. Kr<^štvo »Moda« Ptuj ima svojo deltivnico tudi v Kidričevem Krojaška šiviljska delavnica Ki- dričevo se je septembra 1962 pri- pojila h krojaštvu »Moda« Ptuj na pobudo krojaške delavnice Kidričevo. Delavnica v Kidriče- vem ostane kot delovna enota krojaštva »Moda« in bo izdelo- vala vse vrste krojaških izdelkov po meri ter vse vrste moške kon- fekcije. Oba kolektiva'sta po več- kratnem skupnem in ločenem ob- ravnanju ugotovila, da je taka reJitev za delavnico v Kidriče- vem najboljša in sta njun sklep potrdila oba zbora občinskega ljudskega odbora Ptuj. Da ne bodo več jame za smeti polne - avto za odvoz smeti Komunalni zavod Ptuj bo pred- vidom.3 še pred novim letom dobil od tovarne TAM Maribor večton- sko vozilo za odvažanje smeti iz posod za smeti, ki jih imajo hiš- j ni sveti. Nov avto za te namene j bo stal nekaj nad 9 milijonov di- narjev in je Ptuju že zelo potre- ben. Tekoče odstranjevanje od- padkov in smeti bo ena izmed mer za zatiranje razne golazni, ki j Se zadržuje in preživlja po pre- j polnih greznicah. Dosedanji način i odvažanja smeti je zastarel nehi- gieničen in počasen in skrejni čas je, da je komunalni zavod nabavil voz za odvažanje smeti. „SV0B0D4'' VABI MLADINO Vse sekcije ptujske »Svobode« so začele v začetku šolskega leta 1962/63 s svojo dejavnostjo ob močnem pozivu, mladini, naj pride v oddelke glasbene šole »Svobo- de«, ki jih glasbena šola Ptuj ni- ma in sicer v oddelke za klavir- sko harmoniko, kitaro, klarinet in saksofon. Ko bo imela te oddelke glasbena šola, jih bo »Svoboda« ukinila. »Svoboda« vabi mladino v Plesno sekcijo, ki prireja plesne vaje in turnirje v Narodnem do- mu, v dramsko sekcijo ki je že pričela z delom in ima program za to sezono. Mladeniče vabi v godbo na pihala, kjer močno po- grešajo naraščaj. Godbo uspešno vodi kapelnik Jakob Stucl, ki ve- lja med kapelniki Svobod v Slo- veniji kot najboljši vodja godbe na pihala. Vabi pionirje v pionir- ski pevski zbor v šoli »Toneta Žnidaršiča« v Ptuju, ki ga vodi učiteljica Manca Trbučeve. Ko bo ustanovljena še tamburaška sek- cija, bo »Svoboda« povabila med njene člane dečke in dekleta, ki jih veseli igranje v tamburaškem zboru. V Ptuju je mnogo mladine, ki bi jim starši radi omogočili sode- lovanje v glasbenih pa tudi dru- gih sekcijah »Svobode«, če bi sa- ma pokazala za sodelovanje v teh sekcijah dovolj volje, veselja in zanimanja, vztrajnosti in potrpež- ljivosti. »Svoboda« bi jim rada pomagala do možne stopnje glas- bene izobrazbe. S tem bi izpolnila svojo obljubo, da bo prenesle na mladino sposobnosti sedanjih sta- rejših članov sekcij v godbi in v drugih sekcijah. Ptuj ne bi smel ostati brez naraščaja za godbo na pihala. Ni slovesnosti, žalne ah vesele, kjer je potrebna godba na pihala in to morajo biti vedno glasbenemu skupnemu delu pre- dani ljudje. »Svoboda« se obrača razen na mladino tudi na starše, naj omo- gočijo svojim sinovom in hčeram sodelovanje v »Svobodinih« sekci- jah. Če ne vedo, kaj delajo sek- cije, kdo jih vodi in kdo v njih sodeluje, naj pridejo v pisarno »Svobode«, v ptujsko gledaHšče, kjer jim bo tovariš Kari Koren in drugi funkcionarji »Svobode« radi raztolmačih namen, naloge in cilje »Svobode«, da bi vzgojila med mladino čimveč dobrih god- benikov, pevcev, igralcev, plesal- cev itd. FOTO 7APISEK Dragoceni sad Prvovrstna jabolka na Panorami pred zorenjem Komu koristi toko početje? Ve6 ®vojd- jetja »Vinko Reš« in še 400 met- rov dalje. Stanovanjska skupnost Ptuj si resno prizadeva, da bi prišlo v bližnji bodrčnosti do poglobitve struge Studenčnice s čiščenjem in odstranjevanjem mulja in dru- gega, kar je tekom dolgih let na- polnilo njeno strugo, do ureditve obrežja, da bo končno ta potok mestu Ptuj v ^kras, ne pa več v spotiko in sramoto. Tako dobiva kombinatova zeienjadna trgovina na trgu v Ptuju blago za potrošnike Hospitacijska šola v Ptuju in Ormožu pred začetkom dela v kratkem času bosta v Ptuju in Ormožu začeli s poukom hos- pitacijski šoli za izpo'polnjevanje mlajšega učnega kadra. Prirejali bosta vzorčne nastope. Po analizi nastopov samih bodo diskusije o problemih razreda po načrtu za celo leto. Vzorčni nastopi bodo tudi v šoli v Ormožu in v osnc^- ni šoli »Toneta Žnidariča« v Ptu- ju, pa tudi v katerih drugih šolah v občini Ormož. Zeleni val Vedno večji motorni promet ! na naših cestah posebno v času I prometnih konic terja mere za I povečano varnost vožnje in hitro ! odvijanje brez zastojev. Ena od ' teh je tako imenovani zeleni val. Avtomatizacija v prometu K urejenem sistemu avtomati- zacije cestnega prometa spada tudi kontrola najbolj obreme- njenih križišč. Na takšnih kri- žiščih so postavljene majhne te- levizijske kamere, ki prenašajo po kablu ali brezžično situacijo v osrednji prometni urad. Pro- metnik, ki kontrolira promet na zaslonu televizijskega sprejemni- ka-monitorja lahko ob nenadni spremembi ali zastoju na križišču spremeni programirano delovanje semaforjev. ISKRA snema z in- dustrijsko televizijsko kamero cestno križišče pred ljubljansko pošto in ga brezžično prenaša. Običajni televizijski sprejemniki PANORAMA, izdelek industrije ISKRA, prenaša potek dogajanj na cestišču. Gl TIE ESPERAHTO ki pomeni koordinirano delova- nje skupine semaforjev. Tako bo voznik motornega vozila ob vpad- nici v mesto pričakal pri prvem semaforju na zeleno luč nato pa pod pogojem določene konstant- ne hitrosti vozila nemoteno pre- šel vse semaforje v mestu do iz- hoda iz mesta na drugem koncu. Promet se bo na ta način odvijal mnogo hitreje in brez zastoja. 35. KONGRES SAT Kongres je bil na Dunaju ob udeležbni 500 delavskih espe- rantistov. Pozdravni govor dunaj- skega župana Franca Jonasa je objavila »Arbeiter Zeitung« v nemškem in esperantskem jeziku. Tudi na tem kongresu je bila po- trebna bolj kot kdajkoli solidar- nost in medseboino razumevanje. Boj proti krivici in vojni nevar- nosti se mora nadaljevati. Člani SAT naj opravljajo svojo dolžnost s pomočjo mednarodnega jezika esperanto, kot najuspešnejšim sredstvom za sporazumevanje. Na zaključnem večeru so s pevsk-mi in godbenimi točkami ter skeči nastopili esperantisti iz raznh de- žel. Gledališki komad pa je živah- industrljska televizija Industrijska televizija si tudi pri nas utira pot. ISKRA izdeluje kompletno napravo za snemanje po kabelskem vodu in brezžično ki je popolnoma prilagojen spre- jemu z običajnimi televizorji. Sli- ke se lahko vidijo na novih tele- vizorjih PANORAMA, izdelek in- dustrije ISKRA. Digitalni elektronski računalnik Za potrebe industrije, gospo- darstva in znanosti nasploh služi digitalni elektronski računalnik zahodnonemške tovarne ZUSE, ki ga bo ISKRA pričela izdelovati po tako imenovani mednarodni delitvi dela. Računalnik ima 2700 tranzistorjev in 6800 diod ter je izdelan v glavnem na tiskanem vezju. Uporabljamo ga v zavaro- valni tehniki, balistiki, aerodina- miki, optiki, prometni tehniki, ru- darstvu, matematiki in matema- tični statistiki. Torej dovolj ob- sežno področje. Industrija ISKRA bo izdelovala določen del tega ra- čunalnika, v zameno pa bo dobila od nemške tovarne kompletne di- gitalne računalnike za prodajo. Na praktičnih primerih s pod- ročja turizma se vidi način delo- vanja in ogromne možnosti raču- nalnika no podala dunajska esperantska mladina. V sprejeti resoluciji so pozvani vsi člani SAT, da vztrajno stopa- jo k višjemu kulturnemu nivoju, mednarodnemu po obliki in vse- dognanjih v boju za dosego druž- be, ki bo osvobojena vsakršne eksploatacije in ki se trudi oču- vati svetovni mir ter odstraniti vojno nevarnost. f. K, Ml Na tratah Poslušajte dragi bralci me vsi, v Ptuju na Tratah vodovod se gradi! Da bi delo prej izvršili, prebivalci smo vsi na pomoč priskočili. Vse teklo je v redu, vsak svoje opravlja, pa se ponoči pošast je pojav'la. Z ene se v drugo stran zaletava rove že prazne vse zametava. .Ko dan se zasvita noč bila je preč, potem smo ogledal; tole Si reč. Vsakdo ugiba, gleda, modruje, ta spaka se buldožer Imenuje. Potem smo se prizadeti vjezili in ga takoj s Trat odslovili. Nato pa zopet vsi srečni, veseli smo z dvojno korajžo za delo prijeli. V nad i, ko delo zaključeno bo, da v času najkrajšem dobimo vodo. Pa prišel spet je buldožer, to neusmiljena je zver. Malo po Tratah je pošnofal, prazne luknje zopet zakopal. Vprašanje je kdo je to dirigiral in komu bo račun serviral. Zinka Stran 4 TEDNIK PTVJ. 19. OKTOBRA 1962 Načrfi in priprave za uredifev arheološke zbirke mestnega muzeja v Ptuju Pred nekaj dnevi se je začela selitev mizarske delavnice iz stavbe na Muzejskem trgu 1 S tem bo pridobil mestni mu^j, njegov arheološki oddelek, pro- stor, ki bo napolnil veliko vrzel v materialnih osnovah za pra- vilno izpolnjevanje muzejskih nalog. Stavba, o kateri govorimo, je pomemben kulturni in umet- nostni spomenik, to je kom- pleks nekdanjega dominikan- skega samostana, ena najznačil- nejših zgradb srednjeveškega Ptuja. Poznejše prezidave, ko je služila raznim namenom, so jo iznakaziile; ker je pa tudi večina stanovanj v njej neprimerna in nezdrava, ne bo mogla ostati vedno v sedanjem stanju. Zato je bilo nujno, ko so izdelovali načrte za adaptacijo novopri- dobljenega prostora, pomisliti tudi na dolgoročni načrt uredi- tve celotne stavbe in arheolo- škega oddelka. Tako se je obli- kovalo nekaj teženj, ki bodo vo- dilo vsemu nadaljnjemu delu. Stavbo smo dolžni, ker je kul- turni spomenik, čim popolneje obnoviti v prvotnem stanju. Ker je bila zamišljena ob svojem na- stanku kot celota, ji je treba da- ti kot celoti tudi enotno funkci- jo, služi naj potrebam kultur- nih ustanov. Glavno vodilo pri vseh teh de- lih pa je, da uredi mestni mu- zej enkrat svojo bogato arheo- loško zbirko primerno za obisk in jo javnosti odpre, da ne bo bogastvo te v malone medna- rodnem merilu edinsitvene zbir- ke, ležalo deponirano, kot je moralo ležati dosedaj v edinem STi'hem in žal za zbirko nepri- mernem prostoru, ki je bil na razpolago. V prvi etapi del, ki so zanje že zagotovljena tudi finančna fi- nančna sredstva in ki bi jih bi- lo, kot je videti, mogoče izvesti vsaj v prihodnjih dveh letih, bi delno očistili ne^kdanji dvoranski cerikveni prostor vseh poznejših prezidav in lesenih stropov, ga opremili s praviilno razsvetljavo. počistili in popravili, mu obno- vili streho, nato pa v njem ure- dili sistematično razstavno ar- heološko zbirko. Ta zbirka bi po temah obravnavala posamezna obdobja poselitve v prazgodovi- ni v Ptuju in okolici, prazgodo- vinsko naselbino v Ormožu, raz- voj rimskodobnega mesta Poe- tovija, njegovo tvamo in du- hovno kulturno ter življenje zgodnjega srednjega veka, ma- terialno kulturo starih Slova- nov. Gradivo bo urejeno s so- dobnim načelom ustrezajočih vitrinah in opremljeno s šte\'il- nimi likovnimi ponazorili, ki bi kazala vlogo p>osameznih raz- stavljenih predmetov, njih izde- lavo, ter maketami, ki bodo po- nazarjale naselja, stavbne ob- jekte itd. Dolgoročni načrt, ki bo mogo- če izvršen šele v naslednjih de- setletjih, pa predvideva uredi- tev arheološke zbirke z istim gradivom, istimi ponazorili, le v še nekoliko povečanem obsegu, v prvem nadstropju stavbe. Cerkvena stavba pa bi v celoti obnovljena in očiščena vseh pre- zidav hranila le lapidarij, zbir- ko rimskega kameni tega gradi- va; za to je namreč edino pri- merna. Morda se zdijo marsikomu na prvi pogled ti načrti drzni. To- da ptujska arheološka zbirka so- di med važne člene slovenske kulturne stvarnosti in terja do- stojne, pravilne rešitve. Ob pri- pravah za ureditev sodeluje več forumov, republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavno- sti, okrajni in občinski ljudski odbor. Osnovna težnja vseh teh prizadevanj, sodelovanj in načr- tov pa je ta, da damo kulturnim spomenikom v Ptuju mesto, ki jim v življenju Ptuja in celotne naše domovine pripada, v kul- turnem in preko turizma tudi gospodarskem življenju. I. M. Muzejski trg v Ptuju Seminar za šolske upravitelje Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Ptuju se pripravlja na seminar za šolske upravitelje, ki bo v Ptuju v osnovni šoli »Toneta Žnidariča« v sredini novembra 1962. Ta seminar bo imel namen v treh ali štirih dneh seznaniti upravitelje osnovnih šol in kan- didate za upravitelje z nalogami i njihovega pedagoško-inštruktiv- nega dela, s finančnim poslova- njem šol ter z evidenco o gospo- darskem stanju šol. Na seminarju bodo predavali člani zavoda, nekaj pedagogov iz okraja Maribor ter strokcvnj-aki s področja gospodarskega in financ" nega poslovanja v šolah. SOLEiniiJIHPRAVILHlKI Na ormoškem območju povzro- ča šolam velike težave sestavlja- nje pravilnika o nagrajevanju, ker se nekateri učitelji ne stri- njajo s predvidenimi prejemki, kot je prišlo do izraza na seji šolskega odbora. Prav je, da se izenačijo prejemki zaposlenih v gosix>darskih dejavnostih s pre- iemki zaposlenih v negospodarskih dejavnostih. Prejemki učiteljev se določajo na osnovi točkovanja. Tako imajo učitelji za osnovni prejemek 260 točk, predmetni učitelji 310 in profesorji 360 točk. Po sposobnosti učitelja, predmet- nega učitelja in profesorja kot za uspeh v šoli je še gibljivih 80 točk, ki jih s svojo sposobnostjo predavateljski kader lahko do- seže. Mnenje dela predavatelj- skega kadra, da prejema prenizke prejemke ne bo vedno upraviče- no, posebno če upoštevamo, da nekateri učitelji, kot ostali pre- davatelji zaslužijo do 60 in več tisoč dinarjev mesečno. Res pa je tudi, da učitelji na ormoškem območju še vedno niso tako sti- mulirani, kot zaposleni v gospo- darskih organizacijah. Novi pravilniki, ki bi naj bili izdelani do novega leta, bodo te- meljili na analitski oceni dek)vnih mest in bo osebni prejemek gib- ljiv, višina prejemkov pa bo odvisna od uspeha v šoli. Stano- vanje in kurjava bo zapopadena že v točkah. Težko je oceniti sposobnosti učiteljev in najti me- rila za nagrajevanje njih sposob- nosti in uspeha v šoli. Težave so na ormoški matični šoli, ki so nastale ob reorganizaciji šolstva, predvsem zaradi tega, ker neka- tere šole niso imele izdelanih pravilnikov in se njihovi prejem- ki izplačujejo v obliki akontacij. V šolah še vedno primanjkujejo višje in visoko kvalificirani ka- dri, čeprav je bilo to vprašanje ob reorganizaciji šolstva vsaj delno rešeno, ko so se zmanjšale potrebe za 10 zaposlenih. Pouk v višjih razredih osnovne šole Ve- lika Nedelja in Ormož je prila- gojen tako, da učijo nekateri pre- davatelji na obeh šolah. Točko- vanje po službeni dobi in starosti bo treba iz novega pravilnika izločiti. Ob sprejemanju programa dela šole, bo na roditeljskih sestankih treba občanom prikazati njeno delo, jih seznaniti s širino dela in vzbuditi interes ljudi za reše- vanje šolskih problemov. Šolski odbori še ne odigravajo povsod svoje vloge, kljub temu, da se je centralni odbor resno lotil dela. Tudi šolskim skupnostim bo tre- ba posvečati mnogo več pozor- nosti. Nekateri učitelji gledajo na de- litev osebnih prejemkov preveč iz osebnih interesov, na družbo kot celoto pa pozabljajo. Prav ti želijo sebi in svojim dvigniti osebne prejemke. Opaža se tudi, da vsi učitelji na terenu ne od- igravajo vloge družbenega de- lavca. OA ZK na nekaterih šolah tudi niso na svojem mestu in cesto niso v stanju reševati tekočih problemov. Letne konference OO ZK so sfe preveč zavlekle. R. D. Dr. Anton Polenec bo predaval v Ptuju Dne 29. in 30. oktobra 1962 bo v Ptuju v osnovni šoli »Toneta Žnideriča« predaval učiteljem bi- ologom iz šol z območja občine Ptuj ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Ljubljani dr, Anton Po- lenec. To bo dvodnevni seminar za učitelje biologe z obdelavo področja ekologije in instinktov pri živalih, učnega načrta za raz- vojni nauk v 8. razredu in s prak- tično obdelavo biocenoze na tere- nu. Poleg raznih seminarjev za uči- teljstvo osnovnih šol bo v tej zi- mi v Ptuju tudi seminar za šolske odbornike. Ivan Kobal razstavlja v Ptuju v dneh med 14. in 21. oktob- rom 1962 si bodo lahko šole in kolektivi podjetij ter posamezni prebivalci iz Ptuja ogledali zani- mivo razstavo 45 izbranih del sli- karja in grafika Ivana Kobala iz Maribora. Njegov dela so razstav- ljena v E*tuju v dvorani na magi- stratu. Med prvimi obiskovalci razsta- ve je bil ravnatelj ptujske gini- nazije Rudi Čeh, ki je vpisal v razstavno spominsko knjigo sle- dečo oceno razstave: »Razstavlje- na dela so napravila name zek) močan vtis; ob slikah sem užival. Razstava bo prispevala k likovni vzgoji in razumevanju novejših smeri v likovni umetnosti.« Nje- govemu vpisu v knjigo sledijo vpisi učiteljstva in učencev os- novne šole »Toneta Znidaričea, dijakinj ptujskega učiteljišča in drugih obiskovavcev. Svečano končana gasilska vala v soboto in nedeljo, 13. in 14. oktobra 1962, je ptujska požarno- varnostna služba Gasilskega dru- štva Ptuj ob sodelovanju okoliš- kih društev s skupno vajo v mestu ponovno potrdila, da je Pttij ob več kot 90-letni, vztrajni požarnovarnostni službi dosegel visoko stopnjo sposobnosti gasil- skega kadra in operativne spo- sobnosti opreme, s katero služi mestu in podeželju ob vsaki po- žarni nesreči. Zaključek nedeljskih vaj je počastila predsednica občinskega odbora Ptuj tov. Lojzka Stropnik s svojo udeležbo na slovesni iz- ročitvi priznanj in nagrad tek- movalcem, posameznikom in dru- štvom na dvorišču gasilskega doma Ptuj Predsednik društva tov. Marjan Berlič in poveljnik tov. Martin Horvat sta izrekla vsem udele- žencem dvodnevne vaje in tekmo- valcem na gasilskih tekmovanjih vse priznanje in sta pozvala zlasti mlajše gasilce, naj se zgledujejo po starejših, izkušenih gasilcih, pri službi ljudstvu, pri tekmova- njih in pri usposabljanju mladih gasilskih vrst. Zahvalila sta se tudi Gasilskemu društvu iz Va- raždina in njegovemu predsedniku tov. Franju Zeželju za udeležbo na vaji s svojo desetino in za sodelovanje na požarnovarnost- nem polju obeh bližnjih občin. Po slovesnosti na dvorišču do- ma je priredila predsednica ob- čine tov. Lojzka Stropnikova sprejem gasilskih tekmovalcev in nagrajencev v dvorani pri pošti ter jim je tam ponovno čestitala ter želela še več novih, tekmo- valnih uspehov in še več mladih gasiliskih kadrov, ki bodo dalje krepili vrste čuvarjev življenj in imovine našega ljudstva in ki si bodo krepili duha in telo na raz- nih tekmovanjih z drugimi dru- štvi, ki so tudi v letošnjem letu zelo uspela. S slovesnostjo tega dne jo kon- čalo letošnje gasilsko tekmovanie društev v disciplinah osnovne operativne edinice, tekmovanje žensk, mladincev, pionirjev in in- dustrijskih gasilskih društev. Priprave na gasilska tekmova- nja so bila v gasilskih centrih. Tekmovanja so bila v Gorišnici, v Stojncih, pri Lovrencu, v Ptuju, v Dornavi, in sicer za člane ga- silskih društev. Tako je uspelo zaktivizirati 50 odstotkov društev. Okrajnega tekmovanja sta se ude- ležili društvi Gerečja vas in Ptuj. Tekmovanja žensk se je udeležilo 7 društev. Društvo Gorišnica, Hajdina in Nova vas £-o dala tek- movalke za okrajno tekmovanje. Mladinci iz GD Hajdoše in pio- nirji iz GD Gorišnica in Hajdoše so bili na okrajnem tekmovanju. Med zastopniki 165 gasilskih dru- štev so dosegli člani iz Gerečje vasi 2. mesto, iz Ptuja 7. mesto. 2enske so dosegle, in sicer 1. me- sto Gorišnica, 2. mesto Hajdina in 3. mesto Nova vass Mladinci iz GD Hajdoše so dosegli 3. me- sto, pionirji iz GD Gorišnica 2. mesto in iz GD Hajdoše 6. mesto. Na tekmovanju v Ljubljani so dosegli člani GD Gerečja vas 1. mesto, članice GD Gorišnica pa so dosegle na tekmovanju v Ljub- ljani 2. mesto med društvi v re- I publiški gasilski zvezi, v kateri je včlanjenih nad 800 gasilskih društev. S slovesnosti v nedeljo, 14. okto- bra 1962, so se vrnili gasilci iz Gerečje vasi z novimi pasovi in sekiricami kot nagrado za vestno, prizadevno in požrtvovalno delov lastnem društvu in pri sodelova- nju z društvom Ptuj ter pri tek- movanjih. VJ. Ob zadnji ga.silski vaji v Ptuju v Miklošičevi ulici. (Posnetek: M. Berlič) Učni uspehi morajo biti boljši Na konferenci mladine eko- nomske srednje in administra- ti, le šole, ki so se je udeležili tudi profesorji in ravnatelj šole ter predsednik občinskega ko- miteja LMS, so precej razprav- ljali o lanskoletnem učnem uspehu, ki je bil v nekaterih razredih zelo slab (izdelalo sa- mo 54 "/o dijakov), čeprav je bil tiovprečen uspeh 82 "/o. Ugotov- ljeno je bilo, da je glavni krivec za take uspehe v glavnem mla- dina sama, zatto bo potrebno v novem šolskem letu posvečati mnogo več pozoinosti učnim uspehom posameznih razredov in dijakov, prav tako bo mla- ddnska organizacija morala de- lati pri Icrepitvi discipline, zmanjšanju neopravičenih iz- ostankov in nadaljni krepitvi dijiaške samoupraive. Posamezni dijaM so samokri- tično ocenili lanskoletno delo, ki ni bilo v zadostni meri razgiba- no, ter dali koristne predloge za izboljšanje dela organizacije LMS na šoli. Mladinske ure, ki na gunnaziji in učiteljišču imajo redno, na ekonomski in administrativni šoli še ndso tako zaživele, prav tako so bile druge oblike odejno vzgojnega dela na šoli slaibe, oziroma se tem vpra- šanjem ni posvečalo dovolj po- zornosti. Iz same razprave in predlogov, ki so bodi na konferenci p>odani, lahko sklenamo, da bo novo vodstvo re&.io prijelo za delo in da bodo vse slabsti, ki so se po- javljale v tem letu, odstranjene. Predvsem pa bo potrebno utr- diti razredne skupnositi in pre- nesti težišče vsega dela na osnovne aktive po razredih. S takim delom bo lahko novo vodstvo pritegnilo k aktivnejše- mu delu širši krog članov, kar se bo vsekakor odražalo tudi na kvaliteto celotnega dela mladi- ne na šoli. t z Šolska menza v Ormožu v prihodnjem mesecu namerava osnovna šola Ormož odpreti šol- sko menzo, namenjeno otrokom- potnikom in vajencem raznih strok, ki si zaradi gmotnega sta- nja ne morejo kupiti kosila. Tudi ostali učenci in vajenci bodo v njej postreženi, posebno v zim- skem času, ko je vsakomur po- trebno toplo kosilo. Menzo bodo odprli samo pod pogojem, če se bo za kosilo prijavilo najnsanj 50 kandidatov. Kosilo ne bo drago. Denarno pomoč bo učencem prav gotovo nudil ObLO in matična osnovna šola. Kmetijski kombinat pa bo verjetno nudil nekatere kmetij- ske pridelke po znižani ceni. Me- nijo, da bi še učenci za primemo kosilo prispevali 60 do 70 dinar- jev. AHVAJA AHMADABBAS Sonce je legalo za mangovi gaj, ki je obrobljal zahodni del vasi. Rahim Khan se je vračal s polja. Velik in korenjaški za svojih pet- deset let je šel za svojima dvema bivoloma po glavni vaški ulici, s plugom na rami, s povešenim in sovražnim obrazom. Ko se je bli- žal senčnemu haupalu sred; vasi, kjer se je zbralo tucat vaščanov na besedo, in da b; pokadili pipo, se je prekipevajoči glas razgovo- ra polegel v previdno šepetanje. Šele ko je zginil za vogalom in ni bilo več slišati njegovih težkih korakov, je Khal dejal, ko je na- slednjemu odstopil občne pipo: »To je vrag s kamnitim srcem.« Debeli trgovec s sladkorjem je dodal: »Z dneva v dan je slabši. Včeraj je zbil Ramoovega otroka, ker je vrgel kamen za njegovim bivolom.« Zaildar je pridal še na- daljnje podrobnosti o nedavnih krutostih Rahima Khana. ;)A ne- davno je skoro ubil mojo kobilo, ko mu je zašla na polje.« Zaidaru se ni zdelo potrebno omeniti, da So njegovi zlomiselni sinovi kobi- lo nalašč tja nagnali. Stari sivi občinski stražnik je kakor običaj- no poslednji odprl svoja brezzoba usta. Po navadi je klical boga za pričo, preden je kaj rekel. »Hare Rem, Hare Ram,« je momljal, »nikdar še nisem videl tako kru- tega človeka. Nima čuta ne do lastnih otrok ne do neme živali. Ni čuda, da so mu lastni sinovi ušli z doma.« Medtem je predmet njihovega pogovora prišel do svo- dušo. Prvič jo je opazil, ko ga je je koče, ki je simbolično stala stran od sosednje skupine stavb. Rahim je naslonil plug ob nizki zid koče in bivole privezal k dve- ma lesenima koloma, ki sta bila takoj pri vratih zabita v zemljo. »Rahim Kan,« je zalical čebetav glas, ko je hotel skozi vrata. »Kaj je,« je urno vprašal m se obrnil k stari ženski, ki je prišla iz bližnje hišice. Ko se je obotav- ljala odgovoriti, jo je obsul s plo- ho vprašanj. »Torej kaj je, se ne- mara bojiš, de te snem? Zakaj ne govoriš, ženska? So ti spet si- na zaprli, ker ni plačal davkov, ali ti je spet snaha rodila otro- ka?« V trenutku, ko mu je pošla sa- pa, je zbrala ženska ves svoj po- gum in izgovorila dve besedi: »Tvoja žena .. •« »... je ušla.« Dopvolnil je stavek in obraz se mu je spačil, še bolj pa, ko je spoznal, da je uganil. »'Ne, ne,« je ženska brž izpod- bijala in proseče pogledala, ko da bi bila same kriva, da je žena po- j begnila, »le v Nurprum jo šla k svojemu bratu in se bo vrnila čez nekaj dni.« »Besede,« je rekel in odprl vra- ta. Vedel je, da se žena nikoli ne bo vrnila. Tresoč se od jeze je stopil v temno kočo in sedel na klop. V kotu je zamijavkala mač- ka. Ker m imel nikogar drugega, nad katerim bi izlil svoj bes, jo je napodil ven in zaloputnil vra- ta za njo. Nikogar ni bilo, ki bi mu pri- nesel vode, da bi si umil s pra- hom pokrite roke in noge, niti da bi mu dal večerjo, nikogar, ki bi ga mogel zmerjati in pretepati. Rahim Kan je bil nemiren in ne- srečen. Kadar je bila žena doma, se je zmerom prepiral z njo. In ker je ni doma, ga je še bolj raz- palilo. »Torej je šla,« je dejal sam se- bi in legel na posteljo, odločen, da bo zaspal brez večerje. Celih trideset let svojega zakona je ču- til, da ga bo žena nekega dne za- pustila, nekoč je celo upal. Pred šestimi leti je ušel njegov starej- ši sin, ko je bil bolj surovo tepen kot običajno. Čez tri leta je od- šel za bratom tudi mlajši sin Nu- ru. Odtlej je Rahjm Khan vedel, da mu bo nekoč tudi žena pobeg- nila. Toda ko se je zgodilo, je bil nesrečen — ne, ker bi mu bilo žal, saj ni svoje žene nikoli ljubil, le nesvoj je bil, ko da mu je iz- ginil nepogrešljiv del pohištva. Na koga naj bruha izlive svojega za- grenjenega srca? Zakaj celih trideset let mu je bila lastna žena tarča vseh njego- vih pritožb zoper rodbino, zoper družbo, zoper življenje. Svoje dni, ko je bil še mlad, ga ni nihče v vasi prekosil. V roko- bcrbi, v igri, v teku, v skokih z mostu v vodo je zmagoval pred vsemi. Tedaj se je zaljubil in ho- tel iti s cirkusom, ki je prišel v vas. Verjel je, da bi se mu pri cirkusu, v službi, ki mu je pri srcu, izpolnilo njegovo hrepene- nje po FKjtovanju in slavi. A v Radzi, hčerki Rama Charana, vaš- kega oderuha, je videl sorodno gledala med rokoborbo. Ko se je vzdignil s tal, potem ko je pre- magal svojega nasprotnika, je na- stopil največji trenutek njegove- ga življenja: Radha ga je gledala z iskrečimi očmi, iz katerih je od- sevala ljubezen. Prišlo je do ne- kaj kratkih, tajnih sestankov, pri katerih ji je neizobraženi, toda ro- mantični mladenič z okornimi, strasti polnimi besedami razodel svojo ljubezen. Toda starši so po- mandrali oboje njegovih hrepe- nenj. Služba v cirkusu je bila za poštenega vaščana preveč ponižu- joča in nemoralna. Saj so njegov oče in vsi muslimanski predniki obdelovali polje, tako ga bo tudi on obdeloval. Kar pa se Radhu ti- če. Hindujke, kafirke, je še sama misel na to bila ostudna in na- ravnost brezbožna. Nekaj časa se je Rahim Khan v mladeniškem ognju ifiral z mislijo, da bi se odkrtio uprL Toda v njegovi krvi so bila sto- letja suženjstva in naj ga je še tako dražila očetova strogost, ni mogel zbrati dovolj poguma, da bi se uprl očetovi' avtoriteti in družbeni tradiciji. Čez nekaj dni je cirkus odšel brez Rahima Kha- na in tudi kratko romanco z Rad- ho je zaključil nagel konec. Oče Rahima Khana je pretkano po~ mignil Ramu Charamu, da ima njegovi hči že petnajst let in bi morala biti že davno poročena in aa pri tem ni pozabil op>ozoriti na pogubne posledice poznih zako- nov. Že nekaj tednov nato je bila poročena z Ramo Lulujem, izpo- sojevalcem denarja iz sosednje vasi, z možem srednje starosti, ki je imel kot lonec okrogel tre- buh. Ko je v nočni samoti spričo brezupne ljubezni do Rahima Khana prebila nekaj bridkih ur, se je kmalu pomirila s svojo uso- do in se predala rodnji otrok, pol ducata jih je imela. Tudi Rahim Khana so oženili. Ne da bi ga vprašali. Starši so mu izbrali dekle, določili dan svatbe, mu naročili lepo obleko in ne- vesti nekakšen srebrni nakit, ga posadili na konja in ga ob sprem- stvu godbe pripeljali na nevestin dom, kjer so bili izvr.šeni svatbe^ PTUJ. 19. OKTOBRA 1962 TEDNIK STRAN 5 Ostanki rimske tkanine iz Poetovi;a so preparirani Te dni je ptujski muzej mogel z zaaovoijsivoiii zabeieziu zani- mivo izpopomitev svoje arheolo- ške zbirke, lahko rečemo kar novo pridobitev. Iz Mainza v Za- hodni Nemčiji smo dobili med steklene plošče vložene zoglenele ostanke rimske tkanine, ki so že dolgo v zbirki, preparirane na najsodobnejši način. Majhen del tega gradiva je v vitrini v za- časni arheološki zbirki v lapida- riju v pritličju stavbe na Muzej- skem trgu obiskovalcu že dosto- pen, drugo gradivo hranimo v muzejski študijski zbirki in bo v bodoče lep razstavni predmet stalne arheološke zbirke. Leta 1904 je ptujski notar in velik ljubitelj starin konservator V. Skrabar našel pri svojih son- diranjih na Zg. Bregu v ruševi- nah neke rimske hiše iz nekako 2. stol. ali začetka 3. stol. n. št. povsem zoglenele ostanke žita in druge ostanke, ki je bilo na njih še jasno videti strukturo tkanine. Te ostanke je zbral in jih dal v muzeju shraniti v stekleni posodi. Drugega načina zaščite takih najdb tisti čas še ni poznal. Saj so v tistem času našli tudi dru- god, n. pr. v grobovih-sarkofagih sledove tkanin, usnja ali celo dobro ohranjena trupla, naj ome- nim za primer le najdbo las in mrežice za lase v grobu iz rim- skega časa pri tobačni tovarni v Ljubljani. Toda vse te najdbe so v nekaj časa zaradi ponovnega stika z zrakom popolnoma prepe- rele in razpadle. Ostanki tkanine v Ptuju pa so ohranili obliko, kot so jo imeli ob najdbi — ostali so peščica zoglenelega črnega tkiva. Pred nekaj leti si je naš muzej ogledovala arheologinja iz enega največjih arheoloških muzejev v Evropi, osrednjega muzeja v Mainzu. Ta muzej ima sedaj tudi največjo preparatorsko in restav- ratorsko delavnico na svetu. Ker so ravno v zadnjem času inten- zivno delali na poskusih za pre- paracijo in zaščito starih tkanin, v preparaciji arheoloških pred- metov eno najtežjih področij, je odnesla v poskusno preparacijo tudi ostanke rimske tkanine iz Ptuja. Po dolgotrajni preparaciji — treba je bilo še ohranjena, a zoglenela vlakna najprej ojačiti, jih nato razdeliti po posameznih ohranjenih kosih tkanine in jih nato utrditi z umetnimi smolami — so strokovnjaki mogli ugotoviti, da so pred nami ostanki tenkpffa lanenega platna, širokega in dol- gega šala z resicami na konceh, ženskega ogrinjala, stole Kos obleke je bil verjetno zložen v kakšni skrinji, pa je ob požaru stavbe zoglenel in ostal zasut med ruševinami skoro 2000 let, do iz- kopavanja. Zdaj so ohranjene med steklo vložene številne krpi- ce počrnele tkanine, največje do- sezajo velikost 15 cm-, tudi resice in robovi tkanja so vidni. Naj omenim še to. Tudi labora- torij Narodnega muzeja v Ljub- ljani se sem in tja spoprime s tako zahtevnimi preparacijami, čeprav mu primanjkuje še apara- ture in najrazličnejših kemikalij in preparatov, ki so običajno ved- no delo le ene tovarne na svetu, vendar zahtevno delo zelo zamo- tanih preparacij, tudi naša sodi med rije, more za zdaj v vsej srednji Evropi edinole laboratorij v Mainzu. Zato je morala naša tkanina na tako dolgo pot. To pa pomeni, kot rečeno, ve- liko obogatitev naše arheološke zbirke, saj .ie le malo muzejev, ki morejo obiskovalcu prikazati tako stare ostanke tkanine z lepo vidnim načinom tkanja. I. M. V hrvi je osebnost Moderna znanost je odkrila, da je človekov temperament odvisen od krvne skupine, ki ji pripada. Za tiste, ki imajo krvno skupino B, je značilna vztrajnost, meto- dičnost in avtoritativnost. Ce na- lete na prepreke, jih razbijejo ali pa se ob njih sami razbijejo. Predstavniki skupine AB imajo zapleten značaj in so polni na- sprotij. Lotevajo se vsega: akci- je, senzacije, spoznavanja . . . Radi sklepajo poznanstva, vendar jim prijateljstvo ne pomenja odmora, marveč preučevanje. Ljudje, ki imajo kri O, so lahko prilagodljivi in vsklajajo svoj značaj z značajem ljudi, s kate- rimi prihajajo v dotiko. Veliki optimisti so in zelo družabni ljudje, vendar med vsemi najmanj originalni. Ljudje, ki se jim po žilah pre- taka krvna skupina A, so občut- ljivi za vse spremembe, ki jih ob- krožajo. Takšne ljudi privlačuje tisto, če.sar v življenju ni mogoče praktično uporabiti. Najraje ima- jo delo, ki od njih ne zahteva gi- banja. S statističnimi podatki so ugotovili, da sodijo v to skupino antikvarji, ta skupina pa je dala tudi največ slikgri^^jii^^jijgjgjj^. Tednibova TRIBUNA pi pristojnih organov ali večja di- sciplina In dostojno obnašanje vsvh koristnikov javnih objektov. Vse ceste, ulice, parki in pešpoti so narjenjene nam vsem in vsi Imamo do njih enake pravice In dolžnosti, da se na njih dostojno obnaSamo in spoštujemo vse ko- ristnike. Za dosego tega bo po- trebno, da vsi odgovorni forumi posvetijo večjo skrb vzgoji obča- nov. Te naloge ne more opraviti samo Komisija za varnost prome- Lovci in lisice v letošnjem avgustu so bili precej vroči dnevi. V lovišču lov- ske družine Podgorci so se močno razmnožile lisice, ki so povzročale precejšnjo škodo, ne samo pri pe- rutnini temveč tudi na divjadi. Prebivalci so se pritožili lovcem in ti so se res spravili nad lisice. Vendar niso pokončevali samo le- teh, temveč tudi pse in mačke. Vse to je bilo v redu in prav, ker mačka in pes ne sodita v lovišče. Ni pa bilo prav, da je lovec, ko je ustrelil mačko ali psa, odrezal rop, žival pa pustil na licu mesta. Tako se je razširjal smrad, lovci pa na ta opozorila niso resno rea- girali. Letošnjega 11. oktobra, v četr- tek, je v Bresničini pod Preradom lovilo šest lovcev in sedem gonja- čcv iz Bresnice in Podgorc. V bližnji vinograd je od nekod pri- tekel srnjak, za njim pa je počil strel iz risanice. Krogla je zapela svojo pesem prek obiralcev v vi- nogradu in padla med Valičeve obiralce iz Moškanjc. Torej, lovci iz Podgorc in Bresnice, odgovo- rite, ali je v redu, če divjadi na- menjena krogle padajo md ljudi? JAS Kdaj bo \m konec ? v Tednikovi tribuni v štev. 29 od 3. avgusta 1962 pod naslovom »Kdo naj poskrbi za javni red in mir v Ptuju« in v štev. 38 od 5. oktobra 1962 pod naslovom »Kdo bo napravil temu konec?«, »Otroci na ulici«, »V mesecu prometne varnosti« in »Zjvina na cesti« smo prebrali mnoge zanimive in po- učne primere, ki pa niso najbolj razveseljivi za mesto Ptuj, še manj pa za Ptujčane. Ptuj slovi po mnogih zgodo- vinskih znamenitostih, ki so po- znane sirom po svetu, ponaša pa se tudi lahko z novimi objekti, kot je novi hotel in podobno. Vse to privablja v Ptuj mnogo doma- čih in tujih turistov. Stvari, ki so naštete v teh člankih in ki so res- ničen odraz stanja v Ptuju, pa vsekakor niso v ponos Ptujčanom, kakor tudi ne v zadovoljstvo mir- nim občanom. Nekateri pisci zahtevajo odgo- vor na svoj članek, katerga ver- jetno pričakujejo tudi bralci; smatramo za potrebno, da bralce z nekaterimi podatki seznanimo. Iz podatkov na postaji ljudske milice je razvidno, da so usluž- benci LM v mestu Ptuju in bliž- nji okolici delali na tem, da bi se zboljšalo stanje reda in miru v Ptuju in na cestah. V prvih deve- tih mesecih tega leta so usluž- benci LM v Ptuju prijavili pri- stojnim organom 1180 kršiteljev javnega reda in miru, cestno- prometnih predpisov in drugih predpisov, 90 storilcev telesnih poškodb, pri katerih je bilo 22 oseb težje in 68 laže poškodovanih Večino teh dejanj so storilci na- pravili pod vplivom alkohola, predvsem pretepe in kršitve jav- nega reda. 115 kršiteljem javnega reda in cestno prometnih pred- pisov je Dila odvzeta kri zaradi določitve alkohola. Do iztreznitve je bilo pridržanih na postaji ljud- ske milice 125 kršiteljev javnega reda, ki so kričali in razgrajali po ptujskih ulicah. V tem času je bilo 112 težjih in lažjih prometnih nesreč. Na kraju kršitve cestno- prometnih predpisov in javnega reda so uslužbenci LM kaznovali 1152 oseb. Iz teh številk je razvidno, da je bilo obravnavano veliko število občanov, ki so naklepno ali iz malomarnosti kršili pozitivne predpise, ki urejajo družbeno di- sciplino. Poleg tega pa so usluž- benci LM več kot toliko občanov opozorili na manjše kršitve pred- pisov. Opozorilo je najblažji ukrep uslužbenca. Znano je, da so razgrajači po mestu in objestneži na cestah največkrat »alkoholno izobraženi« ljudje, ki so v normalnem stanju dostojni in ugledni ljudje. Zato I je potrebno, da tudi temu proble- mu posvetimo posebno pozornost. V Ptuju imamo v zadnjem času več lepo urejenih gostinskih loka- lov. Ti lokali so namenjeni kul- turnemu razvedrilu delovnim ob- čanom. Niso osamljeni primeri, ko se v teh lokalih najdejo ljudje, ki jih dobra haloška kapljica prevzame in pozabijo pot domov. Tudi gostinski inventar in strež- no osebje ni pred njimi varno. Ne glede na gospodarski učinek bi morali službujoči natakarji odklo- niti postrežbo z alkoholnimi pija- čami vinjenim osebam. Tudi za nje obstoji predpis (člen 18 točka 5 Zakona o prekrških zoper javni red in mir), ki prepoveduje daja- nje alkoholnih pijač vinjenim. Slednjemu so uslužbenci LM po- svetili premalo pozornosti in to predvsem zaradi tega, da ne bi okrnili »gospodarskega učinka« gostinstvu. Ukrepi uslužbencem ljudske mi- lico niso rodili pričakovanih uspe- hov v smeri izboljšanja reda in mira, zato se vprašamo, kdo naj temu pripomore, ali ostrejši ukre- ta pri Svetu za občo upravo in notranje zadeve, za to mora biti zainteresiran širši krog, vsa druž- ba — sleherni občan. Komisija za varnost prometa pa naj stanje analizira in predlaga potrebne ukrepe. Vzgojne ustanove — osnovne in srednje šole — so mnogo delale na vzgoji mladine s proučevanjem cestno-prometnih predpisov in podobno. Bilo je več predavanj in raznih tekmovanj, vendar tudi to ni rodilo željenih uspehov. Se vedno je mnogo mla- dih ljudi, ki so predmet obrav- navanja na naših cestah. Tudi sama zaostritev kaznovalne politi- ke in ukrepov ljudske milice ne more stanja povsem zadovoljiti, če ne bo pri tem zainteresiran sle- herni občan, vsi družbeni organi ter družbeno politične organizaci- je. PLM Ptuj Minulo nedeljo so se ljudje na prireditvi, ki jo je pripravilo gasilsiko društvo Gabernik pri Juršincih, prijetno zabavalo pre- cej pozno v noč. Toda pričako- vanje, da bo vse v najlepšem re- du, je kmailu splahnelo, ko je okrog 22. ure nastal pirvi prepir in pretep. Bilo je nekaj razgra- jačev, ki upoštevajo samo sebe in ki pozabljajo na to, da so ljudje in celo to, da so Sloven- ci, ki so kulturen narod. Skoda, da so med nami izrodki, ki bi jim bilo j>otrebno čim preje od- povedati bivanje med ljudmi. Vzrok za pretep ni bil alkohol, niti kakšno nezadovoljstvo za- radi prireditve, ampak tisto sta- ro, nazadnjaško podedovano ba- haštvo, češ, če bom zakričal »aufbiks«, bodo pred menoj vsi zbežali. Toda aufbiksarji, danes ni več tisti čas, ko ste tekali po vaseh ter mlatili s koli po so- vaiščandih in drutgih ljudeh in po- dili vse, kar vam ni ugajalo. Vprašamo samo, ali ti posa- mezniki sploh zmorejo povpreč- no razsojanje. Po vsem bi lahko sklepali, da jim ni mar nobena čast, niti osebno spoštovanje, niti avtoritet.a, menda niti živ- ljenje. Ko bi le vedeli, kako rev- ni in majhni ter osamljeni so, ko se na vso moč trudijo, da bi čim bolj zavpili svoj aufbiks. Ali sploh vedo kaj ta izraz po- meni? Za take bi bilo koristno, če bi spoznali, da jih ljudstvo najgloblje prezira, da se jim za hrbtom smeje in da se vsak iz njih norčuje ter da od nobenega od teh sploh ničesar pametnega ne pričakuje. Vsak pretepač je doslej še plačal z življenjem, ali pa je dobili primemo plačilo. Kar poglejte te klavrne junake, kje so in kaj je z njih! Mnogih ni več, ker jih je pretepaštvo spravilo na drugi svet ali pa med zidove, kar čaka še marsi- katerega teh jimakov. Poštenim in mirnim ljudem, pa tudi ljud- ski oblasti je neumnosti teh sr- boritežev dovolj. Naj gre za do- mačine iz Gabmika ali za goste iz Domave, za vse velja: z raz- grajanjem, vpitjem in pretepa- njem ne bosite priišli daleč. Cas je, da se oprimete knjige ter po- učite o kulturnem življenju. PZ. KAKO ČUVAMO OBLEKO Vsak del obleke naj visi na svojem obešalniku, ki ustrez-a njegovi obliki. Moške suknjiče in površnike obesimo na obešalnike s širokimi loki, občutljive obleke pa na prevlečene obešalnike. Kri- la in halje obešamo na kaveljčke, ki So na sp.odnjem delu obešalni- ka. Moške hl-ače nategnemo v na- natezalnik, nikoli pa jih ne obe- šamo za pas. Pletenih jopic m pu- loverjev ne obešamo, ker bi se v tem primeru raztegnili. Lepo jih zložimo in položimo v kak pre- dal. Kadar obeš-amo obleke, skr- bimo, da so gumbi vsaj deloma zapeti. Zelo občutljivo in redko rabljeno obleko pokrijemo z ovo- jem iz celofana. Preden spravimo obleke ali mokre kožuhe v omaro, jih prej dobro posušimo. Obesimo jih na cbešalnih ustrezne oblike in poskrbimo, da se mokre ne stisnejo ali celo zmečkajo Gumi- jaste plašče cbesimo v hladen prostor, nikdar v bližino peči, si- cer hitro razpoka jo. Z mokrih dežnikov nej voda najprej odte- če, šele potem jih razpnemo Dež- nike iz prave svile razpnemo le narahlo, da se svila ne raztrga. Obleko po vsaki upoirabi pregle- damo in če je potrebno, takoj za- krpamo. Popraviti majhno po- škcdbo, pomeni preprečiti veliko. Obleko pa tudi čevlje vsak dan menjamo, če je le mogoče Oble- ke, površniki in kostimi nam bo- do zelo hvaležni, če ne bomo: drgnili komolcev, tlačili v žepe vseh mogočih predmetov ali pa držali vedno rok v njih, drsali več, kot je potrebno po stolih, nepaz- ljivo jedli in se pri tem popackali. Čiščenje oblek Moške obleke po vsaki uporabi pregledamo in skrtačimo z meh- ko krtačo, pri čemer čistimo tudi šive. žepe in zavihe. Po čiščenju obesimo suknjič pazljivo na obe- šalnik, hlače pa nategnemo. Na- vadni madeži se dajo zelo dobro odstraniti s salmijakom ali krom- pirjevo vodo, pa tudi z zvarkom iz enega litra vode in 30 gramov posušenih bršljanovih listov, ki jih kuhamo deset mmut. Likanje moških suknjičev rajši prepustimo krojaču, če pa se ze odločimo sami, delajmo to zelo previdno. Predvsem naj ne bo h- kalnik prevroč. Del blaga, ki se lika, podložimo tako, da se ne de- lajo gube. Potem ga prekrijemo z vlažno, toda ne mokro krpo in pu- stimo, da drsi likalnik počasi, brez pritiska sem in tja, dokler se para ne izkadi. Ko to opravi- mo, odstranimo krpo (ki se ne sme pod likalnikom nikoli popol- noma posušiti) in blago, katerega vlakna so od likanja postala trda, s hrbtno stranjo krtače narahlo iztepemo, da se zopet omehča. Nazadnje ga narahlo okrtačimo. Ko likanje končamo, obesimo suknjič na obešalnik in ga pusti- mo viseti na zraku, toda ne na soncu, vsaj eno uro, preden ga spet oblečemo. Pri moških hlačah z izbočenimi koleni pazimo, da tega mesta z likanjem še bolj ne raztegnemo. Hlačnico položimo na širc^ko des- ko ali mizo pravilno po šivih. Na raztegnjenem mestu nategnemo blago z obema rokama levo 'n desno, položimo nanj vlažno krpo in likamo počasi, brez pritiska, dokler se v pari, ki se stvori, raz- tegnjeno blago spet ne skrči. Gub na kolenih ne likajmo prepogosto. Šivi ostanejo dlje časa ravni, če potegnemo obe hlačnici, preden se usedemo, nekoliko navzgor in če hlače vsak večer skrbno nategne- mo. Pismonoša Gabrovec iz Cirkulan obide dnevno večino hiš v Ha- lozah in večkrat mora tudi na Bori OBČINSKA NOGOMETNA LIGA V nedeljo je bilo na sporedu II. kolo občinske nogometne lige. Dornavd je bila na svojem igri- šču poražena od Gorišnice z 1:6 (0:2). V drugi tekmi, ki je bila samo prijateljska, ker sodnik iz neznanih vzrokov ni prišel, so Markovci na Vidmu premagali do- mačo ekipo s 3:2. Po nepopolnem II. kolu je v vodstvu »Partizan« Gorišnica pred Dornavo itd. V nedeljo bodo igra- li III. kolo in sicer Gorišnica : Vi- dem ob 10. uri in Markovci : Dor- nava ob 10. uri. Ekipa Destemika, ki se je prijavila naknadno, je v nedeljo prosta. Prihodnjo nedeljo, 28. t. m.. Pa se bo sestala z ekipo Dornave. ni obredi. Na formalna vprašanja je Rahim Khan mehanična kimal z glavo. Ni šlo drugače. Seveda ni nikomur prišlo na misel, da bi morali kaj vprašat; tudi sramež- ljivo dekle, ki je zastrta sedela v mračni izbi in le motno slutila usodo, na katero je bila obso- jena. Po obredu se je oče Rahima Khana hvalil pred svojo ženo: »Vi- diš, kako me je poslušno ubogal. Bala si se, da ne bo pristal na najine načrte. Poznam take mla- deniče. Nemirni so, dokler se ne oženijo. Zato so naši očetje čim- prej sklepali pvoroke svojih otrok. Sedaj bo z njim vse v redu.« Tedaj je na pragu izbe, v ka- teri ga je čakala njegova žena, kakor ovca čaka mesarja, Rahim Khan napravil strašen načrt, da se bo maščeval svojim staršem, svoji rodbini in družbi. Po nje- govem so bili vsi odgovorni, da so se mu razbile življenjske sa- nje. V zmedeni nelogiki misli je izbral ženo za simbol nasilja, ki mu je bil podvržen. Njo bo zade- lo n.;egovo maščevanje, železo se je vlilo v srce in vrata so se raz- treščila pod njegovim pritiskom. Odtlej je preteklo tredeset let, je pomislil Rahim Khan, leže na postelji v mračni koči. Je izvršil svoje maščevanje? Trideset let jei trpinčil svojo ženo, svoje otroke,! svojo živino. S slehernim v vasi' se je prepiral in se napravil za najbolj osovraženega prebivalca v cbčini. Misel, da ga vsi sovra- žijo, ga je napolnjevala z divjim zadoščenjem. Toda nihče v občini ni razumel in se ni trudil razumeti, zakaj se je ta veseli in ljubeznivi mož spremenil v zver. Skraja je začudena vas zavzela proti njemu stališče neprijatelj- skega pričakovanja, ix)zneje se je obdala z nezanimanjem, pome- š-anim z bojaznijo. Nihče ga ni razumel, nikdo ga ni obžaloval, vsi so se ga izogibali. Z bridkost- jo, ki ga je od mladosti grizla v srcu, je Rahmi Khan iskal utehe v nesporni oblasti, ki mu jo je dala družba nad ženo. Trideset let je žena prenašala njegovo tiranijo s suženjsko po- korščino, ki je značilna za njego- vo pleme. Pozneje se je tako pri- vadila temu nasilju, da se ji je zdelo že nenaravno, če katerikrat ves teden ni bila tepena. Rahimu Khanu je pretepanje žene postalo del njegovega bistva. Ko se mu je sedaj bližal spanec, se mu je izgubila f>cslednja jasna misel: Kako bo mogel živeti brez tega, kar je polagoma preraslo v nje- govo drugo nrav? To je pa bil verjetno edini trenutek, ko je Rahim občutil, ne sicer ravno na- klonjenosti do žene, pač pa, da je brez nje osamljen. Nik- dar prej se ni zavedal, da je bila osovražena žena tako neobhoden del njegovega življenja. , Prebudil se je šele pozno do- F>o!dne in začel dan s preklinja- njem svoje žene, ki ga je sicer sleherni dan zgodaj zjutraj zbu- dila. Ampak danes se mu ni mu- dilo. Leno je vstal, se umil, po- molzel koze, da bi imel zajtrk, ki je obstajal iz včerajšnjih mlincev, namočenih v mleku. Potem se je usedel, segel po priljubljeni huk- kah, si jo prižgal in kadil. Kočo so segreli in razsvetlili žarki sonca, ki so sijali skozi odprta okna. V kotu je zagledal nekakš- no pajčevino in ker se je že ta- ko odločil, da danes ne pojde na polje, si je dejal, da bo pospravil po koči. Privezal je cunjo na dol- go palico in se pripravil, da bo ometel pajčevine, ko je v slam- nati strehi zagledal gnezdo. Dva vrabca sta izletela med nepresta-1 nim čivkanjem. Že je hotel udariti s palico, da bi gnezdo razbil, toda nekaj v njem je povzročilo, da se je pre- magal. Odvrgel je palico, prine- sel stol in stopil nanj, da bi bolje videl vrabčji domek. Dva gola vrabčiča, še ne en dan stara, ste sedela v gnezdu, medtem ko so njuni starši preplašeni in z gro- zečim vriščem letali pred Rahim Khanovim obrazom. Ni še dobro pogledal v gnezdo, ko ga je že mati napadla. »Prekleto, grdoba, lahko bi mi iztaknil oko,« je vzkliknil Rahim Khan z votlim smehom in zlezel s svoje opazovalnice. Nenavadno mu je bila všeč junaška odločnost ptičev, da si ohranita dom in za- rod. Tisti dan se ni vrabčjemu gnezdu v slamnati .strehi nič pri- petilo in v koči Rahima Khana je vladal mir. Drugi dan je šel spet po svojih opravkih. Nihče iz vasi ga ni ogo- voril. Od ranega jutra do p>oznega popoldneva dela odslej na polju, orje, črpa vodo, pred zahodom sonca pa se vrača domov. Potlej se vleže, kadi svoj hukkah in z živim zanimanjem opazuje, kaj je novega v ptičji družini. Mladiča sta dorasla že; v lepa ptiča. Pravi jima Nuru in Bundu. po imenu svojih izgubljenih sinov, ki ju že vrsto let ni videl Štirje vrabci so bili edini njegovi prijatelji na svetu. Sosedje so se ga še vedno bali in nezaupno opazovali njego- vo mirno početje. Upravičeno so se čudili, ker ga že dolgo niso vi- deli, da bi pretepal vole. Natho in Hhiiadoo sta bile srečna m hva- ležna in njuni ranjeni telesi sta Se kmalu zacelili. Nekega večera, ko je pihal monsum in so nebo prekrili gro- zeči oblaki, se je Rahim Khan vr- nil domov prej kot f>o navedi. Na cesti se je igrala tropa otrok. Ko So ga zagledali, so se vsi razkro- pili in tako bežali, da so nekateri še čevlje izgubili. Zamen jim je Rahim Khan khcal: »Zakaj beži- te? Saj vas ne bom tepel.« Že je začelo kapljati in pohitel je do- mov, da bi vole privezal, preden se bo vlilo. Stopil je v kočo in prižgal gli- neno oljno svetilko. Vrabcem je dal kruhovih drobtin, preden se je lotil pripravljati večerjo. »Oh. Nuru, oh, Bundu!« je klical, vrab- ci pa se niso prikazali. Poln skrbi je pohitel, da bi videl, kaj se je pripetilo njegovim prijateljem. Pogledal je v gnezdo, in naSel štiri ptiče pod našopirjenim per- jem. Streha je puščala prav tam, kjer je bilo gnezdo. Rahim Khan je vzel lestev in šel v naliv, da bi streho popravil. Preden je delo v svoje zadovoljstvo končal, je bil skoz in skoz premočen. Ko se je v koči vsedel, je kihal, toda ni se zmenil za to opozorilo in je šel spat. Zjutraj se je zbudil v vro- čici. Ko ga vaščani nekaj dni niso videli iti na polje, jih je zaskrbe- lo in nekaj jih je prišlo pogledat, kaj se godi. Skozi špranjo v vra- tih so videli, da leži na postelji in govori sam s seboj, zakaj slišali so: »Oh, Runu, oh. Bundu, kdo vas bo hranil, ko mene več ne bo.« Vaščani so sočutno skimavali z glavami: »Siromak,« so govorili, »zmešalo se mu je. Pošljimo po njegovo ženo.« Drugo jutro je prihitela pre- strašena žena Rahima Khana, vsa zaskrbljena s svojima s.novoma in v dokaz sočutja je šla z njimi gruča sosedov. Vrata so bila od znotraj zaprta, na trkanje in udarce pa ni nihče odprl. Ko so vrata vlomili, so našli veliko za- stavno postavo Rahima Khana, kako je ležala v težki tihoti, ki jo je motilo zgolj čivkanie vrabcev^ STRAN 6 TEDNIK PTUJ. 19. OKTOBRA 1962 Sprejemamo prijave za ritmični krožek za občasne oskrbovance od 5 do 10 leta starosti v vrtcu Ptuj. OPOZORILO Opozarjam osebo, ki je 12. 9. 1962 v dopoldanskem času odne- sla torbico z električarskim orod- jem, da jo vrne pri podjetju Elektrokovinar, Ptuj. Neopremljeno sobo išče fant v Ptuju. Naslov v upravi. Opremljeno sobo za samsko osebo v gospodarstvu išče teks- tilna tovarna Ptuj. Hrastovo kad za zelje, zofo, dva fotelja in mizo prodam. Vobner, Aškerčeva 9. Ugodno prodam malo rabljen kontrabas. Naslov v upravi. Vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem in 96 arov zemlje v Ki- cerju prodam. Naslov v upravi. Prodam kompletno vodovodno ^rgalko. Mlinska 3. CENE sadja In zel&njave v trgovini na drobno pri »SADJARJU« trgovskem podjetju za odkup in prodajo kmetijskih pri- delkov na dan 17. okt. 1962. Krompir 25, čebula 130, česen 200, paprika 100. cvetača 150, ze- lje 30—60. črna redkev 30, kore- nje 60. peteršilj 80, jajca 28, ja- bolka 60—70, orehi 200, kostanji 40, suhe gobe 4.800—5.400, grozd- je 100—150—160, rdeča pesa 50 in solata 100 din za kg. SLUŽBE Gospodinjsko pomočnico, lahko tudi zaičetnico sprejmem s 1. decembrom. Dipl. oec. Aleks- ander Skraban, Ljoibljana, Linhairtova, S-5/I-4. OBVESTILO Ptujski vodovod in kanalizacija obvešča vse hišne svete in lastni- ke stanovanjskih zgradb, da bo v letošnjem letu dokončal z gradnjo vodovodnega omrežja v večini ulic cAimočja mesta. Vse prizadete, katerih zgradbe še nimajo vodovodnih priključ- kov, pozivamo, da do 1. novembra pošljejo podjetju naročilnice za napeljavo priključka. Po prejemu naročilnice bo podjetje izdelalo načrt za vrstni red napeljave v zimski sezoni. Opozarjamo vse prizadete hišne svete in lastnike zasebnih .stano- vanjskih zgradb na 12. člen Od- loka o vodovodnem redu mesta Ptuja, po katerem je obvezna na- peljava hišnega priključka naj- kasneje v dveh letih od dneva, odkar je v bližnjem okolišu kon- čana napeljava cevovoda. Ptujski vodovod in kanalizacija Ptuj Mestni kino Ptuj predvaja 19. oktobra jugoslovan- ski barvni film »CARJEVO NOVO OBLAČILO«; 20. in 21. oktobra francoski barvni (cinemascope) film »KAPETAN«; 23. in 24. ok- tobra italijanski barvni (cinema- scope) film »ROCCO IN NJEGOVI BRATJE«; 25. oktobra jugoslovan- ski (cinemascope) film »NADŠTE- VI>LNA«. Kino »IMa Sever« Gori- šnica predvaja 21. oktobra italijanski^ (vistavision) film »VOJNA IN MFR«, II. del. Kino Zovrr predvaja 21. oktobra ameriški film »BBNY C500DMAN«. Kmo Tomaž pri Ormožu predvaja 21. oktobra ameriški (vi- stavision) barvni film »ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL«. Lunino spremembe in vremenska napoved za čas od 20. do 27. oktobra 1962 Zadnji krajec bo v soboto. 20. oktobra, ob 9,48. Napoved: ves teden bo lepo vreme. V okviru »MESECA VARNEGA PROMi^TA« prireja Av- to-moto društvo Ptuj sledeča predavanja: V nedeljo, dne 21. oktobra 1962, ob 8. uri v dvorani socia- listične zveze Breg (pri mostu preko Studenčnice) V02NJA SKOZI KRI2IS CE IN NAJNOVEJŠI PREDPISI Predava V. Kraj.nc V nedeljo, dne 28. oktobra 1962, ob 8. uri v dvorani socia- listične zveze Breg (pri mostu preko Studenčnice) PRVA POMOČ OB PROMETNI N3SRECI Predava tov. dr. Nada P(av!Wev. Vabljem AMD Ptuj OSEBNA KRONIKA Rojstva« poroke in smrti na območju motičnega urada Ptuj Rodile so: Bogomila Gap, Bi- šečki vrh 15 — Zdenko; Barbara Koletnik, Jiršovci 25 — Zdenko; Marija Nahberger, Pobrežje 14 — Danila; Pavla Magdič, Bre- snica 53 — Pavlo; Marija Kola- rič, Jastrebci 24 — Lilijano; Lu- cija Rozman, Gorca 64 — deč- ka; Marija Vidovič, Na pristanu 4 — Borisa; Marija Vidovič, Gruškovje 42 — deldico; Marija Gomilšek, Juršinci 12 — Ido; Angela Lipovšek, Hajdoše 36 a — dečka; Kristina Žižek, Mest- ni vrh 6 — Srečka; Ana Juršič, Obrez 131 — dečka; Marija Majcen, Rotmerk 10 — Rudol- fa; Jožica Planjšek, Zg. Hajdi- na 78 — Draga; Katarina Mur- ko, Slovenja vas 73 — Branka; Štefanija Žemljic, Skolibrova 9, Ormož — Polonco; Jožefa Plohi, Zerovinci 47 — Martina; Danica Korotaj, Kolarevac, Varaždin — Dušanko; Matilda Kovaičec, Za- grebška 48 — Andreja; Marija Sirot, Sodinci 11 — Marijo; Sla- vica Kostanjevec, Celje, Tru- barjeva 89 — Igorja; Kristina Mlakar, Kočice 36 dečka; Jo- žica Zelenik, Vitomard 72 — Igorja; Terezija Rojs, Vitomar- ci 72 — Ivana; Št^efariija Vodo- vič, Stanošinci 4 — Marijo; Te- rezija Verlek, Mariborska 52 — dečka; Anica Tajhman, Vum- pah 43 — deklico; Marija Han- želič, Vodranci 40 — Anico, Štefko; Terezija Vogrinec, Na- dole 23 — Mileno. Poročili so se: Milan Tucovič, Majšperk 10 — Martina Koro- šec, Majšperk 2; Jože Brlek, Grajena 20 — Marija Belšak, Orešje 11; Jože Erhatič, Ciril Metodov drevored la — Marija Vinkovič, Ciril Metodov drevo- red; Anten Korenjak, Zagreb- ška 1 — Francka Žuran, Kidri- čevo 3; Milan Osterman, Trg mlad. delov, brigad 1 — Ana Borovič, Trg mlad. delov, brigad 1; Dimitrije Simeonovstei, Viča- va 13 — Nada Bajšič, Vi^čava 13. Un»rla sta: Emiljan Vošnjak, Bezjakova 8, rojen 1678, umrl 10. oktobra 1962; Franjo Mako- vecki. Velika Nedelja 13, ro.l€n 1929, umrl 14. oktobra 1962. ŠPORT ROKOMET TROJNA ZMAGA PTUJSKIH ROKOMETAŠEV Dravo-Fužinar (moški) 25:21 (13:10) Prvič od ustanovitve odcrajne lige, je rokometašem Drave uspelo premagati koroškega na- sprotnika. Pred 300 gledalci je Drava zasluženo premagala zelo dobro moštvo z Raven Damaiii- ni so prvič prišli v vodstvo s 5:4, prvi polčas diktirali oster tem- po in si priborili tri gole pred- nosti. V druigem polčasu je Fu- žinar zelo ostro na.i>adel. Pri re- zultatu 14:14 je Jamšek, član slovenske mladinske reprezen- tance in najboljši igralec go- stov, zastreljal sedem metrovko, nakar je Drava v protinapadu dosegla gol. To je bila preokret- nica v igri domačega moštva, ki je ponovno prevzelo iniciativo. Razvil se je izreden boj. Drava je deset minut pred koncem do- segla že 23:16, v zadnjiih minu- talh pa je nekoliko popustila in dovolila nasprotniku, da je re- zultat znižal. Zmago so priborili prav -»/si igralci, ki so pokazali izredno požrtvovalnost. Fy>stava Drave: Kuhar, Raikuš (1), Sa- franko. Stojker (1), Ročak (6), Sulek (2), Zlender (13), Žemljic (1), Straišek (1). Dravo-Fužinar (ženske) 12:4 Igralke Drave so ponovno po- kazale, da v okrajni ligi nimajo enakovrednih nasprotnic, saj so bile od svojih nasprotnic za cel razred boljše. Ekipa bi bila v postavi, s katero trenutno na- stopa, trd oreh vsaki ekipi v re- publiški ligi. Drava-Fužinar (mladinci) 18:12 v prvi tekmi nedel.iskega ro- kometnega sporeda, so mladin- ci ponovno zabeležili zmago, vendar je kvaliteta njihove igre nekoliko padla. Upajmo, da je to samo trenutna kriza. Najbolj- ši igralec zmagovite ekipe je bil Oman, strelci za Dravo pa so bi- li Križe 7, Belšak 4, Koren in Oman po 3 in Plavčak 1 gol. Pomembna zmaga Aluminija Aluminij-Drava 2:0 (2:0) v nedeljo je bil v Kidriče- vem odigran domači derby med Dravo in domačim vodečim Alu- minijem. Kljub temu, da se je tekma odigrala na vročih tleh v Kidri- čevem, je bilo pričakovati, da bo oster boj za točke. Gostje iz Ptuja so se ves čas požrtvovalno borili, da bi dosegli čim boljši rezultat, vendar so v začetku domačini močno pritisnili na vrata Drave. Ze v začetku je igra pripadala domačemu mo- štvu. Strelca za domačine, Vo- dušek in Vindiš, sta lepo pre- igrala obrambo Drave in s tem zaključila vodstvo Aluminija. Kljub temu, da so domačini že vodili z 2:0, igralci Drave niso popustili, temveč so se borili za čim t>oljši rezultat. V drugem delu je mlado mo- štvo Drave igralo še boljše in je bilo enakovreden nasprotnik domačinom. Mnogi domačini so pričakova^U, da se bo rezultat v druigem delu igre še povišal to- da gostje so igrali zelo dobro in niso popustili domačinom povi- šati rcTJultata. Zmaga Aluminija je zaeiužena in s to zmago ,je ostal še nadalje v vod'Stvu ma- rilborskeHnurskosoboške lige. V predtekmi so pionirji Dra- ve premagali pionirje Alumini- ja 2 visokim rezultatom 4:0. A. P. DRAVA—NAFTA 2:3 (1:1) V nedeljo 14. oktobra je »Dra- va« sprejela v goste ekipo Nafte iz Tjf^dave, ki je resen kandi- rv«o mesto. Nogometaši vzamejo vsako tekmo vst preveč neresno, kar se jim poznej-e fcudi maščuje. Tako so v začetku tekme igrali samo z 10 igralci. S tem porazom so še vedno ostali pri dnu lestvice mariiborsJko-murskosoboske lige. Strelca za Dravo sta bila Vo- grinčič in Maučec. Do konca tekmovanja se bo »Drava« se- stala v nedeljo z Branikom v Mariboru in nato z Radgono v Kidričevem. Z. D. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 4. oktobra so darovali kri krvo- dajalci iz Dornave: Sarlah Zvon- ka, Sok Rozalija, Duh Martin in Peteršič Anton. 9. oktobra so darovali kri krvo- dajalci iz Cirkulan: Bratušek Franc, Klajdarič Otilija, Orlač Ana, Pintarič Ana, Tetičkovič Mirko, Zuran Marija in Orlač Ivan. 11. oktobra so darovali kri krvo- dajalci iz Markove: Lesjak Anton, Feguš Daniela, Strelec Zofija, Kreutz Heda, Kukovič Jožef. Si- monič Alojz, Solina Alojz. Petro- vič Jožef, Veršič Jera, Lah Neža, Kostanjevec Marija in Janžeko- vič Neža. 13. oktobra so darovali kri krvo- dajalci iz OLO Ptuj: Perger Sla- vica, Zumer Marija, Vajdič Anica in Cenčič Milivoj. Med tem so darovali kri tudi posamezni krvodajalci, in sicer: Jakomini Marija, Roškar Franjo, Amuš Jožef, Janžekovič Ignac, Belšak Tončka, Bratec Jakob, ing. Tonejc Stanislav, Novak Marija, Zebec Marija, Ramšak Anton, Lo- renčič Marija, ■ Jančič Marija, Zmauc Ruža,n Zmauc Vinko in Cestnik Metod. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v. imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo! Rdeči kri£ Ptnj SploSna bolnicA PtnJ Mmm plonirsle iiire Problemi šolske telesne kulture Problemi iolske telesne knltare. Hiter razvoj na gospodarskem in kulturnem področju ]e na te- lesno kulturnerrv daleč zadaj in ne gremo v korak z našim družbenim razvojem. Kljub jasno nakazanim smerni- cam I. kongresa telesne kulture Slovenije, šolski reformi in pri- poročilu Zvezne ljudske skupšči- ne, šolska telesna vzgoja ni na- šla svojega pravega mesta. Razne druge kulturne potrebe uspešno rešujemo, zato stojijo pred nami obsežne naloge tudi pri izboljša- nju telesne kulture, pri izboljša- nju materialnih pogojev, kakor pri ustvarjanju množičnosti in kvalitete. Čeprav je v našo šolsko mrežo zajeta vsa mladina, ima reden po- uk telesne vzgoje komaj polovica učencev. V občini Ptuj je na ne- katerih šolah telesna vzgoja rav- no tisti predmet, ki se krči na dve ali eno uro tedensko ali pa je na papirju, ure pa porabljene za druge predmete. Pri nekaterih vodstvih šol se telesna vzgoja ne upošteva kot enakovreden pred- met, kakor upoštevajo duhovno in tehnično vzgojo Skromna materialna sredstva za razvoj telesne kulture Materialna osnova za razvoj te- lesne kulture v šolah je skromna. Pri nekaterih šolah ne najdemo kljub postavkam v proračunu iz- datkov za športne rekvizite. Primanjkuje tudi strokovno us- i posobljenih učiteljev telesne vzgo- je, zaradi česar tudi kvaliteta pouka telesne vzgoje ne ustreza. Ako sodimo po primeru, ko je ob koncu lanskega šolskega leta Za- vod za pedagoško službo pripra- vil 6-dnevni seminar za predela- vo učnega načrta na osemletkah, smo videli nezainteresiranost po- sameznikov ali vodstev šol, saj se je od 30 poklicanih udeležilo te- čaja samo 14 učiteljev. Tako nam je tudi s te strani jasno, zakaj je takšno stanje v šolah. Z umskim tudi telesni napredek Telesna vzgoja ne prispeva sa- mo k večji storilnosti in proiz- vodnji, temveč omogoča šoloob- vezni mladini tudi večji intelek- tualni napredek. Umski in teles- ni razvoj sta v dobi rasti (do 20 let) neločljivo povezana, Ce v mladih letih ne bomo naučili otroka določenih telesnih vaj, je v poznejših letih brez pomena ves trud in vsa sredstva. Ne gre samo za pridobivanje psihofizičnih last- nosti, ampak je mladina dovzetna za razne okvare in deformacije (slabe drže. defekt na hrbtenici, defekt na prsnem košu, okvare na stopalih itd.). Potreben pregled vseh 10.315 učencev In kakšno je stanje v naši ko- muni, ne vemo, ker v vseh šolah ni bilo zdravniških pregledov. Tam, kjer so zdravniški pregledi bili, so bili pregledani učenci 1, in 8, razreda. Ali je to dovolj? Kaj pa vmesnih 6 let ko otrok raste, ali lahko učitelj sam opa- zi okvare in deformacije? Po an- keti JPI je oproščenih telovadbe 137 učencev ali 1,3 •«; ploske noge ima 821 učencev, ali 7,9 očala nosi 348 učencev ali 3,4 • «). Ze te številke so porazne, kakšna bi bi- la slika, če bi 10,315 učencev, ko- likor jih je letos na vseh šolah, bilo redno pregledanih. Kaj smo zvedeli z anketo? V ptujski občini imamo 29 os- novnih šol. Vse so bile s strani Jugoslovanskih pionirskih iger an- ketirane in dobili smo sledeče po- datke: 3 šole imajo lastno telovadnico, 5 šol ima telovadnico v najema, 21 šol je brez telovadnice, 7 iol ima lastno igrišče, 7 šol ima igri- šč« v najemu, 15 šol je brez igri- šča. (Nekater« šole posedujejo že precej časa zemljišča, toda ni za- interesiranosti s strani vodstva šol, da bi se lotili dela.) Na 29 šolah je naslednje število telovadnega orodja: 4 koze, 3 konji, 4 odskočne des- ke, 1 miza, 1 lestvenik, 1 švedska Itlop, 2 bradlji, 1 drog, 5 gredi. 1 kroge, 4 švedske skrinje, 17 bla- zin. Ostalih športnih rekvizitov: 2 gola za rokomet, 1 konstrukci- ja za košarko, 1 ogrodje za od- bojko, 3 stojala za preskoke, 25 krogel, 3 diski. 8 mrež za odbojko, 7 vrvi za plezanje, 6 stoparic, 4 medicinke, 1 zračna puška, 6 bad- mintonov, 3 mize za ping pong, 42 smuči. 14 sank, 68 šahov, 265 različnih žog (od tega imajo ptuj- ske tri šole 111 žog). Iz tega je razvidno, kako slabo je material- no stanje na šolah s športnimi rekviziti in opremo. In še ostali podatki: Premalo rekvizitov in opreme Telovadno opremo ima 29 •/• učencev, kolo voziti zna 6.929 učencev alj 67 «/«, plavati zna 3.258 učencev ali 32 '/s, smučati se zna 3.286 učencev ali 32 »/«, igrati šah zna 2.148 učencev ali 21 "io. Tudi ti odstotki nas ne morejo zadovoljiti, saj bi moral vsak mlad človek znati plavati, voziti kolo, smučati se itd. Svoje lastne rekvizite ima: Kolo 1.169 učencev ali 11 •/«, smuči 1.966 učencev ali 19 "in, san- ke 3,305 učencev ali 32»/«, šah 933 učencev ali 10"/«, badminton 458 učencev ali 5 */» itd. Naročenih na športni časopis je 80 učencev ali O.SV«. Vključenih v telesno-vzgojne organizacije je 632 učencev ali 6 •/«, taborniško organizacijo 287 učencev ali 3 •/«. Iz navedenih podatkov in sploš- nega stanja je razvidno, da smo. v preteklosti vse premalo polagali pozornosti šolski telesni vzgoji, da so nekateri odgovorni zane- marjali telesno vzgojo na šolah ter s tem v mnogi meri škodovali naši mladini. Zato bo potrebno, da se vsi družbeni in oblastni fo- rumi resneje lotijo tega vpraša- nja in nudijo moralno in materi- alno pomoč, kot jo nudijo ostalim dejavnostim. Iz navedenega je jasno, da bo potrebno v osno\'i drugačnih po- gledov in korenitih, odločnih ukrepov, če hočemo, — in to mo- ramo, dati telesni vzgoji tisto me- sto v vzgojno izobraževaln«pi in zdravstvenem pogledu, ki ji gre. iz programa RTV Ljubljana KEDELIA, 21. oktobra 1962 6,00—8.00 Dobro jutro dragi poslu- Savcil — vmes ob 6,05—6.10 Poročila . in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, po- ročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer; Junak Hon Kilj Ton. 8.53 Glas- bena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Izbra- ne strani baletne glasbe. 10.00 Se pom- nite, tovariši . . . 10.30 Matineja komor- ne glasbe, 11.40 Milenko Sober: Proizva- jalci velikih motorjev. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo I. 13.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Poje Slovenski oktet. 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo II. 15.00 Napo- ved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Skladbe za kitaro in hammond or- gle. 15.30 Od arije do arije. 16.00 Hu- moreska tega tedna. 16.20 Orglica s po- pevkeimi in prijetnimi melodijami. 17.00 Poročila. 17.05 Deset minut z orkestrom Paul Weston. 17.15 Radijska igra — Leo- pold Suhadolčan: S. 0. S. 18.05 Anton Lajovic: Ca^priccio. 18.20 Zabavna glas- ba. 18.30 Športna nedelja. 19.00 Obve- stila. 19.05 Masbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite svojo melodijo. 21.00 Umetnost verizma — 2. oddaja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslecSaji daa. 22,15 Zabavni ansam- bli RTV Ljubljana. 23.00 Poročila. 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 22. oktobra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Ka- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Po- ročila, 12.05 Kmetijski nasvet*. 12.15 Petnajst minut z Beneškimi fanti. 12.30 Sem in tja po svetu. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.t5 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Slovi- te tenorske arije. 14.00 Poročila. 14.05 Za razvedrilo in oddih. 14.35 Naši poslu- šavci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Po- ročila. 17.05 Obdobja slovenskega samo- speva. 17.40 Od plesišča do plesišča. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Veliki zabavni orkestri. 18.30 Poje komorni zbor iz Maribora p. v. Rai- ka Sikoška. 18.45 Radijska univerza — Stane Krek: Rekreacija. 19.00 Obvestila. 19.05 Gla«bene razglednice, 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00—21.37 Koncert sim- foničnega orkestra Radia Leipzig — vmes ob 20.45—21.00 Kulturni globus. 21.37 od popevke do popevke. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled stnireda za naslednji dan. TOREK. 23. oktobra 1962 5.00—8.00 Dobro tutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05-5.10 Po- ročila in dnevni koledar, 6.00—6.10 ^fa- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska ndpo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Mladinski mešani zbor »Svoboda« na celjski gimnaziji, dirigent Egon Kunej. 12.30 Nekaj melodij za dober tek. 13.00 Napoved časa poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Suita in divertimento. 14.00 Poročila. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Po naši lepi deželi. 17.00 Porootla. 17.05 Mfuzika iz Talijinega hra- ma. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Stoglavi virtuozi — 2. oddaja. 18.30 Zbor črnomorskih Kozakov. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Godala in tipke. Radijska igra . 21.35 Luciian Marija Skerianc: Tretji godalni kvartet. Lju- bljanski godalni kvartet. 21.50 GIasb»na medigra. 22.00 zapoved časa. poročila, vremenska natmved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 24, oktobra 1962 5.00—8,00 Dobro lutroJ (pisan glas- beni spored) - vmes ob .- 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6 00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa. poročila vremenska napo- poved m radiiski knledir R 00 Poročila 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12,15 Marija Gazvoda in Marica Sterčaj pojeta koroške narodne ob spremljavi Avgusta Stanka. 12.30 Velika čočečka igra in dru- gi prizori iz Konjovičeve »Koštane«. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Od severnoameriških pre- rij do madžarske puste. 14.00 Poročila, 17.00 Poročila. 17.05 Trije slavni gla- sovi. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Vedri intermezo na hammond orglah 18.25 Pesmi iz Severne Amerike v izvedbi KZRTVL. 18.45 Ljud- ski parlament. 19.00 Obvtstild. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program IRT — Studio Ljubljana. Koncert ob Dnevu zdru- ženih narodov iz Londona. Ženeve in Pa- riza. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 25. oktobra 1962 5.00—8,00 Dobro lutrol (pisan glasbe m spored) — vmfs ob 5 05—5.10 Po točila m dnevni koledar 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7 00—7 15 Napoved časa poročila vremenska napo ved in radijski koledar 8.00 Poročila 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetiiski nasveti 12.15 Poje Koroški akademski oktet. 12.30 Po- pevke ulice. 13.00 Napoved časa. poro- čMa. vremenska napoved, prireditve dne- va m cbiava dnevnega sporeda. 13.15 , Obvestila lo zabavna glasba. 13.30 V vr- tincu plesa in fantazije. 14.00 Poročila. 14.05 Melodije od včeraj in danes. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušavcev. 18.00 Poročila — aktual nosti doma in v svetu. 18.10 Prvi ve- černi ples. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Napevi iz filmov in glasbenih revij. 21.00 Izročilo XX. stoletja, 21.40 Violončelista Paul in Maud Tortilier. 22.00 Naipoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, PETEK, 26. oktobra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni sporedi — vmes ob 5.05—5 10 Po- ročila In dnevni koledar 6.00—6 10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila 7 00—7 15 ^fapoved časa poročila tremenska napo- ved In radiiski koledar 8.00 Poročila 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Instrumentalna grupa Georga Espitalieria igra plese raznih narodov. 12.30 Sloven- ski intermezzo za glas in klavir. 12.45 Petnajst minut z ansamblom Aca Miillerja. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Ljubljana — Za- greb — Beograd. •4.0