Jože Felc
RAZMIŠLJANJE O SLOVENSTVU
Hvalevredna skrb zb  slovenski jezik, ki jo je ponekod čutiti kot plemenito navzočnost, me idli v razidšljsnje o dandanašnjem položaju slovenske^^a naroda v družbi ju£,oslovanskih narodov«
Mnenja seiii, da resolucije o narodu in jezikuj ki smo jih zadnje čase priča^ ne odtehtajo avtentične vz£,oje nerodne zsvesti, ki je bila doslej ne vem zsradi katerih vzrokov zanemarjena^ Taka vzgoja je pravi vir narodne zavesti, v katere sklop spada tudi skrb za čistoiSt materine£a jezil-a kot naj značilne j še£,a znamenja nerodne samobitnosti, Očitno jej da naši občani kaj malo vedo^ kateri je ju£,oslovsnski državni jezil<o Mno£o absolventov osemletk je nedavno izjavilo j de je to srbohrvaščina o Te vi-ete neznanje pa je tudi vzrok s da. se je narodni ponos slovenskega človeka znižal do stopnjej ko mu je postalo dejstvo nerodne pripadnosti zgolj ena izmed kor.aj važnih karakteristik svojega rojstnega lista; v zadnjem času pa še to ne, saj se ob rojstvu otroka ne zahteva več .vpis narodnosti v matično knjigo. Temu ustrezajoča je tudi skrb za jezik oziroma pravilneje zavest svojega jezika. Ta zavest je^kot i?em omenil, le ena, čeprav trenutno najpomembnejša komponenta obče narodne zavesti o Reševanje narodnega vprašanja z resolucijami budi v prenekatereia slovenskem človeku malodušnost; vsaka taka resolucija ima namreč namen hitrega u-činkovanjaj premnogokrat pa tega ne dot-eže.
Še pred kratkim je bilo zavzemanje za enakopravnost jezikov označeno kot šovinistična "pasja bombica"j danes nisi moderen? če ne vpleteš v vsakršno debato nekaj misli o nacionalnih ali mednacionalnih problemih. Za stanje5 ki smo mu priča, so odgovorni predvsem tisti 5 ki so v preteklosti vsako uporabo pojma slovenski nrrod spremljali s posmehomo Trdim celo, da so to io "pasje bombice"J ki so jih "metali" v Pismih bralcev in drugod naši občani vzbudile3 da je debata, pa tudi razreševanje nerodnega vprašanja, postavljeno na temelje svobodne izmenjave mnenja to je na temielje, ki bude upanje v trezen pogled na neš današnji in jutrišnji položaj«
Če se je doslej ponekod obravnaval interes Slovenije, je bilo to največkrat zelo oprezno razpravljanje o interesih neke ozemeljske enote znotraj države. Vsako pomembnejše zavzemanje za koristi slovenskega neroda kot etnično-teritorialne skupnosti , ki je pravica in dolžnost vsaVegs naroda^ pa je pomenilo šovinistični, protiiocialistični največkrat pa protijugoslcva-ski izpad. Tok dogodkov je pokazalj, da je trdno zavzemanje za ustavne pravice naša socialistična narodna in; pi-Rvs jugoslovanska dolžnost» Pozicije tistega dela slovenskega naroda, t, j« predvsem nekaterega dela inteligence, ki se vseskozi po vojni
163
zavzema za čiste račune in odVrito besedo, so se r.e  posebej 1^0 znamenitem IVo plenumu izkazale za pravilnej upoštevajoč posebno, da so bile težnje nekaterih najpomembnejših voditeljev službe državne varno&ti ne le protisaiiouprevnej ampak tudi Šovinistične -^v vsakem pomenu« Ka Ko&metu je ta dejavnost prišla v najkr»\tt'.KŠih oblikah najbolj do izraza« (Staliiiče Borisa Mikosaj, da ni hotel kritizirati pred brionskim plenumom Ljukidevih TV odda j j češj, da bi razumeli kritiko kot nacionalističen izpad - Telo -, je po mojem nesprejemljivo.)
Uvodoma sem omenil svoja £,ledanje na resolucije,, ki imajo namen hitre£s učinkaj tokrat predvsem zablod na jezikovnem področjuo Znamenito Pismo o jeziku, ki £,a je lani izdal Glavni odbor SZEL, do mnogih občanov niti ni prišloj če upoštevamo» prvič razširjenost in posluževanje splošnih občil v ?:RS in drugič dejstvo, da £,a občinski in krajevni odbori, če je pismo do njih prispelo, niso vzeli kot resnično pomemben dokument^ založili so ^a  v arhiv in tam je še danes-«. Naša mladina pa si j z občih skrajno liberaliziranih stališč do jezikovnih vplivov z ju^a, pod "dojmom slabih zgledov nekaterih g£*^mbnih političnih, pa tudi.kulturnih delavcev^ prav posebno ■^zaradi pomanjkljive splo-ne narodne in iz nje izhajajoče jezikovne zavestij ustvarja svoj čisto brezoseben odnos do kulture jezikaj to je do posode svojega duha*
Naj tak odnos opišem z dvema zgovornima primeroma« Pred kinom v Spodnji Idriji mi je nedavno olikan fant po nesreči stopil na čevelj o Prijazno me je pogledal in te mi resno ter prijazno opravičili "j.Z7IKI"c Ko je skupina če kakih decet do petnajst  mlaeničev opazila moje začudenjej in po nekaj odkritih besedah5 v katerih sem uporabil pojme: domovina, žrtve, Gregorčič J Bazovice J se je nekdo 0£,lasil'» "Ima pravo.^"
Ka odprtju slikarske razstave 6, novembra 1966 v Klubu mladih v Idriji sem opazil, da so verjetno pomotoma izostali na slikah črnogorskega 6lik£.rja Pušelje poleg srbskih tudi slovenski podnaslovi o Ka moje negodovanje je reagiral Študent univerze v Ljubljani - IdrijČ8n'-in izjavil, da je taka zahteva šo. vinistična« Brez besed!
Iz teh in drugih podobnih primerov lahko zaključim, da zavest te mladine ne vključuje vrednot v njihovem P^r-n^^rftm^ pag pa v močno iznakaženem.pomenu« Njihov jaz je brez zavesti lastnega nerodnega bivanja^ ki je po mnenju Krste Grvenkovskega pomembna primes vsake osebnotti« In vsi želijo s da bi bilo med našimi ljudmi^ predvsem pa med našo mladino, čimveč osebnosti o
Nejasno splošno stališče do teh vprašanj, je po mojem mnenju tudi izvor nekaterih resnično šovinističnih izpadov (glej Kaplje št« 5 Janez Bizjak: ggalitž e^A^raternitS). Ni prav, da smo do mnogih takih pojavov pri naših bratih tako zelo liberalni« Tolerantni bi bilij če bi krivca ali pojav javno al-'irakt8rizirali kot kršitev vrednotj ki so ena najsvetejših sestavin našega narodnega bistva^ pa tudi sestavni del ustavnih načel jugoslovenske skupnosti narodov« Ne mislim tukaj navajati posameznih izpadov, precej jih je in nekateri so boleči„
164
Hotel bi  samo šs Oioeniti problea,  ki  je glede naše bodočnosti
vreden širšej   da ne rečem strokovna ©bdelave.  To j@ .i:iOfino Ssaselje-varije tuje govorečih ljudi na ozeuiljt-?   ki  je dediščina slovenskega naroda. Omenil saa,  in ni  potrebno posebej naštevati spscifiic biološkega in diiliovne^a bivanja malega naroda. Zapirati oči preči nekaterirai dejstvi izumiranja in mešanj® bi bilo nečastno in nespametno.  Ta dejstva niso prijetna ne ohrabrujoča. Slovenija^  kot gospodarsko najra?.vitejša republika sprejema iz dneva v dan več ljudi  z jngs.  Tak močan selitveni pojav je v sklopu slovenskega narodnega vprašanja vroCno osvetliti* Na slovenskih tleh s® naseljuje,   upoštevajoč majhnost našega naroda^   ogroasna Jinožina ttsje govorečih ljudi.  5u se ustanavljajo,  poročajOj   stopajo ¥ službe itn. Po ustavni pravici zahtevajo aa ovoje otroke šole s srbohrvaškim jezikom,  oairoma sploh vse pravice^  ki pritičejo članom večinskega naroda;   torej na gre ^a preprost poja¥ mešanja.  Te resnic© so same po sebi normalne,   njihove posledice pa s stališča naše narodne maloštevilnosti ne nepomembne.
Tvlnogi veliki duh-.;vl sedanjosti ob laaličnih priložnostih radi poudarjajo samosvoji vrednot® in bogastvo takoioaenovanlh rcalih kultur (s po jffloia ne soglašam);  o trdeživosti naše dosedanje biološke in dnhs¥rAe samosvojosti ni potrebra© izgubljati  besed.   Kultura je poraerabnaj  kljub vsemu pa je le takoimenovana družbena nadatavba^ zato se % Vidraarjevim nazorom © vsemogoči  vlogi  kulture pri  reševanju posebnih v^.rašanj obstoja malega naroda,   ne morem popolnoma strinjati.   Bistveno je biSoSko bivanje in ob tem bivanj"" slovenskega naroda je prav xn poštenoj   da se zaiaislioio,   da ga razSleniao. i^ekateri  podatki,   ki   jih^sadnje čase oe^reaio   (Eeloj   23.0£it.l;i66, Pogovor z bralci),   govore,   da je potreben tvoren .vrlstop k tej problematiki, ^».aspravlJanje o teia je težko,   z-ahteva precejšnjo iisro strpnostij   razsodnostij  pa tudi poguba.
Pri vsem tOiS se vsiljuje resnica,   da postaja Slovenija  bolj in bolj le nekaka oze/ieljska enota,   v kateri  je slučajno  v večini slovenski narod.  Ta narod se mora proiiekaterikrat ukVarjati  % vprašanji,   ki  jih ponavadi na žalost uiorajo  razreševati «ianjšine - naša v zamejstvu in druge.  Ca je gornja ugotovitev praviIna^   a»i potrjuje tudi dejstvo,   da iraa grb SIuJ po notei ustavi naoiesto petih (pet  jugoslovanskih narodov) s,   šest plamenic  (š©st jugoslovanskih republik). Zakaj  je bila potrebna ta sprejieaiba? ^>iar je po novi  ustavi  važnejši obstoj republik kot narodov? Kesnle iz Jajca 29eXIel945 ne bi smeli  tako nekritično obiti.
Kaj v ilustracijo nekaterih gornjih trditev omenim dva značilna i)ri!aera.
y 26.št.Tovariša;,   letnik 1965,  "^anko Valenčiž \z bjubljane resno sprašuje,   kakšne narodnosti  sta prijateljeva otroka,   ki sta rojena v "Zagrebu,   če sta oba starša Slovenca^Slcdi Tovarišev odgovor.
21.novembra 1966  je bila skupščino študentov šele višjih zdravstvenih delavcev v Ljubljani.  Ka koncu so razdeljevali  is.<:aznice Zveze študentov Jugoslavije.  Izkaznice so v srbohrvaškem jeziku. zastopnik drugega letnika je obrazložil sklep svojega 1'szredaj, ' da izkaznicj   ki niso v slovenskem jesiku,   ne sprejme. Članica delo¥= nega predsedstva j® sklep savrnils s pripombo^   da je tudi v JbA u-radni  je?/ik srbohrvaščina.
Vsakodnevno soočanje s problemi,   ki ssm jih nakazovalj   nam narekuje tre?;-.®n raiimislek o položaju in raaveju slovenskega nareda. prepričan sem,   da se resolucije kaj neprimeren način za reševanje takih vprašanj«  Vzgojiti  je treba stališče,   ki  bo trajno prisotno v naši  zaveftio /ioc^no pomemben je zgled  tistih,   ki še posebej odgo-' varjajo sa materialno ia duhovno rast sloveriakega narode.   To pa so predvsem politični  ter pOK^^mbn,! iralturni  in javni delavc-t«  Eoslej-ni  bilo vodno tako.                           -      f   P r i  h o d r^ i  h    r,. a p  r §  '
165