GLAS NARODA,
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste^T-. 79.
USTo^tct
, 3,- olfcisolD3?a 1900.
Leto Vin,
Ostrajku premogarjev.
Ne vdajte se!
Premogarji niso zadovoljni z 10 odstotki.
\\ ilkr-sharrn. Pa., 30. aept. Posestniki premogokopnv so mislili, da l»odo delavci takoj, krtkor hitro jim obljubijo 10 > >dHtotno povišanje plače — z štrajkom nehali, toda jbko no 8h motili, kajti delavci ho pripravljeni Ah di>lg«> vstrajati s • vnjimi zahtevami, os<<liitn sedaj, k<> jim jf znano, da hočejo new-yorški špekulantje štrajk le v poli-tične avrhe zlorabiti, nikakor pa ib.djšati stanj« delavcev.
Štrajkarji bo odločno namenjeni, toliko časa z delom ne pričeti, dokler konečno posestniki njihovim zahtevam na vsej črti ne ugodijo.
V pokrajini Wilkesbarre 90 vsi rovi zaprti, samo v zapsdnem se še dela. Poaetnikom primanjkujeska-bov in d^lo se ne more pričeti.
Železničarji jedini.
Newyorika Centralna železnica neče prevažati votove za premog Philadelphia A Reading in New-Jersey Central železnice v pokrajino Clearfild. O^ividno je predsednik newyorSke Central železnice to v sporazumu z društvi železniftnih VBlužl>eiicev storil.
Scranton, 30. sept. (ilavni uradnik „lTnited Mine Workers" poroča, da mu še niso došla oficijelna poročila, da nameravajo posestuiki ugoditi delavskim zahtevam in tem načinom končati štrajk, in radi tega priporoča delavcem daljno vztrajanje in z delom ne pričeti, dokler pokrajinska konvencija ne sklene zo|>et z delom pričeti. V poročila se izraža tudi mnenje, da je nameravano povišanje plače pre-majhno, da bi a« na konec štrajka zamoglo misliti. Dalje omenja poročilo, da morajo poBeBtniki delavcem privoliti smodnik drugje kupovati, ali pa ceno slednjemu na $1 50 znižati.
Zakaj milica ne strelja ?
liarriahurg, o0 sept. Zakaj pri sedanjem štrajku milica iz Penn-evlvanije še ni usmrtila nikacega iirajkarja, je gotovo javna državna tajnost- Prvaki republikanske za-povedali bo governerju Stoneu prelivanje krvi nad štrajkarji preprečiti kajti štrajk je republikancem neljuba stvar in oni hočejo na posestnike premogokopov vpljivati ter jih prisiliti zahtevam delavcev ugoditi. Ako bi premogarji s štrajkom po volitvah pričeli, bi se gotovo tudi na delavce streljalo.
General major Ch. Miller in polkovnik M. S. Quay odpotovala sta ▼a led povelja goternerja Stone v New York, kjer ju je Mark Ilanna o tej zadevi podučil. Ko sta s«* v PenneyIvanijo vrnila, poročala sta governerju o avojem posvetovanju, na kar je slednji telefonično s Ha<>nom govoril. Konečno je go-veruer posestnikom izjavil, da bode •icer skrbel za to, da Be vzdrži javni red, toda da milica pri premogokopih nikakor ne bode opravljala redarako služIm, dokler se delo • skabi zojmt ne prične.
Oim ao posestniki zvedeli, da jih v tem alučaju vlada z orožjem ue bode podpirala, pričeli ao ae z delavci pogajati.
Vse delo počiva.
Hazleton, 29. aept. Samo v premogokopih v Lattimeru, Oneidi, Craulterry in Gowen v Wyoming iu Lackawanna okrajih še deloma delajo. Drugod pa po vaeh okrajih trdega premoga v Pannaylvaniji delo popolnoma počiva. Tako popolnega itrajka fte ni bilo. V Mark-
levih premogokopih bo danes zopet dnlali in uradniki trdijo, da je tam ftLrajk že poravnan.
V glavnem stanu United Mine Workers niao vedeli danes zjutraj uič, da bi bil štrajk končan. Položaj je še neispremenjen, akoravno je vsled ugodnega poročila iz New York a šlo nekaj štrajkarjev na delo. Uradniki unije dosqdaj niso zahtevali podpore, ker so štrajkarji z denarjem in živežem še zadostno založeni, da zamorej > vstrajati še nekaj tednov.
Nikakega sporazumljenja.
Wilkesbarre, Pa. 1. okt. Premo-garski baroni so danes -zvedeli, da ima premogarska unija gospodujoči vpljiv nad delavci v okrisju trdega premoga. Mislili bo, da bode tak'j konre štrajka, ako zvišajo plačo za deset odstotkov. Podjetniki so bili o tem tako trdno uverjeni, da so proglasili štrajk končanim in določili današnji dan, da se bode fcn-pet pričelo delo v premogokopih. Premogarska unija ne ve nič o končanem štrajku in se toraj tudi ne ozira na ponudbo zvišanja plače. Vodje delavcev pravijo, ako imajo podjetniki poštene namene, obrnili naj bi se na zastopnike Unije. Ako bi delavci sedaj na to obljubo zopet pričeli delati in podjetniki pozneje prelomili svojo besedo, potem bi bil položaj premogarjev obupnejši nego pred štrajkom, ker bi potem ne bilo mogoče vpiizoriti druzega štrajka. S to logiko se strinjajo vsi štrajkarji in danes niso mogli v nobenem premogokopu pričeti z delom, da štrajk se je Se bolj razširil in druzih 6000 mož se je pridružilo armadi štrajkarjev. Poleg tega se obnašajo štrajkarji tako ugledno, da niti milica, niti deputiji iu posebni policaji nimajo kaj opraviti. Milica je tolikanj odveč, da so danes popoludne 12. polk s posebnim vlakom poslali domov. V nekaj dnevih bodo najbrže tudi 4. in 8. polk poslali iz premogarskega okraja.
Milica gre domov.
Shenandoah, Pa., 1. okt. Položaj je danes ravno isti kakor koncem minolega tedna. Niti poskušali niso pričeti z delom v premogokopih. General Gohin ima pripravljeno svoje vojaštvo, da lahko takoj odrine v Panther Creek dolino, kjer se boje nemirov. V taboru milice je bilo zelo živahno, ker se je 12. polk pripravljal za odhod. Tudi 4. polk bodo baje tekom tedna poslali domov.
Edward Coy le, k te re ga je zadela krogla morilca deputija, umira. Mož je oni dan, ko se je vršilo streljanje, hotel spraviti v hišo svoje otroke, ko ga je zadela svinčeiika. V vočjih krajih Shuylkill okraja vlada že pomanjkanje premoga in sicer največ tik pred premngokopi.
Obsojeni rudarji oproščeni.
San Francisco, Cal , l.okt. Zvezno okrožno priživno sodišče je da ues izdalo odlok na korist 14 ob sojenim* rudarjem iz Idahe. »Nek zvezni sodnik v Idaho je obsodil ljudi v večmeBečuo ječo, ker ao due 29. aprila 1S99 z drugimi štrajkarji vred ustavili železuičui vlak, na kterem «o bile poštne stvari. Sodišče je odločilo, daje zatožba radi oviranja pošte ničeva, ker zatožeuci niao mogli vedeti, da bo bile ua vlaku tudi poštne stvari. Vsak že-lezničui vlak ue vozi poštnih stva ri, toraj tudi ni prestopek zveznih poBtav ustaviti navaden vlak. Zadevo bo toraj izročili nižjemu so dišču z navodilom zatožbo opustiti in vjetnike oprostiti. Večina obsojenih ae nahaja v jetnišnici v San Quientin.
Kriza v Galvestonu.
Mestna uprava zahteva $100.000 posojila.
GalveBton, Tex , 30.Bept. MeBtna uprava v Galvestonu je bankerot, in ker mestnih naprav in uradov zaradi pomanjkanja denarja ne morejo vzdrževati, treba je poaojila. Mestna uprava bila je tudi že pred viharjem Bila zadolžena; več mestnih uradnikov izstopilo je prostovoljno iz služb«. Mestni zbor je sklenil prositi $100 000 državnega posojila.
Danes zaprli so redarji par gostilničarjev, ker so kljub prepovedi imeli gostilne odprte.
Austin, Tex. 30. Bept. Governor Saver objavlja, da znašajo skupni prispevki za poneBrečence ob te-xanskem obrežju $672 476 20, h k te rej svoti je prišteti še $500 000, ktero svoto so poslala razna meata naravnost v GalveBton, skupaj toraj $1,000.000. Razun tega dobili bo prebivalci Galvestona še za več tisoč dolarjev živeža in obleke.
Mrtvaško polje v Galvestonu.
GalveBton, 2S. sept. Pri odstranjevanju razvalin ao našli danea dvainpedeaet trupel. Pod Sweetwater Lake so našli več trupel, kte-rih seje že v takej meri lotila gnji-loba, da jih ni bilo moč spoznati. Veliko število delavcev je danea dospelo sem iz notranjega Texsaaa pomagat odstraujevati razvaline.
Izginil s $16.000.
Pred petimi tedni je John A. Beti v Brooklyuu rekel svoji ženi da gre Mechanics & Trades banko, da vzdigne $16.000, ktero svoto je podedoval po svojemu očetu. S temi besedami ae je poalovil mož od svoje soproge iu od tistega časa ga ni bilo voč domov. Njegova žena z malim otročičem je sedaj brez vaeh sredstev in v veliki potrebi, kmalu pa bode tudi brez strehe, ker jej prete jo postaviti na cesto, ako ue plača stanarine. Pravijo, da ao videli Betza v Detroitu, toda njegova žena ne veruje, da bi jo bil tako sramotno zapustil, marveč ae boji, da je mož postal žrtev roparjev.
Zopet novi trust.
400 tovarnarjev za peči se je združilo.
Pittsburgh, Pa., 1. okt. Dne 16. oktobra zborovalo bode vchicaškem audi toriju 400 zastopnikov pečar skih tovarn v svrho ustanovitve novega trusta z imenom „National Stove Manufacturing Company". Novi trust bode razpolagal a premoženjem v znesku šestdeset milijonov dolarjev. Zveza pečarakib tovarnarjev države Delaware, ki šteje 200 članov, zglasila ae je tudi za pristov k novemu truatu. Na čelu družbe je tovarnar W. Baker iz Philadelphije.
Ustanovitev riževega trusta.
New Orleans, La., 30. aept. V riževih pokrajinah Louiaiane pripravlja se ustanovitev novega trusta, ki bode kontroliral žetev riža. Ustanovitelji novega trusta ao new-yorški kapitalisti, kteri ao skupili $1,500.000. Namen truatu je z vae mi farmerji v riževih pokrajinah skleniti 4Ietno pogodbo, valed ktere bodo slednji ves pridelek riža tru-stu prodali. Trust je opravičen p. godbo po preteku štirih let za daljna štiri leta podaljšati. Traps bode pokupil vaa skladišča rižjt, kjer bodo farmerji oddajali avpj pridelek.
Parobrodne listke prodaji: FR. SAKSER, 109 Granwich St New York.
Iz delavskih krogov.
Železne tovarne zaprli.
Joliet, 111., 30. aept. Razun livarne Illinoia Steel Co. ao danea V9e tukajšnje železne tovarne zaprli. Tovarne ao laat Federal Steel Tru-sta. 2500 delavcev je brez dela. Povelje tovarne zapreti prišlo je iz Chicage, kjer bo glavni uradi imenovanega trusta. Dalje se isto poroča, da bode truBt tudi vse druge tovarne na zapadu na nedoločeni čas zaprl. Ker je izid volitev neznan in ker ni izključeno, da bode Bryan izvoljen, so glavni odjemalci ▼atavili naročila, da tim načinom ttkorekoč prizadeto ljudstvo za Mc-Kinleya pridobijo. S tem je toraj toliko rečeno, da hočejo kapitalisti delavce z lakoto prisiliti, da glasujejo za McKinleya.
Zmaga v Tennssee.
Chattanooga, Tenn., 28. sept. Kakih 500 premogarjev, kteri ao dne 10. Beptembra v premogokopih ob Coal potoku ustavili delo, je šlo daneB zopet na delo, ker so posestniki zahtevam štrajkarjevdovolili. V vaeh premogokopih Coal Creek in Jellico okrajev plačujejo sedaj unij ake plače.
Znatne znižanje plače.
Bloomphurg, Pa., 1. okt. 700 delavcev ,,Reading Iron Co." v Dan ville sklenili so danes podati se zopet na delo in sicer z 25 odBtotkov znižano plačo. Posestniki Bklenili ao znižanje plače, radi kterega so d^'avci pričeli štrajk. Ker so pa tudi po druzih livarnah plačo delavcem znižali, sklenili bo delavci v Danville ae zopet na delo podati-
Carnegie hoče znižati plače. Pittsburg, Pa., 29. sept. Carnegie Steel Co. je svojim 15.000 delavcem naznanila, da plačilna lestv.-ca, ktera je bila v veljavi od leta 1895. in poteče z dnem 31. decern-1., da bodo plače predrugačili.
Pri štrajkarskih nemirih ustreljen.
Cleveland, O., 29. sept. Policijski seržant W. L. Faulks je bil danea večer v nekem boju med unijakimi in neunijskimi modlarji ustreljen. Tudi dva pri boju udeležena delavca sta bila ranjena. Vsi tukajšnji unijski modlarji ao na štrajku. Danes večer je prišlo na vogalu Wood iu Hamilton ceste do boja med unijakimi in ueunijskimi ljudmi. Obe stranki sti se poslužili revolverjev, kar je zgoraj omenjenemu policaju dalo povod se vmešati. Oba ranjena in še dva druga mcdlarja so zaprli.
Vihar ob mehikanskem obrežju.
Sau Francisco, Cal., 1. okt. Par-nik „Curecoo" je prineael vest, da je ob mehikauakem obrežju razaajal opustuševalen vihar. Več ladij so valovi vrgli na obrežje, med temi tudi nemško ladijo „Planet", ktera bode najbrže popolnoma razbita. To je bilo dne 15. septembra. Drugi dan je divjal vihar nad mestom Mazatlan, odkrivalin poruševal hiše, ruval drevesa, zmedel hrzojavue žice, trgal zaaidrane ladije in jih metal na obrežje.
Junak Croton nasipa.
Pueblo, Colo., 1. okt. Ko je bil oholi politični komedijant Rooae-velt is New Yorka nedavno tu, da bi za McKinleya lovil delavske glaaove, ao mu temeljito žvižgali iu le malo je manjkalo, da poleg tega ni dobil še po grbi. Zborovanja ae je udeležilo mnogo Italijanov, kteri ao bili z okrožnico v italijanščini pozvani , Junaku ob Croton naaipu", kteri je poslal vojake na njihove štrajkujoče rojake, isra-aiti svoje zaničevanje. In to ao mu tudi prav točno oskrbeli
Skrivnosten umor.
Newyorška policija ima glede umora stavbarja Chas. S. Pecka tako tehtne podatke, s kterimi je brezdvomno dokazano, da je pet lopovov starega moža ubilo in oropalo. Nek knjigovodja je videl na ouem prostoru kjer so našli Pecko-vo truplo, pet mladih postopačev, napadati starega moža. Policiji je bilo že poprej znano, da se v onem kraju klati mnogo malopridnežev, ktere sedaj strogo zasledujejo. Z iz-povedbo omenjenega knjigovodje se vjema tudi izpoved neke v oni bli-»žini stanujoče žene, ktera je po noči slišala prepir na cesti.
Umori in samomori.
Dvajset morilcev in ubijalcev čaka v New Yorku prihodnjih jesenskih in zimskih porotnih obravnav pred višjim sodiščem. Imena dotičnih zločincev so : RosalioCom-marata, Antonio Langer, Adolph Sass, Giovaui Taissani, Kate Shu-man, Georg« Klein, John Cain, Charles Walters, William Ryan, Lzak Michaelsou, James Stewart, Daniel Riordan, Francesco Mauu-8o, Walter Duno, Goo Wing Chong, Arthur J. Harris, Frank Mino, John Davis, Andrej CogT, Antenio Ma strango in .Jamns M- rrie.
Na kose razrezano dete.
Te dni je v New Yorku ali okolici kakih šest tudnov Btaro dete moške-kega spola postalo žrtev skrivnost-uega umora.
George Brown iz New Y*<rka je potegnil iz Hudson reke levo roko otroka, ktero je nesel na policijo od koder so ga poslali z grozno najdbo v mrtvašnico. Kmalu potem je nek drugi mož našel v reki gorenji život in desno roko otroka. Ko so v mrtvašnici zložili skupj vse kost, pokazalo se je, da so deli trupla istega otroka. Nekaj ur pozneje je našel nek mož v Hudosou reki levo nogo malega trupla. Več dotektivov je dobilo nalog razkriti skrivnost umora.
Zastrupil v Central parku.
V new-yorškem Central parku je te dni našel policaj v travi ležeče truplo fiuo oblečenega moža. Pole trupla je ležala steklenica, v kteri je bilo še nekoliko karbolne kisliue. V desni roki je samomorilec držal malo kupico. V žepih so našli več pisem s podpisom E. Cotrell, toda brez uaslova. V žepu telovnika so našli zlato uio, ktera je po mnenju policije vredna kakih $100. Ob verižici je pritrjon madaljon, kterem je slika dveh od 3 do 5 let Btarih otrok. Nek zdravnik je rekel, da je mrtvec Edvin Cotrell na Wall St. dobro pozuan član borze bombaž.
Grozovita najdba.
Chicago, 111., 1. oktobra. V Cedar Lake, oukraj meje države Indiana bo našli v vrečo zašito z neogaše-nim apnom obdano človeško glavo. Apno je obraz popolnoma razjedlo, da istega ni bilo mogoče spoznati. Edino znamenje, po kterem bi Be dala glava morda Bpoznati je zobo vje, ki je zdravniško delo v gorenji čeljusti. Zobozdravnik Piukham meni, glava je kake ženske in takoj bo bili pričeli s teorijo, daje ista od trupla Pearl Bryana iz Greencastle, Iud., ktero so 1. 1896. našli brez glave blizu Covingtona, Ky.
Linčarji ustrelili deputija.
Houston, Tex., 28. sept. Iz Lake Charles, La., se brzojavno poroča, da je bil deputi šerif Caul Sloan, usmr ten, ko je skušal rešiti življenje zamorca Pierce Scotta. Slednji je bil v zaporu zaiadi napada na neko staro žensko. Ko je razkačena mno-
žica nameravala udreti v ječo, sta deputija Harmon in Sloan svarila ljudstvo pred izvršenjem njihovega namena. V-iatem trenotku je nekdo izmed množice ustrelil in Sloan se je zvrnil na tla. Šerif, vo moštvo je potem z napetimi revolverji razpršilo množico. Pozneje so zaprli več nameravanih linčarjev, kteri so ili znani.
Samomor v hotelu.
George Augu-t, trgovski potova-•c seje dne 28. septembra ustrelil George hotelu v Nhw Yorku in umrl kmalu potem v Manhattan ilnišuici. Pred dvema tednoma se je Augut nastanil v Eutikott hotelu u koncem tedna poravnal svoj račun s čekom, kterega banka ni sprejela. August je prosil posestnika hotela, naj počaka za denar do četrtka. Samomorilec je ostavil dva pisma, jednega na svojega brata, druzega pu na sestro. Njegov brat pravi, da se je samomorilec [»red šestimi meseci ločil od svoje žene.
Tihotapstvo opija.
Washington, 1. okt. Vojnemu
oddelku se ju poročalo iz llavane o največjem minoli teden izvršenem zaplenenju blaga, ktero se j«, kdaj pripetilo na Kubi. Bilo je tri ducate škatulj z napisom ,,klobase", v kteri h je bilo 1279 kilogramov opija v vrednosti 81 H.000 do 820.-000 Opij so importirali iz Santan-dera na Španskem čez Liverpoola. Vavadne pošiljatve znašajo sicer 1000 kilogramov na mesec, na kte-rih je 80000 eolnine.
Prerokovanje puščavnika,
kteri je prerokoval, da se ImmIo pričetkoni novega stoletja godile velikanske naravne ka tastrofe. se pričenja izpolnjevati T«xla veliko >lj sigurnejše in popolnejše s.- je dokazala resnica prerokovanje onih. kteri so/e pred sto leti prerokovali o
Trinerjevem amerikanskem grenkem vinu,
la tx>le splošno -po/nano kot zanesljivo in najl»olj priljubjeno zdravilo zoper vse l>olezni zel«Mlca. ktere uničijo ysako leto več v dru-em o/iru zdravih ljudi, nego vse naravne katastrofe. Izdelovalec zdravila je JOSIP TRI X K K, 437 \V. iS..St Chicago. 111., kieri je po dolgih jioskušnjah nalel pravo mero, v kteri se mora zmešati mnogo zdravilnih grenkih zelišč, da ima največji zdravilni vspeh. ter podaja z istimi nedosegljivo zdravilo proti nepreliavljivosti, zaprtju, n-čisto kri in proti vsemi posledicami, ktere izhajajo iz teh l«»le zni. Trinerjevo amerikansko grenko vino •zdravi neprebavljivost. čisti in daje kri, oživlja in krepča na vsak način ne samo telo ampak istega tudi ozdravi in razjasni um. Kdor isto redno pije. varuje sani sel»e pred liko hujšo nevarnostjo, nego so naravne katastr« ife.
Priporočilo.
Rojakom dospevšim v New York
toplo priporočamo
,Wahrenberger hotel1
130 Greenwich Street.
Dobra, tečna jed m čedno stanovanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bilapo noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne.

Seveda...

Ji
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda ...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN, • ■ - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE-NICAH.
_______s.
._
Entered as second class matter al the New York, N. Y. Poet offic* October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
[»dajatelj iu uredniir: Published by
F. SAKSER. L09 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ ,, ,, pol leta . . . . „ 3.50, , »» .» Čatrt leta . . . „ 1.75
7 Evropo pošiljamo list skupni dve številki
,Glas Naroda" izhaja vsako sre>d<
iii soboto.
GLAS NARODA"
(„Voice ok thf People")
Will be :su<-d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly
Advertisements on agreement.
Za ogiase do 10 vrstic se plači* 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti •e ne uatisnejo.
Denar naj bo blagovoli poslati po Mon >y Order.
Pi i spremembi kraja naročniko\ jwosimo, da se nam tudi prejšnja bivališče naznani, da hitreje najde mo nas! ivnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit« naslovom:
„G!as Naroda",
109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortland.
Skromne kapitalistične zelje.
Obče znano je, da pod gospod stvoru kapitalizma le'»ni novi kraji procvitajo, kjnr se vač kapitalistov naBeli, ter prid« več denarja v promet, kar je tudi popolnoma pravilno za čas, dukinr se vzdržujejo razna obrtna in trgovska podjetja iz zasebne glavnice.
Ker je pa dandanašnjo dobičko-željnost delničarjev edino le vsled skrajno ugodnih »>ogojev mogoče izvabiti v nove kraje, tr^l»a jn pred vsem dokazati, da je baš v ouem kraju delavske moči jako ceno dobiti. Kakor hitro je to dokazano, j» tudi vse drugo lahko.
V	dokaz temu nam služijo v novejšem času nad mero slavljene in hvaljeue južne države Zj^d. držav. Že večkrat smo povd&rjali, da imajo južne države svoje b'agostanje in procvit zahvaliti kapitalu env^rnib držav. Toda čemu so bogatini severnih držav naložili svoje glavuic«-na jugu ?
Tovarnarji bombaževiu zamo-rejo v sili skiicevjiti na dnjatvo, d:» so svoj denar v južnih državah vsled tega založili, ker jim se na ta način nudi prilika pridobivanje in odpo-šiljatev bombaža cenejšim potom izvrševati, toda tega jim hiti ni treba storiti, temveč tudi oni javno prizuajo, da so v južnih državah delavci mnogo ceneji, a poleg tega so delavske varnostna postave in organizacija delavstva na jugu popolnoma ueznane stvari.
Jiaš radi t^-ga je povse lahko sklepati, čemu je ,,izseljevanje kapitala" na jug vedno večje. P. »leg tega so znaui tudi pojedini slučaji, v kte-rih se nitka c-na delavstva južnih držav izrečno poudarja ter se tem načinom vabijo kapitalisti k vedno novim podjetjem na jugu.
Spočetka hila je vsa ntvar smatrati izvanreduim slučajem, toda v novejšem času mora p« .stati tipično protislovje proti organizaciji in gibanja delavstva. V rumoleoi tednu nudila se nam j« v bližini newyorftke okolice prilika, o vsem tem se os ved oči ti.
V	Passaicu, N. J., dobil j«» posredovalec kupovanja in prodaje zemljišč nalog, veliko v Passaicu se u hajajočo opekarno prodati. V razglasu, s kterim uazuauja prodajo opekarne, poudarja kot izredno ngodnoet, ktera se nudi eventuel-nem kupcu sledečim načinom : V Passaicu koristim tovarnarjev še
nikoli štrajki škodovali niso, ker delavstvo obstoji iz uaj-različnejih uarodnostij, vb led Če sar se nikakor ne morejo zjediuiti in organizirati tako, da bi dotična organizacija koristim proizvoda in kapitalu škodovati z a m o g 1 a !
V očigled navedenemu dejstvu, je povsem naravno, ako smatrajo kapitalisti Passaic pravim proizvod-uim rajem: Štrajk nemogoč, kajti delavstvo ni orgauizirauo! V tej reklami odseva pač bojazen in strah kapitalizma pred delavsko organizacijo, sicer indirektnim toda dovolj jasnim načinom, kajti edino tam, kjer ni organizacije, zamorejo pijavke kapitalizma neovirano mn-t^rijelno izsezati ubogo delavsko ljudstvo.
Ste li čuli delavci, bratje! kjer ni organizacije, tam je kapitalistično srce radosti pijano, vsaj mu je tam dobiček in dobičkolovstvo za gotovljeno, slednje ugodnosti za-more se neomejeno posluževati. Kakor v Passaicu, isto tako obstoji tudi v druzih krajih delavstvo iz različnih uarodnostij, a kljub temu je organizacija povsodi mogoča, oŠ' »bito ako koristi blagostanju vseh uarodnostij, le tim potom bodete dosegli, da kapitalisti vaše dobro srčnosti ne bodo izkoriščevali l
Homatije na Kitajskem.
Tujezemsko vojaštvo na Kitajskem.
Washington, 28. sept. Urad za vojaške informacije vojnega oddelka je sestavil število tujezemskega vojaštva, ktero je sedaj na Kitaj skem ali na potu tja kakor Bledi:
Mož Topov
Avstro-Ogerska............. 288 2
Francoska.................. 5-378 37
' talija..................... I.OOO 53
laponska .................. 22.573 _
Nemčija v Pelshili.......... 15.150 44
v Shanghai......... 450 —
Rusija v Petshili. ____....... 11.755 44
v Mandžuriji......... 37.000 104
Velika Britanija v Petshili____ 6.964 25
V Shanghai .. 2.000 —
/jed. drža A-.. .............. 5.606 17
Skupaj.. 108. ibb 32b
Tujezemsko vojaštvo na potu iz:
Francoskega............... 10.000 24
Italije.................. 2.000 —
Nemčije................... 7-500 —
Rudije ....................105.000 138
Skupaj.. 124.500 173
Velika Britanija pričakuje v kratkem 12.000 mož na kitajski zemlji. To vojaštvo bodo poslali v Shanghai ali v Hong Kong, ker general Goselee noče, da bi se še nadalje vojaštvo v Taku pošiljalo. Baron Nishi, japouski poslanec ua Kitajskem je priporočal japonski vladi r>aj pokliče domov 15.000 mož in iste v Nagasaki obdrži kot rezervo. Zj«-d. države so kakor znano, dale povelje umakniti vse svoje vojaštvo izvzemši 1900 mož.
Rusija in Mandžurija.
Pariz, 28. sept. V oficijeluib krogih smatrajo poročano OBVojenje Mandžurije, le vojaškemu zasedanju Rusov. Ruska in kitajska zaBtava vihrati poleg drug druge.
Petrograd, 29. sept. General Ren-oenkampf je dne 24. septembra zasede! mesto Kirin v Mandžuriji in razorožil tamošnjo kitaj, posadko. Na potu v Kirin so se Kitajci Rusom ustavljali, toda bili tepeni in primoraui slednjim prepustiti dva mesta.
Kvang-Si postane cesar.
Pek i ug, 25. sept, via Taku, 27. sept, in Shanghai, 30. sept. Tukaj se v obče zatrjuje, da bode KvaDg Si i"pet postal cesar ter vpeljal stare razmere na Kitajskem. Misijonarji niso zadovoljni z kaznimi Kitajcev, ter tarnajo in se pritožujejo o nekrščanskem duhu evropej-skf£a vojaštva. V m noži h krajih ponudili so kitajski državljani milijonarjem odškodnino za razdejano misijonsko premoženje.
Princ Chiug vročil je dane« poveljnikom inozemskega vojaštva -P »menico governerjev pokrajin SLantung in Ch ili, v k ter i omenjena governerja prosita, da evropej-ske vlade v nadalje več ne pošiljajo vojaštvo ua Kitajsko. Governerja dobila sta cesarski ukaz bokserje preganjati in posluževati se cesarskih Čet. Ako si hoče cesarica vdova ohraniti ugled pri ljudstvu, mo-
ra upornika princ Tuana in generala Tung Fu Sianga odstraniti; najnovejše vesti zatrjujejo, da je Tuang zopet zastrupljen.
Rusi so le 1300 vojakov pustili v Pekingu; rusko poslaništvo preseli se v Tien Tsin. Te dni pride nemški general Waldersee na Kitajsko, kjer nima nikacega opravila več, toraj je tudi vsa nemška stava pri kraju.
Angleška konjiča zapodila je 2000 boxerjev petnajst milj južno od Pekinga v beg, mnogo boxerjev je usmrtenih.
Rusko poslaništvo ostavi Peking.
Petrograd, 30. sept. Poslanik Giers in vsi člani ruskega poslaništva bo včeraj ostavili Peking. Admiral Skridlov prevzel je zopet povelje ruskega ladijevja v kitajskih vodah in se vkrcal na zastavno oklopnico ..Rosija".
Vojaški poročevalec lista „No-voje Vremja" poroča, da namerava Nemčija poslati neodvisten, od druzih držav, oddelek vojaštva ob cesarskem kanalu v Tsienanem ob reki Huaug-Ho. Vlada je v pomnoži tev ladijevja odposlala več topni čark na Kitajsko.
• Podkralji se boje vojske.
Shanghai, 29. sept. Kakor se iz Nankinga poroča se podkralji juž uih pokrajin boje, da ne bi Velika Britanija in Nemčija napovedali vojske Kitaju, posebno ker ni vero jetno, da bi preuzročitelje grozovitega klanja izročili zasluženi kazni V tem slučaju bi morali podkralji Yaugteekiang doline vladi pomagati, akoravno spoznajo, da ni upati nikacega vspeha in ne bi radi po nepotrebnem prelivali človeško kri. Med tem časom pošiljajo moštvo in vojne potrebščine v TaiyueDfu, glavno mesto pokrajine Shansi.
Žrtve klanja v Kutshau.
Washington, 30: sept. V držav-uem oddelku so danes objavili sledeče oznanilo: Goodnow, glavni konzul v Shanghaju potrjoje poročilo o klanju v Kutshau, pokrajina Tshekiaug od dne 21. julija. BeBni Kitajci so poklali tam sledeče tuje-zemce: Zakonsko dvojico Ward in otroka; dr. D. B. Thompsona, njegovo soprogo in 2 otroka; gospo-diči ne Thurgoo, Sherman, Manchester iu Desmond. 31ednji dve sti bili podložuici Zjed. držav. Na-daljnih podrobnosti glede imenovanih oseb, glavni konzul ni mogel izvedeti.
Boxerji zbrani pri Pekingu.
Rim, 1. oktobra. „Messageru" se brzojavlja, da je severno od Pekinga zbranih 20.000 boxerjev, zapad-do od mesta pa 30 000.	i
Angleži kaznovali selo.
Houg-Kuug, l.okt. Britiška top-ničarku ,Robin" jw streljala na salo Luk-Lao ob West reki za kazen,-ker so prebivalci kamnali britiški parnik ,,Lungkiang". Pozneje so voditelje izgreda zaprli in bičali. Tudi topuičarko „Sandpiper" so Kitajci kamnali, ko je vozila mimo Shekwaua, toda angleški konzul v Cantonu je svetoval ladijnemu poveljniku zaradi tega ne kaznovati prebivalcev.
Iz našiti novjl Unij
Filipine i vjeli oddelek Amerikaucev.
Washington, 28 sept. General McArthur brzojavlja vojnemu od-u za spremembo zopet nezgodo svoje armade, kar kaže, da so se Filipinci na novo pričeli gibati. Outičoi hrtojav se glasi: ,,Dne 11. septembra se je napotil kapitan tihieids z 51 možmi 29. peč polka na topmčarki Villalolos" iz Santa Cruz
na Mariuduque v Torojoa. Nameraval ae je po kopnem vrniti nazaj v Santa Cruz. Od tistega čas« od Shieldsa in njegovega moštva ni hilo več slišati. Rrezdvomuo j* ve« oddelek z mnogimi mrtvimi in ranjenimi padel v roke sovražniku. Dve topnitarki id dve antniji pro s to vol j nega pešpolka št 38 pod povelj ništvo m polkovnika Anderson a so nemudoma odriuili na Marin-duque. Do 27. septembra se tej eks-peAciji ni posrečilo najti kak sled
pogrešanega oddelka, niti izvedeti kake podrobnosti o njihovi oaodi.
Gradenje cest ua Kubi.
Havana, 29. sept. Seuor Villa Ion, tajnik za javna dela je geue-ralu Woodu predložil poročilo, iz kterega je razviduo, da so v 400 letih španskega gospodarstva zgradili na otoku samo 275 kilometrov cest, sedaj pod amerikansko vlado pa grade žo 440 kilometrov. Razun tega je 492 kilometrov cest izmerjenih in 1347 kilometrov nameravajo graditi. Skupni proračuni za ceste znašajo $13,000.000.
ce1
ga
je
Vojna med Boerci in Anglijo.
t _
Vorster vodja vstašev.
Pretoria, 29. sept. Iz severa se poroča, da se je Barend Vorster, bivši član prejšnjega transvaalskega Volksraada, sedaj v Zontpans bergu, postavil na čelo tranavaal ske vlade in se ob jednem priprav Ija za nadaljevanje vojske. Toda mislijo, da se ne bode resno upiral, ker njegovi pristaši niso posebno navdušeni in ima tudi premalo streljiva. General Botha je baje z 2000 možmi v Leydsdorpu od koder se bode skušal z Vorsterjem zjediuiti. Severno od Pienaar reke se je vršila že mala bitka. Poveljnik Erasmus se na časten način drži pred nekterimi dnevi zjedinje-nega premirja.
Baden-Powell poveljnik policije.
Pretorija, 1. okt. General Baden Powell je dospel sem, da jutri prevzame poveljništvo Čezjugoafrikan sko deželno policijo. Angleži nameravajo to policijo zvišati na 12.000 mož, kteri bodo patrulirali po Transvaal in Oranje River ko-'onijah.
Lourenzo Marquez, 1. okt. Iz Komatipoorta se poroča, da so Angleži uničili od Boercev tam za puščeno streljivo. Pri tem Be je pripetila osodepolna razstrelim, pri kteri je bilo usmrtenih dvajset mož polka Gordon Highlanders.
Loudon, 1. okt. Lord Roberts poroča dne 30. Beptembra iz Preto-rije, daje general Campbell uplenil 65.000 Martini Henry nabojev in odvzel Boercem nek top, kterega so zgubili Angleži v boju pri Nicholson's Neku.
Žalosten konec.
Pretoria, 1. okt. Kakih 100 vjet-nikov je dospelo sem iz Eerster-fabriekeu in drugi so ua potu iz iztoka. One Boerce, kteri nimajo konj in stanujejo v južuih pokrajinah odpuščajo proti častni besedi.
Petdnevno premirje, za ktero je prosil poveljnik Erasmus, češ da bi se prepričal, ako je glavna armada Boercev res razpršena, je vporahii ta čas iu odgnbl svojo klavno živino proti Pietersburgu. Po povprečni cenitvi imajo Boerci ob Olifaut reki 50.000, v Buschveldt pa 1000 glav govedi.
Vojue oblasti so daues določile ceno za jestvineiu sicer veliko uižje nego pred vojsko. Pint piva, ktera je stala preje 36 ceutov, stane sedaj samo še 10 centov; ceno kavi so zuižali od 50 ua 16 centov funt. Povprečno znaša znižanje cen 25 odstotkov.
London, 3. okt. Poročevalec ,.Daily Telegraphs" v Looreuzo Marquee pravi, irski Amerikanci prete predsednika Kriigerja ne preje pustiti proč, dokler jim ne izplačajo zaostale plače.
Dopisi.
Johnstown. Pa., 28. srpt
Velecenjem gospod urednik,,GI a« Naroda*" 1
V nadi, da izvolile mojemu d< piao od kazati me«to v c*oj«tu»m nam listu, javljam Vam ter zajedno vsem ostalim rojakom, da je dne 27. t. m. vsled mrzlice, radi k te Trsta pri nas obolela še dva rojaka, umrl 271etni Ivan P e I a n, rodom iz Grahovega pri Cirkoici na Notranjskem. Pokojuik je bil vsled njegovega dobrega obnašanja in mirnega značaja obče priljubljen, bil je ud tukajšnjega hrvatskega društva sv. Roka in ob jednem tudi
član ,,Narodne hrvatske Zajedni-Bolehal je le 3 tedne, ter smo konečno odvedli v boluico, kjer previden s zadnjo popotnico umrl.
Pogreb vršil se je m i nolo nedeljo popoludne, kterega so je udeležilo razun imenovanih hrvatskih društev tudi slovensko društvo sv. Cirila iu Metoda iu tukajšnja slovenska godba. Umrli bil je še le poldrugo leto v Ameriki ter ni bil ožeujen in zapušča v Grahovem mater, dva brata in sestro. Bodi mu ptuja zemlja lahka!
V zadnjem času prišlo je mnogo rojakov iz stare domovine v Johus-tewn, kjer delo vedno napreduje in se delo tudi lahko dobi; na ta način se toraj nudi našemu društvu, da se izdatuo pomnoži. Največ tukajšnjih rojakov dela v premogokopih,,Cambria Steel Company", pri kterej družbi je kacih 18 iK)0 delavcev vslužbeuih ; tudi se inkaj grade nove tovarne, plavži, odpiraj-j s* novi rovi premoga, kar nam zagotavlja tudi za bodočnost dovolj dela.
Istodobno poročam, da je naše društvo pri tvrdki BenzigerA: Bn.g.v Cincinnati naroČilo krasno zastavo, društvene znake in čupice, kar nas je veljalo S180, ktere stvari smo vse v redu dobili, ter radi nizke cene in solidne postrežbe imenovano tvrdko tim potom vsem ostalim društvom najtopleje priporočamo. Ker so dandanašnji društva v pro-speh in blagostanje naših rojakov takorekoč neobhodno potrebna, poživljam tim potom i one rojake v Johustowuu, kteri še niso pri društvu, da takoj pristopijo, kajti čim večje je društvo, toliko bolje more delovati na narodnem polji. Vsak rojak naj bi bil pri kakem podpornem društvn, kajti gmotna podpora v času nevarnosti in bolezni ni za preceniti. Kolikim sirotam in vdovam pomagala je že naša Jednota, dasiravno je Se mlada Isto v onih krajih kjer je 10 ali 20 rojakov naj se vstanovč društva, kajti le v združenju je moč.
Zeleč najbolj priljubljenem slovenskem listu v Ameriki „Glas Naroda" obilo uspeha in v nadi, da kmalu prične izhajati trikrat na teden, pozdravljam vse rojake t>>stran oceana in bilježim udani
Mike S rukelj.
Butte City, Mont., 23. sept.
Slavuo uredništvo 1 Oprostite gospod urednik, da Vas tudi mi iz mrzle Montane nadlegujemo, ali, ker mi je Vaša naklonjenost in Iju-bav do d^lavsk> ga ljudstva in milega našega naroda dobro poznana, uverjen snm, da tudi mojim vrsticam odkaž<*t,e prostorček.
Kar se tiče vremena je pri nas deloma že nastopila zima, kar uae pa nikakor pri delu ne ovira, kajti delo gre povsodi dobro iz pod rok, a zaslužek je priličen. Že smo se veselili, da se bode pri nas vpeljal Bplošni osemurni delavski dan, kar pa nam niso privolili. Sicer je Clark v svojih rudnikih že vpeljal osemurno delo, toda ostali posestniki menda še nečejo slediti lepem vzgledu ; s štrajkom pa tudi nečemo pričeti.
Konečno javljam, da so dne 13. septembra obiskali tatovi klet g. Romška, ker so zvedeli, da Romšek v kleti hrani svoj denar. V*udar se jim pa to ni posrečilo, kajti vsled lajanja hišuega psa, morali so pete odnesti, ne da bi dosegli svoj na-meu. Naravno, da je Romšek takoj drugi dan svoje novce izročil hranilnici, kjer so vsekako na varnejšem prostoru, nego v kleti.
K sklepa pozdravljam vse rojake t Ameriki id ž«rl.-č našemu listo ,,Glas Naroda" najbolji vspeh ostanem udani Vam	B. N.
Evropejske in druge vesti.
Hamburg, 28. sept. Več ur je divjal danes tu zelo uevaren požar. Na Hafenstrasse so pogorela Pflug-lova in Tieutgeuova skladišča in velika zaloga stavbenega lesa. Tudi so bila razdjaua Robertsonova velika Bkladišča, Botscheva žitnica in šti ri stai ovalne hiše. Gasilci so se trudili rešiti Buschev cirkus in druga poslopja blizu požara. Skupna škoda je ogromna.
Nagasaki, 29. sept. Na višini otoka Iwogasima v japonskem morju sta trčila skupaj norveški parnik „Calauda" iu japonski parnik ,,Ise Maru*'. Prvi parnik se je potopil in ž njim vred 45 potnikov iu moštvo ladije. Parniku „Ise Mara" se je posrečilo dospeti v luko pri Iwogasima.
Glasgow, 29. sept. Danes se je pripetil zopet nov smrtui slučaj kuge. Umrlo j« novorojeno dete čigar mati je pred dvema tednoma za kugo umrla. Posmrtna preiskava je dognala, da je dete umrlo vsled istega uzroka. Skupno število za kugo umrlih znaša tedaj sedem, v bolnišnicah pa leži še 21 za kugo bolnih ljudi.
Vaški krčmar: ,,Toraj, ti hočeš, da te vzamem v službo?"
Hlapec: ,,Da!"
Krčmar: ,.Toraj, v slučaju, da se prično gostje medsebojno pretepati, iu da hoče kedo med njimi posredovati, kaj imaš storiti?"
Hlapec: ,,Potem moram zgrabiti posredovalca in ga iz gostilne vreči P'
Krčmar: ,,Dobro, ti razumeš tvojo stvar in takoj lahko službo nastopiš !"
Svoji k svojim!
Podpisani se pri p ročam bratom SI oveno-m in Hmt^in, da blagovolijo obiskati moj
v k te rem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere iu prodajam fine smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh,
Created Butte, Colo.
Jednostavno. Gospa (novej služkinji): „Upam, da bodem z vami imela srečo, pomislite v de-setio tednih imela sem štiri služ-kinje-4' — Služkinja: „Ah milost-Ijiva, to ni nič čudnega, pomislite, jaz sem imela v štirih tednih deset raznih gospodinj 1"
Ljubosumnost. Soproga: ,,Sedaj pa že vem, da me več ue ljubiš, drugače bi mi gotovo pokazal pismo zaradi kterega si obledel ter ga spravil v žep; gotovo ti piše kaka ženska P' — Soprog: ,,Naravno, evo tukaj— račun tvoje šivilje PJ
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
,,Rotterdam'*, 30. sept. iz Rotterdam* 11168 potniki.
,,Campania", 30. sept. iz Liverpool« s I405 potniki.
„Gr<»sser Kurfurst", 2. okt. iz Bremena s I956 potniki.
,,Belgravia'\ 2. okt. iz Hamburga % 392 potniki.
,,Ethiopia*-, 2. okt. iz Gla»gowa s 322 potniki. ,,Southw*rk", 2. okt. iz Antwerpena s 894 potniki.
,,Tartar Prince", 2. okt. iz Livorna s 640 potniki, vozil 19 dni.
Dospeti imajo:
„Ems" iz Genove.
,.Teutonic" iz Liverpoola.
„Lahn" iz Bremena.	>
,,Augustc Victoria" iz Hamburga.
„ Pretoria" il Hamburga.
.,La Touraine" iz Havre.
„Etruria" iz Liverpoola.
Odpljali so:
„Furne*ia", 30. sept. v Glasgow. ,,Kaiser Wilhelm der Gr<»»e" z. oktobra t Bremen.
„Friesland", 3. okt. v Antwerpen. ,,Oceanic", 3. okt. v Liverpool. ,,St. Louis", 3. okt. v Southampton.
O d p 1 j ul i bodos
..Friedrich der Gross«", 4. oln. y Bruneo. ,,Columbia", 4. okt. v Hamburg. ,,L' Aquitaine", 4. okt. » Havre. ,,Em->", b. okt. » Graovo. ,, Britiih Prince", 6. okt. v Antwerpen. ,,Tartar Prince", 6. okt. v Genovo. ,, Penny-»lvania", 6. okt. v flamSorg. „Cimpanii", 6. okt. t Liverpool. ,,Rotterdam", 6. okt. v Rotterdam. „I ahn", 9. okt. t Bremem. ..Victooa", 9. okt. v Genovo. „Belgravia**, 9. okt. v Hamburg. „:south«ark", 10- okt. y Antecrpea. ,,Tcstook", 10. okt. v Liverpcr4 ..Ne» York", 10. okt. v Souihamoson.
ParniIki listki so dobit po: . aH "eenab pri FR. ŠAKSFU A CO. x IWt^wefc Sc, New Vock-
ZA PAROBKOD Am t ŽELEZVS A-r je najbolje kupiti pri FkAN'K SA-KSERJU 100 Gre otk* Str., New York. Na kolodvor te prid . »kat, s presna na parnik ; preskrbi CEN j i > - Jv 4 -NO BIVALIŠČE. Vse prednosu so t* two txi njem. Zato naj se vsak Slove tez in Sloyent a na njega obrne. Brzojavne k alaj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortland t in potem ikttmko govorite.
■s •
Jugoslovanska Katoliška Jednota,
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.
I.	tajnik; Jožef Agnič, Box 2t>6, Ely, Minnesota;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivam Gov*e, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota.
PRISTOPILI:
K društvu sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Lovreuc Guzelj, 26 let star.
Društvo šteje 41 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo., Anton Prijatelj 27 let, Nikolaj Simonič, 38 let, Ignac Mahorčič, 25 let.
Društvo šteje 27 udov.
K društvu sv Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., Martin Cvelbar 23 let
Josip Šimc, 23 let.	'
Odstopil od tega društva Janez Kalčič.	Društvo šteje 73 udov.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
V staro domovin« so se podali: Mike BotariuiČ; iz Steeltona, Pa., k sv. Ani; Pavek Useuik iz Denverja Colo., v Bloke; John Sehoengruut-ner iz Whittseta Pa., v Wane, na Nemško ; Josip Jaklič iz Cleve'an-da, O., v Višnjo gto ; Frank Rih-teršič z družino iz Forest City, Pa. J tafeo 6e ]q ^^ v Skofjo Loko; Andrej Podetz iz Forest City, Pa., na Dunaj; Anton Jauežič iz Easeu, Pa., v Dalnji vrh ; Mihael Keber iz Št. Pavla, Minn., v Hrušco ; Josip Planinšek iz Forest City, Pa., v Št. Vid; Janez Kotar v Veliko Loko; Ana Zupančič v
Št.
Vid pri Zatičini; John Cerue v Za ttč:no;Autou Ručar v Leskovec; John Seme vZatičiuo, vsi iz Forest City, Pa. ;Jahn Ipavec in Joe Žriek iz Eveletb, Miuu., v Turjak ; Johu Brajec iz Jolieta, Pa., v Poduardt Jožef in Marija Penca iz Girard, O., v Vodenice; Martin Davjak iz
Girard, O., v Brusnice.
* * *
Bohinjska železnica in tiorje pri Bledu. Iz Gorij se ,,81ov. Narodu" piše: Vsacemu otroku zdelo bi se smešno, ako se uresničijo kolodvori Dohrave-Bled-Zaka-Štenge, kakor je biloodobreuo pri zaduji komisiji skozi Bohinj. Na Dobravi stal naj bi kolodvor, na tisti Dobrovi, kjer stoji kacih pet koč io zraven na tako skritem kraju, da bi ga mora) Človek podnevi z lučjo istati. Dobrava nima nobenega uvoza, še manj izvoza, in tudi ni jednedga ne druzega pričakovati. Kar se tiče osebnega prometa, bode ta kolodvor menda zato v takem kraju, da bode manj zamude, ker tam res De bode potreba vrat odpirati in zapirati. Ako bi koga veselilo na postajo Dobrovo, vzame naj seboj jedno klobaso in dereze, kajti najbližja Btranka ima celo uro hoda in mora še zraven hribolvazec biti, da ee ne prekucne v globočino Viot-garja. Da bi se mogel kdo tja voziti, še misliti ni. Gorje, tiste prekrasne Gorje z okolico, so se prezrle. Kaj so Gorje?,Tisti kraj so, kteri ima več prometa kakor Dobrova-Bled-štenge. Gorje imajo že sedaj okroglih 800—900 vagonov prometa in zraven 300 prebivalcev. Ču ino steam zdi, da se danes, v 19 stoletju, prezirajo interesi takega prometa. Ta promet imajo Gorje že davno brez železnice, ako bi pa gospoda malo naprej videla, bi vedela, da se bo promet zuameuito povečal. V naši občini nahaja se veliko rudeče rude, krede za cement, oziroma planjava same šote iu polek tega imamo staluo iu smemo reči skoraj največjo vodno moč na Kranjskem Drugi kolodvor stal naj bi v tako imenovani Zaki, v tisti Zaki, v kteri bi divjega petelina preje iu laglje dobil, kakor pa domačega. Po mnenju Blejcev in Gorjancev stal naj bi ta kolodvor zato v Zaki, ker ni nobene prave poti, in da bi Gorjanci in Bledci še za naprej v Lesce
vozili in hodili, ali morebiti pa za- ne more.
to, da bi seprišlem tujcem noč in dan na ušesa žvižgalo in ropotalo, ali pa da bi se jim kadilo, kakor da bi se kresovi z mokro slamo kurili. Škoda, da so zvonce odstranili, da bi bil še večji ropot. Zakaj nebi bil kolodvor na Račici ali v Spodnjih Gorjah, kjer je sreda Gorij in Bleda in so lepe, bližnje rav-ue ceste že vrejene, kar bi jih mogli. Tretji ko lodvor naj bi pa bil v Šteugah. Stenge imajo res okoli 300 vagonov lesnega prometa, kar s-j pa osebnega tiče, peljal 8e bode k večjemu kak Žagar, kajti najbližja hiša je eno uro odstranjena. Četrti kolo dvor bode pa ua vrb Bače, a za tega
naj ee Bohinjci, zanimajo.
* * *
Gimnazija v Kranja. Miuistr-
stvoje dovolilo, da se v prihodnjem šolskem letu otvorijo paralelke pri vseh prvih petih razredih kranjske gimnazije.
* •
*
Umrl je v Velikih Laščah dne 7. eept. gosp. Franjo Žlindra, posestnik in zastopnik bauke ,,Slavije". Bil je blag mož in vsem ljudem priljubljen. N. v m. p.!
=* *
*
Iz Šentjanža se poroča, da so za tehnična preddela železničue zveze šentjanskega premogokopa z železniško postajo Sevnico ravnokar inženirji tja došli ter z delom pričeli.
* * *
Ponesrečil seje učitel g. Florijau Uozinan s Krškega. Na cesti blizo Radovljice je padel s koleea, si iz-pahnil roko v ramenu, si zlomil jedno rebro in se na glavi močno poškodoval. Pripeljali so ga v
deželno bolnico.
* *
*
Z rogom je predrl bik Alojziju Leandru, hlapcu barona Lichten-berga v Rakeku nogo. Pripeljali §o ga v dež. bolnišnico.
Pri streljanja je ponesrečil Štefan Verbič iz Kosez. Pri nabijanju to-pičev seje vnel smodnik ter mu je puhnil v obraz. Teško poškodovanega so pripeljali v dež. bolnico. * * *
Gadje gnezdo v otroški postelji Z Dvora se piše,,Slov. Narodu": V ueki koči pri Brezovi rebri v gozdu primerila bi bo bila skoro velika uearefca. Stariši pustili bo svojega otroka samega doma v postelji Ko se oče vrne domov, zagleda grozen prizor: Velika kača je lezla otroku v usta. Ves prestrašen zgrabi gada in ga potegne otroku iz ust. Toda reši otroka gotove smrti. Našli so potem še celo gnezdo b petimi gadi
v tisti postelji.
* * *
Izgubil se je pred kratkimi dnevi slaboumni Ježe Mirtič z Dvora, star 34 let, brade obraščene, hodi bos, srajco ima iičrne kotenine, klobuk pohabljen. Velikosti je srednje, posebnih znamenj nima le palce na nogah ima izredno velike. Govoriti

Reka v nevarnosti. Piše se ,,Stnv. Narodu" z dne 14. sept. Reka je bila danes zvečer ▼ velikanski nevarnosti, tako je nekaj čaaa vse prebivalstvo Btrahoma zatrepetalo. V rafineriji za petrolej je namreč nastal ogenj in sicer v tistem poslopju, koder se hladi bencin. Velikanska plamena so švigala iz vseh oken in veliki dimnik je metal ogenj kar po dvajset metrov visoko. Na srečo ni bilo niti najmanjšega vetriča in na srečo so tovarniški delavci z občudovanja vredno hladnokrvnostjo in neustrašeuostjo sto rili vBe, kar je bilo potrebno, da se je ogenj lokaliziral, in da niso plamena dosegla drugih poslopij. Kaj i bilo danes z Reko, če bi se bila primerila eksplozija. Škode je krog 100.000 kron.
* # *
Razbojnik Tašo Ilie je izvršil 6.
sept. novo razbojništvo. Vukovar-ska meščana Rukavina iu Kostenac eta se vračala z vozom iz Moraviča v Vukovar. V gozdu Gladuoš, na cesti med Tovarnikom in Sotinom, ju uapadeta dva razbojnika, kterih j eden je bil logarsko oblečeni llič. Z orožjem v roki Bta jima vzela ves denar, uro, verižico in prstane, potem sedla na voz ter se odpeljala. Razbojuik llič je oropal potnika
toraj tudi dveh konj in voza 1 * * *
Sin odrezal oČeto glavo. V občini Brdjaui v okraju Dvor hrvatske Banovine se je primeril nenavaden slučaj grozne surovosti, Kmeta Vujanič, oče in sin, sta bila načeš-pljevem semnju. Ko sta delala račun, sta se sprla, ker je sin trdil, da ga je oče ogoljufal. Nato je oče sunil sina z nožem, sin pa je sunil očeta z nožem nazaj, ga umoril in mu koučuo odrezal glavo. V Banovini so umori sploh jako pogosti. * *
Strašno. Kuharica (ki je obiskala svojo prejšnjo gospo): „P v mislite milostljiva, moj sedanji gospodar je strasten amater fotograf — k takim ljudjem ne grem več služiti." — Gospodinja: t,Čemu ne?" — Kuharica : ,,Ker on še oelo ostanke obeda in večerje foto grafira."
Previdnost. Zet brzojavi svojemu svaku: „Tašča na smrt bolna, brez nade. Pričakujem tvo je mnenje radi pogreba!"— Svak takoj brzojavno odgovori: ^Zdravniško preiskati, sežgat; in pokopati — gotovost je vedno dobra I"
Izborna moč. Trgovec trgovskemu potniku: ,,Vam se je posrečilo, da vas nisem postavil na ulico, b kakimi pogoji hočete pri meni vstopiti v službo?"
Dokaz. Gospod : „Je li gospod doma?" — Sluga: „Seveda, saj vi dite, da nesem njegove čevlje 1 Čevljarju 1"
Zvedene c. A. : „Toraj vaš sin se hoče ženiti? Jaz bi mu svetova naj še počaka, da postane pamet neji." — B.: „Kaj še — ako posta ne pametneji, potem se gotov ne bode ženil."
Uljudno. Poročnik (gopici, ki je igrala na klavirju) : ,.Izvolite goapica, da bodem vaš pobočnik in in Vam obračam note I"
O s o d a. Prijatelj: „Toraj dragi, kako se počutiš, odkar si ožeujen?1' — Drugi prijatelj : „To je popolnoma od moje žene odvisno."
Stekel pes med plesalci. V ogrski
vasi Mali Halmaš je priredilo ru-munsko občinstvo zabavo s plesom. Ko so se plesalci pripravliali na četvorko, je planil v sobo stekel pes ter začel gristi okoli sebe. Pes je ugriznil petero osob, ktere so pre-
peljali v Pasteurjev zavod. * * *
Tatinska Šola. Iz Diisseldorfa poročajo : Sodne preiskave bo dognale, daje bila v DiUseldorfu prava tatinska šola. UOeuci bo se vadili na določenih ženskah tatinske umetnosti, t. j. kraje iz žepov tako dolgo, da so dobili spričevalo epo-sobnoBti. Šele ko so napravili zre-lovstni izpit, bo smeli izvrševati tatinsko obrt samostojno. Svojo šolo in vadnico bo imeli v samotni ulici s starimi hišami. Svojo obrt pa so izvrševali zlasti ua kolodvorih, tržiščih in cerkvah.
Smešnice.
Pripravljanje. „Gospod Kohn ste se li pripravili za prestop v katoliško vero?" — Kohn: „Se-vedi, saj že več let igram v cerkveni loteriji."
Natančen poduk. Prvimor-nar: „Ivau, povej mi, čemu je uajveč vode slane?" — Drugi mornar: ,.Vidiš, narava je vse mo dru uredila. S tem nam jasno do kazuje, da človek ne sme preveč vode piti."
Egoist. Zena: „Nikari se ne prestraši, naš sin je danes s kuharico pobegnil." — Mož: „Toraj ne bodemo danes imeli kaj jesti!"
Zvedene c. GoBpod: „In v kterem letovišču se zopet vidimo prihodnje leto milostljiva." — Gospa : „Da — moj mož hoče iti v Opatijo, a jaz v Riviero !" — Gospod: ,,Toraj na svidenje ua Rivieri 1"
Tudi veselje. A : ,,Cemu vedno pretepaš tvojega psa?'* — B.: ,,Radi tega, ker se nepopisno veseli, ko ga neham tepsti."
Zgodnje želje. Mala Irma (ki je vBaki dan šetala z stricom) ,,Ti stric, pojdiva danes po drugej poti, kajti konečno bodo ljudje kaj o naju sumili, ako naju tolikrat skupaj vidijo."
V Parizu. A. : „Toraj ti še sedaj uisi obiskal razstavo?"— B.: „Že dvakrat, toda ne prosto vol je o, kajti vedno sem moral v razstavo, da mi ni mogel krojač z račuuom slediti."
Darovi,
Za ponesrečenega rojaka J. Kovača nam je doposlal g. Alojzij Malenšek iz Chicage svoto $12.55, ktero tam nabral. Darovali so: Geo. Laič, Al. Malenšek, J. Gorenc po 5001. Daniel Lanasi 30 ct.; Frank Rodič, ~ Josip Gradišar, Josip Kompare, Josip Kocjan, fak Kovač, Frank Zernc, Jakob Bačnik, Frank Grabluyec, Lovrenc Samotrčan, Josip Juvan-čič, George Juvančič, Alojzij Poyše, Frank Cešnovar, frank Mesec, John Smrekar, Fr. Kolenc, Marija Mlakar, Frančiška Slabe* Marija Slabe, Apolonija Rustia, Fr. Bernik, Frank Dole, Mihael Dragešič, John Sop*iČ, Peter Dragovič, Martin Uhernik, Martin Udoč, John Kermec, John Jeglič, Krist. Seme, Anton Purkat, Frank Rome, John Ob-štitar, Josip Medle, John Paulin, John Mayor po 25 ct.; John Oblak, Frank Zupane, Karol Habič, John Jerina, po 20 ct.; Mihael Petrovič 15 ct.; Anton Gore, Matevž Kocjan, Jakob MaleuŠek, Jakob lančar, John Kraujc Marija Livk, John Verbič, Josip Med i k po 11» ct. V štev. 78 izkazanih $92.62, toraj skunai $105.17.
«f i
KNJIGE
ktere imamo v naši zalogi ... . 1JU odpošljemo poštnine prosto, ako se sP*>niiii*ki nam znesek naprej pošlje :
Molitvene k u j i g e :
50
Pri mojem odhodu v staro domovino kličem vsem znancem in prijateljem v Jolietu, III.,
Z BOGOM t
iohn Brajec (Gorenc). New York, 1. okt. 1900.
Listoiea uredništva.
R oj ako m odpošljemo Bedaj za $20.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G. J. S. v Jolietu, IU. V one zadeve se nečemo utikati zaradi ljubega miru. Oprostite, ker mi ueče-mo dati nobenega povoda k domačemu prepiru in raje vee v koš vržemo kar bi na to cikalo.
Radovednež v Ch. London šteje približno šest milijonov prebivalcev in je največje mesto na svetu, v njem bivajo največji bogatiui,pa največja siromaščina
PAUL SOHNELLEB.
Notary Public
v Calumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON,
564 Centre Ave., Chicago, III.,
v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo
avstrijske virzinke
po nizkej ceni. S poštovanjem
Lenard Puh,
664 Centre Ave., Chicago, IU,
Fino vezane z imitacijo slonov kosti, ali v finem usnju in če zlat obrezo:
Nevesta Kristusova, S2*80. Krščanski zakon, S i 20. Pravi služabnik Marije, 82.50 Zvonček nebeški, 82. Presveto Srce Jezusovo, S2.25 Sveta ura po 82.50, 82 ni 81 75 Rajski glasovi, 81.75. Nebesa naš 3om po 82 70, §2 in 82.
Spomin na Jezusa, usnje 85 't. «« ,, ,, 6 zlat«> obrezo 48 ct
Hvalite Boga, usnje 70 ct-
>> ,, s zlato obrezo 75 ct. Gospod usliši nas, usnje 81. Sveta nebesa, usnje 70 ct.
,, s zlato obrezo 81. Vedno češčenje, usnje 81.
»» »t b »lato obrezo 81.50 Presveto Srce Jezusovo, usnje 90 ct Jezus na križu, usnje 80 ct.
, ,, s zlato obrezo $1.25. Marija Devica, usnje §1.20. Filoteja, s zlato obrezo 81 20. Rafael, platno 75 ct. , usnje 85 ct. , s zlato obrezo 81. Pravi služabnik, usnje 80 ct.
m	„ s zlato obrezo 8 1.
Kruh nebeški, 00 ct. Zvonček nebeški, usnje 55 cr. Naša ljuba Gospa, usnje 90 <*t.
Druge slov. knjige: Hitri račuuar, 40 ct. Angleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 40 ct. . Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, 6 ct. Razinger, Abecednik, 20. Slovenski nemški besednjak, iM.s ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Slovensko-anglešk i slovarček, 40 ct Slovensko-tiemški slovarček 40 ct. Grundriss d^rsinv Gramatik 80 c t. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharicami.SO Naš dom I. in If. zv., po 20 ct Pagliaruzi I., II. in III. zv.. 50. ct Gozdovnik, [. in IT del, 50 ct. Marjetica, 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I 20 ct. Hubad pripovedke I, II., u HI
zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka, I. in II., po 25 t.
S prestola na morišče, 25 ct. Dve čudapolm pravljici, 20 ct. •laromi 1, 20 ct. in jih ®no	Indijanci, 20 c t.
^-»ouiiuski li^ti iz avstrijske
dovine, 24 ct. Nikolaj Zrinjski, 20 ct Vrtomir v prstan, l'0 ct. Maršal gr .f Radecky, 25 ct. Sita mala Hind>.sta'nka. 24 ct. •Jama nad Dohrušo. 20 ct.
zg o-
i M c 1/ai Črn
Pod turškim Naselnikova Darinka rani
ci.i har< ;mi m brutj.
Kav Kar 25 ct a Jap .nka, 24 ct. 20 ct.
jarmom, 24 t. hči, 20 ct.
J rkR. 24 ct.
Najdenček, 20 ct. Venčnfc pravljic in i'ru»'wdek,20ct. " »tovanje v Liljput 20 ct.
?ti Izidi r p
Sv-ta Notburga I* 1 (Jar in tesar, . t Narodne pripovedk
krr»"t. 15 ct.
nah... . P.eračica, Gardist. 1: Mrtvaška >
J
12
•ških , III
doli -lSc.
M
12
i rt i
t."
! D vol
f Stri,
I Božična i Br^ko m, Na bojiš. | K>.r it am i Kapitai:« i 1'nnčika, | i '< v če k. I ■ Marica. < Prv,- Kkrb:. Pr-tivja, 12 ('aro v ni ca, Božična prit Rakv.-r, i "> 1 k. 'iiii;!, t n : 1*0111:1 najin.
Z^nskn vpra PorastIS Smodi n, .",11 Rokovo ja-'i
VfllMl.
1 S t, 30 ct.
c t.
dka.
-t 20 c t.
12 ct.
i
ij. L in II., v Kristu-
(1 t ■.
istk
i > ;i V i 11 j -
j V f i.. n! a Zbrani i i Dram-1 i | lhid.,1 " j Zeii-ii!
I":)8!! i 7.i\ n
j Tat a rji on i Dva sv.-ts« | Bogdan, i( i Plemenita I liazoe nrii
kro
i'r i r

M
i5 ct.
20 c t
edke, dimi:
2(J
rka

Stusishci
v* > »i
89 E. Madison Si . . ..:
i:i
šil
ur
lika predata' dvojni m pokrov- ■> 1 »v »o najboljši pokrovi
tegnje.o (U-■ ■ d) , nje 20 . k.. - . Waitiiaui ter v-- ja sai^o
SIS.
za dame ?.
is Case) :u •t ni pre-
• -ii Llt
Kigfij a: >
kt'-r-- z.:ie ur- kupiti se
jito Ked. 1 j pMi.uj« e,m priU.žuost.
Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevan je pošljem cenike po-1 iji 11 :,r |, .. s^režl.a in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočan' vb,
ur«
itn spošt.
Jacob Ston:ch,
89 East Mawso.n
;ket. C h

- ^	■ -otj. -<!>■
Kol
Posebna ponudba.
i»r daj^u j najuižji ceni
otes »vje up, 1.1 -r-je najnovejše zl>o]jšan.
»RAILWAY SPECIAL"
h l(j rul>ini m v/.» išeiiiini i -	, r. Vi pravi
nikelj, s paten!- vaimn r gu:.:t	| m u, , ,j .|,ro urejene, raz-« velik sti, !.«v._;-.j. pri «.b,..Ju.
Pokrovi s,, tanke ,.b|ik« i -•-	izrezljam dvojni
.Hunting", IS v.dik st .v.,-,	„n l)odu, se '.latoin nrevleceoe. gar»ntiram /« i;0 i-f ; vredne so
t.e ure $25. t- d:, r. •Jujani j,i,	k,- . mi zaloga ne poide Rii in- > po $1 2.
S spoštovanjem
Jos. 2iajec?
1718 St. Clair St. Cleveland, O.
Slovencem in Hrvatom v R«-ck Springs, \Vyo., in okolici priporočava najin
saloon.
Na prodaj
«iilooii
, zaradi c dp.-t-'vanja rnoje žene v staro domovino. Pri saloonu je tudi v^ kterem vedno točiva sveže pjV0 izvrstno k"glji§č«>. Saloon j • na do-vino in whiskey, ter imava na raz- brem proptoru blizo kranjske cer-polago fine smotke. Dalje se lahko k ve. Ve«'- povč : ua naBobrne vsak rojak v bližinigle-,	^ ŠEGA
dčpošiljanja denarjev v staro dnrno-	, . ' ' *.	, _
vino in gledč parobrodnih listkov, 1 "" st. « lair St., ( leveland, O. kar sva v zvezi z g. Fu. Sakskiuem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno poBtrežnva.
Za obilen obiskse priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik,
Rock Springsv \Vyo.
HITROST
ničaran je, pač sani., d.»brc vi tje je j*-treba pri PONUJANJU DE-
NAKJKV V STARO DOMOVINO'.agotova
je Tiajhureji m najcencji v požiljaniu denar-
FRANK SAKStK, 109 Greenwich St New York.	1



Tii RjseUsi-
Žetev.
( Dalje.)
Zopet bo minola leta. Kmetica ni več občutila svoje nesreče, kajti njeno srce bilo je že davno za vsako čustvo nepristopno, samo kadar je videla svojega sina občutilo je njeno srce nekako pritajeno radost. Bil je lep mladenič; velik kakor mati, zagorelega lica in močan. Vaška dekleta so ga rade videle, bil je vedno vesel, od jutra do večera je pel in žvižgal, dasi-ravno mu tega ni bilo treba, kajti oče postopal je ravno tako Btrogo ž njim, kakor preje z njegovo materjo — delaj, hrani, hrani, delaj.
In delal je Tone, dolgo je delal, ne da bi imel od dela kake koristi, ob nedeljah je šetal brez novčiča v žepu. kajti oče mu ui dajal denarja. Toda časi so se spremenili. Mladenič ni hotel več slušati, jel je odgovarjati. . protiviti. Čimbolj ga je oče svaril, toliko suroveje mu je odgovarjal.
Seveda so očeta večkrat srbele peati, vendar ga ni udaril — ne radi usmiljenja za svojega sina, tem več iz naravne bojazni, ki se ga je polastila, čim je videl krepkega mladeniča.
Dan za dnevom sta se prepirala oče in sin. Slednji ni hotel več delati kakor borni hlapec, zahteval je denar — denar. Želel si je zabave, pijačo, hotel je na ples kakor vsi vaški mladeniči. Isto se spodobi, da svojej lzvoljen-ki kupi svilen robec... Mati ni mogla razumeti svojega Bina, tekom časa postala je slična tovorni živini, ktera voljno prenaša pomanjkanje in bedo. Kadar sta se oče in sin prepirala, je ona vedno molčala, saj je dobro vedela, daje v tem alučaju obadva strogo zavrneta — tudi njen sin, čeravno je ljubil svojo mater, kajti ženske morajo molčati, kadar govore moški....
Stari posestnik se je nepopisno jezil, toda Tone ni bil več ono malo dete in deček, ki je preje storil vae, kar mu je oče zapovedal. Toda kje so oni Časi l — sedaj se ue boji več očeta, temveč tolče ob mizo, da ae cela borna koča trese:
„Za Bogal Ali res misliš, da bo-dem celo življenje kakor cigan raz-drapan okrog hodil? Jaz hočem denar za cerkveno žegnanje." Stari seje zaničljivo smejal. „Cerkveno žegnanje? ! Se tebe je treba pri tem 1 Sem li jaz kedaj bil na žegnanju, hej stara?'4
,,Ne, nel oče ui bil nikdar pri žegnanju I"
„Dovolj neumno 1" odvrne 6in „Glej, da se mi spraviš v hlev!" kričal stari. ,,Očisti konje, kar je pametneje nego žegnanje 1" Zopet je udaril sin po mizi. „Vrag naj vzame hlev in vasi.. Jaz hočem na žegnanje baš kakor vaak drugi, kakor Kožmov France iu Bar letov Janezi"
Kmetica pričela se je tresti. Vedela je, da hoče sin iti k cerkveni alavuoati, in da bi rad pil vino. Toda primerjati se z imenovanima mladeničema! Najbogatejša kmet-aka sinova cele vasi in ž njima se njen sin primerja ...
Stari seje togotil, grizel je iz jeze svoje ustne, njeg.ive oči so Be svetile kakor da ga napada mrzlica.
,,Hal gospodBki govoriš, gospod-ski! Kožmov France in Iiarletov Janez! Sta gotovo tvoja prijateja?" „Da, baš moja prijatelja !" „Naj ti le onadva plačata pijačo pri cerkvenem žegnanju 1"
Že je hotel ponoviti staro pesem o lanu, ki se je na polju pokvaril in o senu, ki ga je dež uničil
toda Tone ga prihiti z glasnim porogljivim smehom.
,,06e, prihranite lan in seno za se — kakor da ne bi vedel, da moreta vi baš tako kakor vsak drugi —"
Stari je prebledel. Srd in togota ■ta iginola iz njegovega lica, njegove ustne sti se zaprli, nos se mu je povesil navzdol in izgledal je kakor jastreb.
„Kaj, kaj govoriš neumnež?! Jas xamorem? Da Bern jaz bogat? Ha ha ha I Vprašaj mater, če smo bogati —"
,,Nje mi gotovo ni potreba vprašati 1 Sirota gotovo ničesar ne vč. .... Njo ai lahko celo življenje varal, — a mene ue boieš! Vsaki otrok vč, da se vsaki čas oče ne vozijo zastonj v mesto —"
„Nesrečnež, nesramnež! toraj me zasleduješ?"
,,Da, jaz vas zasledujem 1" prikima Tone in se okrene proti materi, ktera je kakor okamenela poslušala novico o bogastvu svojega moža.
,,Mati, ali sedaj veste ! Dosti ste bili bedasti, da pečenko niBte ovohali . Da, oče je bogat, jako bogat! Toda skop je, stari 1 . . ." Sin prime svoj stari klobuk. ,,Pa ostanite zdravi! Premislil6 preje o žegnanju oče, če ne —" ,,Kaj ti mi bodeš pretil? 1" ,,Ha! Jaz ue pretim dolgo —" ,,Toue, Tonel" vzdihuje mati. Toda Tone je pri teh besedah že «aprl vrata za seboj.
Molče sta ostala kmet in ujegova žena v sobi. on je hodil z dolgimi koraki po sobi, tu pa tam pogledal je svojo ženo, ako ona o njegovem tajnem bogastvu premišljala, in ako verjame, kar je njen sin govoril
Toda ona ni spremenila svojega ibraza, kajti kar je malo preje njen *in glede očetovega bogastva i ustil, ni bilo za njo več novo, kajti večkrat j*1 slišala svoje dekle take govoriti. Naravno, da ljudje niso verjeli, da stari hrani denar le radi t^ga, da izknjiži dolg iz svojega zemljišča — — bedasti ljudje, ki uiti o lanu, ki se je na poiju pokvaril, o senu, ktero je dež uničil m o poginoli kravi ne vedo. ... in miBlijo, da denar kar pri oknu prihaja v njegovo hišo.. ..
Toda kmetica je bila o vsem tem bolje poučena. Zaradi tega je tudi mislila:
„Tone bi rad denar, če ne —" „Lopovl" zakriči zopet stari. Žena samo poklima. „Seveda l toda saj vendar imamo uekaj."
Kmet ni odgovoril ničesar temveč odšel v hlev in kmalu na to prinesel v sobo konjski bič, s k te rim je tri, štirikrat zamahnil po
sobi--kmetica prijela se je za
hrbet kakor da bi že čutila udarce ter je odšla iz Bobe.
Tone je šel na žegnaje, njegovi prijatelji so ga vzdrževali z jedjo in pijačo, vendar ni občutil pravega veselja in zabave, temveč on se je sramoval in jezil. Vsaka kapljica vina, kterega so mu plačali prija telji, ga je pekla v grlu, saj je kljub očetovem bogastvu moral liki pros jaku o iadodarnosti in milosti svo jih tovarišev živeti.
Pričel je izostajati, leredkokedaj je prišel domov, a kadar je bil doma, potem je bil večni prepir. Mesto jednostavue ure življenja delaj, hrani, hrani, delaj, čuti je l>ilo v hiši krepke vedno in iste glasove :
„Denar. . . . ! Deuar ! Deuar1. .44 Tekom časa prišel je Tone v slabo drusčiuo; igral in popival jecele noči, vaška dekleta niso bila več varne pred njim. Kmalu je izgledal kakor kuk mestni poBtopač, raztrgan, podrapan.... Kouečno ui sme 1 priti več domov, kajti oče mu je prepovedal prestopiti prag domače hiše iu ker je Tonetova mati vse muke življenja potrpežljivo prenašala, probolela je tndi to srčno rano videti svojega lastnega sina, kteri se ni smel več vrniti v svojo očetovsko hišo. Toda kaj jej je pre ostajalo druzega nego molčati; njen mož je tako ukazal, a ona morala je nemo slušati njegova povelja.
Tone je dokončal; povsodi kjerkoli je imel kacega znanca in prijatelja, povsodi je imel polno d l^ov ; tožba na tožbo za plačilo obrokov
mu je dostavljala sodnija, nikjer ni hotel več delati, vsi gostilničaji so mu zabranili vstop v svoje gostilne.
(Konec prihodnjič.)
Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon
German&Austrian Headquarters
Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače iu imam na razpolago fine smodke in postrežem b izbornimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Daniel Radatovich-
Pikes Peak Ave., Florence Colo*.
203
John Maurin
slovenski
(Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva
nje pogrebov, maziljenje iu vse v
mojo stroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Lauriino, Mich
v v v v v v
Slovenske knjige.
Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
Q t v o rje nje!
Podpisan^ se priporočava. Slovencem v Crockettu, Cal., in okolici kakor tudi vsem Bem došlim Slovencem, da obiščejo naš
JOHN GOLOB
Bridge Street, v Jolietu,
IZDELUJEM
III.,

KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40;
cena 3 glasnim........825 do 80;
cena 4 glasnim.... od $55 do S100; ■cena 5 glasnim .. . .od $80 do 1150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,.sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dnpadejo, ko jih slišijo.
Box 113, Walkerville, Mont., Teter Spehar.
Dragi prijatelj! — Naznanim ti. da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Ixes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki že-.lite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl: tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti.
Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Škrl Dragi prijatelj John Golob! — l'rejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja.
in GOSTILNO, ktero sva otvorila 14. julija. Vedno bodeva obiskovalce postregla s tečno, okusno jedjo in snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno hodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, dober whiskey in druge likere, ter prodajala dobre smodke.
Ako pride kdo na Crockett, Cal. naj vpraša za
WALONA HOUSE
vsakdo mu to lahko povč, ker ni daleč od železnične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto.
Spoštovanjem: Johri Petrič iu Anton Smrekar, lastnika.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča Bvoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. *
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona s posod«.> vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj upgM deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem :
Nik. Radovich^
702 VermontSt.,San Francisco,CaL
IZVRSTNE SMODKE!
Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars 814 tisoč komadov.
Dobi ti so pri meni tudi fine Bmod-ke od .$14 do 840 Uboč.
Za mnogoštevilne naročbe ae uljuduo priporoča:
F. A. DUSHEE,
Office: 1323 2nd Ave., New York.
RED STAR LINE
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
GOTOVE
denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York.
Francoska parobrodna družba
Tr
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (AvBtria).
fjfF' Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. ■ Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street;
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
..VATEELAND", na dva vijaka,
(se gradi),......12000 ton.
,.I£EELANE", na dva vijaka. 12000 ton. mEENSINGTGN", «a dva vijaka. S669 ton.
^SOUTHWAEE", na dva vijaka, «607 ton ..PfilESLAND",......7116 ton.
,.WESTEENLAND".....571& ton.
,,N00EDLaNE",.....5712 ton.
Pri cenah za rundkrovje so vpoštet^ vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot fcez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike fz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljojpjo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vzuožju Washington St.
Glodo vprašanj ali kupovanja vožnjih listsov seje obrniti na:
International Navigation Company
1 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO- - Third & Fine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
L'Aquitaine	4.	okt.	19«X).
La Touraine	11.		1900.
La Lorraine	18.		1900.
La Bretague	25.	»»	1900.
L'Aquitaine	1.	nov.	1900.
La Touraine	8.		1900.
La Gascogne	- 15	11	1900.
La Lorraine	22.		1900. 1
L'Aquitaine	29.	n	1900.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Prvi razred v Ilavre $55 in višje. Drugi razred v Havre 842.50 in višje.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, ■ en i ice, in dolžna pisna.
Iipo8lnje in izterjaj« zapuščine is dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
Da?. Gr.	POHEK
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. 10th & Walnut Str., in N. \V. Central A; 1'arkSt.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
k! se je izučil in prejel diplomo na sloveČih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške l>olezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in lx>j;:i-tim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda
DE. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne l»olezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izrasčanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEK A. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljulxi pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
- VSI ONI -
Katen nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod Tcako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bole/en neozdravljiva, pove to drtfj&ii osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
; POTSDAM, parnik / <1 vojnim vijakom,	BOTTERDAM, parnik / dvojnim vijakuoi,
!	12500 ton.	8300 ton.
STATENDAM, parnik / dvojnim vijakom. Parniki: MAASDAM, SPAARNDAJI
10500 t..n.	WEEKEND AM.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cen*- £?lej na posebej objavljenih liBtiuah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trsta, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10 uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, HI. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
WW www*
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozcfravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. , .
Svedočim, da sem osebno znan z.dr. (f. I. Tohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. ^Mareiy vsakemu toplo priporočati.
"Thos. J\ White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. "Poboje ' ffekncijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za srojti poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewaut, pbčinski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A.
Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem.	C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kas.
Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipov ac, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-
nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in črevih in sem
mislil, da ni več pemoči za mojo t>olezen. Va5 udani	Jos. Zganič, Hastings, Pa.
Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vslcd kterega sem trpel celih 20 let.	-	Jakob Kkllf.r, Helena, Mont.
K- dr* Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav «n se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MaRak, Cameron, Texas.
Dragi zdravnik:— S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen ia dobro ozdravljenje.
Bf.n Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke lx>lezni.
Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich.
NASVETE D/tJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za -2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR, G. IVAN POHEK,
Po»t Officc Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, HO. U.S.
Bremen Bahnhofgasse štv 29 5remen.
jodina slovanska tvrdka, ktnra potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki p<- zmnriiifa cenah odpmmljuje.
Vožnja Čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajto pri Vašem potovanja v Evropo se oglasiti dospevši v Bn men v uafiej pisarni, kjer si denar najbolje ime-ujati zamorite, t«;r l>odete na najboljži na'iu v domovino odpravljeni. Ako l»i Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pi$it>\ da naj se samo na iihh obrnejo; pri nas bodo dobro pou6«nj kaj amerikanska postava zaht« va, <ia ne bodejo vrnjeni in s tem deuar
zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vs^h jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 39,

......................
., -,--) riBiiatf