Ktitično o kmetijski problematiki
Na Brezovici je bil sestanek predsednikov podruž-nic SKZ iz ljubljanskih občin.
Pogovarjali smo se o nadaljnjem delu po uspeš-nem nastopu na volitvah;
O vrnitvi zemlje: Knvic ni mogoče popravljati pred spremembo Zakona na republiškem nivoju. Prav tako se moramo narodno spraviti, da določeni državljani ne bodo več »narodni sovražniki«, kar je bil vzrok razlastitve. Prav tako zahtevamo, da se do tedaj zaščiti ta družbena imovina in opozarjamo na pogoste škandale, ko se le-ta sedaj prodaja novim lastnikom in s (em lastnino še bolj zapleta. Zavedaj-mo se, da je bila ta lastnina nepošteno pridobljena in da bo treba škodo prej ali slej vrniti! Smo sicer za najemne pogodbe, nikakor pa ne za množične raz-prodaje Slovenije tudi neslovencem — nejugoslova-nom. Zahtevamo tudi novo opredelitev do rabe in varovanja okolja - tal.
Potek vračanja zemlje pa naj bi potekal ločeno po KS kot celotah, kjer se Ijudje med seboj poznajo. Postopek pa naj bi vodili legitimno izvoljeni pred-stavniki KS in predstavniki družbenega sektorja, kjer je prisoten. Težnja in interes postopka pa je, da bi pnpomogel k napredku in hilrejScm izhodu iz krize ter s tem k skupnemu zadovoljstvu vseh. Nikakor pa ne v niihovo škodo.
O položaju kmečkega stanu: Ceprav marsikje ve-lja prepričanje, da kmetu ni bilo nikoli lepše kot sedaj, to prav gotovo ne drži, še posebej, če se primerja z delavskim razredom.
Resnica je seveda drugačna: povprečna velikost kmetij je pod 3 ha, kmetujejo v glavnem stari ljudje in neporoieni fantje. Zakaj in koliko časa še? Žato, ker se bolj splača v službo in zato, ker na veliki večini kmetij, takšnih kot so sedaj, ni perspektive preži-vetja.
Splošna kriza se torej še posebej odraža v tej panogi, vsako nadaljnjo odlašanje reševanja kmetij-stva pa jo samo še poglablja.
Torej kmetje zagovarjamo poštene in odprte od-nose, v vseh slojih in panogah družbe od proizvodnje do potroSnika. regulirane z zakoni katere naj se spoštuje. Ter prisotnost članov proizvodnje predela-ve in potrošnikov, v vseh upravih odborih vezanih na kmetijstvo, v enakem številu.
Zavedajmo se, da je dobiček enega člena te verige vedno breme drugega ali drugih členov! Torej podpi-rajmo poštene presežke. ne pa izkoriščevalsice!
Odnosi med zadrugo in kooperanti: Prava zadru-ga ne more nastopati kot firma, amapk kot plačanec lastnikov zadrug. Poceniti mora proizvodnjo in zago-toviti prodajo. Poudarek pa dajemo primerjavi za-drug med seboj. Že v naši občini se kažejo velike razlike glede ugodnosti med zadrugami.
Odnosi med družbenimi posestvi in zasebniki: ... naj bi bili regulirani z zakonodajo in to tako, da ščiti vse proizvajalce hrane in sicer s finančno podpo-ro in pametno uvozno izvozno politiko. Dejstvo je, da je imel družbeni sektor v prejšnjem sistemu pred-nast, in da je bil ustanovljen na »državni«, najboljši zemlji. Kmetje ne vidimo rešitve v rušenju posestev, vendar pa bo nekdo moral tudi kmetom povrniti škodo preteklosti. Rešitve vidimo v dogovarjanju vseh prizadetih in skupnem iskanju najboljših reSitev na nivoju vasi, kajti le v sožitju je možno pričakovati zadovoljstvo in mirno ter uspešno delo.
Sklep sestanka pa je bil, da kroetje sprejemajo družbene spremembe, in da nikakor niso proti na-predku in modernizaciji. vendar pa opozarjamo, da se je treba o vsakem koraku prej pogovoriti in ukre-pati modro, ne pa se zaletavati in s tem škodovati sebi in družbi.                    DRAGO STANOVNIK
_____________^