147. Mg. U UuMlonl, v soboto, 30. junlla 1906. XXXIX. leto. -shaja Ts*k dan zvečer, izimš; u »Celje t& prasnika, zar valja po posti nre)eiuan ca avatro-ogrska detel* «a vsa leto 25 K, HI pol leta .'■» K, za oetrt leta ti K 60 O, aa en meaee X K 30 n. Z>a LJubljano a po&iljanjem ua dom aa vso lata S4~X, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, ca en meeea S K. Kdor hodi sam ponj, plaea aa vse leto 22 K, sa pol leta lt K, aa detrt leta & K 50 h, sa en meseo 1 K &0 h. ~ Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroSba -?3Z Istodobna vpošiljatve naročnice ne ne ozira. — Za oznanila ae plačale od peteroitopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po d h, če se tieka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole n-ankovatf. — *etr.ep!»i se n« vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih nliaah št. 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., npravništvo pa v pritličja. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Eredalstva telefon aL 34. Posamezne številke po 10 h. Opravntttva telefon it. 83. UoBilo na naroclo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem [času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs i leto .. K 24*— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12a— I En mesec .. „ 2*-V upravništvu prejeman na mesec E1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... „ 13*— I En mesec .. „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. SfT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. gy List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo .Slovenskega Naroda". Govor dr. Irana Tavčarja v poslanski zbornici dne 27. junija. Visoka zbornica! Pri predstavitvi novega ministrstva je visoka zbornica opustila takorekoč običajno veliko debato, ker so voditelji strank navedli na to, da pri obravnavanju budgetnega provizorija itak pride do te debate. Vzpodbujen s tem si usojam kot svobodomiseln jugoslovanski zastopnik na novo ministrstvo barona Becka in na njegovo vladno izjavo podati nekaj ODomb in razmotri vanj. Prijatelji tega ministrstva ga imenujejo ministrovo koncentracije, kakor so svoj čas imenovali ministrstvo Leona tTambetta veliko ministrstvo. .po pravici, pokaže prihodnjost! Takih koncentracijskih ministrstev :-mo v Avstriji že imeli. Po navadi LISTEK. Romanje lt % Krvi. Vsako leto je prvo nedeljo po križevem tednu pri Sv. Krvi na Italijanskem velik shod, katerega se udeležujejo večinoma Slovenci, ne le iz bližnjih krajev, nego tudi iz Kraniske in Koroške ter celo iz Štajerske. Sv. Kri leži osem ur hoda od Vidma fUdine; v jako visokem hribovju. Razgled od Sv. Krvi je lep in lepa je tudi okolica, ali ljudje, ki jih imenuje BSlovenec" zavedne in vrle može in častivredne žene, ne romajo k Sv. Krvi zaradi lepote teh krajev, marveč da so deležni odpustkov, kar nese sv. cerkvi mnogo krivičnega dobička in pa da vidijo, kako da se pri Sv. Krvi hudiča izganja ali pa ga dajo izgnati iz sebe. Mnogo sem že čul o tem, kako pri Sv. Krvi hudiča izganjajo. Ljudstvo pripoveduje o tem marsikaj in ker sem pri tem imel vedno vtisk, da se godi pri Sv. Krvi velikanska duhovska sleparija, sem se dogovoril z dvema drugima gospodoma, tudi nevernima Tomažema v tej stvari, da se letos na svoje oči prepričamo, kako pri Sv. Krvi hudiča izganjajo. so bila podobna znameniti vpregi v Ilici, kjer jo po razorani poti stežka vlečejo naprej. En jarem vleče sem, drugi tja. Naposled pa ostanejo kola v blatu ali se zvrnejo — koncentracija se je izživela! Velikim idejam fpa tako koncentracijsko ministrstvo ni dostopno. Iz različnih elementov sestavljeno ne pozna večje skrbi, nego da dneve svojega bednega življenja podaljša kar največ mogoče. (Pritrjevanje) Osobito svobodomiselni in napol svobodomiselni člani takega ministrstva postanejo neodločni in apatični in to je gotovo dejstvo, da pod takim ministrstvom najbolj uspeva reakcija. Ministrstvo koncentracije se le prerado izprevrže v ministrstvo neznačajnosti. Mene bi pa le veselilo, če bi barona Becka in njegove ministrske kolege doletela boljša usoda! Z jugoslovanskega stališča je na novem ministrstvu najznačilnejše pač dejstvo, da se je število ministrov-rojakov povečalo za enega, in sicer za častivredno osebo gospoda posl. Pradeja, ki je one člane te visoke zbornice, ki sede tukaj že izza poslednje splošne volitve, opozoril nase s tem, da je pri debati o narodnostnih vprašanjih delal strupene medklice, ki bi bili prav tako lahko prišli iz ust kakega Vsenemca! Ta vročekrvni gospod je sedaj postal nemški minister-rojak, ne da bi vedeli, kateri nujni povodi so povzročili njegov postanek. Cisto avstrijska naprava mini-strov-rojakov seje — četudi v skromnih razmerah — gotovo obnesla. Naloga teh ministrov pa more biti edino le ta, da se v tej državi, kjer morajo živeti med seboj različne narodnosti, da onim manjšim narodom, ki so si iz njih kože doslej Nemci rezali ščite, neko varstvo in se tako ustvari nadzorstvo, da se ta ljudstva Odpeljali smo se v Videm, od tam pa s parnim tramvajem kakih 30 km do St. Daniela, kamor smo dospeli v dobri uri. Od tod smo se peljali z vozom Čez Tagliamento do Klažeta (Clausetto), katera, kakih 1500 prebivalcev broječa vas leži čisto blizu Sv. Krvi. Prebivalci Klažeta so večinoma zidarji, ki so skoro vsi v tujini na delu, ženske pa izdelujejo doma škapulirje, molke in druge take pre-potrebne reči, s katerimi delajo prav dobro kupčijo. Dne 26. majnika ob 2. uri popoldne smo dospeli k cerkvi Sv. Krvi. Nekaj romarjev je že bilo v cerkvi in tamošnji rbožji namestnik", debel možiček, je že razvijal svojo delavnost. Pred seboj je ime; mizo z veliko mi-znico, na mizi pa knjigo, podobno oni, ki jo ima gledališki blagajnik in iz katere trga zarezane liste ter si pridržuje kontrolne kupone. Na listkih, ki jih je izdajal debeli božji namestnik od Sv. Krvi, je bilo zapisano, za koga se bo brala maša. Duhovnik zapiše samo ime dotičnega, odtrga listek in ga da romarju ter kasira za ta silni napor od vsakega romarja Štiri srebrne lire. To je trajalo "do 9. ure zvečer. Tolsti duhovnik je delal hitro, kar se je dalo, da mu je kar pot tekel po vsaj nekoliko morejo udeleževati one enakopravnosti, ki jim jo ustava na papirju tako lepo zajamčuje. Čemu je Nemcem treba rninistra-rojaka, je težko uvideti, ker so v tej državi že od nekdaj sedeli pri polnih loncih mesa in tudi danes sede pri takih prenapolnjenih loncih. (Medklici.) Naloga tega nemškega ministra ne mora biti zatorej ta, da bi varoval pravice svojega naroda, ki se jih itak nihče ne dotika; naloga tega ministra bo osobito ta, da še bolj ogreni one skromne drobtinice, ki slovanskim narodom padajo z državne mize in Še bolj pospeši nemški tek po tuji lasti, kateri tek je že itak zadosti živahen. (Tako je!) Seveda pa moram priznati, da naloga nemškega ministra-rojaka dandanes ni več tako lahka kakor nekdaj, ko so pečeni golobje iz tujih golob-njakov Nemcem takorekoč sami od sebe leteli v usta. V kabinetu namreč sedita še dva druga ministra-rojaka, to sta gospoda dr. P a c a k in grof Dzieduszvcki, ki se od gospoda Pradeja ne bosta kar meni nič tebi nič dala použiti kot desert! V Galiciji Nemci itak nimajo opraviti ničesar več, nasprotno : radi bi jo od države popolnoma odločili. Grof Dzieduszvcki bo zatorej lahko živel najbolj mirne dneve, dokler ni rusinskega ministra-rojaka, in gospod Prade se bo komaj zavedal, da mu je v osebi poljskega A-tenca nastal minister-rojak, ministrski kolega. Drugačne pa bodo razmere z dr. P a c a k o m , češkim ministrom-ro-jakom. Zatorej mislim, da lahko nastanejo frikcije, kajti v deželah češke krone je povsod zadosti nasprotstev in sovražnosti. Oba ministra-rojaka bosta drug drugega ostro opazovala, iz borilne pozicije takorekoč ne bosta nikoli prišla, tuintam bosta celo znabiti z obrazu. Najbrže je izgubil nekaj kilogramov svoje blagoslovljene masti. Maš je bilo toliko plačanih, da bi jih dva duhovnika še v dveh letih ne mogla opraviti. Italijani so nam smehljaje pravili, da je prišel pred par leti k Sv. Krvi neki gospod s Kranjskega, ki je bil tako pobožen in neumen, da je odštel sam kar v zlatu 600 lir za maše. Ob 4. popoldne je dospela k Sv. Krvi ob pritrkavanju in zvonenju velika procesija" romarjev s križi in ban-deri. Ko so prišli do stopnic, ki jih je kakih 40, so se vrgli na kolena in začeli prepevati litanije. Kleče so se potem plazili po stopnicah Čez pokopališče v cerkev in okolu altarja, v čigar tabernakelnu se hrani „sveta kriu. Vodja romarjev, star lenuh, ki je bil že tridesetkrat pri Sv. Krvi in uživa vsled tega pri pobožnih romarjih veliko spoštovanja in zaupanja, dasi je znan slepar, je pred altarjem opravil dolgo molitev. V tej molitvi imenuje z imeni one, ki so mu za to kaj dali. Po končani molitvi je mož stopil pred veliki altar ter rekel: „Gospod fajmošter s Sv. Gore so mi dali to pravico, da sme vsak romar, ki je z menoj romal, jutri zjutraj pred prvo maso iti k sv. obhajilu, četudi ni bil tu pri spovedi.u bojno opravo nekoliko porožljala, toda do udarcev med njima pa ne bo nikoli prišlo, ker ekscelenci P a c a k in Prade pač dobro vesta, da bi potem neka tretja oseba, baron Beck, na bojišču obležal mrtev. Na čeških poljih bode torej gospodu Pradeju komaj cvetelo mnogo lavorik in prav kmalu bi zašel v ne-priliko s svojimi rojaki, če bi si za poslovanje ne bil izbral drugega, srečnejšega torišča. Mnogo so že pisali o tem, da je ekscelenca nemški minister-rojak odločen starec in da si Nemci od njegove eneržije lahko obetajo najlepše sadove. Nemški časopisi so ponosno poudarjali, da te eneržije že prav iz početka ni bilo moči krotiti in da si je gospod Prade, še predno so mu uradne prostore uradno odkazali, eta-bliral svoj ministrski hotel takoj tukaj v parlamentu. Nemški minister-rojak se bo hotel izkazovati tudi v bodoč©, P a c a k u in Dzieduszvcke-mu bo komaj mogel kaj vzeti in da bi bilo samo na teh obeh, bi se moral njega ekscelenca prav kmalu kot obrabljen in nepopularen mož umakniti k svojim rentam v Liberce. Da se izogne tej žalostni eventualnosti, si je nemški minister-rojak izbral torišče, kjer namerava pobiti cele hekatombe, kjer upa, da si pridobi pri svojih rojakih časti in slave. Že smo se čuli, da si je njega ekscelenca dal inštalirali poseben generalni štab za takozvane planinske dežele, da se strahovlada lahko prične vsak trenutek. Jugoslovani bodo torej objekt, na katerem naj se pred vsem poizkusi energična roka nemškega mini-s tr a-r o j a k a. Delo ne bo težko; kar si bo izmislil gospod Prade, to bosta go- Lahko si je misliti, kako smo strmeli, čuvši to oznanilo. Ali so se duhovniki že tako polenili, da še spoved o vati veČ nečejo in dajo starim šnopsarjem oblast, grehe odpuščati ? Ko je rečeni starec kot duhovski prokurist naznanil ljudem, da smejo k obhajilu, ne da bi bili pri spovedi, jim torej kar en gros odpustil grehe, je šel iz cerkve v gostilno in naroČil liter vina, šunke in pečenko ter se tako dobro okrepčal po svojem truda-polnem „delu". Kmalu se je mož zopet prikazal pri cerkvi in prežal, kje bo kaj zaslužka z izganjanjem hudiča. Ni Čakal dolgo in že ga je poklical neki romar na pomoč. „Pridite pomagat; moja sestra je obsedena in neče iti v cerkev." „Kar za cerkev jo peljite. Pridem koj in kmalu bo dobra." Starec gre po križ v cerkev. S križem se postavi pred dotično žensko, kateri se je videlo, da je umobolna, in začne ves divji mahati s križem nad njeno glavo, kakor bi jo hotel po glavi udariti. Ženska se prestraši in začne vpiti, a mahanje s križem se nadaljuje, dokler se ženska ne pokori, to je, dokler ne prime in ne poljubi križa. Ko so jo nehali straho- spoda Klein in Derschatta ljubeznivo in vdano podpirala. Danes lahko mirno trdimo, d a so nas Slovence izročili v roke nemških min i s tr o v KI ei-na, Pradeja in Derschatte. In gotovo se za nas ne bo izteklo dosti boljše nego glavaču, če ga napade množica požrešnih kitov. Dalje berite v Brehmu. Vse bodo iztrgali iz nas, kar se da z ostrimi zobmi iztrgati. Jugoslovani bodo prva in edina žrtev najnovejše ministrske koncentracije v Avstriji. To dejstvo se ne da utajiti, stroške koncentracije bodemo plačali, one koncentracije, ki je nastala pri popolnem ignoriranju in 'bagateliziranju slovenskega in hrvatskega naroda. Stari slabi dnevi bodo zopet nastopili. Za imenovanjem vsakega finančnega paznika bo njega ekscelenca nemški minister-rojak okrog vohal in za vsak slovenski sodni zapisnik bodemo morali imeti z njega eksce-lenco justičnim ministrom krvav ravs in kavs, kakor ravno zdaj na Koroškem. Pri javnih nameščenjih se bo, kakor se je deloma že zdaj godilo, uveljavil princip, da imajo prosilci nemškega mišljenja na vsak način prednost. Dejal sem, da se je to deloma že zdaj godilo. Zgodilo se je to pri justični upravi, kjer se je kot princip uveljavila nesmisel, da je višje deželno sodišče Gradec in okrožni sodišči Maribor in Celje kakor tudi deželno sodišče Celovec nemško posestno stanje. Akoravno je okoliš višjega deželnega sodišča za dobro polovico, imenovani trije sodni okoliši pa večinoma ali vsaj precej slovenski, vendar jih štejejo k nemškemu posestnemu stanju, ker se nahaja sedež sodišč slučajno v nemškem mestu ali v takem, ki hoče biti nemško. Pri nameščanju funkci-jonarjev na imenovanih so- vati, je šla tudi v cerkev in — ho-zana! — hudič je bil izgnan. Izganjalec hudiča je med to ceremonijo govoril vsakovrstne nerazumljive besede, kar je neumnemu ljudstvu seveda silno imponiralo. Ženska, iz katere so hudiča izgnali, je bila Ljubljančanka. Hudič je šel iz ženske, izganjalec pa je dobil za svoje delo kak petak. > Videli smo potem, ko sta dve ženski pripeljali kakega 23 let starega mladeniča. Ta je bil bolan na živcih in se je branil iti v cerkev. S silo so ga slednjič vendar spravili v zakristijo. Tudi iz tega mladeniča so spretno izgnali hudiča. To pot pa ni bil stari šnopsar izganjalec; župnik sam je lastnoročno hudiča izgnal. Molil je nad mladeničem in mu dal steklenico neke posebno blagoslovljene vode, svetih podobic, molek in več takih reči, seveda ne za „božji Ion", nego za lepo zveneče srebrne lire. Ženske so mladeniča silile, da je poljubljal te stvari, vmes pa so mu vlivale v usta blagoslovljeno vodo, ki jim jo je bil župnik prodal. Hudič, ki je obsedel tega mladeniča, je moral biti eden izmed krotkih, kajti mladenič se je kmalu pomiril in poljubil križ. Ženske pa so zapele: „Slava župniku, izgnal je hudiča in fanta rešil." MU diščih in sploh pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem in Koroškem jejustičnauprava zagrešila krvave grehe na slovenskem narodu, kajti drugače bi ne moglo priti do tega, da sta med višjimi dež. sodnimi svetniki v Gradcu dva svetnika, ki bi jih lahko šteli k takoimenovanim sramežljivim Slovencem. fc>e žalostneje so razmere v Mariboru, Celju ali v Celovcu, kamor se kak Slovenec kot svetnik sploh nikoli ne imenuje. Kljub zakonu, da ima vsak državljan enako pravico, da je udeležen pri oddajanju služb, so v tem oziru Slovenci, zlasti kolikor prideta Štajerska in Koroška vpoštev, popolnoma brezpravni in prodani samovolji kotenje napihnjenih nemških birokratov. Tako je bilo doslej. Ako se pa od zdaj naprej "postavi za višje deželno sodišče v Gradcu še nemški minister-rojak, bodemo kmalu doživeli, da bo prišlo v justični službi do veljave načelo, da se je moči ozirati na Slovence le pri oddajanju služb sodnih slug, seveda, če se zanje ne potegujejo kaki do-služeni podčastniki. Da bo tudi njega ekscelenca gospod železniški minister v svojem resortu upeljal dotično gospodarstvo, ni treba posebej omenjati. Ne pretiravam. Prišlo bo tako! V opraviČbo obeh ministrov moram vendar navesti, da ne bi mogla drugače ravnati. Člana sta strankarske zveze, ki se je že od nekdaj, ne da bi stvar pošteno in objektivno preizkusila, odlikovala po temnem in slepem sovraštvu proti slovenskemu narodu. Ta stranka, katere alpski tip je utelešen v osebi celjskega poslanca, ki ima in rebus slovenicis vedno prvo besedo, ki je pa na tem polju analfabet prve vrste, zanikava opravičenost obstoja slovenskega naroda in zanikava obstoj slovenskega jezika sploh. Iz tega zanikanja sledi zanikanje vsake druge, še tako majhne pravice slovenskega naroda. In če enkrat, gospoda moja, taki možje stopijo v kabinet, je popolnoma nemogoče zanje, da bi zatajili načela svoje stranke, ker bi jih sicer njih lastna stranka vrgla takoj čez krov. To je popolnoma nemogoče in izključeno. Ako hočeta ekscelenci Prade in Der-schatta ostati ministra, ne preostaja jima drugega, kot da neusmiljena načela svoje stranke popolnoma v meso vžgeta slovenskemu narodu. In zato pravim po pravici: žalostni perspektivi se bližamo in pravico imamo, da glede tega povzdignemo svoj glas. No, gospoda moja, javno moram priznati, da so se na jugu, ko je bila znana najnovejša ministrska koncentracija, takoj čuli glasovi nevolje in ta javna nevolja se je brez izjeme obrnila proti onemu, ki je pripomo- V nedeljo nekako ob štirih zjutraj so prišli zopet romarji v procesiji k Sv. Krvi; večinoma beneški in goriški Slovenci ter Furlani. Pripeljali so seboj otroke, pa tudi starejše ljudi, večinoma božjastne, duševno ali živčno bolne, tudi na pol neumne ter popolne kretene. Omenjeni tolsti župnik se v nedeljo res ni sam direktno udeleževal copernije in izganjanja hudiča, pač pa je samo ob sebi umevno, da je z izganjalci v tesni zvezi in da počenjajo ti vse svoje sleparije z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem, župnik sam pa vse to z vednostjo in s privoljenjem škofa, nadškofa in rimske stolice. Še več. Župnik je brez dvoma najel izganjalce hudičev in jih plačal za njih početje, vedoč, da mu bo to neslo mnogo denarja. Dokaz tega je naslednji slučaj. Neki moški in neka ženska sta pripeljala kakih 25 let staro dekle. Rekla sta, da sta oče in mati tega dekleta. Takoj sta prihiteli dve, najbrž od župnika naročeni izganjalki hudičev. Zdaj so dekle peljali do cerkve in jo posadili za zid pri zakristiji. Dekle se je vilo in neusmiljeno kričalo, kar je privabilo tja vse polno romarjev. Izganjalki sta jo vpraševali, gel, da je nastala ministrska koncentracija ! Ko so pomirjajoči glasovi kazali na to, da sede v koncentriranem ministrstvu tudi slovanski možje — zlasti Paca k in Fort — je bil deloma upravičen odgovor, da ta okolnost ne bo imela nobene posebne koristi za nas. Ječali bodemo — tako se je argumentiralo — kakor obstreljeni zajci, toda ta ječanja ne bodo daleč segala, ker nas bodo povsod odpravili s suhim odgovorom: V ministrstvu, v katerem sedita Pacak in Fort, vendar ne more biti za Slovence slabo! Ako so taki možje ministri, ne morejo Slovenci tožiti in če tožijo, gre se pri tem le za pretiravanja, toda za nobeno zatiranje, za pretiravanja, ki so jih razbobnali v svet ne-pokojni ljudje! Zelo se bojim, da je v tej argumentaciji morda precej logike, toda jaz za se ne argumentiram tako — moje argumentiranje je drugačno: Ako sta gospoda dr. Pacak in dr. Fort omogočila ministrsko koncentracijo, ako se nista strašila, vstopiti v ministrstvo, ki je dobilo svojo signaturo po imenih Prade in Derschatta, sta naložila nase s tem veliko odgovornost. Vsaka velika odgovornost pa povzroča veliko dolžnosti in v tem slučaju pred vsem veliko dolžnost, da se ne umakneta na ozki češki krog. Oba se morata marveč, ko sta omogočila ministrsko koncentracijo, ko sta s tem pripravila v slab položaj slabe in majhne slovanske rodove v državi, tega zavedati, daje njihova dolžnost, da, njihova častna dolžnost, te slabe varovati v kronskem svetu. Apeliram na gospoda ministra-rojaka Pacaka, kakor tudi na gospoda trgovskega ministra Forta — grof Dzieduszvcki mi je hladen in takorekoč prekamenit, na njega se ne upam obračati — n a j b i s e o d s 1 e j , ko sta dospela v bližino prestola, vedno spominjala slabih na jugu države, onih slabih, ki so takoj, ko so se začeli politično zavedati, poznali samo eno zvezd o-vo dnico, eno dog mo, na katero so vedno verovali: na nezmotljivo dogmo sloven-sko-hrvaške in češko-sl ovan-ske vzajemnosti. (Pritrjevanje.) Naj bi gospoda ne pustila, da ta vzajemnost izpuhti v prazen nič. (Živahno pritrjevanje.) V vladni izjavi barona Becka zavzema volilna reforma prvo mesto. Grmenje proti Ogrski smatram bolj za cingljanje, za nedolžno zvončkanje s kraguljčki in sem prepričan, da se bo iz vsega skuhala ona zredčena ku-minova juha, katere polno žlicu je že dal pokusiti avstrijski delegaciji njega ekscelenca, predsednik upravnega sodišča. Tudi se mu zdi, da bo sedanji parlament komaj mogel rešiti dva tako važna pro- kje da ima hudiča. rDove e il spirito?" Dekle je odgovorilo, da sta jo obsedla dva hudiča, enemu da je ime Lojze, drugemu pa Peter. Nato sta izganjalki začeli upiti: „va via spi-ritou. Vpitje je bilo strašno, prav kakor v kaki menažeriji. Dekle se je zdaj le še bolj vilo in huje tulilo, a nobeden hudičev ni šel iz nje. Izganjalki sta jo začeli potem močiti z neko vodo — najbrž blagoslovljeno — in ukazali romarjem in romaricam, naj pokleknejo in naj glasno molijo. Ko se je to zgodilo, sta preganjalki zopet začeli nagovarjati hudiča Lojzeta, naj gre ven iz obsedenega dekleta, naj gre v monte Canino ali pa v giardino. Končno se je hudič Lojze vdal in je šel s tem, da je dekle pljunilo. Obraz zavednih romarjev se je zjasnil in prešinilo jih je veliko veselje nad to „zmago". Hudič Peter je bil upornejŠi in trdovratnejši, kakor njegov tovariš Lojze. Nobena molitev ni pomagala in nobena voda. Dekle je tulilo, romarji so molili, bilo je kakor na sodni dan. Krik in vik je privabil celo italijanske orožnike v bližino. Ko je bilo možem postave te burke preveč, je pristopil zdravnik in je preiskal obsedeno dekle. Prepričal se je, da ni ne bolna, ne neumna in jekta, kakršna sta volilna reforma in rešite v ogrskega problema. S tem se zahteva nekaj nemogočega in Če se ne bo vse zrušilo, predno bo rešen ta ali oni problem, potem zadene odgovornost one, ki so ta od starosti prepereli parlament poskusili, če prenese to otežitev. Koncentracijsko ministrstvo je sedaj prevzelo Gautschevo volilno reformo kot dediščino po knezu Hohen-loheju. Ta dedni nastop se je izvršil sine benencio inventarii na podlagi nepogojne dedne izjave. Z eno besedo : Baron Beck še danes ne ve, če je prevzel aktivno ali pasivno zapuščino. Stališče takega dediča je vedno fatalno, vse-kako pa jako negotovo in največkrat zelo riskantno. Predvsem bi pa rad omenil še nekaj. Odkar se je baron Gautsch tako slavno prelevil, se je vse Avstrije polastila neka pijanost volilne retorme. Volilna reforma je pa problem kakor vsak drugi. Treba jo je natanko premo tri ti, preizkusiti in pripustiti se mora — to poudarjam na prvem mestu — najsvobodnejši razgovor. Od vsega tega pri nas ni čutiti ničesar in najbolj značilna prikazen pri posvetovanju o volilni reformi je znabiti ravno okolnost, da se za splošno, tajno in enako volilno pravico navdušujejo možje, ki so v srcu najhujši sovražniki tega volilnega sistema. Konstatirati je treba dejstvo, da je pri posvetovanju o volilni reformi... (Poslanec dr. H e i 1 i n g e r : Ljudska volja je to!) To bomo videli; taka volilna reforma, kakršna je zvarjena sedaj, prav gotovo ne! (Poslanec dr. Schalk: To je samo gosp. Hei-lingerja faeon de parler.) Znabiti da je nemški narod za tako volilno reformo. (Medklic.) Toda za to pa prevzamem jamstvo, da za to volilno reformo, kakršno so zvarili sedaj, slovenskega naroda ni dobiti. (Poslanec dr. Heilinger: Tudi najmižjim slojem se dostop k parlamentu ne sme braniti). Resnično, o tem bom Še govoril. (Predsednik pozvoni.) Pri volilni reformi uganjaj o mnogo hinavšcine, hinavšcine in terorizma. In prav odkrito priznam, vkljub medklicem gosp. dr. Heilingerja, da se za to ne brigam in da si kot mož prisvajam svobodo, imeti in zagovarjati v tej zadevi svoje lastno nazi-ranje. Zapričel je hinavščino baron Gautsch sam, ki je i z -početka — kako nečuveno — preklinjal splošno volilno pravico, da jo je nekaj mesecev pozneje blagoslavljal. Pritrjevanje.) Obenem je pa mož predložil volilno reformo za vojvodino Kranjsko, ki je pa bila naravnost absurdna in ki je imela naravnost tendenco, da meščanstvu po mestih da manjše zastopstvo, nego 90 ji zagrozil z — aretiranjem. In — glej čudo — zdaj je bil hudič Peter takoj zunaj in obsedenka je kar hitro mogla izginiti med množico. Brumni romarji pa so mislili, daje bil zdravnik tako čist in brez greha, da je hudič takoj pobegnil, ko je zaslišal strogi glas policijskega zdravnika. Med drugimi so pripeljali k Sv. Krvi tudi kakih pet let starega otroka. Mašili so mu v usta kruha in drugih stvari tako, da je bil njegov želodec kmalu prenapolnjen. Nato sta mu izganjalki hudičev vlili vode v usta. Prva izganjalka je vzela otroka v naročje, druga pa ga je prijela za roko, mu stisnila mazinec in mu začela zvijati roko. Ubogi otrok je strašno vpil in naposled ga je vrgla božjast . . . Med drugimi „obsedenci", ki so bili zbrani, je bila tudi stara, očividno versko-blazna ženska. Molila je na vse načine. Dali so ji najprej nekaj kapljic v usta, potem pol litra vina in končno tisto vodo, s katero se hudiča „pana". Ko so ji vse to zbasali v želodec, je bila ženska nekoliko pijana in napadla jo je božjast. Da je bolj vpila, so ji vili prste in roke. Med mašo je bilo kakih dvanajst takih oseb, ki so jih po župniku najeti ljudje na različne načine mučili. volilcem v isti kuriji velepo-s e s t v a! Če minister, ki je zagrešil v kranjskem deželnem zboru tako predlogo volilne reforme, v tej visoki zbornici navdušeno govori o splošni in enaki volilni pravici, pač ne morem verjeti takemu navdušenju. Nasprotno: tako ponarejeno navdušenje me kot svobodomiselnega moža in osobito kot Slovenca opozarja na največjo previdnost. (Pritrjevanje.) Pri nas velja za aksiom, da mora biti za splošno in enako volilno pravico vsak svobodoljub. Temu nazoru pa ne pritrjujem in sicer, ker se bojim, da bi me v zbornici poslanec za Tabor, zunaj zbornice pa „Arbeiter-Zeitung" opetovano zasmehovala. Pa to me ne vznemirja. Da, ko bi šlo za uvedbo Čistega principa splošne in enake volilne pravice, bi se takoj navduševal z g. poslancem za Tabor vred, čeprav bi niti potem ne hotel jamčiti, da bi tak volilni red bil v vseh okolnost ih porok za svobodno in pravično volitev. Splošna volilna pravica daje na Francoskem volitve v roke vladi. Pri zadnji priliki je g. Clemenceau naredil te volitve; da bi prišla na krmilo Ribot ali grof de Mun, bi ta dva moža z isto splošno in enako volilne pravico prodrla s svojimi vladnimi kandidati. O tem se torej da mnogo govoriti in si te svobode govorjenja ne dam kratiti. Tu v Avstriji pa obstoji še druga nevarnost. Državniki, ki v tej zbornici sede na levi ali na desni, so naziranja, da se splošna in en aka volilna pravica docela Čista ne da uvesti. In v resnici dela, ki nam ga je predložil baron Gautsch in ki ga je knez Hohenlohe nato še poslabšal, ni zenačevatizuvedbosplošne in enake volilne pravice. Karikatura je to, peršini laž a, ali najmanj satira na splošno in enako volilno pravico. (Pritrjevanje.) Volilni red, ki ga je uvesti na novo, ne bo zatorej nič drugega, nego postavna deločitcv slor vanske manjvrednosti in kodificiranje nemške prevlade. V svobodomiselnem pogledu bo ta volilni red, če se uveljavi, če postane pravomočen, dajal popolno poroštvo, da bo v to zbornico prispela popolna nazadnjaška veČina, ki bo ovirala vsa svobodomiselna stremljenja in onemogočila v Avstriji vsak napredek. 0 vseh teh zadevah se bo pa še lahko govorilo, kadar bo odsek za volilno reformo po * .Jpremlačenem delu predložil j^svoj ^[operat p visoki zbornici. Nedostojno je tudi, da se [za tako veliko reformo zahteva taka premlatitev del. '*J< Pritrjevanje.) Ta Ko je bilo povzdigovanje, so te siromake posebno trpinčili in tulenje je bilo tako, da je še trdnemu Človeku šlo na živce. Seveda, ko so nehali te reveže mučiti, so utihnili in zdaj so bili sveti romarji prepričani, da so bolniki rešeni in da so hudiči iz njih pregnani ter so z veseljem plačevali obilne nagrade izganjalcem hudičev in za zahvalne maše. Kako zaplankani so Še ti ljudje, ki hodijo k Sv. Krvi, priča naslednji slučaj. Neka bolje oblečena ženska je vprašala mojega sopotnika: „Gospod, ali ste videli tisti križ, ki ima petnajst jako močnih žegnov?" >Seveda sem ga videl, v cerkvi je pri stranskem altarju," je odgovoril moj tovariš. „Ali ste se ga kaj dotaknili ?" „Seveda." „Kaj pa vam je ostalo naroki?" je z največjo napetostjo zdaj vprašala ženska. „Zlat prstan na roki," jez veliko resnobo odgovoril moj tovariš in — neumna babnica je to verjela, se gnetla na vso moč, da je prišla do križa, ki ga je potem strastno poljubljala. Kaj ji je ostalo — ne vem; morda hraste na ustnicah. naglica, ta — če smem tako reči hlastajoča naglica, velike stvari, za katero gre, niti ni vredna. (Pri, trjevanje.) Kadar bo pred visoko zbornico ležal operat, bo tudi čas, z gospodi socijalnimi demokrati govoriti besedo. Prav iz srca obžalujem, da svojega stališča niso zavzeli pravilno. In če sedaj vprašam, kdo bo plačal stroške nove večine in novega volilnega reda, lahko odkrito povem: socijaln; demokratje bodo to. (Klic: Zakaj ? Zato, ker bodo do oblasti prišli klerikalci, ne pa soc, demokratje. Za te bi bila mnogo boljša politika, če bi bili peto kurijj reformirali v tem smislu, da ne sme v tej kuriji voliti nihče drugi nego 1 oni, ki nima v nobeni drugi kuriji I volilne pravice. To bi bila za s« demokracijo boljša volilna reforma! nego Kramar-Šusteršičeva (Pritrjevanje.) Slišal sem medklic, da bodo reakcij onarci samo kratko časa vladali v tej zbornici. Temu mnenju ne morem pritrjevati. Reakcionarne stranke izvrstno organizovane in kar dobe enkrat v roke, to drže z železi pestjo in ne izpuste nikdar. (Pritrj vanje. Veselost.) Ako se hočete s tem tolažiti, je to vaša stvar, za me * ni tolažilno. In sedaj, gospoda moja, hoč<-!i še s slovenskega stališča dodati nekaj pripomb. Ekscelenca g. ministrski predsednik je v svoji vladni izjavi na-glašal, da ima volilna reforma nalogo, fiksirati posestno stanje posain-nih narodov. Jaz smatram to zi nevaren princip in sicer iz tega vzroka — tovariš gosp. di Pommer mi bode pritrdil — ker > Nemci, ki so sedaj Še precej prevzetni, še dandanes mnenja, da je vsa Avstrija njihovo posestno stanje, (Medkl — Posl. Hauck: Za nekdanje nemške zvezne dežele se brigamo!) Kranj-ska je tudi nekdanja nemška zvezi^ dežela, a hvala Bogu, ne nemška posest. Ne prepirajmo se, je nam to dobro znano! To načelo je prav tako nevarno, kakor princip o davčni moči in ku turi, ki seje žal zanesel v to zbornico s slovanske strani in ki po mojem prepričanju absolutno onemogo-čuje tako volilno reformo, ki bi bila pravična Slovanom. Po tem načelu — hiteti mi je ii koncu, ker je g. predsednik najbrž-že nervozen (veselost in medklici — da naj volilna reforma zagotovi posestno stanje posamnim narodom, si pa ni ravnala vlada, v kolikor se to tiče nas Slovencev. Napram Slovencem je nasto; vlada v zadevi volilne reforme z neko okorno zahrbtnostjo. Vlada ve prav dobro, da se Slove dado najložj e raniti na peri' f e r i j a h, in da bi pozornost BV* Dalje v prilogi. *W Vodja romarjev je že star dedec, in nima upanja, da bi še kdaj p: k Sv. Krvi. Nosil je tja 30 let k: letos je ta križ, s katerim je izgi toliko hudičev, izročil svojemu namestniku, ga poučil, kako naj dela in mu zagotovil, da bo — mnogo zaslužil. In bedasto ljudstvo časti I sleparja kakor kakega polboga. Značilen je tudi naslednji slu Neka ženska me je naprosila, naj ji zapišem naslednji recept: Dve tretjini žegnane vode od Sv. Krvi, eno tretjino žajfaice in kolikor žlic te mešani toliko kapljic brinovega olja. Vpi sem jo, čemu to rabi in odgovorila mi je, da je to čudodelna tekočina, ki jo obsedenim vlivajo v usta in ki ima moč, pa pomaga hudiča izgnati Komur se ta svinjarija v usta vlije. mora pač poštenega hudiča izbljuvati Popisal sem vse te dogodke, k* izobraženstvo niti pojma nima, kako globoko Še tiči slovensko prepiv-', ljudstvo v srednjeveški temi in v naj* abotnejšem praznoverstvu. Popisal Befl pa to tudi radi tega, da spozna enkrat slovensko izobraženstvo pravi rimski katolicizem na tipičnem slučaj'1 Kar se dela pri Sv. Krvi, to je Čisto katoliško in se popolnoma ujema 1 nauki katoliške cerkve. ftt 1. Priloga .Slovenskemu Narodu" št. 147. dne 30. junija 1906. Slovencev odtegnila od periferij, je za nas na Kranjskem, to moram naglašati, storila nekoliko preveč. (Klic: To je pošteno priznanje!) Morda nekoliko preveč, zakaj moje stališče, kot dober Slovenec, g. dr. Pommer, je, da je za nas en mandat na Koroškem morda toliko vreden, kakor trije mandati na Kranjskem ali en mandat na Spodnjem Štajerskem vsaj toliko, kakor dva na Kranjskem! (Poslanec Wastian: Dajte nam samo mandat za Kočevje!) Dajte nam slovenske mandate na Koroškem, ki nam gredo po vsi pravici! (Medklici.) Vlada je, kakor sem že naglašal, postopala z neko okorno zavratnostjo, zlasti kar se tiče Koroškega. (Klic: Na Štajerskem tudi H Glede Štajerske tudi, toda šele v drugi vrsti! Štajerska se bode že še držala, Koroška je pa za nas dežela naših bolesti in naše ljubavi. (Medklic: Za nas pa Štajersko!) Slo-venski del Štajerske vendar ne boste hoteli vtakniti v svojo nenasitno vrečo. Mi potrebujemo Koroško, ki je nase zaledje, z vsem žarom svojega srca ljubime to deželo in zato ne dovolimo nikdar, da bi jo nam ukradli ! Volilna reforma barona Gautscha in princa Hohenloha pa zasleduje smoter, da bi se nam Slovencem Koroška enostavno tihotapski ugrabila in se popolnoma zbrisala z zemljevida, j Medklici). Za Koroško se je določil takozvani slovenski mandat. Na drugi strani se je pa — prosim, gosp. dr. Pommer, sedaj bodite ogorčeni, ako ste pravičen mož — 60.000 Slovencev porazdelilo v razne nemške volilne okraje, da mora torej 60.000 Slovencev ostati brez svojega zastopnika. Toda zahrbtnost je še večja. Tudi edini mandat, o katerem Vi pravite, da je slovenski, ni slovenski. Meseca maja sem bil po naključju v Beljaku, v tem velenemškem mestu in tam mi je prišlo v roke glasilo g. drja. Steinwenderja, „Villacher Stimmen". V tem listu sem Čital, da so sklicali nemški volilci v Borovljah protesten shod, katerega so se udeležili, ako se ne motim, tudi dr. L e m i s c h in še nekateri drugi poslanci. Na tem shodu se je protestiralo proti temu, da so se Borovlje pridejale slovenskemu volilnemu okraju. „Villacher Stimmen", mogoče je, da je bil tudi kak drugi list, zakaj v Beljaku izhajajo dva ali trije taki lističi; mislim pa, da se je dotični list imenoval -Villacher Stimmen" — so priobčile poročilo o tem shodu. Poročilu so bila pridejana razmotrivanja in opomini na nemške volilce v Borovljah. Dotični opomini so se približno glasili takole: „Kakšni osli ste vi, ki tu protestirate! Ali ne veste, za- kaj ste pravzaprav ostali v tem v oliln em o k raj u? Da spravite ta volilni okraj vnemške roke, da preprečite, da bi ta edini slovenski volilni okraj prišel v slovenske roke." (Medklici). S takšno zahrbtnostjo in zavratnostjo je napram nam nastopala vlada barona Gautscha; s takimi mahinaci-jami je vlada povzročila, da se nahajajo vsi slovenski rodoljubi in vsi slovenski poslanci, ki sede vy»ej zbornici, v položaju, da ne morej o glasovati za volilno reformo, ki jo propagira in zastopa vlada in o kateri je ekscelenca baron Beck poudarjal, da se mora sprejeti, ker bi se sicer morali stigmatizirati za izdajalce slovenskega naroda! Ob koncu še nekaj splošnih pripomb ! Danes smo slišali govor gospoda ministrskega predsednika. Govor je bil sladak kakor sladkor. Da-li je pa imel mnogo vsebine, o tem ne maram soditi. Eno dejstvo je pa treba že vendar enkrat posebno poudarjati. Šesto leto sem že v parlamentu, doživel sem že razne vlade, slišal sem najrazličnejše vladne programe, a vsi ti programi so si bili precej podobni, vsi so bili precej brezpomembni. Toda skoro vsi ministri so peli tisto znano pesem - žalostinko, da mora Avstrija propasti, ako se ne sporazumeta obe narodnosti, ki prebivate v kraljestvu Češkem. Tudi danes smo slišali glasove iz tega viharnega zakotja in kako daleč je že dozorelo to sporazumljenje v tem krogu, o tem smo imeli priliko prepričati se med govorom poslanca Iro t a. Gospoda moja! Kot jugoslovanski poslanec stojim na stališču, da mora enkrat priti na krmilo vlada, ki bo javno izpovedala, da ne želi samo sporazumljenja na Češkem, marveč da hoče v svoj program sprejeti sporazumljenje na jugu, vobče med vsemi narodi v naši državi. (Poslanec dr. Schalk: V program Vam bodo seveda vse sprejeli!) Gospoda moja! Jaz stojim na stališču, da se bo morala krona, ako se je že odločila, poklicati v ministrstvo zastopnike nemškega in Češkega naroda, končno tudi odločiti, da bo pozvala za svojega svetovalca zastopnika Jugoslovanov. Prepričan sem namreč, da je za državo vkljub temu, da sporazumljenje na jugu nima tiste važnosti kakor na severu, vitalnega pomena, da se posreči sporazumljenje tudi na jugu. Ako naj že eksistirajo koncentracijska ministrstva in ako naj ostanejo te koncentrirane vlade v tem oziru slepe, potem mora tudi na jugu priti do koncentracije strank, zakaj mi nećemo umreti, da bi se nam na grobni kamen vdolbel napis: „Ruere in per-niciem!" (Ploskanje in pritrjevanje.) Šolstvo m nail ultramon-tancl. „Slovenec" bruha v uvodniku predpreteklega četrtka ogenj in žveplo, ker je bil sklenil mestni šolski svet ljubljanski, da se odpravijo takozvane šolske maše. „Prvi jugoslovanski list" pretaka krokodilove solze, ker hočejo baje brezbožni liberalci s pomočjo „framazonskih" ministrov Marcheta, Derschatte ter Pradeja odpraviti iz šol zadnje ostanke krščanstva. Denuncira učiteljstvo, kakor po navadi, kliče dež. Šolski svet k disciplinarnim preiskavam, ter vlači na dan zastareli princip verskonravne vzgoje. Bistro oko zapazi hitro prave vzroke globokih lamentacij. Naši duhovniki so že davno izpremenili cerkve v politične zborovalnice. Izpostavljanje najsvetejšega ob volitvah, teroriziranje na prižnicah in spoved-nicah, kot gobe po dežju vedno bolj množeče se cerkvene slovesnosti ter razne javne procesije z očividno politično tendenco, so zadostni dokazi našim trditvam. Zagovorniki papeževe posvetne države pa niso zadovoljni, še premalo ljudi trobi v njih rog. — Velik trn v peti so jim naše šole in naše učiteljstvo. Sicer mora resnicoljuben poznavatelj šolskega zistema pripo-znati, da veje po večini naših šol še prav nazadnjaški duh. Spominjam le n. pr. koliko je v berilnih sestavkih, pa tudi pri razlagi raznih drugih predmetov govoričenja o verskih zadevah. A šolarskih maš še nimamo vsak dan, raznih obveznih bratovščin za šolske otroke tudi ne, vsem učiteljem in učiteljicam še ne žvenkljajo na junaških prsih svetle svetinj ice kot znaki častitega članstva častitih Marijinih sinov in hčera in tudi sicer se giblje učiteljstvo svo-bodneje ter se skuša otresti polagoma raznih mežnarskih služb. To pa seveda boli naše ultra-montance in zato se trudijo na vse mogoče načine s sovraštvom in zaničevanjem, pa tudi s hinavskim prili-zovanjem, da bi spravili na ta ali oni način šolo in učiteljstvo, ta važna faktorja kulturnega napredka — pod jezuitsko komando. Da pri naši duhovščini ob raznih cerkvenih prireditvah ne igra glavno vloge verski ozir temveč politični moment, je splošno znano. Danes naj pribijem nov dokaz, ki je zanimiv baš sedaj, ko se bije boj za — šolske maše. Pri nas v Č. nismo imeli doslej takozvane šolarske božje službe. Letos sem vprašal našega župnika že v aprilu, ali bi nam dovolil v maju omenjeno pobožnost vsaj enkrat na teden. — To bi se bilo prav lahko zgodilo, ker imamo dva duhovnika. A g. župnijski predstojnik je prošnjo zavrnil, češ da ima ve- liko štiftanih maš in da bi otroci sploh ne hoteli obiskovati službe božje. Moja trditev, da bi šolarji k maši kot oricijalni šolski prireditvi morali priti, ni imela uspeha. Pritožil sem se nato na idrijski dekanijski urad in, ko sem izprevidel, da sem tudi v pismu na dekana Arka mlatil prazno slamo, sem vložil prošnjo, jako vljudno pisano prošnjo do našega presvetlega g. knezoškofa. Želel sem, da se mi za slučaj negativne rešitve naznanijo vsaj vzroki. — Do danes nisem prejel odgovora, tudi nisem zvedel vzrokov odklonitve, seveda, ker so ti vzroki bržkone — političnega značaja. Kaj pa, če je v tem slučaju odločevala misel, seveda Di bila napačna ta misel, da je poskusil enkrat tudi neb lagoslov-ljenec vzeti vero v zakup? Bodi si že kakorkoli, to vem, da ne bom vložil za kakšno šolarsko mašo nikdar več nobene prošnje. _ F. S. Po občinskih volitvah v Idriji. V Idriji, 27. junija. Kakor smo že brzojavno javili, so bili klerikalci pri zadnjih občinskih volitvah v Idriji popolnoma poraženi. Njih voditelji so ponosno govorili po mestu, da bodo čisto gotovo prodrli v tretjem razredu. Ošabno so dvigali glave, grozili naprednim volilcem z žalostno propastjo, že so se v smelih mislih utaborili v lepi mestni posvetovalnici, odkoder jim bo moči uveljavljati samoljubno svojo politiko. Toda — žal! — svoje svetle gradove so stavili v oblake. Proti njihovim nakanam se je dvignila nepremagljiva sila združenih naprednih volilcev, ki so poznali klerikalce iz mestne hiše. Kar so sezidali v bahati svoji domišljiji zase ugodnega in koristnega, vse je izginilo v prazen nič v tistem trenutku, ko je udarila po črni zaroti težka pest napredne armade! Poparjeni klerikalci so bežali z volišča, da jim je pohajala sapa. In v resnici mora biti žalostno, kogar trešči iz jasnih višav sanjavosti in samoljubja neusmiljena odporna sila v mračne nižave pozabljenja in preziranja ! Eden prvih črnih generalov, c. kr. katehet Oswald, je resignirano povesil glavo, kakor se spodobi poštenemu krščanskem vojščaku. Ko so se zbrali tepeni vitezi v gostilnici tam blizu pokopališča, jim ja žalostni ka-tehet-general zbujal upanje na bodoče poraze. In tako upanje je najprimernejše v bližini pokopališča in ima vkljub svoji žalosti vsaj poetično ozadje. Tretji razred je volil v ponedeljek. Klerikalci so koncentrirali na ta razred vso svojo moč. Delali so že mnogo mesecev prej in pobrali pri pobožnih vdovah vsa pooblastila. Le tako je umevno, da so prinesli dobro polovico svojih volilcev na volišče — v žepih! Toda tudi ta papirnata zavednost ni imela nobenega učinka. Na volišče so spravili vse, kar je v Idriji količkaj klerikalnega. Pritirali so v mesto tudi zvestovdaue ovčice z bližnjih gričev, ki so odpirale oči z globokim začudenjem, ko so zvedele, da so bili duhovni gospodje neusmiljeno tepeni, čeprav so jih prej zagotavljali z ošabnim poudarkom, da ni sile na svetu, ki bi mog'a zlomiti politično moč služabnikov božjih. Ta poraz je za klerikalce toliko boij žalosten, ker so bili doslej odborniki III. razreda njihovi pristaši. Imeli so šest svojih odbornikov in dva virilista. A izgubili so vse razen virilistov. Vse so poslali v boj, vse do zadnjega moža. Še mrliče bi spravili na noge, če bi jih mogli — a ves napor, ves denar, vse obljube in grožnje — vse je bilo zaman! In ravno volitev v III. razredu je pokazala, kakšna in kolika je moč idrijskih klerikalcev. V III. razredu jim ni bilo ničesar pridobiti, ker je že bil njihova last. Treba je bilo samo ohraniti posest. A dokazalo se je, da klerikalci sploh nimajo nobenega zavednega moža, da je vse, kar imajo, samo slepa strast in nezavednost, sama odvisnost in nemška strahopetnost — vse sama kreatura, ki ni treba imeti pred njo nobenega strahu. Napredni volilci so stopili na noge, in klerikalci so izgubili, kar so imeli. Njihova v „Slovencu" toliko poveličevana moč je spuhtela in izginila, kakor bi bila napravljena iz samih pen! Ako bi imeli kaj moči in veljave v ljudstvu, bi si morali ohraniti III. razred in tudi v II. in I. razredu pokazati svojo silo. A izgubili so, kar so imeli in s tem dokazali, da nimajo niti med ljudstvom niti med,razumništvom nobene zaslombe. Vsepovsod prazen nič. Volitev v III. razredu je jasno izpričala, da so se ljudske mase odvrnile od klerikalizma. Generali so ostali brez vojsko. Sedaj imajo dovolj prilike razmišljati, kako niČeva je njihova moč, kako brez pomena so vsa tista sredstva, ki jih uporabljajo klerikalci, kadar hočejo pokazati svojo veljavo v političnem življenju. Vse napredno idrijsko delavstvo, tako narodno, kakor socialno-demokraško, se je zedinilo v tistem hipu, ko se je raz vedelo, da se pripravljajo klerikalci na osvojitev mandatov v ITT, razredu. Treznemu preudarku voditeljev obeh naprednih strank se je posrečilo, poravnati vsa nasprotstva, izbrati za kandidate pametne, zavedne in delavne može ter z združeno silo udariti na skupnega sovražnika. Ta udarec je bil tako silen, da je razbil vso klerikalno moč in očistil idrijsko mesto grdega madeža: danes ni v mestnem zastopu nobenega klerikalca! V torek zjutraj je volil H., razred. Poraz v III. razredu je klerikalce toliko potrl, da se volitve v ta razred niso udeležili. Nikogar ni bilo na dan, kakor da je vse izumrlo, kar je v Idriji klerikalnega. Tako jih je bilo sram, da so se poskrili in potuhnili kakor ubogi otročaji, ki jih prepodi Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Krvosrd je malo razmišljeval o tem, kar mu je povedal Luka. Dozdevalo se mu je, da je Luka svojega gospodarja dobro označil in rekel si je, da mora računati s to molčečnostjo Krištofa Zlatopoljca. „Povej mi še eno, Luka, ali bodeš podpiral svojega gospodarja pri njegovih prizadevanjih maščevati se Nikolaju Kolovškemu in njegovim zaveznikom?" „Gotovo to še ni. Prvič ne vem, če me bo Krištof sploh hotel porabljati pri tej osveti, drugič pa je moje sodelovanje odvisno od sredstev, ki j& bo rabil. Če hoče z oklopom in 8 šlemom opremljen, z mečem in s sulico v rokah begati po svetu, po zapuščenih krajih, po strminah in ^vninah, potem mu ne sledim, mar-vec vstopim v kak samostan, če pa spozna, da se s prijaznim usmevom, 1 ljubeznivostmi in uslugami najlag-'je ugonobi sovražnika, potem pa *hko računa name in na mojo zvesto fadporo.u Krvosrd je premeril Luka s preživim pogledom od nog do glave. „Kaj ne, Luka, tebe ima Krištof Zlatopoljec kot svojega domačega ali dvornega norca v službi?" je porogljivo vprašal in se široko usedel na klop pri vratih. „Kot norec si res zabaven. Luka, le škoda, da se nisem prej domislil tvojega poklica in da sem toliko dragega časa s teboj po-tratil." Luka je pri teh besedah malo prebledel in je s tresočo roko segel za pas, kjer je imel bodalo, ali v hipu je že udaril v vesel in glasen smeh, kakor da je Krvosrd napravil izvrstno šalo. Odgovarjal je kolikor mogoče mirno in le sarkastični način govorjenja je izdajal njegovo notranjo razburjenost. „Da, gospod, res je. Krištofa Zlatopoljca hišni ali dvorni norec sem. Ali toliko zdravega razuma imam še, da lahko temu in onemu kako pametno povem. Le poslušajte me malo in videli bodete, kaj je vse zapazil moj razum. Morda še vi tega niste zapazili, dasi ste gosposkega stanu. Meni se zdi na primer jako pravično, da mora podložnik svojemu ^raščaku plačati pristojbino, če se hoče oženiti, Če torej hoče biti človek in ustvariti otroke, pravično je tudi, da mora plačati podložnik prispevke, če se njegov graščak oženi. Pomislite vendar. Podložnik plačuje, da se rodi graščaku nov suženj in plačuje, da se rodi njegovim otrokom nov graščak. Ali ta krščanska pravičnost ni vredna občudovanja? Takisto se mi zdi , da je občudovanja vredna tista krščanska postava, ki pravi, da smeš Žida ubiti, Če plačaš dvanajst srebrnih grošev. Ako ubiješ Žida, ki ima v žepu štiriindvajset srebrnih grošev, napraviš še lepo kupčijo. Občudovanja vredno se mi tudi zdi, da dobi zdravnik plačilo, naj ozdravi bolnika ali naj ga spravi pod zemljo; občudovanja vredno, da pride kmet na ve-šala, Če ukrade duhovniku le eno hruško, duhovnik pa dobi samo ukor, če ukrade kmetu vse, kar ima. Posebno pa občudujem, da se zde te uredbe in določbe pametne in pravične ne samo tistim, katerim so na korist, nego tudi tistim, katerim so na škodo. O, gospod Krvosrd, [dasi sem čisto navaden dvorni norec, poznam vendar prav dobro toli slavljeno človeško modrost. Nič se ne čudite, da nisem glasnik modrosti, soj sem vendar noreo po poklicu in plačan, da govorim in uganjam norčavosti. Ker pa uganjam svoje norčavosti Že dolfiTO le na knriaf. poskusiti hočem, da zdaj enkrat sam sebi koristim z norostjo. Poglejte me, čislani gospod. Štirideset let sem star. Kakor vidite, sem krepak in zdrav mož. S sulico in z mečem znam dobro ravnati. Lahko bi nadel šlem, zlezel v oklop in šel v boj ; lahko bi si zaslužil plemstvo in dobil graščino — posebno zdaj, ko cvete roparstvo po vsem kristjanskem svetu in so vsi plemenitaši postali roparji ; lahko bi se oženil, imel otroke, za katere bi me zavidali vsi sosedje, in užival sladkosti življenja, dokler bi na kakem krasnem turnirju ne storil častne smrti. No, vidite, vzlic temu sem namenjen vstopiti v kak samostan. Tam bom dobro živel na stroške drugih ljudi in ne bom imel nobenih izdatkov iz svojega; namesto da bi imel svojo ženo, ki bi morda bila sitna in hi mi grenila življenje, bom ljubil meščanske in kmetske žene drugih mož in Če dobi katera otroka, bodo drugi zanje skrbeli. Tako bom hvaležno Časteč stvarnika mirno in udobno užival, dokler ne bom vsled pokvarjenega želodca umrl. „ Zakaj pa tega že nisi davno stori), ti modri in pošteni Luka," je „Samo zato ne, ker hrabra in modra gospoda ni pustila nobenega mirnega kotička, kjer bi se mogel skriti ubog norec, ki je svojega poklica do grla sit in ves svet si je v laseh. Nemški cesar se vojskuje s Francozi, Francozi se vojskujejo z Angleži, grški cesar se vojskuje s ciprskim kraljem, aragonski kralj se vojskuje z Mavri; vojskuje se papež, vojskujejo se velikaši in vojskujejo se plemiči, vojskujejo se meščani in celo kmetje so se začeli vojskovati. Veliki se vojskujejo med sabo, mali se vojskujejo med sabo, pa včasih se vojskuj o tudi mah proti velikim in veliki proti malim. Kaj naj stori ubog norec spričo tolikih izbruhov Človeške modrosti? Ali se je Čuditi, Če sem v takih ruzmerah izgubil svojo norčavost in da ne vem, kam bi se del, da bi mogel v miru živeti ? Zdaj begam po svetu in imam samo eno prihodnjost, da me nekega dne primejo ljudje, ki se bodo imenovali moje sovražnike, dasi nisem nikomur nič storil, in da mi bodo iztaknili oči ali izrezali jezik. Lepa prihodnjost — kaj? Vsaj moje dobre in močne zobe naj bi mi pustili." (Dalje prih.) neusmiljena palica. Zato so napred-njaki zmagali brez boja. Istega dne popoldne je volil I. razred. Klerikalci so se pripravljali na boj. Nekaj klerikalnih uradnikov in učiteljev s Črnim generalom Os-waldom za hrbtom je kovalo temne nacrte, da naskoči iz zasede napredno inteligenco in si pribori I. razred. Spletkarili so na vseh koncih in krajih. Izkusali so pridobiti zase gospoda nadsvetnika, upajoč, da ta pritisne na podrejeno uradništvo in tako pomore klerikalcem do zmage. Švigali so po mestu od mada do urada, pošiljali vabila in izsiljevali podpise. Napravili so v kazini shod, kjer so nepremišljeni klerikalni uradniki zabavljali Čez mestno gospodarstvo, na-tolcevali in sumničili. Dognali niso ničesar drugega, nego da se zadnje dejanje te klerikalne tragikomedije odigra — v sodni dvorani. Koga svojih so mislili kandidirati v I. razred, nam ni znano. Najbrže tiste svoje pristaše, ki še slovenščine niso zmožni, a še ne bi spravili toliko svojih skupaj, da bi bila lista polna. Zato so nameravali kandidirati tudi nekaj naših, da bi napravili zmešnjavo in vsaj nekaj svojih vsilili v občinski zastop. Ali čim se je izjavil gospod nadsvetnik, da noče vplivati na nikogar, temveč naj voli vsak po svoji vesti, je češko - laško - nemškutarsko klerikalno zvezo obšla mrzličavost. da so se ji povesili nosovi. In ko so dobili klerikalci v III. in II. razredu po grbi, so se poskrili tudi v L razredu, da tako najjasnejše dokumen-tujejo svojo trhlo moč. Tisti, ki so se najbolj širokoustili, so ostali doma za pečjo, kar je bilo najpametneje. Dokazali so s tem, da je ves njihov pogum v samih besedah in praznih frazah. rSlovenec" je že več mesecev pripravljal svoje pristaše na te volitve Soboto za soboto je mrgolelo v njem perfidnih idrijskih novic, ki diše vse po denuncijanstvu in natolcevanju, samo da bi ugrabil ugled in spoštovanje našim somišljenikom. Z brezprimerno zlobnostjo se je zaganjal v našo realko, da jo zamrzi ljudstvu. Svetišče vede in izobrazbe je vlačil z drzno roko v politiške valove in ga ometaval z blatom. A vse to blato je padlo na blatilce, zakaj naša realka stoji čista in neoskrunjena. Moč zavistnih sovražnikov je prešibka, nego da bi mogla škodovati njenemu veličastvu! Vsi napori so bili zaman. Klerikalci so uporabili vsa sredstva, pa so tudi vsa sredstva izrabili, da nimajo sedaj ničesar drugega, nego poraz in blamažo! In to jim tudi ostane! Izid občinskih volitev v Idriji je obenem lepa morala, ki jo najbolj občuti naš dekan in poslanec Arko. Težko mu mora biti pri srcu, če gleda v bodoče dni on — general brez vojske . . . Občinski zastop idrijski je torej sedaj v naprednih rokah. Vanj je odposlala svobodna volja volilcev same delavne može, ki so nam porok, da se ob vztrajnem delu dvigne blaginja mesta in prebivalstva. Dela je mnogo in tudi mnogo najboljše volje. Treba se je krepko poprijeti, da tudi ostane med volilci tisto zaupanje, ki je izvoljenim možem izročila mestno upravo v roke. In tako je sedaj Idrija tudi po svojem občinskem zastopu prvo mesto za Ljubljano. Crne sence so od-begnile od nje. Zasijalo nam je sobice svobode in veselega upanja! Volilna reforma. Dunaj 28. junija. V odseku za volilno reformo se je danes nadaljevala razprava o Galiciji. Takoj začetkoma seje je odredil predsednik dr. P loj glasovanje o številu mandatov, ki se imajo dati Galiciji. Predlog Poljakov, naj se število mandatov zviša od 102 na 110, se je odklonil z 22 proti 17 glasovom. P r o t i predlogu so glasovali vsi Nemci, socijalni demokrat dr. Adler in Italijan dr. Bartol i. Za predlog so glasovali Slovani. Predlog, da se ustanovi za Bi al o poseben nemški mandat, se je takisto odklonil in sicer z 20 proti 1 5 glasovom. Z a predlog so glasovali Člani nemških svobodomiselnih strank in Vsenemeo Malik, proti pa poslanci katoliškega centra, kršč. socijalci, soc. demokrat dr. Adler, Romun dr. Onziul in Slovani; seje se pa niso udeležili: Nemca dr. Le-cher in Hofmann, Italijana M alfa tti in Bartoli in poslanci fevdalnega plemstva. Posl. Glabinski je nato vložil v imenu poljskih poslancev minoritetni votum, naj se zviša število galiških mandatov od 102 na 110, posl. Kaiser pa v imenu nemških poslancev, naj se da Biali poseben nemški mandat. Predsednik dr. P loj je otvoril razpravo o razdelitvi mandatov v Galiciji. Posl. pl. W a s s i 1 k o je predlagal, naj se majprej otvori debata o §§ 34 in 35 drž. zborskega volilnega reda za Galicijo, s katerim se uvaja proporcionalni volilni sistem. Temu predlogu so nasprotovali razni poslanci. Poslanec Kramar je stavil predlog, naj se o $Š 34 in 35 volilnega reda in o razdelitvi mandatov razpravlja skupno, glasuje se pa naj ločeno. Posl. AVassilko je vložil predlog, naj bi se v Galiciji vršile volitve, kakor po drugih kronovinah. Za slučaj, da bi se ta predlog odklonil, je predlagal, da se uvede za vso Galicijo ne samo za kmetske občine proporcionalni volilni red in se da Malorusom "27 mandatov. Ko so govorili še minister Bienerth in poslanca Starzjnski in Glabinski, je predsednik zaključil sejo, ne da bi se glasovalo o posamnih predlogih. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob petih. Dunaj 29. junija. V vladnih krogih so mnenja, da ne bo mogoče predloge o volilni reformi rešiti še v tekočem zasedanju. Pač se je pa nadejati, da jo bo odsek rešil do konca meseca julija. Če se bo to zgodilo, ne bo imela zbornica, ne da bi se formaluo odgodila, nobene seje do 5. septembra. Tega dne se državni zbor zopet sestane in bo takoj pričel z drugim čitanjem volilne reforme. Ako bi pa odsek proti pričakovanju izvršil svojo nalogo že v prvi polovici meseca julija, se bo razprava o volilni reformi takoj nato pričela tudi v plenumu. — Novi predsednik mlado-češkega kluba. Praga, 29. junija. Večina mla-doČeškega kluba je sklenila, da bo pri prihodnji plenarni seji, ki bo v torek, volilazaklubovegapred-sednika dr j a. Kramara. Avstrijska delegacija. Dunaj 28. junija. Delegacija je nadaljevala razpravo o rednem vojnem proračunu. Grof Deym je izjavil, da bodo njegovi somišljeniki glasovali za proračun, želi pa, da bi se v armadi upoštevale jezikovne zahteve, a tako, da bi se ne rušila enotna armada in poveljevalni jezik. Del. Seidel se je izrekel za dveletno službovanje in izjavil, da bo glasoval za redne, ne pa za izredne vojne stroške. Baron Ehrenfels je govoril o ogrskem vprašanju in naglašal, da so Madjari izrabljali težavni položaj cesarjev, da so si izvojevali čim največ ustavnih koncesij. Deleg. Hruby je pojasnjeval stališče Cehov napram armadi ter se z ozirom na ljudske interese izrekel za izpopolnitev vojske. Del. Exner je izrekel priznanje ministru Goluchowskerau na njegovem delovanju in ga branil pred napadi v delegacijah. Del. Dober-nig je izjavil, da ga ni zadovoljil ministrov odgovor glede afere stotnika Kodoliča. Ko so govorili še delegati Glabinski, Sileny in Stein, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Ogrska delegacija. Dunaj 28. junija. Ogrska delegacija je razpravljala o proračunu vojne mornarice. O proračunu je poročal grof Majlath. Del. Kmety je zahteval, naj bi se kakor armada tudi vojna mornarica razdelila v avstrijsko in Ogrsko. Del. Vladimir Nikoli6 je zahteval, naj bi se pri upravi vojne mornarice bolj upošteval hrvatski jezik. (Tovornikoma je odgovarjal korvetni kapitan Laszlo; naglašal je, da razdelitev vojne mornarice ni izvedljiva, ter priznal potrebo, da zna vsak Častnik pri mornarici hrvatski jezik. Delegacija je nato sprejela proračun vojne mornarice in okupacijski kredit. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 29. junija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predložil posl. Bali agi načrt adrese na kralja. Najmarkantnejši odstavek v adresi se glasi: Koalirane stranke vzdržujejo v polni Čistosti svoja načela in svoje prepričanje. Adresa je podpisana: Vašega cesarskega in apostolskega veličanstva najvdanejši služabniki poslanci Ogrske, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Magnatska zbornica je že tudi izdelala načrt adrese na kralja. Ta adresa je sestavljena bolj v zmernem tonu, nego ona poslanske zbornice. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 29. junija. Car Nikolaj se je odločil, kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, pod vtiskom govora kneza Urusova v dumi, da poveri sestavo novega ministrstva predsedniku gosudarstvene dume Mu-romcevu. Z ozirom na to vest pa izjavlja Muromcev, da sestave ministrstva ne more sprejeti, ker nimajo kadeti večine v dumi, kompromis z dosedanjimi vladnimi strankami je pa nemogoč. Petrograd, 29. junija. Duma je danes pričela z razpravo o načrtu zborovalnega zakona. Govorniki levice so načrt obsojali, ker jim je premalo svobodomiseln in ker je v njem preveč omejitev, ki se sicer nahajajo samo v nemškem zborovalnem zakonu. Petrograd, 29. junija. Prvi bataljon Preobraženskega polka v Petrovem dvorcu se je uprl. Vojaki so zahtevali boljšo hrano, oprostitev od policijske službe in razdelitev ve-leposestva. Vojaštvo artiljerijske brigade iz Krasnega sela je bilo poklicano, da je upornike razorožilo. Bataljon so nato poslali v kazensko gar-nizij Medved, kjer so bili preje internirani ujeti Japonci. Uporniki pridejo pred posebno vojno sodišče. Samara, 29. junija. Vojaki polka Buzoluks so se uprli. Zahtevaj o popolno politično amnestijo, od-pravljenje smrtne kazni, popolno svobodo in neodvisnost, da se rezervisti izpuste iz službe v 3. letu, da se jim poboljša hrana in omeji delo. Obrtni uestnlk. O odpovedi službenega razmerja. Ureditev službenega razmerja med obrtnikom in obrtnim pomožnim osebjem je prepuščena po zakonu dogovoru med delodajalcem in delojemalcem. V razmerju med mojstrom in delavcem velja torej vse tisto, kar sta dogovorila ob vstopu v delo, oziroma ono, za kar sta se tekom službenega razmerja porazumela. Svojevoljno niti mojster niti obrtni delavec nima pravice izpreminjati pogodbe. Pogodbena svoboda je po zakonu v nekaterem oziru omejena in je v vseh takih primerih nedopustno, da bi se po službeni pogodbi sklepali dogovori, ki ne odgovarjajo obveznim določilom zakona. Tako na primer ni dopuščeno, da bi se mojster svojevoljno dogovoril s svojimi delojemalci glede nedeljskega počitka na drug način, kakor določa zakon, ali da bi v nasprotju z zakonom dogovoril z delavci, da jim bode mesto plačila v gotovini dajal za plačilo izdelke svojega obrta. Istotako ima zakon obvezna določila glede ponoc-nega obrtnega dela za ženske in za mladoletne delavce. Službena pogodba se običajno sklepa ustmeuo, pri večjih obrtnih podjetjih, ki imajo v službi dvajset ali več delavcev ter v fabri-kah je predpisan delavni red, ki ima glavne določbe v službenem razmerju. Ako pride do razpora med delodajalcem in delojemalcem, ki izvirajo iz službenega razmerja, so za razsojanje poklicana okrajna sodišča, oziroma posebna obrtna sodišča, ki pa obstojajo le v nekaterih večjih mestih in obrtnih središčih; taka obitna sodišča 86 nahajajo na primer na Dunaju, v Brnu, Pragi, Libercah, v Gradcu. V slovenskih deželah tovrstnih sodišč doslej nimamo. V vseh tistih primerih, v katerih se delodajalec in delojemalec nista dogovorila o tej ali drugi stvari^ veljajo določbe obrtnega reda, oziroma določbe občnega državljanskega zakonika. Tudi glede vprašanja, kdaj in pod katerimi po- goji preneha službeno razmerje, daje zakon popolno svobodo strankam. Dopustno je, da se delojemalec iu delodajalec dogovorita v tem pogledu po svojem preudarku. Dogovoriti smeta in moreta že ob vstopu v službo, da bode službeno razmerje trajalo določen čas, na primer pol leta ali eno leto. Dogovorita lahko, da službeno razmerje — ta primer je najnavadnejši — traja za nedoločen čas in da je vsakemu pogodniku dovoljeno podati odpoved. V tem primeru je običajno, da se dogovorita, koliko časa po podani odpovedi še ostane delojemalec v službi. Dupustno je, da določita odpovedni rok po svojem preudarku na vsem, štirinajst dni, Šest tednov. Dovoljen pa je tudi dogovor, da vsak pogodnik konča službeno razmerje takoj, ne da bi bil vezan na določen odpoveden rok. Zakon tudi ne dela ovire pogodbi, ki daje delojemalcu drug način odpovedi kakor mojstru. Zategadelj je mogoče, da si eden pogodnik izgovori pravico, razvezati službeno razmerje brez odpovedi, dočim je drugi vezan, držati se gotovega odpovednega roka. Ako pa se delojemalec in delodajalec nista pogodila glede odpovedi, se morata držati v zakonu predpisanega štirinajstdnevnega roka. Štirinajstdnevni rok prične z dnevom, ki sledi dnevu, kateri je bila podana odpoved. Le glede onih delavcev, ki so plačani od kosa ali delajo v akordu, ima zakon obvezna določila glede izstopa iz službe. Ti delavui smejo izstopiti sto prav tedaj, kadar so pravilno dovršili prevzeto delo. V primeru, da delojemalec izstopi iz službe predčasno, ne da bi se držal dogovorjenega ali postavnega odpovedanega roka, zakrivi prestopek obrtnega reda in je kazniv po določbah obrtnega reda. Delodajalec ima nadalje v tem primeru pravico, zahtevati, da oblastvo prisili delavca, da se vrne v delo za preostali čas. Tudi ima precej brezpomembno pravico do odškodnine. Ako pa delodajalec odpusti delavca svojevoljno iz službe, ne da bi se držal odpovednega roka, ima delavec pravico do odškodnine. Delodajalec mora plačati mezdo za ves čas odpovedanega roka in mora vrhutega v primeru, da je imel delavec pri njem hrano in stanovanje, oziroma da je moral po pogodbi skrbeti za živež in stanovanje delavca, plačati odškodnino tudi za preužitek. V gotovih v zakonu izrecno navedenih primerih je tako delodajalec kakor delojemalec opravičen brez ozira na odpovedni rok prenehati službeno razmerje. Ako nastopi tak slučaj, ki opravičuje delojemalca v takojšnji izstop iz službe po krivdi delodajalca, gre delavcu pravica do odškodnine za čas odpovedanega roka. Kar smo navedli, velja za službeno razmerje obrtnega pomožnega osobja, torej za vse one osebe, ki ima redno opravilo pri obrtnih podjetjih. Za obrtne vajence veljajo posebno določila glede odpovedi učne pogodbe, izvzete so nadalje osebe, ki opravljajo boljše službe kakor knjigovodje, blagajniki, kemiki. Ime in naslov seveda ne odloča pri tem, ampak samo kakovost dela in službe. Za trgovske uslužbence, to je osebe, ki v trgovskih podjetjih opravljajo trgovske posle, veljajo glede odpovedi določbe trgovinskega zakonika. Po teh določbah je pred vsem dano na voljo strankam, da po svojem preudarku dogovore, kaj naj velja glede odpovedi službenega razmerja. Tudi v tem primeru dopušča zakon, da se o službeni pogodbi potrebno dogovori in določi. Ako pa ni pogodbe, ki se mora tudi tukaj skleniti ustmeno ali pismeno, so odločilne določbe trgovskega zakonika, ki določajo šesttedensko odpoved, ali ne v kateremkoli času, marveč predpisuje zakon šesttedensko odpoved katero je podati šest tednov pred pretekom vsakega koledarskega četrtletja. Za slučaj, da ni pogodbe, so ta določila trgovinskega zakonika obvezna, in tudi ugovor, da je v kakem kraju drugačen običaj, ne more veljati. To velja tudi za primer, da službeno razmerje preneha vsled smrti trgovca ali vsled nastalega konkurza. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. junija. — Mir na Kranjskem. Pri drugem delegacijskem dineju je sesar ogovoril tudi dr. Šusteršiča, a, dočim je cesar vsakemu drugemu delegatu privoščil kako prijazno besedo, je dr. šusteršiča jako nemilostno pokaral in sicer zaradi njegovega nad vse nerodnega govora o avstrijske vlade balkanski politiki. To, kar se imenuje „Mannerstolz vor Konigsthronen" je Šusteršiču pač neznana stvar, zakaj obnašal se je pri tej priliki kakor kak ozmerjan lakaj in opravičeval z gio-bokostjo svojega patrijotičnega prepričanja. To pomeni v navadnem jeziku: nikar mi ne zamerite, če sem kaj povedal, kar vam ni všeč, jaz ostanem vseeno pokoren sluga kamarile in Jugoslovanom sovražne politike dunajskega kabineta. A cesar je pri tej priliki govoril tudi še o nečem drugem, namreč o miru na Kranjskem. Cesar je obžaloval, da se še ni posrečilo, napraviti miru v deželnem zboru kranjskem, zlasti ker že ni bilo daleč od miru, in je izrekal upanje, da se kmalu doseže ta mir. V želji, da se doseže tak modus vivendi, da bo mogel deželni zbor mirno funkcij o-nirati, se s cesarjem strinja pač vsa dežela Kranjska, izvzemši tiste elemente, ki imajo v nemiru, v sovraštvu in v boju svojo raison d' etre, to je pol tucata klerikalnih hujskačev, ki v motni vodi prav uspešno ribarijo. Če pa se še ni dosegel mir, če se v deželnem zboru še niso ustvarile razmere, ki bi zagotavljale redno funkcijoniranje deželnega zbora, zadeva vsa krivda ne toliko dr. šusteršiča, kakor škofa Jegliča. Ta je tista sila, ki je kriva vseh teh ljutih bojev v deželi, kije kriva vseh viharjev in razporov v deželnem zboru, a Šusteršič in drugi klerikalni hujskači so samo izvrševalci njegove volje. Nasprotje v naziranjih in v stremljenjih je bilo tudi za školovanja Jakoba Missije ravno isto kakor danes, v nekaterih točkah Še večje, toda pri vsem tem se je z vseh strani gledalo, da je mogel funkcij o nirati deželni zbor. Sele škof Jeglič je to prevrgel in upeljal v deželni zbor kranjski klerikalno ob-štrukcijo z namenom, da etablira v deželnem zboru gospodstvo svoje stranke. Cesarska vlada je sramotno kapitulirala pred to ob štrukcijo; cesarska vlada je tej obstrukciji žrtvovala barona Heina. ki je bil izboren uradnik in žrtvovati ji je hotela tudi vse kranjsko meščanstvo s tem, da je predložila deželnemu zboru pravo karikaturo volilne reforme. Cesarska vlada je s tem postala sokrivka škofa Jegliča, sokrivka, da se ne doseže mir v deželnem zboru. Veseli nas. da je cesar izrekel svoje o b ž al o v a n j e. da se še ni dosegel mir v deželnem zboru. V tem obžalovanju tiči nekoliko nevolje, ta nevolja cesarjeva pa se po stanju razmer ne more, Četudi je bila izrečena dr. Šusteršiču, nikogar drugega tikati, kakor škofa Jegliča in vlade. Ako hoče cesar resno in odločno, da pride do miru, naj naroči svoji vladi da postopa objektivno in naj škofa Jegliča pošlje v kak samostan, ter postavi na njegovo mesto razumnejšega in lojalnejšega moža — iu takoj nastanejo druge razmere. Nasprotja sicer ne bodo nehala, ali lahko se dobi modus vivendi, tako da bo zagotovljeno redno in stvarno delovanje deželnega zbora. Druge poti do miru ni: zlasti dokler bo dr. Jeglič škof v Ljubljani, ni misliti, da bi njegova stranka za las odnehala; boj bo torej trajal še dalje Čim bolj bo pri tem vlada podpirala klerikalce, toliko bolj bo potisnila s tem na-rodnonapredno stranko v radikalno strujo. — Nikdar jim ni prav. Kadar je dr. Tavčar v državnem zboru pojasnil kranjske razmere in posebno I nehanje in delovanje klerikalne! stranke, vselej je cvililo in jokalo ve-l soljno klerikalstvo, češ, domačih na-l sprotstev ne gre nositi vjdrž. zbor. No.l ta argumentacija je jalova. Kdor hočel podati drž. zboru sliko o kranjskimi razmerah, 'mora govoriti tudi o kler I kalcih, to leži na dlani in zato j*l dr. Tavčar ravnal čisto prav, da je| vzel na rešeto tudi klerikalce kaJ^I je v svojih govorih hotel kranjski razmere pojasniti. V svojem zadnjedl govoru je imel dr. Tavčar pred otajerčevo" uredništvo tožil. Ali priče so pred sodnijo pod prisego potrdile ne le samo inkriminirane točke, ampak povedale tudi take reci, da se je bilo župniku nadejati pred porotniki ne le velikih stroškov, ampak še večje sramote in zato je v zadnjem trenutku tožbo umaknil in s tem samega sebe obtožil. Torej le ne popravkov, ampak kar tožijo naj, saj nas ne ščiti imuniteta, kakor ljubljanske in mariborske klerikalne liste. Ako pa mislijo, da delajo pošteno, pa naj dado liste v druge roke. — Kako so dr. Korošca za poslanca VOlili. V kozjanskem okraju je neka s črnimi oblaki pokrita občina. Od okr. glavarstva imenovani volilni komisar, ki je privatna oseba, je na dan volitve napravil več nepo-stavnosti. Ker je manjkal eden od občine imenovani Član komisije, imenoval je komisar samega sebe kot Člana komisije; bil je torej komisar in Član komisije obenem in je kot tak volil sedmega člana in predsednika. Na izrecni poziv, naj da prečrtati zakonite določbe, kdo sme in ne sme voliti, tega ni hotel storiti rekoč, da to že itak vsi vedo. Tega pa zato ni storil, ker je v komisiji sedel komisarjev prijatelj, ki bi težko slišal neki ki je v postavi naveden, torej tega človeka ni smel žaliti. Ta komisar pa je tudi pripustil, da se je vsprejela vsaka glasovnica, naj jo je prinesel kdorkoli; tako so nekateri volilci prinesli po več glasovnic za druge, ki niso imeli časa priti k vo-litvi. Priče pravijo, da je prišlo volit kakih 52 volilcev, a glasov je bilo oddanih 92 in so tudi kot pravilni vpisani. Dva zagrizena klerikalca sta hodila*po vaseh in pobirala glasovnice, da jih spravita na volišče in eden od teh se je izgovarjal, da je okrajni glavar izdal za to nepostav-nost dovoljenje. Volilni komisar je hotel dati glasovnico nekemu slaboumnemu človeku, ki so ga privedli na volišče m ni bil vpisan v volilni imenik. Pri štetju glasov so bili vsi za Korošca razen enega j komisar pa je rekel, da ni lepo, če ni Korošec soglasno izvoljen, in je hotel glasovnico, ki je imela drugega kandidata, raztrgati ter novo napisati za Korošca, Pri vseh teh nepostavnostih pa se je vedno skliceval na tozadevno dovoljenje okr. glavarja. Dotični župnik je moral za vse to vedeti, ker je popoldne, prišedši v sobo, rekel, da ne smejo vec tako delati, drugače bo vsa komisija kaznovana. Na volišču pa je stal župnikov pribočnik in odvzel vsakemu glasovnico, jo popisal in poslal volilca z njo pred komisijo. Na to pa so vpili: „Zmaga je naša!u Marsikateri volilec še vedel ni, koga je volil in to je ljudski glas. — Vsa zadeva pride najbrže pred sodnijo. — Ta direktna in tajna volilna pravica je velika neumnost, dokler volilci ne volijo po lastnem prepričanju. — Is krogov brezpravnih tl*plnOV> Pod tem naslovom se v štev. 134, flSlov. Naroda" pritožuje učiteljstvo obrtnih šol na Kranjskem, da mu plače Še niso nakazane, čeravno so se šole končale že 30. aprila. Nič boljše kakor kranjskemu se v tem ozira ne godi Štajerskemu učiteljstvo. Odlok štaj. dež. Sol. sveta z dne 12. snSca 1896. št. 2010 sicer nkazuie. dan naznaniti direktno dež. šol. svetu, da bo plača čim preje nakazana in se bo na ta način prišlo opetovanim tozadevnim pritožbam v okom. A kaj pomaga ta odlok, ker pa za gospoda pri dež. Sol. svetu, ki ima to stvar na skrbi, ne ekzistuje! Dež. šol. svet naj izda še sto takšnih odlokov, učiteljstvu ne bo s tem vendar še nič pomagano. Službo sem nastopil o veliki noči, bliža se že konec šolskega leta, a čakati moram potrpežljivo, da bodo gospodje v Gradcu blagovolili milostno se ozreti na ubogo paro-učitelja ter mu nakazati tiste bore groše. Seveda, učitelju morajo zadostovati razni paragrafi, s katerimi ga „futrajo", plača pa je za nameček. Tako predrzen pa ne sme biti učitelj, da bi plačo — zahteval! Saj se tri ali štiri mesece tudi lahko počaka! — Quem dii oderunt. — Nemški uradniki na novi Železnici. Železniška uprava je že začela na novi železnici nastavljati V čisto slovenske kraje samonemške uradnike. Tako je v Svetni vasi v Rožu nastavljen nemški uradnik, ki ne razume prav nič slovenski. Ali bodemo Slovenci trpeli, da se bodejo dosledno nastavljali nemški uradniki v naših krajih ? Ne smemo! — NOVI zakOD O adjutih. Predvčerajšnjim je izšel zakon o višjih adjutih avskultantom, zapriseženim prokuraturnim koncipijentom, elevom, aspirantom, praktikantom in njim enakostoječim asistentom. Po triletnem službovanja dobe vsi omenjeni, če morejo dokazati višjo znanstveno predizobrazbo, letnega adjuta 1600 K, sicer pa 1200 K; po petletnem službovanju dobe 2000 K, oziroma 1500 K. Po šestletnem službovanju dobe av-kultanti 2500 K adjuta. — Sankcioniran zakon. Cesar je sankcioniral zakon deželnega zbora kranjskega o zgradbi nove okrajne ceste med Krmeljem in Tržiščem v radeškem in mokronoškem okraju. — Železniški minister dr. pl. Derschatta, ki je bil dosedaj odvetnik v Gradcu, je resigniral na advokaturo in se je njegovo ime 15. t. m. izbrisalo iz liste štajerskih advokatov. — Imenovanja pri pošti. Poštni kontrolorji Josip CenČiČ, Josip Kavčič v Trstu, Št. S u p a n v Malem Lošinju, Tomaž Eržen in Jernej Grošelj v Ljubljani so imenovani za višje poštne kontrolorje. — Poštni oskrbnik Ferdo K a r i s v St. Petru na Krasu je postal višji poštni kontrolor v Gorici. — Notarijat v Zgornji Radgoni. Novo imenovani notar za Zgornjo Radgono dr. Fran Strelec nastopi svojo službo dne 4. julija t. 1. — Šolske vesti. Iz seje dež. šolskega sveta istrskega: Imenovani so: Ivan Vratovič za učitelja III. razreda v Vodnjanu, Juri Beranek za učitelja II. razreda v Kopru, Fran Zorzenon za učitelja III. razreda v Mujah, Nikolaj Pegan za naduči- teija I. razreda v Lovrani, Franc Zec za nadučitelja II. razreda v Lovrani, Jožef Bertok za nadučitelja II. razreda v Lazaretu, šolski vodja v Lindarju Ivan Martincič je premeščen v Pas, naduČiteljica v Kopru Frančiška Orbanič-Spanger stopi v stalen pokoj. Učiteljica Ana Luck-mann v Steverjanu, učitelj Josip Kragelj v Gradišču in učitelj Ambrož Poniž v Rihenbergu so stopili v trajen pokoj. — ,,0saa". Štev. 34. Vsebina: Kronika. — Iz kluba modrijanov. — čudodelni hudič. — Kmetski padarji. — Slovenska katoliško-narodna politika. — Izza kulis. — Popravek iz nunskega samostana itd. — Podobe: Ministrski predsednik B e c k , ministri Dzieduszvcki, Derschatta, Mar-chet, Foft, Schonaich, Auer-sperg, Pacak v ladji in preteče pošasti. — Vesela prihodnost. — Poseben Čudež. — Uradniško društvo »Naša zveza11 bode imelo v Četrtek, dne D. julija ob *A$< uri zvečer v areni ^Narodnega doma" svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu je resolucija neosnovanoga premeščenja enega uradnika, ki je član „Naše zveze". Vsi člani so dobili tiskana vabila. Ker je stvar nacelneQvažnosti za vse slovensko uredništvo, zato pričakuje odbor obilne udeležbe. — Na e. kr. H. državni dll IJublj (v Bethovnovih uli- 8. do 12. ure dopoldne. Zunanjiki se vzprejmo tudi na pismeno zglasilo, ako pošljejo ravnateljstvu do 8. ju lija potrebne listine (rojstveni list in zadnje šolske spričevalo. Vzprejem-nina v znesku 6 K 60 v se bo pobirala od vzprejetih učencev še-le po istinitem vstopu v I. razred. Vzpre-jemne izkušnje se prično v soboto dne 14. julija in sicer pismene dopoldne ob devetih, ustne popoldne ob treh. — Na vrtni veselici društva „Merkur1' dne 8. julija bo poleg drugega tudi srečolov. Nabiranje dobitkov za ta srečolov so prevzele sledeče požrto valne narodne dame in sicer gospe: Minka Česnikova, Krna Golobova, Minka Grobelnikova, Minka Jebacinova, Ada P e r d a -nova, Mila Rudeževa, Franja dr. Tavčarjeva, Minka Tekavei-čeva, Marija Widerjeva in Ivana Zupančičeva, dalje gospice : Anica in Nelca Franke tova, Berta Gre-goričeva, Minka JebaČinova, Zora Juvančičeva, Bela Kavcni-kova, Pepica Klemenceva, Elza in Ženi Lukančeva, Ljudmila Pe-ruzzijeva, Roza Počivnikova, Anica in Jelica Polančeva, M. Skerbinškova, Anica Snoje v a, Marta in Minka Tekavčičeva, Beti, Karlinca in Mimica Treotova in Milka Vidmarjeva. — Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov je za svojega društvenega zdravnika sprejelo g. dr. Ivana G e i g e r j a, ki prične s 1. julijem letos poslovati. — Za mestne uboge zapustila je umrla gospa Roza Fuxova znesek lOO K. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. G. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 20. maja 1906 št. 1890 potrdila pravila vdovskega in sirotin-skega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem. Namen pokojninskega zaklada je zagotoviti vdovam in sirotam njegovih članov letne pokojnine. Sprejeti se morejo na svojo prošnjo le tisti zdravniki kot člani pokojninskega zaklada, kateri so a) člani društva zdravnikov na Kranjskem, b) ki niso še dopolnili 50. leta svojega življenja. V ustanovnem letu, t. j. v letu 1906 pa je vsakemu članu društva zdravnikov na Kranjskem dovoljeno pristopiti in sicer brez ozira na starost. Pravice do sprejema nimajo aktivni c. kr. vojaški zdravniki. V ustanovnem letu pristopivši člani plačujejo ne glede na starost po 120 K na leto, pozneje sprejeti člani plačujejo, če niso še dopolnili 35. leta svojega življenja, tudi po 120 K na leto; Če pa pristopijo v starejši dobi, znaša letni prispevek za vsako nadaljnje leto po 5°/0 več. Brez ozira na visokost letnega prispevka prestane po 25 vplačilih odmerjene letnine vsaka dolžnost za nadaljna vplačila, član pa obdrži vse v teh pravilih določene pravice. Prispevke plačevati je v l/, letnih naprej šnjih obrokih. Pravico do pokojnine imajo le tiste vdove, katerih zakonski možje so bili do svoje smrti najmanj pet celih let člani vdovskega in sirotinskega pokojninskega zaklada. Ustanovniki pokojninskega zaklada, t. j. člani, ki pristopijo leta 1906. pa imajo pravico, vplačati v znesku 600 K v naprej prispevke za prvih pet let, v kterem slučaju dosežejo vdove, oziroma sirote pravico do pokojnine tudi tedaj, če umrje dotični član tekom teh petih let. Pokojnine izračunajo se na ta način, da se obresti pokojninskega zaklada preteklega leta in pa 5Oo/0 prispevkov preteklega leta po odbitku vseh upravnih in režijskih stroškov razdele januarja meseca V toliko enakih delov, kolikor je upravičenih skupnih vdov in sirot. Vsaka skupina sirot obdrži pravico do pokojnine neprikrajšano toliko časa, dokler najmlajša sirota ne dopolni 24 leta ali ne vstopi v zakon. V pokritje v pravilih določenih pokojnin se zloži zaklad, katerega osnovna glavnica sestoji že iz gotovine približno 19000 K in iz vseh prispevkov Članov tekom prvih pet let, pozneje pa se 5O°/0 letnih prispevkov Članov prišteje k osnovni glavnici. Nadejati pa se je, da se bode osnovna glavnica pomnožila tudi po darilih in volilih ne samo od strani zdravnkov, temuc glede na veliko socijalno važnost te institucije tudi od strani drugih krogov. Pokojninski zaklad vodi upravni odbor, ki sestoji iz načelnika in njega dveh namestnikov, potem iz upravitelja imovine in zapisnikarja ter iz njiju namestnikov; voli pa jih občni zbor za dobo 3. let. Vrhutega pošlje društvo zdravnikov na Kranjskem 2 člana v upravni odbor. Doslej je prijavilo pristop 26 članov in se bode tedaj zamogel vršiti ustanovni zbor. Odbor društva zdravnikov na Kranjskem je dobil na-log°) preskrbeti predpriprave za le-ta ustanovni zbor ter se je določilo, da se naj vrši ustanovni občni zbor t torek 10. jaaja 1. 1. ob 5. popoldne v šolski dvorani prof. dr, Alfreda pl. Val en ta (deželna bolnišnica); dotična vabila Kranjskem, ki prijavijo pristop do 5. julija t. 1. predsedniku društva zdravnikov dr. V. Gregoriču v Ljubljani, poslala se bodo vabila še na ustanovni obČni zbor, ki se bode vršil 10. julija t. 1. Vsi člani društva zdravnikov so dobili po en iztis pravil, ki natančno določajo pravice in dolžnosti članov pokojninskega zaklada. Ce se gg. tovariši potrudijo ter pazljivo prebero pravila, našel se bode težko zdravnik, ki bi ne pristopil temu pokojninskemu zakladu. Tu velja geslo: „Eden za vse, vsi za enega!" Srečen, kdor ne potrebuje te podpore. S tem prinosom, kojega vstk zdravnik lahko zmore, se podpira stanovska organizacija, ki se sme zvati mogočnega činitelja pri rešitvi našega socijalnega prašanja. — »Slavec" v Opatiji in Vo- loski. Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" je storilo dobro in zaslužno delo, ko je priredilo ta izlet, ki ostane v teh krajih v neizbrisnem spominu v vseh hrvatskih srcih. Veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je prinesla tej važni družbi lepo vsoto; natančni dobiček se razglasi, ko bodo sklenjeni računi. Sprejem slovenskih bratov je bil oduševljen, veselica je prekrasno uspela. Razen istrskih Hrvatov je prišlo na stotine Hrvatov iz Kraljevine in ti SO kar tekmovali, pokazati slovenskim bratom dejansko svojo ljubezen. Prvi sprejem je bil na postaji Ma-tulje. Tu je v imenu Hrvatov pozdravil slovenske izletnike ugledni hrvatski književnik in vzorno marljivi tajnik istrske družbe sv. Cirila in Metoda g. Viktor Car-Emin tako-le; Milostive gospodje! Časna gospodo! Još prije mene Vas je danas pozdravilo ovo naše lazurno nebo ! Vas je pozdravilo i ovo naše more: ono je iz svojih dubina poslalo Vama u susret topao dašak neizmjerne duše svoje, poslalo je promaju blagu, koja će domalo na krilima svojim raznositi diljem cvjetnih istarskih žala velebnu harmoniju pjesme Vaše i naše. A pozdravile su Vas i ove naše gore, pozdravila Vas je ciela ova naša Istra — sva sabrana u davnom spominjanju na one Vaše ljude, koji su u teškim danima narodne muke i progonstva teškog stali na obranu svoga patnićkoga brata. U ljuto doba, kad je hrvatska rieč u Istri bila u pogibli, da za naviek ugasne, u njenu se zaštitu diglo mnogo slovensko slovo, i mnoga je dobra slovenska duša i sa oltara medj školskim klupama slovenskom rieči budila hrvatsku uspa-valu sviest. Za to Vas je, mila braćo, ova zemlja prva danas pozdravila, pozdravila Vas je najljepšim osmijehom, što ga je njenom tužnom licu ikada podalo ovo njeno zlatno sunašce — ovo njeno šalimo more. Kudgod krenete okom, sve Vas danas pozdravlja, a evo i mene ovdje, da Vam i ja sa svoje strane izručim najtupliji i najsrdačniji pozdrav. Na to me ovlastite sva naša narodna društva Vo-loskoga i Opatije, i to: „Lovor", „Hrvatski Sokola, „Hrv. pjevač, dramat. društvo" te Čitaonice rZora-i „Bratinstvo". Izim toga slobodan sam, da Vas kao tajnik družbe sv. Cirila i Metoda za Istru pozdravim i u ime te naše družbe, za Čije ćete ciljeve i Vi danas da doprinese te svoj dielak. Mila braćo Slovenci: Vi imate pjesnika, bogodana umnika, kome se je nekoga dne na vrhu jednoga od onih klanaca tamo odkrilo more „kot spreminjaš t opal". I on je to more pozdravio ovako: Ti samo si pišeš zakon svoj, In tvoj je zakon mir in tvoj je zakon t)0j. Tvoj zakon je volja tvoja. Pozdravljam te velika volja! Pozdravljam te svobodna moč! Tako bih i ja htio pozdraviti Vas, junačke sinove predivnih planina onih, koje kao i naše more ne će da po-znadu robstva, već si same pišu zakon svoj, a taj je zakon mir i boj, taj je zakon volja njina! Tu volju, tu veliku volju ja pozdravljam u Vama, a s njom pozdravljam i svete boje narodnog Vam stiega, i pjesmu pozdravljam Vašu, koja našoj duši govori i milo i gromko, kaošta govori bez-krajno more našim rodjenim žalima tamo, kad ih, nemirno, cjeliva i draga. Dobro nam došla pjesma Vaša! Dobro nam došla i Vi mila braćo našo!u Zaorili so burni klici : Živeli Slovenci r V imenu slovenskih izletnikov je odgovoril predsednik pevskega društva _Slavec" g. Dražil in se prisrčno zahvalil za krasni sprejem. Hrvatsko pevsko društvo „Lovor" iz Opatije je na to odpelo že poznano ali šo zmeraj novo pesem „Slovenec i "Ffrr-vat^, kateri je slov. pevsko društvo „Slavec^ odgovorilo s prekrasno pesmijo „ Slovenec sem." Med tem so seveda podravljali slov. izletnike neprenehoma Hrvatje, katerih se je zbralo jako mnogo, kajti poleg društev „Lovoru, „Sokolu, „Glasb. dram. društvou. -Opatijska in Voloska čitalnica44 in odbor hrvat, pevsk. društva „Istrska vilau iz Kastava je bilo nav-ZOČuih mnogo ljudi. Tudi občinski glavar kastavski je pozdravil v nrav uri srčnih K^Jfak :i— m. dransko morje. In ko je prvi pozdrav minil zvrstila — so se vsa društva na cehi volosko-opatijski Sokol kakor predstraža „Slavcu", za društvi pa seveda množica občinstva odkorakalo se je po stari cesti proti Voloski. Pri-šedši blizo slavoloka v Voloski, kjer je bilo že vso opatijsko-volosko prebivalstvo zbrano, odprl se je izletnikom krasen razgled. V ozadju jadransko morje, mesto Volosko vse v zastavah a pri prvih hišah slavolok, pod katerim je bila zbrane ogromna množica ljudstva z damami v belih oblekah na Čelu. — Gromoviti „živio klici" so pozdravljali Slovenceže od daleč Ko so prišli izletniki bližje in se postavili pod slavolokom, je izpregovolil volosko-opatijski načelnik g. dr. Andrija Stanger, ki je izletnike v lepih in navdušenih besedah pozdravil in jim želel dobrodošlico. Odgovoril je zopet predsednik Slavca g. Ivan Dražil, na kar so pristopile dame in je gospica Olga Stanger spregovorila še svečani govor, na kar so dame med gromovitimi živio-klici množice in pokanjem topičev pripele prekrasni trak na Slavčevo zastavo. Društva so potem korakala skozi špa-lir dam, katere so „ Slavce- s šopki skoraj zasule in skozi mesto Volosko v Narodni dom. Med potoma so metale dame z oken in s ceste šopke na društva posebno pa na Slavca. Zlasti lepi so bili šopki, ki so jih sipale gospice Melanija in Anialija Podboj in Jenko iz vil „Varlienu in „Šabec". V Narodnem domu je bil zajtrk, potem pa egled mesta Volosko in Opatije. Ob 1. uri je bil banket v hotelu „Slatina". Pri banketu je bilo navzočih kakih 100 oseb. Govorili so v imenu Hrvatov 'dr. Ivan Poščić, dr. Nikola Fabianić, dr. Fe-retie, predsednik „Sloge" s Sušaka g. Ante Kalanj, v imenu Slovencev so odzdravljali g. Ivan Dražil, g. Kopitar in v imenu opatijsko-voloskih Slovencev gosp. dr. Konrad Janežić, kateri je povdarjal. da je še nekoliko Slovencev v Opatiji, kateri se še do danes ne zavedajo svojih narodnih dolžnosti. — Ljubljanski Nemci med sabo- V soboto zvečer sta v Praun-seisovi šarkuteriji na Mestnem trgu praznovala godovanje dva nemška profesorja P. in TV, pila sta „asti spu-mante". Pri sosednji mizi so nemški realci v družbi z mladim Nagvem. Ker sta profesorja pila „asti", tudi realci niso hoteli za njima zaostati in so tudi naročili par steklenic enakega vina. Fantje so pili in bili veseli. Ko so se duhovi dovolj razgreli, so jeli mladiči uganjati razne burke, neki dijak je pa stopil k mizi, kjer sta sedela profesorja P. in W., ter ju »na p um p al"* za 20 K. sicer da ne more njegova družba z njima v pijači konkurirati. Profesorja sta bila seveda te 2pre0 ranjenih. * Koliko časa in denarja je stal simplonski tunel. Ta največji tunel na svetu je bil nedavno slovesno otvorjen in izročen prometu. Ta tunel veže preko Švicarske zapadno Evropo z Italijo in Sredozemskim morjem kakor tudi tunel St. Gothard-ski. NaČrt za gradnjo simplonskega tunela je bil narejen že leta 1853, a le leta Is!!.'! je bila podpisana pogodba s podjetniki. Dela so se istočasno pričela na obeh straneh dne 3. avgusta 1898. Računali so, da bo tunel dovršen do maja 1904. Pri sim-plonskem tunelu je delalo skozi pet let pet tisoč delavcev. Pri vrtanju so potrošili 250.000 kilogr. smodnika. 1.350 kilogr. in 4.000 kilogr. fitilja. Stroškov za gradnjo tunela je bilo 80 milijonov kron. Simplonski tunel je dolg 19 kilometrov in 729 metrov. * Dober zaslužek. Sloveča igralka Sara Bernhard se je ravnokar vrnila iz Amerike, kjer je nastopila -77krat, a ne v sijajnih gledališčih, kar so ji preprečili trusti, temuč v šotorih, cirkusih, barakah, a enkrat celo pod milim nebom v navzočnosti $000 ljudi. Z uspehi je lahko zadovoljna. V Evropo je prinesla 5,200.000 kron čistega denarja in silno veliko dragih daril. Igranje na klavir brez not. Marsikdo, ki ni imel v mladosti prilike, se priučiti notam, si je že želel, kako priljubljeno pesem ali ples zaigrati na klavir. Sedaj je iznašel kapelnik F. ^alther v Kielu tako metodo, po kateri se lahko vsakdo brez aparata ali drugih mehaničnih priprav brez učitelja že v eni uri nauči vsakovrstne komade. Prve pesmi brez not je založil iznajdnik v Kielu, Adolf-Strasse 25. * Sloveči stradalec Succi začelje v Ženevi 30dnevni post. V kopa-Hščni dvorani so mu napravih nekako kletko, v kateri sedi zapečaten, da se morejo ljudje ves dan zabavati gledajoči kako Sncci strada. Succi tehta 108 funtov, a za časa posta izgubi navadno po 8 funtov. * Otrok na gnojnih vilah. Blizu Unca je kmetica N i e d 1 kidala gnoj iz hleva. Ko je sunila gnoj iz hleva priletelo je mimo 41etno dete soseda & Yile so se otroku za prst globoko zabodle v možgane, da je na mestu vdihnil. * Mesto V vrtu. V bližini Londona je mesto sredi vrtov, tako da **aa vsaka hiša svoj vrt. Sedaj je sklenilo neko društvo na drugr strani fcesta tudi zgraditi tako vrtno mesto za 30.000 prebivalcev. Mesto se 8gradi na 1300 oralih, a vrtovi bodo zavzemali 2500 oralov. Književnost. — „Slovenski Pravnik". Sesi-tek 5. in 6. ima naslednjo vsebino: L Dr. Fr. Mohorič: Nekatere posebnosti pri kazenskih činih proti varnosti Časti. 1. Iz pravosodne prakse, civilno pravo, a) Zasebne pravice na lavnem blagu, zlasti na javnih potih §§ 287. in 288. o. d. z.) se dajo pri-?0se8tvovati, kajti javna pota niso absolutno odtujiva (§ 1455. o. d. z), 11 so tudi lahko predmet pravnega Kometa (§ 311. o. d. z.), ki je le l&ejen glede na to, da so pota nagnjena za občno rabo. Če zasebnik 'Porablja javen pot na ta način, ki 16 ustreza občni rabi, če to stori v •Vesti, da izvršuje zasebno pravico, in je vidno, da uveljavlja ta način rabe, kakor njemu samemu (ne občinstvu) pristojeČo pravico, tedaj je opraviti z zasebno pravno posestjo, tedaj je občna raba javnega blaga omejena, tedaj dotični predmet ni več nezmožen pravnega prometa. Takšno zasebno pravico lahko podele organi, ki upravljajo dotični javni svet, a pridobi se tudi, če ti organi proti svoji dolžnosti pripuščajo rabo javnega sveta na drug način, kakor po občni, vsakemu občanu dovoljeni rabi. Čim je servituta na javnem svetu zasebnopravno pridobljena, je ne morejo zakasnele policijske odredbe več odpraviti. Deželna cestna zakona za Kranjsko od 26. sept. 1874, št. 27, in 28. julija 1889, št. 17 dež. zak., ne branita takega priposestvovanja, kajti ne obsezata zasebnopravnih določil. — K dokazovanju nepoštenosti posestnika (§§ 328. in 1477. o. d. z.), b) Dvema osebama skupno izgovorjen preži vi tek pripade po smrti enega preživitkarja ves drugemu, c) Umestnost ugotovitvene tožbe po § 228. c. pr. r. Z vprašanjem glede pravnega interesa se je uradoma baviti. § 51. c. p. r. ni uporaben na slučaj, če se kdo poda v nedopusten spor. d) O izmjeni tužbe u subjektivnom smislu (§§ 237. i 238. gr. p.) e) O re-kurzih zoper sklepe, s katerimi se obnovi dražben postopanje, ki se je vršilo že po poprej veljavnih izvršilnih predpisih, je odločevati sodiščem, navedenim v § 3. jur. norme z dne 1. avgusta 1895, št. 111 drž. zak., četudi naj se obnovljeno postopanje vrši po poprejšnjih predpisih, f)Hramba in oskrbovanje substitucijske mase pri-stoja občinskemu oblastvu tudi tedaj, če hducijarni in fidejkomisarni dedič bivata v okolišu drugega sodišča. 3. Kazensko pravo. Za koze je treba živinskih potnih listov le v slučajih črke a), c) iu d) § 8. zakona z dne 29. februarja 1SS0, št. 35 drž. zak., ali kadar to politično deželno obla-stvo v zmislu zadnjega odstavka navedenega paragrafa zaukaže 4. Izpred upravnega sodišča. K pojmu učenca v zmislu § 97. obrtnega reda. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti. — „Učiteljski Tovariš", št 26. Vsebina: Častiljubje in njega pomen za vzgojo in pouk v ljudski šoli. — Naš denarni zavod. — Ponavljalna šola. — V pomislek! — Pristašem celodnevnega ^nerazdeljenega pouka v album. — Šola in birokratizem. — Risanje v ljudski šoli po sedanjih zahtevah. — Iz naše organizacije. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Ivan Kozarac: Slovonska krv. U komisionalnoj nakladi knjižare Lj. Mirka Klofutar - Vinkovci. Cena 1 K 20 v. Knjižica obsega osem novelet iz slavonskega življenja. Vsaka teh Črtic podaja pregnantno sliko iz tega življenja. Tako, kakor je tu popisano, žive, mislijo in čutijo prebivalci Slavonije. Vsaka teh novelet je mal umotvor, zanimiv po slogu in po dejanju. Zlasti za vsakega, kdor bi rad nekoliko spoznal psiho slavonskega ljudstva. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Čakati ni maral. France Ar h, delavec na Savi, je prišel po neko terjatev v kovačnico Viktorja Plahutarja. Na slednjega pripombo naj malo počaka, da se bo delo zgoto-vil, klofnil ga je Arh ter ga vrgel na tla. Plahutar je priletel na neko kamnito podlago in si zlomil 11. rebro. Arh je bil obsojen na 6 tednov ječe. Ujela se je. Frančiška Pečnik, služkinja iz Mengša, je prišla z nekim ponarejenim pismom v Benediktovo trgovino in na zvit način dobila 3 svilnate bluze za Bambergovo gospodično. Na isti način je hotela opehariti tudi trgovca Szantnerja za dva para čevljev in tvrdko Gričar in Mejač na obleki za 190 K, kar se ji pa ni posrečilo. Obsojena je bila na (3 tednov ječe. Otroka p o v o z i I. M a t e v ž Hace, posestnika sin iz Podcerkve, je dne 2. maja t. 1. proti večeru po deželni cesti, vodeči iz Loža v Stari trg, tako neprevidno podil vprežena konja, da je pred hišo Marij eŽni-d a r š i č, posestnice v Starem trgu, povozil njeno 31etno hčerko Pepco, bila je takoj mrtva. Hace je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora, Marija Znidaršic pa, ker ni pazila na otroka na 3 dni. Vrček je v glavo vrgel Jožef Šinkovec, livar v Ljubljani, v Marovtovi gostilni na Radeckega cesti Francetu Zgoncu in ga nevarno ranil. Pretep se je vnel vsled zba-danja med fanti in ker je Zgonc Albinu Cirku zaušnico dal. Šinkovec je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Zaradi oskrumbe, učinjene na neki 91etni deklici dne 4. rožnika t. 1. v O točah, je bil obsojen 71 let stari berač Šimen LoČnikariz Zgornje Šiške na 2 meseca težke ječe. Žepov si ni pustil raziskovati. Franc Wurner, pekovski pomočnik iz Ljubljane, je dne 9. rožnika beračil po Tržiču. Bil je vsled tega aretovan. Ko je bil priveden v zapor, mu je hotel stražnik po predpisih izvršiti raziskavo obleke. Wurner ga je pa pri tem sunil v prsa, da je nazaj odletel, rekoč: „Ti mi že ne boš po žepih iskal.44 Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Telefonsko ui uravna porotno. Dunaj 30. junija. V vladnih krogih je nastalo jako optimistično mnenje o usodi volilne reforme. To ugodno mneoje izvira od tod, ker je odsek odobril vladni načrt za Gališko glede števila mandatov. To se smatra in tolmači kot dokaz, da ima vlada v odseku zagotovljeno večino, ki odbije vse premi nje valne predloge. S to večino bo vlada zmagala pri načrtu za vse kronovine in ni čisto nič upanja, da bi se na pr. načrt za Koroško pre-menil v slovenskem zmislu. V vladnib krogih se zatrjuje, da je premagati le Se eno samo težavo, to je nemško zahtevo, da se mora razdelitev mandatov postaviti pod varstvo dvetretjinske večine. Ako se ta težava reši, je po sodbi vladnih krogov za -otov-ljeno, da bo vdilna reforma v Kratkem dognana. V parlamentarnih krogih ne vlada tako optia i-stično mnenje Dunaj 30 junija. Šef generalnega štaba gre f B e c k napravi v kratkem obiske v Petrogradu, v Runu in B roiinu Bern 30. junija. Simplonski predor je močno poškodovan in se je bati, da se bo moral ustaviti promet. Petrograd 30 junija Kron-stadski zapovednik je sporočil ministrstvu da je položaj v Kron stadtu skrajno nevaren in da se je vsak trenotek bati ustaje vojaštva Petrograd 30. junija. Areto-vanih je bilo 290 vojakov in šest častnikov prvega bataljona gard-nega polka Precbrjaženskega. Tiho rebeliranje vojakov se razširja. Vojaki so celo v carski palači v Peterhofu, kjer so bili na straži, imeli skriven sestanek. Pariz 30 junija. Znameniti zgodovinar akademik Albert S o r e 1 je tu umrl v starosti 64 let. Berolin 30. junija. V tukajš njih pomorskih krogih se zatrjuje, da se udeleži ruski car velikih vaj nemške mornarice pri Rujanu in da se tam sestane z nemškim cesarjem Gospodarstvo. Trino poročilo. Žetev se je na Ogrskem že večinoma pričela — zadnji lepi dnevi so ji pri tem prav dobro došli, videti pa je, da bo producente pri delu vreme le nekoliko oviralo, kar utegne kolikor toliko uplivati na cene efektivnega žita. Koncem prejšnjega £edna so raztrosili vest, da je žito močno poležano, semtertje hudo snetjavo, vsled Česar se je po bliskovo pojavila stranka hosistov. V tekočem tednu pa so se iz več krajev te vesti zavrnile kot neosnovane. Iz privatnih poročil posnamemo, da obeta biti letina v vzhodnem, k nam še gravitu-jočem delu Ogrske dobra, srednja, ki bo tedaj po lanskem izostanku tamošnjih lepih, težkih pšenic omogočila njih prihod semkaj. Nasprotno pa se zgoraj omenjena vest iz zahodnih delov Ogrske potrjuje, saj po nekaterih komitatih se trdi, da bo letina do 20% manjša, nego je trdila dosedanja statistika. Pšenica je čez teden lemalo spreminjala svoje kurze, največ zato, ker zanjo ni bilo pravega zanimanja s strani konzuma, imetelji pa tudi niso prav nič silili z blagom. Koruza se polagoma mehča in odjenjuje prav polagoma, domalega nevidno. Primorana pa je k temu vsled dobro se razvijajoče nove koruze, do katere imamo sicer Še dolgo časa. Oves se vzdržuje na najvišjih cenah, dobiti ga je pa celo po teh težko. Sladkor tendira za surovino dvigajoče, cene rafinadi so zategadelj kar najtrdnejie. Špirit n aznanja jako trdne cene. Glede snujoče se osrednje prodajalne pisarne čujemo, da so se pogajanja zaradi odsotnosti nekaterih komiteju pripadajočih gospodov za 2 do 3 tedne prekinila, ustanovitev pa da je popolnoma gotova. Ob sebi umevno bomo imeli potem dokaj višje cene — kdor se bo danes pre-skrbel z blagom, bo najbrže imel od tega korist. Osrednja prodajalna pisarna prične baje s 1. septembrom poslovanje, Jedilno olje ima nespremenjene predtedenske cene. Riž naznanja trdnejše cene. Kava ravnotako vsled slabih dovozov. Milo bo v kratkem ceno zopet za 1 K podražilo, na kar posebno opozarjamo. Bratje! Odhod k razvitju prapora „ Šišenskega Sokola" in k skušnji za proste vaje je jutri dopoldne ob '/g na 9. iz ljubljanske telovadnice. Popoldne ob 4. uri odhod iz „Narodnoga doma" na Koslerjev vrt. „Nazdar !u Odbor ljub. „Sokola". Razširjeno domaće zdravi.o. Vedno večja povpraševanja po ,JMolJ-ovem francoskem žganja in soli*' dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano an ti revmatično mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tucblauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 4 31-9 Najboljše in najfinejše čistilo obuval v sedaujosti je Globin, ki napravi usnje voljno in trdno. Globin je tudi ceno čistilo, ker ga je treba le jako malo, da se obuvalo lepo in trajno blesti. Kdor bo enkrat poskusil Globin, ga bode vedno rabil. Izdeljujejo ga kemične tvornice Fritz Schulz jun., akcijska družba v Lipskem, Hebu na Češkem in Lincolnu pri New Yorku. Na svetovni razstavi v St. Louisu 1. 1904. Grand prix. Dobi se povsod, kjer to naznanjajo plakati. Paziti je na to, da je napisana na pokrovu besedica Globin. Se dobi povsod I 885 neobhodno potrebna zobna Crftne ie vzdržuj* zobe čiste, bele In zdrave Zahtevajte lliHtrovan cenik podjetja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak 0UNAJJ1., Wall natiNkovanje kaznivo. Edino pristen je Thierryjev balzam le i zeleno znamko ,,redovnica" NiaroNlavno, neprekosno proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, prsnim bolesnim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic *■ li 1 v .-lika specialna steklenica s patent, z&malkom K 6"— franko. Thitrryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plui ultra proti vsem ie tako starim ranam vnetjem, rtnitvam, ab- •cesom iu oteklinam vseh Trat. Cena: 3 lončka K 3 60 ■e posije le proti povzetju ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri RogaM Slatini. Broftura s tisoči originplnih zahvalnih pisem f^ratia in franko V »logi v skoro vseh večjih lekarnah in medioinalnih drogerijah. 4050— 28 Proti zobobolu in gnilobi zob Izborno deluje dobro znana antiseptična Melu8ine ustna in zobna voda ki v trdil dietno in odatrianjiaj« neprijetno lapo Iz nat, 1 atrlalenlea ■ navodom 1 K. BI gorodnemu gospođa M. Levstiku, lekarnarja ▼ Izubijani. Vaam izborna Meluaine ustna in sobna ▼oda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo is nat in ie neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo Tsakemn najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vole. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold eangl, mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1905. Del lesama Mil Lraittka I LJlUjMli RttljNI Miti a i nolaa Fran JoseJoiega tabli, mostu 48-26 * Lekarnarja Julija* Seliau-mansa mol mm želode« je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dieteticno sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanea ljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljaniu kisline, pri vapehavanja itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalni sestavi. Umrli so v Ljubljani. Dne 25. junija: Hedvika Fabiani, lekar-narjeva vdova, 61 let, Stari trg 15, Puralvais cordis. Dne 26 junija: Adolf Fuchs, podčastnika sin, 1? dni, Metelkove ulice 2, božjast. — Jos. Wressnik, risar, 36 let, je umrl od kapi zadet na Dunajski cesti. V deželni bolnici: Dne 23. junija: Jožefa ukoru, gostija 66 1., OBtarelost Dne 24. junija : Fel. Slabina, krojač, 32 1., jetika. — Fr. Žirove, hlapec, 42 1, kap. Marija Košnik, delavčeva žena, 36 let, jetika. Dne 25. junija: Neža Rozman, dninarica, 24 let, srčna hiba. — Konrad Mastnak, pre-mogar, 19 let, Vulnus selopetariuro. a«s> Častite naročnike ..Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar naj preje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej Je plačano, je razvidno na naslovnem ovitim. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Nalolbeni papirji. 4*2°/, majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . . 4°/0 „ zlata » . . 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/o „ zlata . . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4V,°/0 posojilo mesta Spljet 4«/.°/. » n Zadar 4*/i7o bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . 4»/0 češka dež. banka k. o. 4°/0 . „ . ž o. 4Vt°/o zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . • 4l/i*/0 Pe§t- kom- k- °- z 10°/„ pr...... 41/,°/0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4*/>°/a zast. pisma ogr. centr. de.*., hranilnice . . . 4Vt°/0 z- Pis- °Sr- niP- oan- 47,°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4Vt°'0 od1- češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4°/0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. 1 ,*/. 4V,0/o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860'/s . . . , Od 1. 1864 . . . . , tizske...... 9 zem. kred. I. emisije * f» n 11- w . ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne . • • . Inomoške , . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa » ... Ogr. „ » . . . . Rudolfove 9 ... Salcburške , . . . Dunajske kom. „ . • . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji ........ d. junija 1906. j Denar B t Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodičua Pepca Cerar danes 28. junija popoldan ob pol 5. uri previđena z svetimi zakramenti v 21. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjke se bode vršil dne 30. junija ob 10. uri dop. iz hiše žalosti v Blagovici na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Blagovici. Blagovica, 28. junija 190C. Jožefa Cerar, mati. Fran in Ernest Cerar, brata. Alojzija Cerar omoz. Podmiljšak, sestra, 2370 Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem Času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza (asa Moadbeimovega gledališkega rav nateljatva. Cena broširano 80 v , po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUENTNER o LJubljani Prešernove ulice. Lloyd, %z Lloyd, Jutri v nedeljo, dne I. julija in v ponedeljek, 2. julija priredi I. splošno damsko tamburaško društvo „SOKOL1' 4 gospice in 3 gospodi v kostumih velik koncert s peljem. To društvo ie potovalo po vsej Evropi z najboljšim u^pehem ter je sedaj na potu na Angleško in Francosko. Začetek ob polu 8. uri. — Vstop prost. Za mnogobrojni obisk se priporoča Dragotin Tauses restavrater. Lloyd. * Lloyd. © X- A za vse I l 94 7 Priporoča se, paziti na to znamenje, už^ano v probek. in na etiketo z rndečiin orlom, ker se jako pogostem* prodajajo ponaredbe I Mattoni-eve Giesshubler slatine. V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasntk-u in v vseh lekarnah, večjih speceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah. Veliko zalogo ( rokavic gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje Metle za zobe, glavnikov, diSav, mit Itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Izubijana Pred škofijo 6L SI. časopise in koledarje sveta preskrbuje najboljše in najcenejše anonćna ekspedicija EDVARD BRAUH na Dunaju I-, Rotenturmstrasse 9. Časopisni in koledarski katalog za inse-rente gratis in franko. Keglje, krogle (stružeue) mizarske potrebščine, popravila iz lesa ter popravila cisanikou od preprostih do najfinejših iz jantarja, morske pene, kosti, ro$a itd., popravljanje biljard-nih krogel, palic Itd. itd. izvršuje 2336-1 JOSIP OBLAK umetni strugar v Ljubljani v Šeienburgo nh ulicah št. 1. Sprejmem takoj v trajno delo 2 izurjena mizarska pomočnika Ant. Roj ina, mizarski mojster Wolfove ulico št. 8. 2377 1 to sprejm«. Ponudbe naj se pošiljajo pod itQ, Vi" upravn. „Slov. Naroda*4. -J373 obstoječe iz 2 sob in kuhinje ter z vso opravo se odda takoj v najem na KlanCU, oddaljeuo 10 m um t od mesta Kranja. — VeČ se izve pri Jane Z U Bernardu na Klancu št. 24, posta Kranj, Gorenjsko. 2367 iJL* tli čfu Ml iti? jfu Sjjfc *£■» »te «3* it m . x* jS »lra.«ftfv t SjoB^^^^E 3ž t .Vi* fin sb 35 Castitim hišnim posestnikom v Ljubljani in okolici nljudoo naznanjam, da izvršujem vsa 2361—1 (Jatanovljatio leta 1342. ]Vi s1aktli aHemii satov. IS. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode eenjuje takoj in najkuiantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje ie Čistega dobička izdatna podpore v narodne in občnokoriatns aaasas Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telefon it 163. Iv jubl jani Telefon st 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah. OST Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. "SSU 1606-18 99 043979 Vodni zdravilni zavod »f«» kopališče Kamnikna Kra"iskBm Postaja c. kr. drž. Železnic. 1472—16 Vse vodno zdravljenje, (sistem Priesnitz, Wienternits in Kneipp) šolnine, električke kopeli In kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, zdravljenje z elektriko. Prospekti zastom. Serija od 20. maja do Septembra. Zdravniški vodja dr. H. Wackenrelter. CUNARD LINE. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja V A M E> K I K O. 3106—41 PaT" Vsakih 14 dni VOZijO paruiki, opremljeni 8 po dvema vija koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton v smeri TRST- NEW-YORK. Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik: ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: „Carpath a" v ponedeljek, 2. julija 1906; nTJltonia" v ponedeljek, 16. jnlija 1906; „Slavonia" v ponedeljek 30. julija 1906. dstropnahiša poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trgu, z velikim 1600 □ metrov ob sežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovodom, 2 kletmi in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišča ker so ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni druge strojarne v okraju ter so surovine poceni, se proda s prašiči in drago živmo vred. Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg št. 90. 2005—12 Št. 598 m. š. sv. 23G3 Razpis učiteljske službe. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani razpisuje na mestni slovenski dekliški osemrazrednici mesto noue, IZ. stalne učiteljice. Pravdno opremljene prošnje je vlagati predpisanim potom pri c. kr. mestnem Šolskem svetu najkasneje do 24. julija t. I. Na zakasnele in nepopolne prošnje se na bo oziralo. C. kr. mestni Šolski svet v tjubljant dDČ 26. junija 1906. Zdravilišče Toplice na Kranjskem, Dolenjske želez, postaja Straža-Toplice. Akratoterma 38°C. Pitno in kopalno zdravljenje. Posebnega učinka za protin, revma, ischias, nevralgijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opremljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje. Gozdnata oko lica Dobra in cena restavracija. Sezija od I. maja do I. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. S ZLi. Sel: S knjigotržec * v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. Naznanjam, da sem prevzel od , Narodne Tiskarne* v Ljnbljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike In posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar in vse one knjige, katere so lzele v aložbl „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek i, do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld. Posamezne številke „ LJubljane k ega Zvona" po 40 kr. Zbirka sakoaov. L Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi, I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Neveaekdo: ,.4000". Povest, broi. k 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Oarizrad, brofi. k v j kr. Tnrgenjev: Otol In sinovi. Boman, broftjran a 50 kr. — i tiri noveli, broi. k '20 kr. Beneš-Ttebizskv: Blodna dalo. Lefebvre: Parts v Ameriki, broširan k 50 kr. Stat nominis nmbra: Oasnlkar-stvo in naii 6asnlkl. broširano h 40 kr. J e I i n e k: Ukrajinsk« dume. Povest, broširana k 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broairan k 15 kr. — Bazno pripovedko, broširane k 40 kr. — Dve povesti, broš. k 25 kr. T h e u r i e t: Undina. Povest, broš. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališč«, broširan isvod k 1 gld. Jurčič: Ldetki, broš. k 15 kr. — Greg-or6i6svim kritikom, broi. a 30 kr. Avstrijski patrijot: )rPartelwesen der Slaven", broširano k 50 kr. Roman, broširan a 70 kr. I Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike ki reki. Prej 50 kr., sedaj mamo SO lcr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. Tgj| motim 4 4 < 4 A. KUNST -*> Ljubljana -o- Žldoveke ullce^. Velika zaloga obuval tsstnegs izdetks za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in saznamenojejo. — Pri zunanjih naročilih naj ue blagovoli vzorec vpo-slati = iiililiiiilliiiiiliiiiiiiitniiiiiiii minimiM... Ustanovlleno leta 1845, JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna ===== itn par. ======== Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgo/e ulice štev. 3. !| Postrežba točna. Solidno cena. § = iiiimiiimiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiimmmimiiiiiiiT 33 Vi Spredaj rs\na oblika, ne tišči u^želodee. priporoča v da.večji isberi Alojzij persehe v LJubljani Pred škofijo M. 21. i m IS 8 S \% I* 1 i ♦ e o e e i ***** rov lvfvtflvffilvww Vsak dan svez w \3 sladoled m ledena kava (Q se dobi v stadtlM ;j Važnol **» Važnol £ i gospodinje, trgovce in Mmfyi k ^ Najboljša In najcinijta postrežba h ia drogvo, kemikalijo, zelišči, ovetjt, korenino Itd. tud po Knolppu, ustno vode In zobni praiok, ribje olje, re-dllne In poelpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne prodmoto, fotosrr»Iirne aparate in potreb««lnr, klrurglčna obve- j zli« vsake vrste, sredaiva za desln- r fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — L Velika zaloga najfinejšega ruma in [ konj»iia. — Zaloga svežih ml- r aeralolh vod In solij za kopel. ^ h r r Oblastv. konces. oddaja strupov. posebc priporoOjtvo: gr.nk. sol, dvo|n. aol| »ollt.r, moJik, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanjs naroČil. m uvrlnjajo tofino in solidno. •* Drogerija »* 86 j Anton Kanc[ !j Ljubljana, Židovske ulice št. 1. f J kupuj« pa msajvlajl aassl rasna L 1 aeliača (rože), cvetje, korenino, se- f + ie->0;l ln obvessed Dunaj ll/l, Taborstrasse 44/r (Poathof Rogenttber Hotel Bayr Hof) Josip Hofer, Originalne francoske gumaste Specijalitete _ a tneat K 2-—, 4*—, 6*—, 8*—, 10-— do 18-—. Garantirano izvrstna kvaliteta Razpošilja se diskretno. 2025-5 Pošiljatev za posku&njo, ki obstoji iz najboljših vzorcev 10 kosov 5 K, Najznamenitejši kemiki in priznani zdravniki so označili »lasno vodo Kathe" ali pomado kot edino in najzaneslivejše sredstvo krepke in hit e rasti brade, In las. — V prav kratkem časa presenetljiv učinek. Steklenica ali lonček K 2'—, K 3'-, poskusne steklenice K 1-40 Po povzetju posili* b gospa Kalite Jnrnzrl, Dunaj, XVIIL, Schulgaase 3, 1. Stockm 1268 13 r NajkoriBtnejda darila so SINGERJEVI Šivalni stroji. Up SOM Naprodaj so v «seh prodajaloicah s tem polegstolečim kazalom. 53-2G SiNGER Ce),, delniška družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Pilijalke: Postofna, Kočevje, Kran], Novo mesto. Vins Pri podpiaaoi opravi se ho prodajalo tudi leto* 4. julija ob 11. dopoldne ca. 500 hI vina lastnega pridelka na prostovoljni dražbi. Prodajala se bodo letošnja vina in tudi pridelki prejšnjih let in sicer na lulziirt i 11 otiedna vina po najrazličnejših cenah. Poboji se zvedo pri upravi. 2282-^ Železniška zveza: iz Ljubljane ob 5 uri 9 min. zjutraj; iz Celja ob 7 nr. 27 min. zjutraj. Dohod v Brežice ob 10 uri 12 min. Graščinska uprava dr. Ignacija grofa Attemsa v Brežicah ob Savi (Spodnje Štajersko). I LJubljana I Tržaška cesta 41 Mariin KI umnika Stara cesta 101 -21 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega 2 pohištva 5 ▼ vseh slogih iz trdega in mehkega lesa, ž i milic, modrocev, stolov itd.; T obenem se priporoča za vsa stavbna mizarska dela po načrtih, ki jih izvršuje po najnižjih cenah. Cee. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod lz LJubljane juž. kol. Proga na Trbli. Ob 12. uri 52 m ponoči oseb« vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. -Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto. Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru. Bad Oastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah ln praznikih. — Proga lz Novega mesta ln Roeevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Cunsa lx Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop. ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazno;:*. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. ziutraj, o! 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah P praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani Rimska cesta St 2. HilAerjeve ulice št. 5. plani so 3 nsprtkosl ivi! Propričajto se osebno. Klavirji, haroMalli, rodi »aamoigralni, oloktriski. Prodala so tmdi na obroka. Staro klavirja feamljeai v zameno. Dajem radi na po sodo. Popravo, oglaševanja se isvrinjejo točno in dobro. Solidno cene, 51etna garancija. 2159 6 brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka ae dobiva pri 2365 - 1 G. piccoli, lekarnarju v £jubl]ani, Dunajska cesta. Eo del tega soka, pomešanega 8 petimi deli vode, da za mlade ie »tare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. 1 steklenica 1 krono. Naročila se izvrše točno po povzetju Najvaeja zaloga naudili da najflaajilh otroških vozičkov In nevedne de najfinejše žime. H. Fakii v Ljubljani. ■aoMNa Mftfnlkaa M 98*H|a i NViatian r Bk. I Št. 1056. Otvoritev gostilne. Podpisani vljudno naznanja slavnemu občinstva, da otvori dne 30. junija t. 1. v nekdanji Wenxeljevi hi&i \r Domžalah gost v neposredni bližini železniške postaje in tik državne ceste, s kras nim vrtom, modernim kegljiščem itd., ter se bode potrudil postreči slavnemu občinstvu vedno z dobro pijačo kakor tudi z gorkimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča z velespoštovanjem Anton Skok. ^Sp* Najcenejša vožnja v Ameriko! Boulogne-New Tork najhitrejša vožnja Nizozemsko-ameriške črte Bazel-Pariz-Boulogne-AinerUa Vozne liste preskrbi in dajt? brejs- 1787 plačna pojasnila 8 ecll-i'« »»tMastveno potrjena potovalna pisarna dvard Kristan Koiodvoreke unce4. pa dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno Ki H 1*3 Prof. VVilliama pristna ameriška 1 snn barva Neprimerljivo čudovito sredstvo, ki lasem in bradi da zopet za vedno nazaj prirodno barvo, tako da človek pozabi, da je bil kdaj siv Pristna ameriška lasna voda AXA za stalno pobarva osivele ali obledele ali rdeče lase SVetlOj svetlorjavo, rjavo ali črno. Pristna ameriška lasna barva AXA je dobra za lase in za brado. Je jako stanovitna. Je zajamčeno popolnoma neškodljiva. Najpreprostejše ravnanje. Ponesrečiti se ne more nič Pospešuje rast las Podeli lasem lep svilnat blesk. Ne umaže in ne zamasti ter ne pobarva kože. Ostane neizpre-menjena, nobeno umivanje ne more odstraniti prirodne barve. Obstoji iz tekočine brez kakršnekoli škodljive primesi Barvanje z ameriško barvo AXA daleč prekaša vsa druga barvanja zaradi preprostosti, zanesljivosti, sla- novitnosti, neškodljivosti in cenenosti. Na tisoče navdušenih priznanj. — Steklenica stane K 5*50. Po povzetju ali Če se posije denar naprej razpošilja evropska glavna zaloga 2099—3 RIVIERA-PA RFUMERIE Dunaj, VI., Eszterhazvgasse 31. Po 28,32, in 44 wm liter se prodaja v Ljubljani v Šelenbur-govih ulicah štev. 6 t fstrUanska desertna uina, refoško, rizllns, bur$undec po 60,80,90 noti. in sid. rio iz brionskih kleti in od Kmetijskega zavoda istrijanskega v Poreču. Konjak. Pivo v steklenicah. Sodavica. Rudninske vode. ===== Dostavlja se na dom === 2277-3 J. KEBER = V Ljllt>l J2LI11 ===== na Starem trgu št. 9 laa na Sv. Petra cesti št. 31 priporoča svojo tovarniško zalogo suknenoga, platnenega in perilnega blaga po Izredno nizkih cenah. Potrebščine ** krojače in šivilje. Na mestni viifl realki v Idriji (s pravico javnosti in z reciprociteto) se razpisa je z začetkom dol. leta 1906/7 : 1.) učno mesto za opisno geometrijo v zvezi z matematiko ali kakšnim dragim dopustnim predmetom, 2) učno mesto za kemijo v zvezi z matematiko in liziko. Na Županstvo v Idriji naslovljene prošnje naj se vlagajo pri realčuem ravnateljstva do konca avgusta 1906. Županstvo Idriji dne 27. rožnika 1906. 2354-1 Vdano podpisani si usojamo p. n. občinstvu in cenjenim odjemalcem priljudno javljati: BRZOJAVKA. G. CADEZ v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeva manufakturne trgovine priporoča 27 klobuke slamnike lxxx, 'XXX XXX XXX ixxx XXX XXX XXX X 8, razno Blago imam solidno, cene zmerne, Postrežem točno. xxxxxxx Na milanski svetovni razstavi 1906 so firmi LAURIN & KLEMENT v Mladi Boleslavl, kot soizdelovalki tamkaj razstavljenih motornih koles in motornih voz, priznali grand prix. Motorna vozila LAURIN & KLEMENTova si po vsem svetu pridobivajo najvišje priznanje. Z odličnim spoštovanjem 2357-2 JOSIP KOLAR t Konro. na Mestnem trgu št. 9 v Ljubljani zastopniki izdelovalnic za motorna vozila LAURIN & KLEMENT v Mladi Roleslavi na Češkem. Naznanilo. 2303 -3 na Mestnem trgu št. 13 filijalka: na JKestuetn trgu it. 17 priporoča svojo v.'liko zalogo preclzlj« nitih ur iz prvih tovarn, bndllk, Minskih, nhIoiinI*ili in lir nit nlhnlo, l>r-t IJar.to v, zltttnlnr in HrelirnI■■«*-. Namizna «»!>■•»>» Iz k 11 nju (k rac a nrcbrn. Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela. V korjkurzno maso S en i ca & Zupan spadajoča zal osa modnega in galanten* jskesa Masa Z Opravo vred, sodno cenjena na 2760 K 66 h, proda so ofertnim potom, kakor Stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe opremljene z 10° „ vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje dne 5. julija t. 1. in ostanejo ponud mki vezani na nje do vštetega dne 12. julija t. L Kupnino plačati ima ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti prodaialniške proBtore v Šelenbunrovih ulicah št. 3, kjer se ista sedaj nahaja do dne 20. julija t. 1. Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c kr. deželnem sodišču soba št. 108; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem. V Ljubljani, dne 25. junija 1906. Odvetnik dr. Boiidav Vodušek. trgovec z zlatnino in srebrnino Zidanje rakev na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni stavltel] novesa pokopališča po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančoeje se poizve v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlerja mestnega stavitelja 1561—18 v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3. A. jš± * •f + * Jv.Seiaitig § trgovec z usnjem na drobno In debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po »aumfl — 1 iMipBBan cenah: 1 k*. N© k, veo * «4» k, pri nakupu vec*> množine fte ceneje. Jfovo! Patentirano ffovo! oepremoćljivo mazilo počrnenje nijavih čevljev, Menja itd. Hotel jTriglav' na Bledu. -o-o o o- o-o-o-o-o-o- o- o-o o o-oo-o-o-o-o-o < Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da otvorim v nedeljo, dne 1. julija 1906 svoj novo zgrajen hotel „trijlnu". Za prenočevanje je na razpolago 22 sob s krasnim razgledom po jezeru. Za najboljša pristna vina, Češko budejoviško pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila je preskrbljeno. Popoldne koncertuje znani IMr* kvartet ljubljanskih šramljev. ~%\%\ z* obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu z velespoštovanjem Jakob Peternel. 2306^3 3846 JFC Kavarna in restavracija Motel galkan Trst Jfova zgradba, # 70 elegantnih sob, # lift, # električna razsvetljava, # kopelji, # cene zmerne. počkaj in 3(591. 2110—9 iToTroatl ciioretne stročnice **^dQse^*nio iiicvr'jstnti kakovosti. Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv, Cirila in Metoda" v Ljubljani. 1009 8 Razglas. Na c. fer. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje z^ vstop v l. razred šolskega leta 1906 7 dne 14. julija ob 1 ,10. un dopoldne. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 8. julija med l/29. in 12. ur3 pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovaui listini. Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju C. kr. okr. glavarstev v Črnomlju, Krauiu, Novem mestu in Radovljici, ah ozemlju okr. sodišč v Kanaanu, Kostanjevici, Mokronoga iu Viša ji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. V Ljubljani, dne 26. junija 1906. 2311-3 Ravnateljstvo I. državne gimnazije. ====== I^njižna ncuc^t: = Ljudmila Pollanec Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so- trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti „Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54- 65 Cena broš. K 2»—, po pošti K 219, eleg. vez. K 3-—, po pošti K 3-10. Založništvo L. SCHUENTNER o Ljubljani. Dobro urejena in upeljana trgovina na najlepšem kraju se takoj odda. Već se poizve pod J9$ p. š v upravo. „Slov. Naroda". 2-289—3 Solicitator vešč slovenskega in nemškega jezika v govorn iu pisavi, spreten v izdelo-vauju listiuj, '/.emljeknjiŽnih prošenj, vnjen v lnstradji zemljiške knjige 10 vajen v občevanja 8 strankami in napravi manjših navadnih kouceptov tožba in eksekntivnih predlogov ge sprejme takoj, eventualno črez par tednov v odvetniško pisarno na deželi. Plača po dogovoru in sposobnost!. Kje — pove upravništvo »Slov. Naroda". 2314—2 Znižane cene! as o N co J* u mm Anton Sctater t Ljubljani, JSpjtolsb) nlice št. 7 m priporoča po zelo znižanih cenoh I konfekcijo za dame, bluze, modno | l blago za dame in gospođe, batist, J cefir, levantin. garniture, preproge. boljši sifon, platno io perila. Uzorci na zahlevanje poštnine prosto. m********** ******************** ********** Znižane cene! CD fl) N SL o (Q Pri banki „SLAVITI" služba organizatorja 8 stalno plačo, dnevščinami in povračilom potnih troškov. Prošnje za to službo, opremljene s spričevali o študijah in dosedanjem i poslovanja |e vlagati do konca tekočega meneča pri generalnem zastopstvu banke „Slavije" v Ljubljani. 2224—i 1 KrojaSbi strokovno fle t Ljrtlji naznanja, da prične tečaj za prikrojevanje moških oblačil dne 16, julija t. L Pojasnila daje in oglase sprejema Alojzij Kune 2152 3 strokovni učitelj v Ljubljani. [MjiV~ m ■----' ---<>__V — ~*i,&r----gj ^'---v* ' "" ^ 'c>--'v ^---' i. j «1 I r ■ i P > O "3 •d ca rt •M U e 73 k S N & "5 »s v m OB S m e - e fl 08 e S Kupuj pa „Ie v steklenicah" ! I4J ia l> IJ it 11 i prt *c<»t§|»ocllti : v. Fab'ana nasl Fr. Kham. Peter LaRsnik. Anton Korbar. Ant.Kanc, drog ! Alojzij Lilleg. F. Grošelj. Mihael Kastuer A. Mehle. Adolf Hauptmann Edmund Kavčič. P Mencinger. Kari C. Holzer. Henrik Kenda. Josip Murnik. Ivan Jebačiri. Josip Kordin J Perclan. Ant. Ječminek. j Anton Krisper. Vaso Petričič. Kar! PlaninSek. Anton Stacul Jos. Pollak. Fran Stupica. A. Sušnik. Ferd. Terdioa. M. E. Snpan. Uradnifiko k' c A. Sarabon. sumno drustv Viktor Schiffer. M, Spreitzer. Bled: Oton Wolfling Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc. Draga P. S. Turk Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija :l A. Jelenec, J. Sepeta- vec, V. Lapaine F. Poljanšek. Kamnik: E Hayek,J.Klemen- čič, J Koschitr, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko- ritnik, Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, M Rom, F Schlei mer, F.Goder^r, F.Verderbet Kostanjevica: Alojzij GačV Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger. Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, Je-karnar ,pri sv. Tn iici4', J. Krenner, R. & E Rosa. Litija: Lebinger & Berg-mann. Lož: F. Kovač Mirna: Josip Schuller Mokronog: J Errath, B. Sbil, „pri Škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Končan, A.Pauser, F.Pletertkv, I. Picek. Polhov gradeč: J. A Leben. Postojna: A.Ditrih,G. Pikel. Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-5ko konsumno druStvo. Radovljica : L Fiirsager, F Humann Oton Homann. Sodražlca: Ivan Levstik Šiška : J. C. Juvančič. Skofja loka: E Bardjc! M Zigon. tdOl- : Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakub Petrovčič Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: irerdinar : M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frar Kobal. Vrhnika: D Šetinc, RRu' M Zagorje: R. F. MihelC.: Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Derea: F. P. Vidic Sl Komp. Ljubljana, fljem towai*na n*«**«-!^ ponudijo vsako poljubno množino 1703—to zorezone strešne opeke, »^moael" (Strang-FaLlzzlegel^o _ Barve: a) rdeti naravno igani, b) črno impregnirani. fewste strešniki so potentouoni u useh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. In Jos. Marzola. HT Najličnejše, najcenejše In najprlprostejse strešno kritje. "W Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. -— 8preJme|o se zastopniki Takolina ln nalzaneslivelsa postrežba. HT Sprejmejo se zastopnikL