Uradni list
'H—I №4 UWMM ■«Г«МЈГ* JKOMjtVU«
OSNOVNI ZAKON
0 ZAKONSKI ZVEZI
IN
ZAKON O DRŽAVNIH MATIČNIH KNJIGAH
49
ZBTRKA ZAKONOV
»URADNEGA ^ LIST A FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE«
Beograd, Brankova ul. 20.
Vse izdaje uredništva »Uradnega lista FLRJ« se morejo dobiti v prodajalni »Uradnega lista FLRJ, Beograd, Brankova 20, ali proti predplačilu na čekovni račun št. 62-323, kakor tudi v knjigarnah v krajih okrožij v državi.
Dia.
Knjižica št. 1 Zbirka predpisov o plačah in mezdah z dne 1. novembra 1944. do 21. aprila 1945. (Razprodano).
„	„2 Odlok o poenotenem računovod-
stvu. (V srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku; v makedonskem jeziku razprodano-----------IS.—
,,	„ 3 Zbirka predpisov o mezdah in
plačah delavcev in nameščencev in državnih uslužbencev z navodili z dne 21. aprila do 21. avgusta 1945. (Razprodano)
„	„	4 Pravilnik o prijavljevanju in ugo-
tavljanju vojne škode z navodili za delo krajevnih narodnih odborov in okrajnih komisij za vojno škodo (Razprodano)
„	„ 5 Zakon o ustanovitvi Fonda za
obnovo in pomoč države oškodovanim krajem, in zakon o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega za časa sovražnikove okupacije, z navodilom in predgovorom dr. Obrena Blagojeviča, v
srbskem in hrvatskem jeziku — 10.-— „	8 Zakon o volivnih imenikih s ko-
mentarjem. (V vseh štirih narodnih jezikih)--------------------5.—
„	9 Zakon o volitvah narodnih po-
slancev v ustavodajno skupščino, s komentarjem. (V vseh štirih narodnih jezikih.)----------------20.—
Uradni list
IMMIIVW UUM*r t(»U<ll>V* IIICOtUVM»
OSNOVNI ZAKON
O ZAKONSKI ZVEZI
IN
ZAKON O DRŽAVNIH MATIČNIH KNJIGAH
49


h \ € i
UVOD
Ustava kot temeljni zakon naše države postavlja splošna in bistvena načela našega družbeno-ekonom-skega, narodnega, kulturnega in sploh našega državnega življenja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Izhajajoč s tega čvrstega in širokega ustavnega temelja je Ljudska skupščina FLRJ začela s plodnim zakonodajnim delom v namenu, da se izdela naš novi pravni red, ki bo izraz in potrdilo pridobitev in načel napredne ljudske države. Stara zakonodaja; zgrajena v zaostali, reakcionarni in centralistični državi, ni z ustavo FLRJ dokončno izgubila samo pravne podlage, temveč je v novi ljudski državi tudi neuporabljiva. Pregažena od zgodovine, zasov ražena od ljudskih množic, je stara zakonodaja v svoji celoti neveljavna. Nova Jugoslavija potrebuje svojih zakonov, svojih pravil in predpisov, ki bodo uredili tako organizacijo državne oblasti, kakor tudi življenje in delo in medsebojne odnose državljanov v skladu z ustavo in s težnjami ljudskih množic k naprednejši in bolj človeški civilizaciji.
Neposredno po sprejetju ustave se je Ljudska skupščina FLRJ lotila nove resnično ljudske zakonodaje. Med prve zakone, ki pomenijo važne sestavine takega prava, spada ta osnovni zakon o zakonski zvezi in zakon o matičnih knjigah. Oba ta dva zakona sta objavljena v »Uradnem listu FLRJ« in z veljavo od 9. maja tega leta predstavljata naše novo ustanovno pravo.
KlWeteoq игАЛ ј^вп 'оАгл ч- ли ,> ј,.л в-ј 3 -шоч' - .w.	•••	i уЛЛЛ п\ вп Aq?
. г. ;»Г, ('	-	i’ AU .-1 v , ' n1. ■ n '.Ae
•-лч,.:-Ч AUrt\i'	U a i3'A	в»‘јП
ii.Vi!	„■ ,, iTj .. д;н	: .	\'\\'иЛг
ciunbota < A ' 'ЛЧ, вп\-1ГцчАу ва< ivA »\ &\\9m^ п a. ! •	. tiw-.ч mo üi.' hoAbs.
.•>•>411 ni i	\ t '• .ча u Ч1»\ч\. m' .b*jA
Mi	■	. ..	.	i,- .	’	. м ; •
.i .M Ml •.
rti • A	bo Mu вл «u ,onV.' Лм i впмма^лЧ
.i.nvuU3 (*>n U«i'i \\vrt ч *\.ßbonoAßs s, i.« o\. .j.Aotvtn v,v: rti m m rti1,., a jvurt-nion vmi/oioV, evoVV
и\А|'јлц ni \\4
-•XV,.im 1 o\. i1 л\и^ \a V'M,- uWo '>пчв1 ЛзЗ ?. ni o".Mavi ibtrtAž -i «Htti, Л jnbo 'vniod 'Air, i'. y, .•’. ... nlij ,(mj , • rti ,i .UneVn
■,ч -ул ■ oiv' n >чоп vrti K A \.НЛЧ ni’)A
O OSNOVNEM ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI
I — Osnovni zakon o zakonski zvezi je zlasti nov in pomemben zaradi tega, ker uvaja obvezni civilni zakon v vsem območju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Povsem razumljivo in nesporno je dejstvo, da je nova in napredna ljudska republika potrebovala in na tako važnem področju ljudskega življenja in odnosov svojih državljanov, kakršno je zakon, morala ustvariti red in uvesti načela, ki ustrezajo doseženi višini političnega, družbenega in kulturnega razvoja. S tem zakonom prehaja sedaj celotna pristojnost v tvarini zakonske zveze, ki je bila iz zgodovinskih razlogov pod varuštvom cerkvenih ustanov, v popolno pristojnost države. Država ureja zakonsko zvezo s svojimi zakoni, izmed katerih je prvi in temeljni ta zakon. Država prevzema sklepanje zakonske zveze in razpravljanje o vseh drugih odnosih v zvezi z zakonsko zvezo v svojo pristojnost in jih prenaša na svoje državne organe. Zakon kot temelj rodbine in važna ustanova življenja naših državljanov spada nedvomno v popolno pristojnost države. Vrsta drugih občutljivih in važnih odnosov, kakor so odnosi zakoncev do otrok, osebni in materialni odnosi zakoncev, pomenijo obveze splošnega in javnega značaja. Izpolnitev teh obvez je največje koristi za skupnost in njeno bodočnost in država ima
kot predstavnik teh koristi dolžnost, da uredi te obveze in poskrbi, da bodo izpolnjevane.. Zlasti je njena dolžnost socialna zaščita žene kot matere in zaščita otrok. Vsi ti razlogi zahtevajo, da bodi država edina, ki s svojimi predpisi ureja tako pogoje in obliko za sklenitev zakona, kakor tudi, da določa, kdaj zakon preneha in da določa obseg pravic in obveznosti zakoncev med seboj in v razmerju do otrok. S tem v zvezi je povsem logično, da pri sklepanju zakona in v morebitnih sporih, ki izvirajo iz zakona, sodelujejo in odločajo državni organi, ker dajejo slednji največje jamstvo, da bodo predpisi, ki jih država izdaja o zakonski zvezi, uresničeni.
Poleg teh splošnih in neogibnih razlogov za uvedbo obveznega civilnega zakona, ki jih je tako jasno in neovržno potrdilo med občeljudsko razpravo o ustavi tako ljudstvo kakor tudi sama ustavodajna skupščina, je sama ustava FLRJ določila temeljna načela o zakonski zvezi. Ustava v prvem, drugem in tretjem odstavku 26. člena izrečno določa:
»Zakon in rodbina sta pod zaščito države. Država ureja z zakonom pravne odnose zakona in rodbine.
Polnoveljaven je samo zakon, sklenjen pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona morejo državljani opraviti poroko tudi po verskih predpisih.
Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč«.
Ta temeljna pravila ustave so obdelana v tem zakonu. A ne samo to. Zakon o zakonski zvezi je uresničenje in potrditev tudi še drugih temeljnih načel naše ustave. Nedvomno je, da morejo biti velika načela svobode vesti in ločitve cerkve od države (25. člen ustave)
zavarovana samo z uvedbo obveznega civilnega zakona in da se vzame ta tvarina iz pristojnosti katere koli druge ustanove. Prav tako ima veliko načelo enakopravnosti naših državljanov »ne glede na narodnost, raso in veroizpoved« (21. člen) svojo potrditev in uresničenje v tem zakonu. Vsako pripisovanje važnosti verskim momentom in verskim razlikam bi nedvomno žalilo enakopravnost naših državljanov. Ustava je dalje potrdila v osvobodilni borbi izvojevano popolno enakost moškega in ženske na vseh področjih kulturnega, političnega in družbenega življenja. V stari Jugoslaviji, ki je živela pod patrijarhalnimi in primitivnimi zakoni, je bilo zlasti v zakonski zvezi mnogo hudih kršitev te enakopravnosti in so bile žene zato v težkem in podrejenem položaju. Zavarovanje polne enakopravnosti moškega in ženske je mogla in morala izvesti naša nova zakonodaja, zakonodaja nove in napredne države.
Dalje pomeni pri nas dosedanje zakonsko pravo najbolj zapleteno pravno stanje, ki si ga je moči zamisliti. V stari Jugoslaviji je bilo šest pravnih območij z različno zakonodajo o zasebnem pravu. V zakonskem pravu pa se je ta razlika komplicirala še s tem, da je v večini naših ljudskih republik bil obvezen cerkven zakon, kar je glede na več verstev ustvarjalo na področju zakonskega prava pravo zmešnjavo. Poleg laiškega državljanskega prava smo imeli cerkveno zakonsko pravo; poleg pristojnosti rednih okrožnih sodišč smo imeli še pristojnost cerkvenih sodišč. V isti republiki, kakor je bilo na primer v Srbiji, so bile znatne razlike med državnim — laiškim in med cerkvenim pravom, zlasti po izidu pravil pravoslavne cerkve o zakonski zvezi. Naš novi zakon o zakonski zvezi pomeni konec dosedanje zmešnjave.
Ustanova zakonske zveze je bila zaradi danih zgodovinskih okoliščin dolgo urejena na cerkveni podlagi. Toda že od konca XVIII. stoletja, od francoske revolucije, je začelo zmagovali pojmovanje, da je ureditev ustanove zakonske zveze izključna pravica in dolžnost države in da mora zakon biti ločen od vere in cerkve. Podreditev zakona verskim pravilom je bila razglašena kot nasprotna načelu svobode vesti. Pod vplivom novih idej je bil že leta 1790. uveden v Franciji civilni zakon, po njej pa so ga sprejele skoro vse civilizirane države.
Civilni zakon je postal že davno obvezen v mnogih državah: v Franciji že od leta 1790., v Holandiji od leta 1795., v Belgiji od leta 1796., v Rumuniji od leta 1864., v Italiji od leta 1865., v Švici od leta 1874., v Nemčiji od leta 1875., v Madžarski od leta 1894., v Portugalski od leta 1910., v SSSR od leta 1917., v Švedski od Ida 1920. in v Bolgariji od leta 1945. Civilni zakon je obvezen v večini severnoameriških držav, kakor so New-York, Washington, Illinois, Kentucky, California in v drugih. V latinski Ameriki velja v Braziliji, Argentini, Ekvadorju, Urugvaju in v drugih državah.
Ko uvaja enotno ureditev obveznega civilnega zakona, ne razodeva naša ljudska republika samo svojega polnega in opravičenega zanimanja za to važno ustanovo ljudskega življenja, temveč rešuje tudi vprašanje, ki so ga v drugih državah postavile in rešile meščanske revolucije in meščanske demokratske politične sile. Ideologi francoske revolucije so že konec XVIII. stoletja ugotovili, da je zakon ustanova »meščanske družbe« in da spada v izključno pristojnost države. Zaradi zgodovinskih okoliščin je naša ljudska republika poklicana, da reši mnoga vprašanja, ki jih sicer rešuje v svetu meščanska revolucija. Med temi ostanki je vprašanje laizacije zakona oziroma uvedba civilnega za-
kona. Toda čeprav z zamudo, ni uvedba civilnega zakona v novi Jugoslaviji rešena le pozitivno, temveč tudi dosledneje in pravičneje, ker je izvedena v ljudski republiki, višjem in naprednejšem tipu demokratske države.
To so temeljni vzroki, ki so izzvali potrebo po uvedbi civilnega zakona in novega osnovnega zakona o zakonski zvezi.
II. — Drugo temeljno obeležje novega zakona o zakonski zvezi je nov in napreden režim zakonske zveze, ki ga izpostavlja ta zakon. Naš zakon o zakonski zvezi pomeni, to lahko mirno rečemo, izvirno in značilno našo tvorbo. Ni dvoma, da se je okoristil z velikimi skušnjami naprednih držav, zlasti SSSR, v tej smeri, gledal pa je prav tako tudi na našo stvarnost, stopnjo družbenega in kulturnega razvoja naših narodov in na spoštovanje tradicij in običajev naših narodov. Vse to je bilo upoštevano pri sestavljanju temeljnih načel našega zakona.
Glavne novosti in posebnosti tega novega režima zakonske zveze so tele: Prvič. Glede samega pojmovanja zakonske zveze in njenega bistva je naš zakon vzel za izhodišče, da je zakonska zveza važna Uvijen-ska skupnost moža in žene. Dalje mora biti zakonska zveza kot temelj rodbine zadosti trdna skupnost, ki mora preprečiti vsako anarhijo in nered v rodbinskih odnosih. Hkrati, pa mora bili zakon harmonična človeška skupnost, ki ne žali svobode, individualn sti in nemotenega razvoja osebnosti državljanov.
Odtod je temeljno pojmovanje zakonske zveze v našem zakonu v nasprotju tako s kanonsko zamislijo zakonske zveze kot večne in »nerazdružljiva skupnosti, kakor tudi z liberalno meščansko formulo o zakonu kot »pogodbi med dvema strankama različ-
nega spola«. Naš zakon zavrača prvo stališče zaradi njegove nerealnosti, ki vodi v hinavščino in mučenje, enako pa tudi ne sprejema drugega zaradi njegove hladne nevtralnosti, ki vodi v komercialnost in neenakost zakonskega razmerja. Naš zakon pojmuje zakonsko zvezo kot »z zakonom urejeno življenjsko skupnost moža in žene«. To skupnost pa zaradi njenih splošnih posledic za življenje rodbine in ljudske skupnosti podreja sistemu, ki je hkrati strog v svoji človečnosti, pa poln odgovornosti in obvez v svoji napredni svobodoljubnosti. Naš zakon postavlja tisti sistem zakonske zveze, ki je v skladu z znanstvenim pojmovanjem zakonske zveze, in ustreza potrebam in nalogam naše ljudske skupnosti v tem obdobju našega zgodovinskega razvoja.
Drugič. Glede pravic in obvez zakoncev je dosledno izvedena enakost zakoncev tako glede obvez kakor tudi glede pravic. Ta enakost je izvedena tako v vzajemnem razmerju zakoncev kakor tudi v razmerju do otrok, ker najbolje ustreza namenu zakonske zveze, ustvaritvi harmonične življenjske skupnosti moža in žene. To je velika pridobitev demokracije in izrečni predpis naše ustave, ki varuje popolno enakopravnost ženske z moškim na vseh področjih družbenega življenja.
Glege osebnih odnosov v zakonski zvezi naglaša zakon načelo vzajemnega sodelovanja in svobodne obojestranske privolitve zakoncev. Zakonca odločata sporazumno o zadevah gospodinjstva m o kraju skupnega bivanja, ženi je omogočeno obvarovati svojo individualnost tudi s tem, da more obdržati svoje rodbinsko ime. Izvajajoč vzajemnost pravic in sodelovanje zakoncev v vseh temeljnih zakonskih odnosih predpisuje zakon, da pripada roditeljska oblast enako i očetu
i materi. Zakonca imata do otrok iste pravice in dolžnosti. Glede imovinskih odnosov v zakonski zvezi sprejema zakon kot veljaven zakonski režim ločenost imovine, ki jo zakonca prineseta v zakonsko zvezo oh njeni sklenitvi, ker je samo tako zavarovana popolna enakopravnost žene v zakonu, kar ustreza gospodarskemu in pravnemu položaju, ki ga ima danes žena v družbi. Glede imovine, pridobljene v zakonu, je postavljeno pravilo, da je ta imovina skupna in je postavljen režim skupnosti pridobljene imovine, pri čemer je upoštevano, da žena v zakon ne prinaša samo nagrade za svoje ročno ali duševno delo izven družine, temveč tudi delo v sami družini, s tem da skrbi za gospodinjstvo, vzgojo otrok itd.
Tretjič. Glede pogojev za sklenitev zakonske zveze upošteva zakon zdravniško znanost, okoliščine družbenega in kulturnega razvoja naših narodov in izkušnje naprednih držav. Glavni materialni pogoj za sklenitev zakona je svobodna volja moža in žene, ki sta postala polnoletna oziroma sta dopolnila osemnajst let starosti. Hkrati je dana sodišču možnost, da dovoli ali pusti veljati tudi zakonske zveze, ki morejo z medicinskega ali kakega drugega stališča biti trdne tudi, če so bile sklenjene med zakonci ki še niso dopolnili osemnajst let starosti.
Najvažnejše vprašanje glede pogojev za sklenitev zakona je vprašanje sorodstva oziroma vprašanje, od katerega kolena sorodstva dalje je zakonska zveza dovoljena. Zakon se je postavil na stališče, ki je sicer v sodobni družbi nesporno, da je absolutna ovira za sklenitev veljavnega zakona edino le sorodstvo v ravni črti med starši in otroki, med starim očetom ali staro materjo in vnukinjo ali vnukom itd. Dalje je absolutno prepovedan zakon med sorodniki v tako imenovani
stranski črti do tretjega kolena oziroma izrečno med temile sorodniki: med bratom in sestro, poluhratom in polusestro, med stricem ali ujcem in nečakinjo, in med teto in nečakom. Za sorodnike v četrtem kolenu stranske črte, kakor so otroci brato\ in sester in otroci polbratov in polusestcr, obstoji samo relativna prepoved in sodišče sme glede na narodno pojmovanje in narodne običaje dovoliti sklenitev zakona. Isto velja tudi za sorodnike po svaštvu v prvem kolenu, katerim sme sodišče prav tako dovoliti zakonsko zvezo.
Tako je zakon prinesel enotnost glede pogojev za sklenitev zakona v naši državi, v kateri so bili doslej zelo različni režimi. Po eni strani je imela pravoslavna cerkev težek sistem pogojev glede sorodstva, po drugi strani pa so bile ostale verske skupnosti v tem pogledu drugačnega mnenja in branile zakon v stranski črti samo do tretjega kolena sorodstva. Naš novi sistem ustreza pojmovanju moderne medicine kakor tudi pojmovanju naših narodov in dopušča pri tem nekatere razlike v praksi, ki bodo odvisne od običajev in tradicij posameznih krajev naše države.
četrtič. Glede pogojev za nehanje zakonske zveze je naš zakon nov v svoji preprostosti in človeški resnosti. Zakonsko pravo ima v mnogih državah vrsto zapletenih konstrukcij o -»neobstoječih«, -»ničnih« in »izpodbojnih« zakonskih zvezah ter ustvarja razne umetne in dlakocepske spore glede obstajanja zakonske zveze. Naš zakon je na stališču, da je šteti za neobstoječe oziroma da je šteti kakor da niso bili niti sklenjeni samo tiste zakone, ki nimajo bistvenih pogojev za obstoj, a to sta soglasje dveh oseb različnega spola za sklenitev zakona in sklenitev zakona pred pristojnim državnim organom Vse ostale zakonske zveze se morejo bodisi razveljaviti iz razlogov, izrečno
navedenih v zakonu, ali pa se morajo razvezati z odločbo sodiiča.
Glede pogojev za razvezo zakonske zveze je zakon vzel za podlago temeljno stališče, da mora zakonska zveza v današnji lazi življenja našega ljudstva bili trdna, hkrati pa tudi skladna in človečanska skupnost. Odtod našteva zakon po eni strani posamezne posebne in splošno sprejete razloge za razvezo zakona, po drugi strani pa obsega tudi splošno določbo, v kateri so najširše formulirani razlogi za razvezo zakona, in sicer tako, da se razveza sme zahtevati tudi tedaj, »če je zaradi neskladnosti narav, trajnega nesporazuma, nepremagljivega sovraštva ali iz katerega koli drugega razloga zakonsko razmerje toliko omajano, da je skupno življenje neznosno«. S tem so sodišču dane široke možnosti, da upošteva in sprejme kot razloge za razvezo tudi taka dejstva, ki doslej niso mogla biti navedena med konkretno določenimi razlogi. Zlasti je določeno, da je šteti, da je skupno življenje zakoncev neznosno, če oba zakonca sporazumno zahtevata razvezo. Tako je omogočeno, da se upošteva dejansko stanje, ki je med zakoncema. Dejstvo je, da so se zakonci doslej razen če so in fraudem legis dosegli razvezo zakona, razstali tudi dejansko sporazumno iz razlogov, ki jih zakon priznava, ali pa je en zakonec zapustil drugega zaradi tega, ker je bilo nadaljnje skupno življenje nemogoče. Zakon daje možnosti, da se taka stanja legalizirajo z razvezo pred sodiščem.
Glede posledic razveze zakonske zveze je temeljno stališče zakona zaščita otrok in glavno skrb pri izdaji odločbe o bodočnosti otrok ima ljudsko sodišče. Zaščita otrok kot glavna okoliščina pri razvezi zakona še bolj poudarja človečnost in resnobo novega režima razveze zakonske zveze in sploh vsega zakona.
Petič, Glede oblike za sklenitev zakonske zveze določa zakon po ustavi, da je za sklenitev zakonske zveze pristojni državni organ ljudski odbor, ki vodi matične knjige. Sklenitev zakona pred ljudskim odborom v katerega imenu sodelujejo pri sklenitvi zakona njegov predsednik oziroma en član odbora, ni samo navaden vpis zakona, ki hi imel samo izjavni značaj, temveč pomeni taka sklenitev bistveni, konstruktivni element. Dejstvo, da sta prosta volja zakoncev in pristojnost državnega organa, pred katerim se zakonska zveza sklepa, zvezana s samim obstojem zakonske zveze, pomeni izviren sistem zakonskega prava. Razen tega določa zakon tudi določeno svečano obliko, ko nalaga predsedniku ljudskega odbora, da zakoncema prebere prvo poglavje zakona »o pravicah in dolžnostih zakoncev*. Razen tega je prepuščeno zakonodajam posameznih ljudskih republik, da določijo, ali naj se pri tem opravijo še kaki običaji, ki jih ima ljudstvo.
Te določbe v zakonu ustrezajo spoštovanju nekaterih navad in običajev naših narodov, hkrati pa bodo vplivale, da se hitro in učinkovito afirmira civilni zakon med vsemi ljudskimi sloji.
zakon je izdelan na podlagi pooblastila, ki ga je ustava FLRJ dala v 23 točki svojega 44. člena Ljudski skupštini FLRJ, da sme izdajati osnovne zakone na področju državljanskega prava. Zakonsko pravo je važen del državljanskega prava. Ves zakon je zgrajen tako, da pomeni nov tip temeljnega zakona. To je zakon na katerega podlagi je skupščinam posameznih ljudskih republik dana pravica, da dopolnijo svoj režim zakonske zveze, ki bo ustrezal običajem, posebnostim in tradicijam vsakega naroda, ki pa hkrati varuje enotnost temeljnih načel zakonskega prava
v vsem območju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Zakon o zakonski zvezi varuje dalje prehod v novo zakonsko pravo, ki naj bo brez komplikacij, nepotrebnih sporov in negotovosti. V tem smislu so po eni strani potrjene vse zakonske zveze, ki so sklenjene po predpisih prejšnjih zakonov. Po drugi strani pa so priznane za veljavne zakonske zveze, sklenjene od 6 aprila 1941. do dne, ko je dobil veljavo ta zakon, pred vojaškimi oblastmi ali pred narodnoosvobodilnimi oziroma ljudskimi odbori. Samo po sebi se razume, da morajo pri teh zakonskih zvezah biti izpolnjeni bistveni pogoji za veljavnost zakonske zveze po tem zakonu in da morajo biti vpisani v poročne maiične knjige. Zakon določa enoleten rok za vpis takih zakonskih zvez in poenostavljen dokazni postopek za obstoj takih zakonov, kjer ni listin, kar zlasti velja za zakonske zveze, sklenjene pred našimi vojaškimi oblastvi med osvobodilno vojno.
Glede uporabe tujega prava zakon v načelu sprejema načela haaške konvencije v duhu recipročnosti in mednarodne solidarnosti. Pogoji za sklenitev zakonske zveze tujega državljana se ocenjujejo po zakonu države, kateri pripada. Pri tem pa uporabljajo naši organi, pristojni za sklenitev zakonske zveze, naš zakon glede ocenitve zadržkov, ki potekajo iz obstoja prejšnje zakonske zveze, sorodstva, duševne bolezni in nerazsodnosti, kakor tudi glede oblike zakonske zveze. Po drugi strani velja glede oblike za veljavno zakonska zveza, ki jo sklenejo naši državljani v inozemstvu po predpisih tamkajšnjega zakona, razen če sta oba zakonca naša državljana in imata svoje prebivališče v FLRJ (84. člen).
Končno s tem, da izroča zakonsko zvezo in zakonske odnose v pristojnost državnim organom, zakon ne jemlje zakoncema možnosti, da po sklenitvi zakona opravita tudi poroko po verskih predpisih. Razumljivo je, da je taka poroka zadeva osebnih odnosov in pojmovanja zakoncev in nima nobenih pravnih posledic. Skladno s takim stališčem našega zakona je, da se poroka, po verskih predpisih ne more opraviti brez dokaza o veljavni sklenitvi zakonske zveze.
IV. — V svoji celoti obdeluje in uporablja zakon o zakonski zvezi o važni in občutljivi tvarini ljudskega življenja temeljna načela- naše ustave o enakopravnosti državljanov, o enakopravnosti ženske z moškim »na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbenopolitičnega življenja*, načela o ločitvi cerkve od države, o svobodi vesti in o zaščiti, ki jo zakon in rodbina uživata od države. Globoko demokratski in sodoben v svojem bivstvu prinaša zakon red, potrebno enotnost in človečnost v tako važne in vsakdanje odnose naših državljanov, kakor so zakonska zveza in zakonski odnosi.
ZAKON O MATIČNIH KNJIGAH
I.	— Zaradi organizacije novega pravnega življenja v naši državi je bilo potrebno, da se poleg ustanove zakonske zveze uredi zlasti tudi vprašanje matičnih knjig. Ker dajejo matične knjige neogiben razvid osebnega stanja državljanov, predstavljajo podlago, na kateri se razvija pravno življene v urejeni družbeni skupnosti in nujno sredstvo za ureditev družbenih in pravnih odnosov. Poseben pomen matičnih knjig je naglašen v četrtem odstavku 26. člena ustave FLRJ, po katerem je razvid rojenih, poročenih in umrlih v pristojnosti države.
Za uresničenje tega ustavnega pravila, ki ima svoj koren v temeljnem stališču naše nove države glede odnosa med cerkvijo in državo, kakor tudi zaradi nujnosti. da se na področju razvida osebnega stanja državljanov uvede red in vodstvo takega razvida uredi skladno s sodobnimi načeli v tej tvarini, je bil izdan zakon o državnih matičnih knjigah. Naša nova država ni mogla prenašati dosedanje neurejenosti in zmešnjave na tem področju, ki sta nastali kot posledica slabosti države in nesposobnosti neljudskih režimov, da bi rešili važna vprašanja družbenega življenja, in ki sta bili plod srednjeveškega pretežnega vpliva cerkve na tem področju. Pogoj za zakonsko ureditev matičnih knjig je bil prav tako novi osnovni zakon o zakonski zvezi,
Zvezek št. 40
2
ki v duhu načela ločitve cerkve od države uvaja obvezni civilni zakon v vsej državi. Uresničenje tega načela na področju zakonske zveze ima neizbežno za posledico tudi ureditev matičnih knjig na novi laični podlagi.
Osnovna značilnost novega zakona o državnih matičnih knjigah je v tem, da se z njim na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije uvajajo enotne državne matične knjige. To pomeni, da bodo odslej vodili knjige o razvidu rojenih, poročenih in umrlih in iz njih dajali izpiske izključno le državni organi. To pa pomeni hkrati tudi to, da bo odslej država sama s svojimi predpisi urejala vse, kar zadeva matične knjige in njih voditev.
Ta laizacija matičnih knjig tako glede predpisov o njih ustroju in vsebini kakor tudi glede organov, ki jih vodijo, ne temelji samo na izrečnem predpisu ustave, temveč ustreza tudi demokratskim in naprednim načelom enakopravnosti vseh državljanov, ne glede na narodnost, raso in veroizpoved, kakor tudi na načelih svobode vesti in verskega prepričanja, ki jih naša ustava razglaša za temeljna načela naše države. Očitno je, da utegne uporaba predpisov verskih organizacij in delovanje cerkvenih organov na področju razvida in ustanovitve dokazov o osnovnih dejstvih, ki so važna za osebno stanje državljana, iti po eni strani samo na škodo načela enakopravnosti in svobode vesti, v praksi pa voditi do ustvarjanja neenakosti med državljani, po drugi strani pa s tem izvajati pritisk na svobodo vesti.
Državljani so bili namreč prisiljeni, da se obračajo na cerkvene organe za vpis dejstev v zvezi z državljanskim stanjem, ki imajo popolnoma državljanskopravnc posledice, a razen tega je bil pogoj za tak cerkven vpis, da so bili poprej opravljeni verski obredi. Iz tega iz-
haja jasno, da se svoboda vesli in enakopravnost državljanov ne glede na narodnost, raso in veroizpoved ne moreta sprijazniti s tem, da bi matične knjige vodili cerkveni organi. Uvedba državnih matičnih knjig in prepustitev njihove voditve izključno državnim organom, sta neogibni tudi zaradi posebnega pomena in namena matičnih knjig, ki so namenjene ugotovijanju in dokazovanju osebnega stanja državljanov in imajo zaradi tega posebno važnost za družbeno življenje m pravne odnose državljanov. Popolno jamstvo za njih pravilno voditev in točno uporabo državnih predpisov o njih, pa je dano samo tedaj, če je njih voditev v rokah državnih organov.
Korenita reforma matičnih knjig je bila nujna tudi zaradi stanja, ki je v tem pogledu vladalo v naši državi do 6. aprila 1941. Predpisi o matičnih knjigah so predstavljali največjo pisanost in neenotnost. Kakor je znano so bile državne matične knjige samo na neznatnem delu državnega ozemlja v Banatu, Bački, Baranji in v Medjimurju. Na vsem ostalem ozemlju smo imeli cerkvene matične knjige, ki so jih vodili cerkveni organi po predpisih verskih organizacij, a le za muslimane so se matične knjige vodile po državnih predpisih. Veroizpovedne matične knjige so bile značilne po tem, da so bili v te knjige vpisani samo pripadniki zadevne veroizpovedi, medtem ko za osebe, ki niso pripadale nobeni priznani veroizpovedi, matičnih knjig nihče ni vodil. Edina izjema v tem pogledu je bilo območje Slovenije in Dalmacije, kjer so državni organi vodili posebne matične knjige za osebe brez konfesije. To je imelo po eni strani za posledico nepopolnost matičnih knjig v teh območjih, in posledico, da ni biio dokaza o osebnem stanju državljanov brez konfesije in državljanov, ki so pripadali nepriznanim konfesijam,
po drugi strani pa neenotnost v voditvi matičnih knjig. Taka neurejenost na področju matičnih knjig in pravna negotovost, ki je bila njena posledica, sta nujno zahtevali neodložno zakonsko ureditev matičnih knjig na novi podlagi in izenačenje predpisov o teh knjigah v vsej državi.
Z uvedbo državnih matičnih knjig je pri nas izvedena reforma, ki je bila v največjem številu civiliziranih držav izvedena že mnogo prej. Državne matične knjige imamo danes med ostalimi v tehle evropskih državah: v SSSR, Franciji, Belgiji, Švici, Rumuniji, Ma-djarski in Nemčiji.
II.	— Temeljna načela novega zakona ustrezajo sodobnim pojmovanjem in potrebam pravilne in smotrne voditve razvida o osebnem stanju državljanov. 1 določbami zakona je zavarovan vpis stanja državljanov, in sicer: rojstva, sklenitve zakona, izreka zakona za neveljavnega, razveza zakona, smrti, razglasitve za umrlega, posvojitve, pozakonitve, priznanja oziroma odrekanja ali ugotovitve očetovstva ali materinstva, podaljšanja očetovske ali varuške oblasti ter spremembe rodbinskega ali rojstnega imena. Zakon ustanavlja tri posebne matične knjige: rojstno, poročno in mrliško. V te knjige sc ne vpisujejo samo rojstvo, sklenitev zakona in smrt, temveč tudi vse spremembe osebnega stanja državljanov.
Matične knjige imajo značaj javnih knjig in je izpiskom iz njih priznana dokazilna moč javnih listin. Po 4. členu zakona se matične knjige vodijo po pravilu pri krajevnih in mestnih oziroma četrtnih ljudskih odborih. Ker pa v današnji fazi naše državne organizacije ne bodo mogli vsi krajevni odbori, zlasti ne odbori v manjših vaseh, voditi matičnih knjig, ker to pcmenj da mora odbor imeti veščega uslužbenca, ki
naj upravlja službo matičarja, je dano pooblastilo ministru za notranje zadeve ljudske republike, da more odrediti, da se pri posameznih krajevnih ali mestnih ljudskih odborih ne vodijo matične knjige samo za njihovo območje, temveč tudi za območje bližnjih krajevnih odborov v mejah istega okraja. Vendar pa sc pri ljudskih odborih, ki vodijo matične knjige tudi za območja drugih krajevnih ljudskih odborov, vodijo posebne knjige za vsako izmed teh ommočij. Poročne matične knjige se vodijo tudi pri naših konzularnih oziroma diplomatskih predstavništvih v inozemstvu in se vanje vpisujejo zakoni, sklenjeni pred konzularnim predstavnikom, po potrebi pa se lahko tem predstavništvom zaupa tudi voditev rojstnih in mrliških matičnih knjig.
Matične knjige vodi pri ljudskem odboru posebej za to postavljeni matičar, ki dela pod neposrednim nadzorstvom določenega člana odbora. To je razumljivo glede na to, da mora matičar imeti potrebno izobrazbo za opravljanje svoje službe. Vendar pa glede na pomanjkanje sposobnih upravnih uslužbencev v vaseh zakon dopušča, da sme biti za matičarja imenovana tudi oseba, ki upravlja kako drugo javno službo, (na primer učitelj, ekonom in podobnoj.
Treba je naglasiti, da je rojstna matična knjiga temeljna in glavna matična knjiga in se vanjo zaznamujejo tudi tisti podatki, ki se vpisujejo v poročne in mrliške matične knjige. Ta sistem zaznamovanja v rojstni matični knjigi podatkov iz ostalih dveh matičnih knjig ima namen, omogočiti, da se iz rojstne matične knjige vidijo vsi podatki, ki določajo državljansko stanje določene osebe in ustvarja tako iz rojstne matične knjige nekakšen državljanski vpisnik.
Da bi bil razvid o osebnem stanju vseh naših državljanov popoln, je -zakon zavaroval, da sc vpišejo, v matične knjige v naši državi vsako rojstvo, sklenitev zakona in smrt našega državljana v inozemstvu, če niso uvedeni v matične knjige, ki se vodijo pri naših konzularnih ali diplomatskih predstavništvih.
V kazenskih določbah zakona so predpisane potrebne kazenske sankcije, da se zagotovi dolžnost prijave tistih oseb, ki so po zakonu dolžne napraviti prijavo kakor tudi sankcije zoper matičarja, ki neopravičeno ne vpiše v matične knjige primerov, ki bi jih moral vpisati.
III.	— Prehodne določbe zakona obsegajo v glavnem dve vrsti važnih odredb. S prvimi je rešeno vprašanje nadaljnje veljavnosti in dokazil ne moči dosedanjih matičnih knjig, ki so se vodile v območju, kjer ni bilo državnih matičnih knjig, in vprašanje organov, ki jih bodo vodili. Nesporno je, da je bilo tem starim matičnim knjigam treba priznati dokazilno moč javnih listin glede dejstev, ki so bila vanje vpisana, preden je dobil veljavo novi zakon o matičnih knjigah, ker samo one morejo dati dokaz o teh dejstvih. Glede organov, ki bodo te knjige vodili in dajali iz njih izpiske, je zakon, upoštevajoč občutljivost cerkve in dejstvo, da cerkve teh knjig doslej niso vodile samo v lastnosti državnih organov, temveč tudi za svoje verske potrebe,- sprejel tako rešitev, po kateri bodo stare veroizpovedne matične knjige vodili še naprej cerkveni organi, hkrati p л je zaradi zavarovanja pravne varnosti določil, da so vodje teh knjig glede voditve dosedanjih matičnih knjig in izdajanja izpiskov iz njih pod nadzorstvom pristojnega državnega matičarja. Prav tako jim je naloženo, da morajo omenjene matične knjige varovati in na zahtevo prizadetih oseb ali državnih or-
Kanov izdajati izpiske iz njih, kakor tudi, da morajo na zahtevo pristojnega matičarja le temu dati te knjige na razpolago v pogled ali prepisovanje. Državljani se lahko zaradi izpiskov iz teh matičnih knjig obračajo bodisi samim vodjem teh knjig, bodisi pristojnemu ljudskemu odboru, ki jim izda izpisek iz njih na podlagi samih knjig neposredno ali na podlagi poročila osebe, ki jih vodi.
Drugo vrsto prehodnih določb sestavljajo predpisi, ki se nanašajo na dokazovanje rojstva, poroke in smrti v primerih, kjer so bile dosedanje matične knjige med vojno uničene ali so izginile, ali če zaradi vojnih razmer niso v matične knjige mogla biti vpisana posamezna rojstva ali smrti. Poleg popolnoma razumljive splošne določbe, da se v primeru uničenja ali izginotja matičnih knjig rojstvo, poroka in smrt morejo dokazovati tudi z drugimi dokazili (s pričami, listinami in podobno), olajšuje zakon zaradi čim hitrejše in lažje ureditve stanja, nastalega v vojni, v katerem so naši narodi utrpeli ogromne človeške izgube, dokazovanje rojstva in smrti med vojno s tem, da dovoljuje njih dokazovanja s potrdilom pristojnega državnega organa, narodnoosvobodilnih odborov, komand in ustanov narodnoosvobodilne vojske ali javnih ustanov (Rdečega križa, bolnic in podobno), oziroma z odločbami pristojnega okrajnega ljudskega odbora, izdanimi po skrajšanem postopku, 53. člen zakona se nanaša na dokazovanje smrti v primerih množičnih usmrtitev, ki so jih izvršili okupator ali njegovi pomagači in v primerih usmrtitev v koncentracijskih taboriščih ali v zaporih v državi ob podobnih pogojih, in določa, da se sme v takih primerih smrt umrlih oseb vpisati v mrliško matično knjigo samo na podlagi odločbe pristojnega okrajnega ljudskega odbora, če so množične ali
skupinske usmrtitve ugotovljene po pristojnem državnem organu in če je dokazano, da je taka oseba bila med tistimi, ki so bili usmrčeni.
V svojem 51. členu ustanavlja zako.t posebno knjigo razvida za vse primere, ki se morajo po zakonu zaznamovati v matičnih knjigah, pa se nanašajo na vpise v starih veroizpovednih matičnih knjigah. Namen tega je, da se razvid, ki ga daje rojstna matična knjiga, zavaruje tudi v primeru, kadar bi bilo treba zaznamovati podatke v dosedanjih rojstnih matičnih knjigah, ki ostanejo pri cerkvenih organih, zaradi česar ne morejo hiti porabljene za vpis kakršnih koli novih podatkov.
Pri koncu je treba pripomniti, da novi zakon o državnih matičnih knjigah prinaša samo glavne in osnovne določbe o osebnem stanju državljanov, da pa hkrati daje pooblastilo ministrom za notranje zadeve ljudskih republik, da predpišejo natančnejše določbe za njegovo izvajanje kakor tudi določbe o sestavu in vodenju matičnih knjig in o ostalih vprašanjih, ki so z njimi v zvezi. Da pa je zavarovana potrebna enotnost pri sestavu in vodenju teh knjig, je zvezni minister za notranje zadeve na podlagi pooblastila iz 56. člena zakona izdal splošna navodila za sestavljanje in vodenje matičnih knjig z dne 4. aprila 1946. in predpisal obrazce za rojstne, poročne in mrliške matične knjige in za vpisnik, ki so objavljeni hkrati s tem zakonom.
Ob zaključku je treba naglasiti, da je novi zakon o državnih matičnih knjigah sodoben in napreden zakon, ki popolnoma ustreza tako nalogi, ki naj jo matične knjige izpolnijo, kakor tudi osnovnim demokratičnim načelom naše nove države.
*
* *
Oba zakona predstavljata pomemben prispevek k izgradnji naše mlade republike, hkrati pa razodevata tudi njeno novo moč in sposobnost za uresničenje demokratske enotnosti ljudskega in državnega življenja v praksi.
V stari Jugoslaviji sta zakonsko pravo in režim matičnih knjig predstavljala popolnoma neizenačeno in zapleteno področje. Ob vsem nasilnem centralizmu in stalnih »skrbeh za nacionalno edinstvo« je bila unitaristična Jugoslavija v 23 letih svojega obstoja nesposobna, da bi izvedla kakršno koli enotnost na teh važnih področjih državnega in ljudskega življenja. Stara Jugoslavija je bila nesposobna, da bi izenačila zakonsko pravo in razvid državljanskega stanja. Ker je živela v kaotičnem in anarhičnem gospodarskem in družbenem redu in ker ni imela za potrebno, da bi uvedla stalnost v 'življenjske odnose državljanov, da je laže vodila svojo centralistično in izkoriščevalsko diktaturo. Centralistična stara Jugoslavija je imela na vseh področjih nerešene odnose, nasprotja in kaotična stanja. Nova Jugoslavija pa, ki je v osvobodilni borbi in v izgradnji nove države rešila temeljna vprašanja enotnosti naših enakopravnih narodov in enotnosti osnovnih ljudskih množic, nadaljuje v času mirnodobske izgradnje svojo politiko duhovno-politične enotnosti naših narodov.
Ta dva zakona dokazujeta, kako federacija, ki je povezana z ljudsko republiko in z ljudsko oblastjo v rokah širokih ljudskih množic oziroma velikanske več/ne ljudstva naše države, poživlja državni sistem, ki od spodaj varno in neizprosno vodi v povezavo in zedinjenje naših narodov in s tem v čvrstost in odporno moč nove države.
n Mw КП' \	urAes iMO
insvabosBi вп	UfivArt .‘)AiW /n ^	wt- \\n\. . ^
w> Uoi Klüoq?. IV liiv J*;'.	. -n^n iibul
«Awn i ...
.ii; ЗД m 04:	Ali' .)ü u\ /i . \.. v )? j
iV/jf... iV.v.u 'U Л iWf.Ub9V\ ЧПП’А l\to !Km
■ ''	■	■ ‘ lilj - H> .•) ,	.■	1	.	. i,i
'•,'1	УЛ\*'.	. л.: .	lA'.
(	x\-)\ lirt v, tfV) ik. 1 n?.'.AB-A	w »to ^iMoe
-V'uiV. влг.-ч .vn^Wi- r. A .U\\ m i,v,9u JI ли «i »o-vVivo.
■I к\-упх -»yi'A	ti'A v.niiiAv:. 4b U ni ;>U\
(	ni м-гЈимАхну.-><■. тзп;л}\^1ш -n m- ii .iior.A
v,ou	iiUi-iWi	\rt r>l> (oiMV'j\ioq i-,.4 liiumi in v»A ubji
змд -Д	Jib ,4от.Цчв ,\Ц >г..(Љо	j >.vnaj,W« ч
-no .ov.nwAU. oAiiß^V.noAüi- ni оп,јкг1\|л\пуЈ' oiovz Ali jQibon '\r< :	л ßtevii џ .уУБ\<05»«\. ihr,\? uv.VDžiinM
i . ui b\.HiV'.>:	,'i'. 'uH0 9П9&913П
4i r,-. .. .i v ni	u>0 н.H’ An,y.y Л.	Ц ^	Bii	\?.nv{ul
lii ..n ii^mioti)	ni-., .ПЧ7 i.nUunj	.,	ib Jcm
Ua-'Wi.V. rtuvion/j. i‘ -.Jona к' јЛочш	\«n<io.V. ,з
oy И'ФЈТО\.	^Aži^Mtnun u.’f, >. ч	i\.	'	. .	i
. ( Лкпвп (\i>.sn iiKoniona aniiiUon лчоЛи oAiiiVon A »A .iiii-mrj'-.iai • fiAi'.A ,hi дпм-.Аок t.u ■ н , ••, г.Т
•)A?nßAl(S / итол! vo 'ii'.oniu rt\> . . ц.\ ftVAoti^ rti....n 'д .•«•j'h • in 'ullb’ r>\.Midq {u j i-.b' slrtn evtekui on'si п> ovi.. - v j ibov'' uoMJ- m ni OMB7 vnbon^ bo < ' •. н , u Uoia^'o i mai - m vobou rtižnn yi.u ,r, us
H.vib svon Гп ГЛ
UKAZ
Po 6. točki 74. člena ustave razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLR.I osnovni zakon o zakonski zvezi, ki sta ga sprejela Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:
OSNOVNI ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI*
UVOD 1 člen
Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.
2.	člen
Zakonska zveza je kot temelj družine pod zaščito države.
Zaradi urejanja družbenih, osebnih in imovinskih posledic zakonske zveze je sklepanje zakonske zveze in odločanje o vseh odnosih, ki izhajajo iz zakonske zveze, izročeno v pristojnost državnih organov, ki jih določa ta zakon.
3.	člen
S tem zakonom so odpravljeni in nadomeščeni vsi dosedanji državni	predpisi o zakonski zvezi.	Uporab-
ljanje drugih predpisov ne more imeti nobenih pravnih posledic zakonske zveze.
* Zaradi večje	jasnostii	in ker se beseda	zakon	v pomenu
»postava« prepogosto	sreča v istem stavku z	besedo	zakon v
pomenu »srb. brak«,	smo za	ta pojem v tem	zakonu	dosledno
pisali zakonska zveza.
(Uredništvo)
I. POGLAVJE
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZAKONCEV
4.	člen
V zakonski skupnosti sta mož in žena enakopravna.
5.	člen
Zakonca sta dolžna drug drugemu biti zvesta in si vzajemno pomagati.
6.	člen
Zakonca imata iste pravice in dolžnosti do otrok; dolžna sta skupno skrbeti za njih nego in vzgojo.
7.	člen
Zakonca se smeta sporazumeti, da bodi njuno skupno rodbinsko lime moževo rodbinsko ime, smeta pa obdržati vsak svoje rodbinsko ime.
Vsak zakonec sme svojemu rodbinskemu imenu dodati rodbinsko ime svojega zakonskega druga.
Zakonca se morata pri sklenitvi zakonske zveze izjaviti o svojem bodočem rodbinskem imenu.
Če se zakonca nista sporazumela na isto rodbinsko ime, prejmejo otroci očetovo rodbinsko ime.
Izjavi zakoncev o njunih rodbinskih imenih se vpišeta v poročno matično knjigo.
8.	člen
O skupnem gospodinjstvu odločata zakonca sporazumno.
Za vzdrževanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi možnostmi.
Vsak zakonec je pri izbiri dela in poklica neodvisen: Kraj skupnega bivališča določata zakonca sporazumno.
9 člen
Imovina, ki jo ima zakonec ob času sklenitve zakonske zveze, ostane njegova last in zakonec obdrži pravico, da jo upravlja in z njo samostojno razpolaga.
10. člen
Imovina, ki jo zakonca pridobita z delom v zakonski zvezi, je njuna skupna imovina.
Koliki je delež vsakega zakonca pri skupni imovini, določi v primeru spora sodišče glede na njegovo prispevanje, upoštevajoč vse okoliščine. Pri tem ni gledati samo na zaslužek vsakega zakonca, temveč tudi "a pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, na njegovo opravljanje domačih del, na skrb za ohranitev imovine in na vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupne imovine.
11 člen
Za obveznosti, ki jih je zakonec imel pred sklenitvijo zakonske zveze in tudi za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, dtug zakonec ne jamči.
Za obveznosti, ki jih v zakonski zvezi prevzame zakonec za tekoče potrebe skupnosti, jamči upnikom tudi drugi zakonec, kakor da jih je sam prevzel.
12.	člen
Zakonca smeta sklepati med seboj vse pogodbe, ki niso v nasprotju z zakoni, in na njih podlagi ustanavljati pravice in obveznosti.
13.	člen
Zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa je nesposoben za delo ali je nezaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec vzdržuje, kolikor je to v njegovi moči.
14.	člen
Natančnejše določbe o imovinskih odnosih med zakonci predpišejo zakoni ljudskih republik.
11. POGLAVJE
SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE
1)	Pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze
15 člen
Za obstoj zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pristojnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.
16.	člen
Za veljavnost zakonske zveze je potrebno, da ob sklenitvi ni nobenega zakonskega zadržka, določenega z zakonom.
Zakonska zveza, sklenjena kljub zakonskemu zadržku, se razglasi za neveljavno.
17.	člen
Zakonska zveza ni veljavna, če ni bilo svobodne privolitve ženina in neveste, temveč je bila privolitev izsiljena ali dana v zmoti.
18.	člen
Nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha (55. člen) ali ni razglašena za neveljavno.
19.	člen
Zakonske zveze ne morejo skleniti umobolne osebe in take, ki niso razsodne.
20.	člen
Ne smejo se sklepati zakonske zveze med krvnimi sorodniki v ravni črti kakor tudi ne med bratom in sestro, polubratom in polusestro, med stricem ali ujcem in nečakinjo, med teto in nečakom in tudi ne med otroki bratov in otroki sester in med otroki polubratov in otroki polusester.
Pristojno okrajno sodišče more slede na narodno pojmovanje in narodne običaje dovoliti zakonsko zvezo med otroki bratov in sester in med otroki polubratov in polusester.
21.	člen
Zakonske zveze ne morejo skleniti tile sorodniki po svaštvu: tast s snaho, zet s taščo, očim s pastorko, mačeha s pastorkom, ne glede na to, ali je zakonska zveza, po kateri so oni prišli v ta razmerja, prenehala ali bila razveljavljena.
Iz važnih razlogov sme pristojno okrajno sodišče dovoliti zakonsko zvezo med omenjenimi sorodniki po svaštvu.
22.	člen
Nezakonsko sorodstvo je za zakonsko zvezo prav tako zadržek kakor zakonsko.
23.	člen
Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara 18 let
Iz opravičenih razlogov sme pristojno okrajno sodišče dovoliti sklenitev zakonske zveze tudi mlajšim.
Preden izda sodišče odločbo, zasliši prosilca in njegove starše, oziroma skrbnika, in pretrese vse okoliščine primera.
24.	člen
Prepovedana je zakonska zveza med posvojiteljem in posvojencem, kakor tudi med varuhom in njegovim varovancem, dokler traja varuštvo.
Iz važnih razlogov sme pristojno okrajno sodišče tem osebam dovoliti sklenitev zakonske zveze.
Zakonska zveza, sklenjena kljub tej zakonski prepovedi ostane v veljav; 'in se ne more razveljavati.
S sklenitvijo zakonske zveze med posvojiteljem in posvojencem preneha posvojitev.
25.	člen
Za izdajanje dovoljenj za sklenitev zakonske zveze v primerih iz 20., 21., 23. in 24. člena tega zakona je pristojno okrajno sodišče, v čigar območju je prebivališče prizadete osebe, če pa nima prebivališča, pa okrajno sodišče, pristojno za kraj njenega bivališča.
2)	Oblika sklenitve zakonske zveze
26.	člen
Zakonska zveza se sme skleniti samo pred pristojnim državnim organom.
Pristojni državni organ, pred katerim se zakonska zveza sklepa, je ljudski odbor, pri katerem se vodijo poročne matične knjige za območje, v katerem imata oba zaročenca ali eden izmed njiju svoje prebivališče, če pa nimata prebivališča, pa ljudski odbor, pristojen za območje, v katerem imata svoje bivališče.
Zaročenca, ki želita skleniti zakonsko zvezo v kakem drugem kraju, smeta zaprositi pristojni ljudski
odbor, da pooblasti ljudski odbor, pristojen za kraj, kjer želita skleniti zakonsko zvezo, da se zakonska zveza sklene pred njim.
27.	člen
V	imenu ljudskega odbora sodeluje pri sklenitvi zakonske zveze predsednik ali član, ki ка določi ljudski odbor.
Razen predsednika ali člana prisostvuj e..sklenitvi zakonske zveze tudi matičar, ki pod nadzorstvom predsednika opravlja vse posle v zvezi s prijavo in z vpisom zakonske zveze v poročno matično knjigo.
28.	člen
Državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ima svoje prebivališče ali bivališče v inozemstvu, sme skleniti zakonsko zvezo pred tamkajšnjim konzularnim predstavnikom ali diplomatskim predstavnikom Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki opravlja konzularne posle
29.	člen
Svoj namen, da skleneta zakonsko zvezo, prijavita zaročenca matičarju pristojnega ljudskega odbora.
V	prijavi dasta zaročenca izjavo, da svobodno sklepata zakonsko zvezo, da za njuno zakonsko zvezo ni zakonskih zadržkov ali prepovedi, in da sta drug drugega poučila o svojem zdravju, zlasti glede tuberkuloze in spolnih bolezni Prijavo napravita zaročenca lahko ustno ali pismeno. O ustni prijavi se sestavi zapisnik.
Prijavi morata zaročenca priložiti izpiske iz rojstne knjige ali ustrezne listnine in kadar je to potrebno, I stino o oprostitvi zakonskega zadržka in dovoljenje pristojnega državnega organa za sklenitev zakonske zveze.
Zvezek Št. 49
3
Zaročenec, ki je preje bil poročen, mora predložiti dokaz, da je njegova prejšnja zakonska zveza prene-liala, ali je bila razglašena za neveljavno.
30.	člen
Preden se opravi sklenitev zakonske zveze, se predsednik ljudskega odbora prepriča, ali je prijava v redu in ali so ji priložene potrebne izjave in listine.
Zaročene* opozori na vse zakonske zadržke in prepovedi za sklenitev zakonske zveze in se prepriča o tem, ali je njuni zakonski zvezi na poti kak zakonski zadržek ali prepoved ali kaka okoliščina, po kateri je mogoče sklepati, da ni svobodne privolitve zaročencev
Predsednik ljudskega odbora je dolžan zavrniti sklenitev zakonske zveze, če ugotovi, da po zakonu ni dovoljena.
31.	člen
Zoper zavrnitev pristojnega organa, da bi opravil poroko, je dopustna pritožba na okrajni ljudski odbor
Odločba okrajnega ljudskega odbora, s katero dovoli sklenitev zakonske zveze, je dokončna.
Zoper odločbo okrajnega odbora, s katero je potrjena odločba o zavrnlitvi sklenitve zakonske zveze, se smeta zaročenca pritožiti na okrožni odnosno oblastni ljudski odbor; njegova odločba je dokončna.
Vlaganje teh pritožb ni vezano na rok.
32.	člen
Zakonska zveza se sklepa v posebej določenih uradnih prostorih.
Zakonska zveza se sme skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to važne razloge.
33.	člen
Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh bodočih zakoncev, dveh prič, predsednika oziroma določenega člana ljudskega odbora in matičarja.
Priča pri sklepanju zakonske zveze sme biti vsaka polnoletna oseba.
34.	člen
V posebno opravičenih primerih sme okrajni ljudski odbor, pristojen za kraj prebivališča odnosno zadnjega bivališča zaročenca, temu dovoliti, da sklene zakonsko zvezo po pooblaščencu.
Pri sklepanju zakonske zveze sme biti samo ena stran zastopana po pooblaščencu.
Pooblastilo mora biti izdano v obliki javne listine in v njem mora biti natančno navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj skleniti zakonsko zvezo.
Zakonska zveza po pooblaščencu se sme skleniti najpozneje v treh mesecih, ko je bilo izdano pooblastilo.
35.	člen
Predsednik ljudskega odbora se na podlagi listin 'n izjav prič in samih bodočih zakoncev prepriča, ali sta to osebi, ki sta prijavili nameravano sklenitev zakonske zveze.
Nato prebere predsednik določbe 4 do 13. člena 1. Poglavja tega zakona o pravicah in dolžnostih zakoncev.
Nato vpraša vsakega zaročenca posebej, ali je vo-Han skleniti zakonsko zvezo z navzočnim zaročencem.
Po njunih potrdilnih odgovorih razglasi predsednik, da je med njima zakonska zveza sklenjena.
36.	člen
Privolitev za sklenitev zakonske zveze, ki sta jo izjavila zakonca, se vpiše v poročno matično knjigo, nato pa se v tej knjigi podpišejo zakonca, priči, predsednik ljudskega odbora ali njegov namestnik in matičar.
Takoj po vpisu v poročno matično knjigo se izda zakoncema potrdilo o sklenitvi zakonske zveze (izpisek iz poročne matične knjige).
37.	člen
Po sklenitvi zakonske zveze se smeta zakonca, če to želita, poročiti po verskih predpisih.
Osebe, ki opravljajo poroko po verskih predpisih, ne smejo opraviti poroke, dokler jim zakonca ne dokažeta z izpiskom iz poročne matične knjige, da sta sklenila zakonsko zvezo.
Hi. POGLAV.IE
NEVELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE
38.	člen
Zakonsko zvezo, pri katere sklenitvi niso bili izpolnjeni pogoji za obstoj zakonske zveze, je šteti, kakor da je niti ni bilo. (15. člen).
Neobstoječa zakonska zveza nima nobenih posledic zakonske zveze in zakonca iz take zakonske zveze veljata, kakor da nista nikoli bila zakonca
Vendar ima razglasitev zakonske zveze za neobstoječo glede zakonca, ki ni vedel za pomanjkljivost, katera je povzročila neobstoj zakonske zveze, posledice, ki nastopajo z razveljavljenjem zakonske zveze.
Za otroke iz neobstoječe zakonske zveze veljajo isti predpisi kakor za otroke iz razveljavljene zakonske zveze. (52. člen).
39.	člen
Zakonska zveza se sme razveljaviti samo v primerih, ki so izrečno določeni v zakonu
40.	člen
Neveljavna je zakonska zveza, ki je bila sklenjena ob času, ko je še trajala prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev.
Če zakonca v postopku za razveljavljenje njune zakonske zveze navedeta, da prejšnja zakonska zveza ni bila veljavna, je najprej razsoditi o veljavnosti prej-Snje zakonske zveze in se njuna zakonska zveza le razveljavi, če se prejšnja zakonska zveza razglas1 za neveljavno.
Nova zakonska zveza, sklenjena ob času, ko je še trajala prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev, se ne razveljavi, če ie prejšnja zakonska zveza medtem prenehala
41.	člen
Neveljaven je zakon, k; ga sklene umobolna oseba ali oseba, ki ni sposobna razsojati.
42.	člen
Neveljavna je zakonska zveza med krvnimi sorodniki ali med sorodniki po svaštvu, med katerimi zakon ne dovoljuje zakonske zveze.
Če je bila sklenjena zakonska zveza med krvnimi sorodniki ali sorodniki po svaštvu, med katerimi je zakonska zveza možna samo z dovoljenjem sodišča (20 in 21. člen), sme sodišče, pri katerem je bila vložena tožba za razveljavljenje zakonske zveze, dati to dovoljenje pozneje.
43.	člen
Neveljavna je zakonska zveza, pri katere sklenitvi nista bila navzočna oba zakonca ali en zakonec in pooblaščenec dnigega (34 člen).
44.	člen
Neveljavna je zakonska zveza, če je zakonec privolil v njeno sklenitev iz strahu, povzročenega z resno grožnjo.
45.	člen
Neveljavna je zakonska zveza, sklenjena v zmoti glede osebe zakonca, pri kateri je drugi zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, pa je sklenit zakonsko zvezo z drugo, alj je sklenil zakonsko zvezo z določeno osebo, ki pa ni bila tista, za katero se je izdajala,
Neveljavna je zakonska zveza, sklenjena v zmoti o bistvenih lastnostih zakonca, ki bi bile drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi bit zanje vedel, in ki delajo skupno življenje neznosno.
Trajna nevarna ali težka bolezen, protinaravne navade, spolna nesposobnost, prejšnja obsodba zaradi nečastnega dejanja, nosečnost žene z drugim, nečasten poklic pomenijo nekaj primerov bistvenih lastnosti in imajo za posledico neveljavnost zakonske zveze, če je bil drugi zakonec glede njih v zmoti.
4(i. člen
Neveljavna ie zakonska zveza, ki ni bita sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev.
47.	člen
Pravica tožbe za razveljavljenje zakonske zveze iz katerega koli vzroka, navedenega v 40., 4L, 42., 43. in
4fi členu tega zakona, pripada zakoncema in vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi, kakor tudi lavnemu loüilcu.
Po prenehanju duševne bolezni ah nesposobnosti razsojanja sme tožbo za razveljavljenje zakonske zveze, sklenjene ob Času, ko je trajala duševna bolezen ali nesposobnost razsojanja katerega izmed zakoncev, vložiti samo eden ali drugi zakonec.
Tožba za razveljavljenje zakonske zveze iz vzrokov, omenjenih v prvem odstavku tega člena, se sme vložiti tudi po prenehanju zakonske zveze.
Pravica tožbe za razveljavljenje zakonske zveze ne zastara,, kolikor ni v zakonu določenega kaj drugega.
48.	člen
Razveljavljenje zakonske zveze, ki je bila prisiljena ali sklenjena v zmoti, sme zahtevati samo zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo.
Razveljavljenje zakonske zveze ni moči zahtevati, če je poteklo leto dni od dne, ko je sila minila, ali je bila zmota spoznana, zakonca pa sta ta čas živela skupaj.
49.	člen
Po tožbi staršev odnosno varuha sme sodišče, ko pretrese vse okoliščine, razveljaviti zakonsko zvezo, ki .io je brez dovoljenja pristojnega sodišča sklenila oseba mlajša od 18 let.
50.	člen
Pravica tožbe za razglasitev zakonske zveze za neobstoječo in pravica tožbe za razveljavljenje zakon-
ske zveze,ne preideta na dediče, dediči tožilca pa smejo nadaljevati že začeto postopanje.
51.	člen
Če se zakonska zveza razveljavi, preneha učinek zakonske zveze z dnem, ko je bila razveljavljena.
Po razveljavljenju zakonske zveze dobi vsak zakonec rodbinsko ime, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze.
52.	člen
V razveljavljeni zakonski zvezi rojem otroci so zakonski.
Za razmerje med starši in otroci veljajo v primeru razveljavljenja zakonske zveze isti predpisi kakor v primeru razveze.
53.	člen
Imovinski odnosi med zakoncema, katerh zakonska zveza je razveljavljena, se rešijo kakor v primeru razveze, pri tem pa je z zakoncem, ki je ob času sklenitve zakonske zveze vedel za vzrok neveljavnosti, ravnati kakor z zakoncem, po katerega krivdi je bila zakonska zveza razvezana.
54.	člen
Zakonec, k; ob sklenitvi zakonske zveze ni vedel za nedostatek, zaradi katerega je zakonska zveza razveljavljena, obdrži darila, ki mu jih je zaradi zakonske zveze ali med zakonsko zvezo dal drugi zakonec ali kdo drugi.
Pravico ima, da zahteva vrnitev daril, ki jih je podaril drugemu zakoncu, če je ta ob sklenitvi zakonske zveze vedel za nedostatek, zaradi katerega je zakonska zveza razveljavljena.
IV.	ROGLA V.IE
NEHANJE ZAKONSKE ZVEZE
55.	člen
Zakonska zveza neha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za umrlega jn z razvezo zakonske zveze.
56.	člen
Ce je zaradi neskladnosti narav, trajnega nesporazuma, nepremagljivega sovraštva ali iz katerega koli drugega vzroka zakonsko razmerje toliko omajano, da je skupno življenje neznosno, sme vsak zakonec zahtevati razvezo.
Šteti je zlasti, da je skupno življenje zakoncev neznosno, če oba 'zakonca sporazumno zahtevata razvezo in navajata za to upravičene razloge. Če je zakonsko razmerje omajano izključno po krivdi enega zakonca, 'ima pravico zahtevati razvezo samo drugi zakonec.
57 člen
Zakonec sme zahtevati razvezo zaradi prešuštva drugega zakonca.
Pravica tožbe ugasne po preteku enega leta, ko je zakonec zvedel za prešuštvo.
58.	člen
Zakonec, kateremu je njegov zakonski drug stregel po življenju, sme zahtevati razvezo.
Razvezo je moči zahtevati tudi tedaj, če je drugi zakonec samo vedel, da nekdo tretji streže po življenju njegovemu zakonskemu drugu, pa ga ni zavaroval ali obvestil.
59.	člen
Zakonec, s katerim njegov zakonski drug grdo ravna ali ga težko žali ali mu s svojim nečastnim življenjem ali drugače dela skupno življenje neznosno, sme zahtevati razvezo.
60.	člen
Razvezo je moči zahtevati zaradi neozdravljive duševne bolezni zakonca ali zaradi njegove nesposobnosti razsojanja, nastale po sklenitvi zakonske zveze.
61.	člen
Zakonec, ki ga je njegov zakonski drug zlobno ali brez upravičenega razloga zapustil, sme po šestih mesecih zahtevati razvezo.
62.	člen
Zakonec sme	zahtevati	razvezo,	če je njegov	za-
konski drug izginil in o njem dve leti-ni glasu
Če je zakonec	izginil v	vojni, je	razvezo moči	zahtevati samo tedaj,	če je poleg tega	preteklo leto	dni,
odkar so prenehale sovražnosti.
63.	člen
Zakonec sme	zahtevati	razvezo,	če je njegov	za-
konski drug obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper koristi ljudstva in države ali za kako drugo nečastno dejanje, ali če je obsojen na kazen odvzema prostosti daljšo od treh let.
64.	člen
Zakonec, ki je pri sklenitvi zakonske zveze spremenil rodbinsko ime, dobi po razvezi rodbinsko ime, ki ga je nosil pred sklenitvijo zakonske zveze.
Obdržati sme rodbinsko ime, ki si ga je vzel pri sklenitvi zakonske zveze, £e je bila zakonska zveza-razvezana po krivdi drugega zakonca.
65.	člen
Dedna pravica, k; jo zakon priznava zakoncema, preneha z razvezo zakonske zveze.
Razvezani zakonec izgubi tudi pravico zahtevati koristi, ki so zanj določene v oporoki ali v kaki drugi izjavi poslednje volje, ki jo je njegov bivši zakonski drug dal pred razvezo.
66.	člen
Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati.
Ostala darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna imo-vinskemu stanju darovalca, se morajo vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko ie nastal vzrok za razvezo.
Zakonec, ki ni kriv razveze, obdrži vsa darila, ki jih je prejel od zakonca, po čigar krivdi je zakonska zveza razvezana.
Namesto odsvojenih daril je vrniti vrednost ali stvar, prejeto zanje.
67.	člen
Skupna imovina, ki sta si jo zakonca pridobila med* zakonsko zvezo, se deli po deležu prispevka vsakega-izmed zakoncev.
68.	člen
V sodbi, s katero se izreče razveza, odloči sodišče Slede varstva, vzgoje in preskrbe skupnih otrok.
Če se starši o tem niso sporazumeli ali če njih sporazum z.a otroke ni koristen, odloči sodišče, ko pretrese vse okoliščine, ali naj vsi otroci ostanejo v varstvu in vzgoji pri enem izmed njih, ali naj eni ostanejo pri materi, drugi pa pri očetu, ali pa naj se vsi zaupajo 'kaki tretji osebi ali ustanovi.
Sodišče sme zaupati nego in vzgojo otrok tudi tistemu izmed staršev, po čigar krivdi je bila zakonska zveza razvezana, če to zahtevajo koristi otrok
Drugi zakonec, kateremu otroci niso zaupani, ima pravico z njimi osebno občevati, če ni sodišč^ odredilo kaj drugega glede na koristi otrok.
Sodišče spremeni na zahtevo razvezanega zakonca ali varuškega organa svojo odločbo o negi in vzgoji •otrok in o razmerju razvezanih zakoncev do njune •skupne dece, če to zahtevajo spremenjene razmere.
69.	člen
Višino prispevka za vzdrževanje in vzgojo otrok ■določi pristojno sodišče v sorazmerju s sredstvi vsakega izmed staršev. Vsak izmed staršev sme zahtevati, naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi njihovim spremenjenim imovinskim razmeram,
70.	člen
Nepreskrbljeni zakonec, ki je nesposoben za delo ali je nezaposlen, a ni kriv razveze, ima pravico zahtevati, da se mu s sodbo, s katero se zakonska zveza razvezuje, prisodi določen znesek za preživljanje v breme drugega zakonca ustrezno njegovim sredstvom.
Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo prejema, sklene novo zakonsko zvezo, ali če sodišče po ocenitvi vseh okolnosti spozna, da je razvezani zakonec ni vreden.
71.	člen
Pravica tožbe za razvezo ne preide na dediče, tožilčevi dediči pa smejo nadaljevati že začeto postopanje, da bi dokazali utemeljenost tožbe.
Če se utemeljenost tožbe dokaže, izgubi preživeli zakonec pravico do dedovanja za umrlim zakoncem in pravico do koristi iz oporoke ali iz kake druge izjave poslednje volje.
Darila, ki jih je preživeli zakonec dobil od svojega bivšega zakonskega druga, kakor tudi darila, ki mu jih je sam dal, se vračajo po pravilih, ki veljajo za razvezo. (H6. člen).
V.	POGLAVJE
PRISTOJNOST, T02BE IN ZAČASNE ODREDBE V ZAKONSKIH SPORIH
72.	člen
Za tožbe o ugotovitvi obstoja ali neobstoja zakonske zveze, tožbe za razveljavljenje zakonske zveze in-tožbe za razvezo zakonske zveze, je pristojno okrožno sodišče, v čigar območju sta zakonca imela svoje zadnje skupno bivališče. Tožilec sme vložiti tožbo tudi pri okrožnem sodišču, v čigar območju je prebivališče oziroma bivališče toženca.
Če zakoncu nista imela skupnega bivališča v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, je tožbo vložiti pri okrožnem sodišču, v čigar območju je prebivališče odnosno bivališče toženca Če toženec nima prebivališča in tudi ne bivališča v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, je tožbo vložiti pri okrožnem sodišču, v čigar območju je prebivališče odnosno bivališče tožilca.
Če tožilec v primerih iz prejšnjega odstavka nima-svojeg» prebivališča in tudi ne bivališča v Federativni.
ljudski republiki Jugoslaviji, odredi Vrhovno sodiSče Federativne ljudske republike Jugoslavije, katero okrožno sodišče bodi pristojno.
73.	člen
Za umobolnega zakonca m za zakonca, ki je nesposoben razsojanja, sme tožbo vložiti njegov skrbnik, toda samo z dovoljenjem skrbstvenega organa.
74.	člen
Tožbe v zakonskih stvareh se smejo vlagati tudi po pooblaščencu.
V pooblastilu mora biti posebej navedeno, kakšno tožbo naj pooblaščenec vloži in iz katerih vzrokov.
75.	člen
Zakonec, ki je odpustil dejanje, zaradi katerega je !tnoči zahtevati razvezo, ne more več vložiti tožbe na osnovi tega dejanja.
76.	člen
Toženec sme s svoje strani vložiti tožbo za razveljavljenje ali za razvezo zakonske zveze pri sodišču, pri katerem je tožen.
Odločba o obeh tožbah se izda z isto sodbo.
Nasprotna tožba se sme vložiti tudi iz tistih vzrokov za razvezo, iz katerih se zaradi odpustitve ali zaradi izteka roka, določenega za vložitev, tožha ne bi mogla več vložiti.
77.	člen
V	zakonskih sporih sme sodišče odred'ti izvedbo dokaza po uradni dolžnosti.
78.	člen
V	sodbi, s katero se izreka razveza, se ugotovi tudi vzrok ali vzroki razveze, če pa se ugotovi krivda
za razvezo, pa se ugotovi tudi, ali le k^iva ena ali obe strani.
79.	člen
Zoper sodbo okrožnega sodišča v zakonskem sporu se more nezadovoljna stran pritožiti na višje sodišče.
Rok za pritožbo je petnajst dni.
80.	člen
Pri vsaki tožbi za razvezo poskusi predsednik okrožnega sodišča ali sodnik, ki ga on določi, spravo zakoncev.
Predsednik sme napotiti zakonce zaradi poskusa sprave pred sodnika okrajnega sodišča, v čigar območju imata svoje prebivališče ali bivališče.
Na poskus sprave morata biti poklicana oba zakonca.
81.	člen
Na zahtevo ene strani v zakonskem sporu ali po uradni dolžnosti odredi sodišče začasne odredbe o tem. kam naj se skupni nedoletni otroci spravijo in kako naj se preskrbijo, ter glede stanovanja in preskrbe nepreskrbljenega zakonca.
Začasne odredbe trajajo do konca spora, sodišče Pa jih sme spremeniti na utemeljeno zahtevo ene ali druge strani.
VI.	POGLAVJE
UPORABA INOZEMSKEGA PRAVA
82.	člen
Pogoji za sklenitev zakonske zveze tujega državljana se ocenjujejo po zakonu države, katere držav-Ijan je.
Določbe tega zakona o zadržkih, ki izhajajo iz obstoja prejšnje zakonske zveze, sorodstva, duševne bolezni in nesposobnosti razsojanja pa veljajo tudi za tujega državljana, ki želi skleniti zakonsko zvezo pred' pristojnim organom Federativne ljudske republike Jugoslavije.
83.	člen
Oblika sklenitve zakonske zveze, predpisana s tem zakonom, je obvezna v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji tudi za tujega državljana.
84.	člen
Glede oblike je veljavna zakonska zveza, ki jo sklene državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije v inozemstvu po predpisih tamkajšnjih zakonov,, razen če sta oba zakonca državljana Federativne ljudske republike Jugoslavije in imata svoje prebivališče v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
85.	člen
Zakonska zveza, v kateri je eden izmed zakoncev državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije, sme biti razglašena za neveljavno, ne glede na to, kje in v kakšni obliki je bila sklenjena, samo iz vzrokov, ki jih določa zakon Federativne ljudske republike Jugoslavije
86.	člen
Če sta oba zakonca tuja državljana, smejo sodišča' v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izreči razvezo njune zakonske zveze samo iz vzrokov, ki sOi
določeni hkrati v zakonih držav, katerih državljana sta, in v zakonu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Vil. POGLAVJE KAZENSKE DOLOČBE
87.	člen
Uradna oseba, ki vedoma sodeluje pri sklenitvi zakonske zveze, katera po zakonu ni dopustna, se kaznuje z odvzemom prostosti ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti.
Z isto kaznijo se kaznuje tudi matičar, ki je s svojim dejanjem zavestno omogočil sklenitev zakonske zveze, ki po zakonu ni dopustna.
Za dejanja iz prejšnjih odstavkov, storjena iz malo-marnostii, se storilec kaznuje z denarno kaznijo do 1.000.— dinarjev.
88.	člen
Predstavnik verske skupnosti, ali druga oseba, ki v nasprotju s 37. členom tega zakona izvrši obred poroke po verskih predpisih, preden je bila sklenjena zakonska zveza pred pristojnim državnim organom, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z denarno kaznijo do 20.000,— dinarjev.
89.	člen
Kdor sklene zakonsko zvezo, čeprav je vedel za kak zakonski zadržek ali prepoved, ki jih določa ta zakon, se kaznuje, kolikor s tem ni storil kaznivega dejanja dvoženstva ali kakega drugega dejanja, za katero je z drugimi predpisi določena težja kazen, s prisilnim delom brez odvzema prostosti do enega leta ali v denarju do 10.000.— dinarjev.
Zvezek it. 49
4
VIII POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 90 člen
Zakonska zveza, sklenjena prej, preden je dobil ve-veljavo ta zakon, je veljavna, če je bila sklenjena v skladu s predpisi, ki so tedaj veljali.
Zakonska zveza, sklenjena prej, preden je dobil veljavo ta zakon, ki po prejšnjih zdkonih ne bj bila veljavna, se ne more razglasiti za neveljavno, če vzrok neveljavnosti ni določen v tem zakonu.
91.	člen
Zakonske zveze, sklenjene v času od 6. aprila 1941. do dne, ko je dobil veljavo ta zakon, pred vojaškimi oblastvi ali narodnoosvobodilnimi oziroma ljudskimi odbori, se priznajo za veljavne, če so bili izpolnjeni pogoji iz 16., 18., 19. in 20. člena tega zakona.
Te zakonske zveze, razen zvez, ki so bile sklenjene pred ljudskimi odbori in vpisane v matične knjige, se morajo prijaviti zaradi vpisa v matično knjigo najpozneje v enem letu po dnevu, ko dobi veljavo ta zakon.
Zahtevo za vpis v matično knjigo sme predložiti s potrebnimi dokazili vsak zakonec matičarju, pristojnemu za kraj, kjer je bila zakonska zveza sklenjena, ali za kraj zadnjega skupnega bivališča zakoncev. Če zakonca nista živa, sme vpis v poročno matično knjigo zahtevati tudi druga oseba, ki ima od tega pravno korist.
Sklenitev odnosno obstoj teh zakonskih zvez se smeta dokazovati z listinami ali s pričami.
Če se ena stran upira vpisu v poročno matično knjigo, ali je umrl eden ali oba zakonca, je zahtevek za vpis v poročno matično knjigo predložiti okrajnemu sodišču, pristojnemu za kraj, kjer je bila zakonska zveza sklenjena, ali za kraj zadnjega skupnega biva-
lišča zakoncev. Sodišče odloči o tem po zaslišanju vseh prizadetih oseb.
Če se zahtevek za vpis v poročno matično knjig-o ne predloži v določenem roku, veljal da zakonske zveze ni, otroci take zakonske zveze pa veljajo za zakonske. (38. in 52. člen.)
92.	člen
Določbe tega zakona o osebnih pravicah in dolžnostih zakoncev in o prenehanju zakonske zveze veljajo od dne, ko dobi ta zakon veljavo, tudj za zakonske zveze, sklenjene prej, in za zakonske spore, ki tečejo.
Z zakoni ljudskih republik bodo predpisane določbe o imovinskih odnosih med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih, preden je ta zakon dobil veljavo.
93.	člen
Rokj za izvajanje kake pravice, določeni s tem zakonom, veljajo tudi za pravice, nastale poprej, če te še obstajajo, ter začno zanje teči z dnem, ko dobi ta zakon veljavo
94 člen
Od dne, ko dobi ta zakon veljavo, so za zakonske spore pristojna samo ljudska sodišča.
Izjemno od prejšnjega odstavka dokončajo sodišča, ki so bila po dosedanjih predpisih pristojna za odločanje o zakonskih sporih po verskih predpisih, tiste zakonske spore, glede katerih je bila do objave tega zakona že izrečena sodba v prvi stopnji, če se katera izmed strank temu ne upira. Če se prvostopna sodba razveljavi ali če o njej ne bi bila izdana dokončna odločba v treh mesecih od dne, ko je dobil veljavo ta zakon, sme odločbo o zakonskem sporu izreči samo
4*
95.	Člen
Sodišče sme po svoji svobodni oceni upoštevati dokaze, izvedene v postopanju pred sodišči, ki so bila doslej pristojna za reševanje zakonskih sporov po verskih predpisih. Zaradi tega so ta sodišča na zahtevo ljudskega sodišča dolžna poslati njemu v pogled zahtevane spise o sporu, ki se je vodil pred njim.
Takse, plačane v postopku pred temi sodišči, se vračunajo v zakonskem sporu pred sodiščem, pristojnem po tem zakonu.
96.	člen
Na osnovi sodbe o ločitvi od mize in postelje, izdane po pristojnem sodišču, preden je dobil veljavo ta zakon, izreče pristojno sodišče (72. člen) na zahtevo ene stranke razvezo.
97.	člen
Z zakoni ljudskih republik se smejo predpisati pogoji in način potrditve zakonskih zvez, sklenjenih, preden je ta zakon dobil veljavo, katerim se je po prejšnjih predpisih oporekala veljavnost.
98.	člen
Ta zakon dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
U. štev. 181.
Beograd, 3. aprila 1946.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije
Sekretar	Predsednik
M. Peruničič 1. r. .	dr. I. Ribar I. r.
(Ta zakon je objavljen v 29. številki »Uradnega lista Federativne ljudske republike Jugoslavije« z dne 9. aprila 1946).
UKAZ
Po 6. točki 74. člena ustave razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLRJ zakon o državnih matičnih knjigah, ki sta ga sprejela Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:
ZAKON
O DRŽAVNIH MATIČNIH KNJIGAH
I.	Poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za razvid osebnega stanja državljanov se vodijo državne matične knjige.
Državne matične knjige vodijo samo državni organi, odrejeni s tem zakonom.
2.	člen
V matične knjige se vpisujejo tale dejstva: rojstvo, sklenitev zakona, razglasitev zakona za neveljavnega, razveza zakona, smrt, razglasitev za mrtvega, posvojitev, pozakonitev, priznanje oziroma zanikanje in ugotovitev očetovstva in materinstva, podaljšanje očetov-
ske ali varuške oblasti ter spremembe rodbinskega 'n rojstnega imena.
V ta namen se vodijo posebne rojstne, poročne in mrliške matične knjige.
3.	člen
Državne matične knjige so javne knjige.
Dejstva, vpisana v matičnih knjigah in ki se z njimi dokazujejo, veljajo za resnična, dokler se sodno ne dokaže nasprotno.
Izpiski iz matičnih knjig imajo dokazilno moč javnih listin.
4.	člen
Matične knjige se vodijo pri krajevnih in mestnih oziroma četrtnih ljudskih odborih.
Minister za notranje zadeve ljudske republike lahko odredi, da se pri posameznih krajevnih ali mestnih oziroma četrtnih ljudskih odborih vodijo matične knjige tako za njihovo območje kakor tudi zia območje bližnjih krajevnih ljudskih odborov v mejah istega okraja
5.	člen
Matične knjige vodi posebej za to postavljen matičar kot uslužbenec ljudskega odbora Kadar je zadržan, ga zastopa odrejeni mu namestnik.
Matičarja postavlja in mu odreja namestnika izvršilni odbor okrožnega odnosno oblastnega ljudskega odbora.
Za matičarja je lahko postavljena tudi oseba, ki opravlja kako drugo javno službo.
6.	člen
Če sta matičar in njegov namestnik začasno zadržana, da ne moreta opravljati službe, ali sta po pred-
piših o upravnem postopku oba izključena ali izločena, odredi izvršilni odbor pristojnega okrajnega alj mestnega oziroma četrtnega ljudskega odbora osebo, ki naj začasno opravlja matičarsko službo, mora pa o tem takoj obvestiti okrožni odnosno oblastni ljudski odbor,
7.	člen
Višj; nadzorstveni organ nad delom matičarja je neposredni višji ljudski odbor.
8.	člen
Zakoni, ki se sklenejo pred konzularnim ali diplomatskim predstavnikom FLRJ v inozemstvu, se vpišejo v poročne matične knjige, ki se vodijo pri teh predstavništvih.
Minister za zunanje zadeve lahko sporazumno z zveznim ministrom za notranje zadeve odredi, da konzularna in diplomatska predstavništva FLRJ v inozemstvu vodijo, kjer je potrebno, tudi rojstne in mrliške matične knjige za državljane FLRJ v inozemstvu.
V primerih iz prejšnjih odstavkov opravlja službo matičarja uslužbenec, ki ga odredi starešina predstavništva.
9.	člen
Poleg izvirnika mat čnih knjig se vodi tudi prepis izvirnika.
Matične knjige se zaključujejo konec vsakega leta, potrjeni prepis pa se najdalje do 15. januarja naslednjega leta pošlje višjemu nadzorstvenemu organu, da ga shrani.
Predstavništva FLRJ v inozemstvu pošljejo konec vsakega leta do navedenega rokia ministrstvu za zu-
nanje zadeve prepise matičnih knjig, ki jih vodijo. To ministrstvo daje tudi izpiske iz teh knjig.
O vsakem poznejšem vpisu ali zaznambi, napravljenem v izvirniku matične knjige, mora matičar sestaviti potrjen prepis in ga poslati organu, pri katerem se hrani prepis matične knjige, da ga vpiše vanj.
10.	člen
Vpis v matične knjige se mora napraviti, brž ko je izjava podana alj je dospela listina, na podlagi katere je opraviti vp s. V knjigi se mora navesti dan vpisa.
Matičar sme vpisati v matično knjigo samo to, kar stranke pred njim izjavijo ali kar izhaja iz listine.
11.	člen
Matičar mora strankam (prijavitelju) in pričam prebrati vpis in to v knjigi potrditi.
Vpis podpišejo stranke (prijavitelj) in matičar, vpis o sklenitvi zakona pa podpišejo poleg njih še uradna oseba, pred katero je zakon sklenjen, in priče.
Ce so stranke, ki sklepajo zakon, ali njih priče nepismene, pristavijo svoj znak, kar potrdi s svojim podpisom priča, ki je za to posebej poklicana.
Ce se kdo brani podpisati, zapiše to matičar v knjigo.
12.	člen
Ce so razlogi za dvom o resničnosti prijave ali se to sicer izkaže za potrebno, se mora matičar na primeren način prepričati o resničnosti prijave.
13.	člen
Rojstvo ali smrt se prijavljata ustno alj pismeno matičarju, v čigar območju sta se dogodila.
14 člen
Rojstvo na železnici, ladji ali letalu se prijavi matičarju kraja, v katerem se je potovanje končalo.
Smrt na železnici, ladji ali letalu se prijavi matičarju kraja, kjer je bil umrli pokopan.
15.	člen
Rojstvo ali smrt, ki sta bila prijavljena po 30 dneh, odkar sta se dogodila, sme matičar vpisati v matične knjige samo po odobritvi višjega nadzorstvenega organa. ki stvar poprej preišče
16.	člen
V vseh primerih, kjer je določeno, da se neko dejstvo, ki je predmet vpisa, zaznamuje v kateri drugi matičm knjigi, je matičar dolžan, da v treh dneh to zaznamuje v tej drugi matični knjigi poleg vpisa, na katerega se dejstvo nanaša
Če matične knjige v kateri je treba napraviti zaznambo, ne vodi isti matičar, ki je pristojen za vpis, je slednji dolžan, da v treh dneh obvesti o izvršenem vpisu mat čarja, ki vodi matično knjigo, v kateri je treba napraviti zazn-ambo.
Če se matična knjiga, v kateri je treba napraviti zaznambo, vodi v inozemstvu, se obvestilo o izvršenem vpisu pošlje v navedenem roku ministrstvu za zunanje zadeve.
17.	člen
Popravki v matičnih knjigah se smejo napraviti samo na podlagi odločbe okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju je matičarjev sedež.
Zoper odločbo okrajnega ljudskega odbora je dopustna pritožba na okrožni oziroma oblastni ljudski odbor, čigar odločba je dokončna.
Napako, ki jo matičar opazi, preden zaključi vpis, sme sam popraviti, pripisati, pa mora o tem pripombo.
18.	člen
Priziadetim osebam je dovoljen brezplačen pogled v matične knjige.
Na njihovo zahtevo jim matičar izda izpisek iz matičnih knjig
19.	člen
Prijave in vpisj v matične knjige so prosti taks.
20.	člen
Če sta oba izvoda matičnih knjig uničena ali sta izginila, je moči rojstvo, poroko ali smrt dokazati z drugimi listinami ali s pričami.
21.	člen
Če matičar odkloni uradno dejanje, ki ga je pO’ tem zakonu dolžan storiti, ali ga opravi nepravilno, sme prizadeta stranka zahtevati odločbo ljudskega odbora, čigar uslužbenec je matičar.
Zoper to odločbo ima stranka pravico pritožbe na izvršilni odbor okrožnega oziroma oblastnega ljudskega odbora, čigar odločba je dokončna.
POSEBNE DOLOČBE
11. poglavje
Rojstna matična knjiga
22 člen
V rojstno matično knjigo se vpisuje:	rojstvo,
posvojitev, pozakonitev, priznanje oziroma zanikanje in ugotovitev očetovstva ali materinstva, podaljšanje
očetovske ali varuške oblasti in sprememba rodbinskega in rojstnega imena.
23.	Člen
Rojstvo deteta se mora prijaviti najpozneje v petnajstih dneh od dneva rojstva.
Če se rodi mrtev otrok, se mora to prijaviti v 24 urah po rojstvu.
24.	člen
Rojstvo je dolžan prijaviti otrokov oče. Če ga ni ali če tega ne more storiti, so rojstvo dolžni prijaviti babica al-i zdravnik, ki sta pomagala pri porodu, oseba, v katere stanovanju je bil porod, in mati, brž ko je za to sposobna, a šele, če teh oseb ni, najbližji sosedje, ki so zvedeli za rojstvo.
Rojstvo, ki se je dogodilo v porodišnici, bolnici, sanatoriju alj v drugi podobni ustanovi, so vedno dolžne prijaviti uprave teh ustanov.
25.	člen
V rojstno matično knjigo se vpišejo: dan, mesec, leto, ura in kraj rojstva; rodbinsko in rojstvo ime in spol otroka; rodbinsko in rojstno ime, leta starosti, državljanstvo, narodnost, poklic in bivališče staršev
26 člen
Če ob prijavi otrokovo ime še ni določeno, so starši oziroma varuh dolžni, da to prijavijo naknadno najpozneje v dveh mesecih od dneva rojstva. Po tem roku se sme otrokovo ime vpisati samo po odobritvi višjega nadzorstvenega organa.
27.	člen
Rodbinsko in rojstno ime očeta nezakonskega otroka se vpišeta samo tedaj, če ta pred matičarjem osebno prizna očetovstvo, ali če je njegovo priznanje dokazano z javno listino, kakor tudi v vsakem drugem primeru, ki ga določa zakon.
28.	člen
Najdba novorojenega otroka se mora prijaviti najpozneje naslednji dan ljudskemu odboru, v čigar območju je bil najdenček najden. V prijavi se morajo navesti kraj, čas in okoliščine, v katerih je otrok najden
O prijavi se sestavi zapisnik, v katerega se vpišejo še tile podatki: verjetna starost otroka, spol, dano ime, telesni znaki na otroku, opis obleke in ostalih stvari ki so bile pr; njem najdene, ustanova, kateri je bil otrok oddan, ali oseba, kateri je bil izročen v skrb, ter podatki o osebah, ki so otroka našle.
Matičar vpiše na podlagi tega zapisnika najdenčka v rojstno matično knjigo z navedenimi podatki.
29.	člen
Na podlagi odločbe pristojnega državnega organa mora matičar v rojstni matični knjigi zaznamovati pozneje ugotovljene starše otroka, njegovo pozakonitev, posvojitev ali razdrtje posvojitve,
Pristojni državni organ mora svojo odločbo poslati matičarju v 15 dneh.
30.	člen
V rojstni matični knjigi zaznamuje matičar izjavo o priznanju očetovstva ali materinstva, ki jo po rojstvu dasta otrokov oče ali mati.
Prav tako je ravnati tudi v drugih, z zakonom ck>-ločenih primerih ugotovitve ali zanikanja očetovstva ali materinstva.
31.	člen
Če se otrokova mati in oče po .njegovem rojstvu poročita, se poziakonitev otroka zaznamuje v rojstni matični knjigi ob sklenitvi zakona, a najpozneje v dveh mesecih po tem
32.	člen
Odločba pristojnega državnega organa o podaljšanju očetovske ali varuške oblasti, kakor tudi odločba o spremembi rodbinskega ali rojstnega imena, se zaznamujeta v rojstni matični knjigi. Taka odločba se mora poslati pristojnemu matičarju v 15 dneh
III.	Poglavje Poročna matična knjiga
33.	člen
Matičar ljudskega odbora, pred katerim je zakon sklenjen, mora sklenjeni zakon takoj vpisati v poročno matično knjigo. Vpis podpišejo zakonca, priče pri poroki, uradna oseba, pred katero je zakon sklenjen, in matičar
Če se sklene zakon po pooblaščencu, se pooblaščenec podpiše za tistega zakonca, katerega zastopa.
34.	člen
V poročno matično knjigo se vpišejo: rodbinsko in rojstno ime, dan, mesec, leto in kraj rojstva, državljanstvo, narodnost, poklic, prejšnje zakonsko stanje in bivališče zakoncev; dan, mesec, leto, in kraj sklenitve zakona; rodbinsko in rojstno ime staršev zakoncev;
rodbinsko in rojstno ime in bivališče prič pri poroki; rodbinsko in rojstno ime uradne osebe, pred katero je zakon sklenjen, in matičarja; izjave zakoncev o njunih rodbinskih imenih
Ce enega zakonca pri sklenitvi zakona zastopa pooblaščenec, se vpišejo tudi njegovo rodbinsko in rojstno ime ter bivališče
35.	člen
Sklenitev zakona se zaznamuje tudi v rojstni matični knjigi.
Pravnomočno sodbo, s katero se zakon razglasi za neveljavnega ali se izreče razveza zakona, pošlje sodišče pristojnemu matičarju, da jo zaznamuje v rojstni in poročni matični knjigi.
IV.	Poglavje Mrliška matična knjiga
36.	člen
V mrliško matično knjigo se vpisuje smrt in sodna razglasitev za mrtvega.
37.	člen
Smrt se mora prijaviti matičarju najpozneje v treh dneh od dneva smrti ali najdbe mrliča.
38.	člen
Prijavo so dolžni napraviti sorodniki, ki so živeli skupaj z umrlim Če teh ni ali če ne morejo tega napraviti, so dolžne prijavo napraviti druge osebe, ki so živele skupaj z umrlim, ostali sorodniki, ki so zvedeli za smrt, in osebe, v katerih stanovanju se je smrt dogodila, če pa teh ni, pa najbližji sosedje, ki so zvedeli za smrt. Kadar je najden mrlič, je dolžna napraviti
prijavo uradna oseba, ki je mrliča našla, ali ki ji je bilo to prijavljeno.
Smrt osebe, umrle v bolnici, vojašnici, zaporu in drugih podobnih ustanovah, so vedno dolžne prijaviti uprave teh ustanov.
O izvršeni smrtni kazni obvesti sodišče matičarja, da to vpiše v mrliško matično knjigo.
39.	člen
Preden se smrt prijavi matičarju, se sme pogreb opraviti samo z dovoljenjem krajevnega ali mestnega oziroma četrtnega ljudskega odbora.
O danem dovoljenju obvesti ljudski odbor takoj pristojnega matičarja.
40.	člen
Za vpis smrti je treba ob prijavi predložiti potrdilo o smrti, izdano od ljudskega odbora kraja, kjer je oseba umrla, če pa to ni mogoče, morata smrt potrditi dve priči.
Če je najden mrlič, se priloži zapisnik, ki ga je o tem sestavila pristojna uradna oseba.
41.	člen
V mrliško matično knjigo se vpišejo: rodbinsko in rojstno ime umrlega; dan, mesec, leto, ura in kraj smrti, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, narodnost, poklic, rojstni kraj in zadnje bivališče (ulica in hišna številka) umrlega; zakonsko stanje, rodbinsko in rojstno ime zakonskega druga, če je bil umrli poročen, vdovec ali razvezan, rodbinsko in rojstno ime staršev umrlega; rodbinsko in rojstno ime ter bivališče prijavitelja.
Pri vpisu neznanega mrliča se vpišejo samo znani podatki.
42 člen
Pravnomočno odločbo, s katero je nekdo razglašen za mrtvega, pošlje sodišče zaradi vpisa v mrliško matično knjigo tistemu matičarju, v čigar območju je bilo zadnje bivališče osebe, razglašene za mrtvo. Če je ta kraj neznan ali je v inozemstvu, se odločba pošlje matičarju, v čigar območju je rojstni kraj te osebe, če pa njen rojstni kraj ni v območju FLRJ, pa se pošlje matičarju, pristojnemu za kraj, kjer je sedež sodišča.
V mrliško matično knjigo se vpišejo poleg podatkov iz 41. člena tega zakona naziv sodišča, ki je izdalo odločbo, številka in datum odločbe in dan, ki je v sodni odločbi ugotovljen kot verjetni dan smrti.
43. člen
Smrt in tudi razglasitev za mrtvega se zaznamujeta v rojstni matični knjigi.
V.	Poglavje
Vpis rojstva, sklenitve zakona in smrti državljanov FLRJ v inozemstvu
44 člen
Rojstvo, sklenitev zakona in smrt državljanov FLRJ v inozemstvu, ki niso vpisani v matične knjige, katere se vodijo pri predstavništvih FLRJ v inozemstvu, se morajo vpisati v domače matične knjige.
Vpis se opravi na podlagi matičnega izpiska, izdanega od inozemskih matičnih organov, ki gia mora predložiti prizadeta stranka, ali na podlagi matičnega izpiska, poslanega v smislu mednarodnih konvencij.
Izjemno od prejšnjega odstavka se vpis rojstva lahko izvrši po odobritvi višjega nadzorstvenega organa tudi na podlagi drugih dokazov
Za vpis rojstva je pristojen tisti matičar, v čijfar območju je skupno prebivališče ali bivališče staršev, če pa tega nimajo, ali je neznano, pa matičar, pristojen za kraj zadnjega bivališča očeta oziroma matere. Za vpis sklenitve zakona je pristojen tisti matičar, v čigar območju je prebivališče odnosno bivališče ženina ali neveste, če pa tega nimata, ali je neznano, pa matičar njunega zadnjega bivališča odnosno matičar rojstnega kraja. Za vpis smrti je pristojen matičar, v čigar območju je bilo zadnje bivališče umrlega.
Če se po prejšnjem odstavku ne more določiti pristojni matičar, se vpis napravi v matične knjige pri ljudskem odboru na sedežu vlade ljudske republike, katere državljani so osebe, ki jih je vpisati.
VI.	Poglavje Kazenske določbe
45.	člen
Kdor brez opravičenega vzroka v predpisanem roku ne da prijave, ki jo je obvezan dati po 23., 24., 37. in 38. členu tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000.— dinarjev.
V primeru neizterljivosti se denarna kazen zamenja s prisilnim delom brez odvzema prostosti skladno z zakonom o vrstah kazni.
Zoper storilca se postopek sploh ne začne, če je prijavo o pravem času napravila druga oseba.
Kazen izreče krajevni, mestni oziroma četrtni ljudski odbor, ki postopa po uradni dolžnosti ali po prijavi ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige.
Zoper odločbo o kazni se lahko vloži pritožba na neposredno višji ljudski odbor.
Zvezek št. 49
5
46.	člen
Matičar ali njegov namestnik, ki rojstva, sklenitve zakona, smrti ali drugih dejstev, navedenih v prvem odstavku 2. člena tega zakona, brez razloga ne vpiše v zato predpisano matično knjigo, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti do šest mesecev ah z denarno kaznijo do 1.000.— dinarjev, kolikor s tem ne stori hujšega kaznivega dejanja.
Za sojenje teh dejanj so pristojna okrajna sodišča
47.	člen
Če se v postopku zaradi dejanj iz 45. in 46. člena tega zakona izkaže, da je potrebno naknadno izvršiti vpis ali zaznambo v matičnih knjigah, obvesti o tem organ, pristojen za postopek zoper storilca, višji nadzorstveni organ, ki poskrbi za vpis ali zaznambo.
VII.	Poglavje
Prehodne in končne določbe
48.	člen
Matične knjige (rojstne, poročne in mrliške knjige), ki so jih po dosedanjih predpisih vodili v območju, kjer ni bilo državnih matičnih knjig, kakor tudi izpiski iz njih, imajo tudi nadalje dokazno moč javnih listin glede dejstev, vpisanih vanje, preden je dobil veljavo ta zakon.
49.	člen
Osebe, ki vodijo matične knjige, omenjene v 48. členu tega zakona, jih morajo čuvati in na zahtevo prizadetih oseb ali državnih organov izdati izpiske iz knjig o vpisih, opravljenih, preden ie dobil veljavo ta zakon. Na zahtevo pristojnega mat’čarja so te osebe
dolžne dati te knjige v pogled ali prepisovanje. Osebe iz prejšnjega odstavka so glede vodstva dosedanjih matičnih knjig in izdajanja izpiskov iz njih pod nadzorstvom pristojnega državnega matičarja.
50.	člen
Osebe, ki prekršijo predpise, ki veljajo za čuvanje matičnih knjig iz 48. člena tega zakona, in nočejo izdati izpiska iz njih ali ne dajo državnemu matičarju na njegovo zahtevo knjig na razpolago, se kaznujejo z odvzemom prostosti do šest mesecev ali z denarno kaznijo do 5 000.— dinarjev.
Za sojenje teh dejanj so pristojna okrajna sodišča.
51.	člen
Matičarji vod jo posebno knjigo o vseh primerih, ki se morajo po tem zakonu zaznamovati v rojstnih matičnih knjigah, a se nanašajo na vpise v matičnih knjigah iz 48. člena tega zakona.
Take primere zaznamuje v posebno knjigo tisti matičar, v čigar območju je rojstni kraj odnosno bivališče te osebe.
52.	člen
Če so bile dosedanje matične knjige med vojno uničene ali so izginile, ali če zaradi vojnih razmer niso v matične knjige vpisani posamezni primeri rojstva ali smrti, se na zahtevo prizadetih oseb vpišejo ta dejstva v matične knjige, določene po tem zakonu, če so potrjena s potrdilom katerega koli sedanjega državnega organa, narodnoosvobodilnega odbora, komande ali ustanove narodnoosvobodilne vojske ali javne ustanove (Rdečega križa, bolnice in podobno), ki so jih ti izdali na podlagi svojih knjig in spisov ah na podlagi
5*
osebne vednosti svojega osebja ali moštva iz svojega sestava. Za vpis je potrebna odobritev neposredno višjega ljudskega odbora.
53.	člen
Če so posamezne osebe med vojno izgubile življenje v množičnih usmrtitvah, ki so jih izvršili okupator ali njegovi pomagači v koncentracijskih taboriščih, v zaporih v državi ali ob podobnih pogojih, se na zahtevo prizadete osebe vpiše smrt umrlega \ mrliško matično knjigo, če so množične ali skupinske usmrtitve ugotovljene po pristojnem državnem organu (Državni komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev ali drugih) in če je dokazano, da je oseba bila med tistimi, ki so bili usmrčeni. Vpis se napravi samo na podlagi odločbe okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju je umrli ime! svoje prebivališče odnosno zadnje bivališče, s katero se na podlagi navedenih dokazov potrjuje, da je ta oseba umila ob omenjenih pogojih, in odreja vpis njene smrti v mrliško matično knjigo.
Ta odločba se objavi na običajen način v kraju prebivališča odnosno zadnjega bivališča umrlega in se prizadete osebe zoper njo lahko pritožijo v 15 dneh od dne objave. Po preteku tega roka pošlje okrajni ljudski odbor predmet z morebitnimi pritožbami okrožnemu odnosno oblastnemu ljudskemu odboru, ki izda dokončno odločbo. Pravnomočno odločbo o ugotovitvi smrti pošlje okrajni ljudski odbor pristojnemu matičarju, da jo vpiše v mrliško matično knjigo.
54.	člen
Če so bile dosedanje matične knjige med vojno uničene ali so izginile, ali zaradi vojnih razmer niso
v matičnih knjigah vpisani posamezni primeri rojstva in smrti, pa ni moči uporabiti postopka, določenega v 52 in 53. členu tega zakona se rojstvo in smrt, kakor tudi poroke, ki so bili vpisani v uničenih ali izginulih matičnih knjigah, lahko dokažejo tudi z drugimi dokazili. Za sodno razglasitev za umrlega veljajo v teh primerih posebni predpisi.
55.	člen
Rojstva v času od 6. aprila 1941, do dne, ko je dobil veljavo ta zakon, ki iz katerega koli razloga niso vpisana v matičnih knjigah, morajo starši otroka, če pa teh ni, osebe ali ustanove, pri katerih je otrok, prijaviti matičarju v šestih mesecih od dne, ko je dobil veljavo ta zakon, da Jih vpiše v rojstno matično knjigo.
Kdor v tem roku ne da prijave v smislu prejšnjega odstavka, se kaznuje s kaznijo, ki jo določa 45. člen tega zakona.
Rojstne matične knjige za osebe, rojene po 1. januarju 1900., ki so uničene ali so izginile, se morajo obnoviti v enem letu.
56.	člen
Natančnejše določbe za izvajanje tega zakona, kakor tudi določbe o sestavu in vodstvu državnih matičnih knjig, o prijavljanju podatkov, o obnovi (rekonstrukciji) uničenih matičnih knjig, o prepisovanju matičnih knjig iz 49. člena tega zakona predpišejo ministri za notranje zadeve ljudskih republik na osnovi splošnih načel, ki jih izda zvezni minister za notranje zadeve.
Prav tako predpišejo ministri za notranje zadeve ljudskih republik določbe o prenosu dosedanjih vpisov iz matičnih knjig, ki so jih vodili narodnoosvobodilni odbori, v nove matične knjige.
57.	člen
Ta zakon dobi obvezno moč 30. dan po njegovi objavi v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
U. štev. 164.
Beograd, 1. aprila 1946.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije
Sekretar	Predsednik
Mile Peruničič 1. r.	dr. I. Ribar, 1, r.
(Ta zakon je objavljen v 29. številki »Uradnega lista Federativne ljudske republike Jugoslavije« z dne 9. aprila 1946.)
Po 56. členu zakona o državnih matičn h knjigah predpisujem
SPLOŠNA NAVODILA
ZA SESTAVLJANJE IN VODSTVO DRŽAVNIH MATIČNIH KNJIG
A.	Splošne določbe
1)	Rojstne, poročne in mrliške matične knjige so enake velikosti in se vodijo enotno v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji po obrazcih, ki so sestavni del teh navodil. Okvir obrazca je 35. 5 X 24 cm. Med notranjim okvirjem obrazca in pregiba mora biti prazen prostor širok najmanj 3 cm. Velikosti in razmerje stolpcev in razpredelkov za vpise, kakor tudi vrsta in velikost črk, se morajo prilagoditi izvirnim obrazcem, ki jih pošlje ministrstvo za notranje zadeve FLRJ ministrstvom za notranje zadeve ljudskih republik.
2)	Za vse območje krajevnega odnosno mestnega (četrtnega) odbora se vodi ena rojstna, poročna in mrliška matična knjiga.
Matične knjige, kj se vodijo kri kakem ljudskem odboru za njegovo območje in za območje bližnjih krajevnih ljudskih odborov (drugi odstavek 4. člena zakona), se vodijo posebej za območje vsakega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora.
3)	Izvirnik mistične knjige mora bit: vezan v trde platnice iz močnega materiala. Na prvi nepaginirani naslovni strani mora stati naziv matične knjige (rojstna, poročna, mrliška), naziv krajevnega odnosno mestnega (četrtnega) ljudskega odbora, za katerega območje se knjiga vodi, naziv okraja in okrožja, datum prvega vpisa s prvo zaporedno številko v knjigi, datum zadnjega vpisa z zadnjo zaporedno številko, podpis matičarja, ki je napravil prvi vpis in podpis matičarja, ki je knjigo zaključil. Listi knjig morajo biti prešiti z vrvico in njeni konci zapečatenj z rdečim pečatnim voskom na isti strani na dolo'čenem mestu. Izpod tega zapiše neposredno višji ljudski odbor potrditev, koliko paginiranih strani ima matična knjiga.
Število paginiranih strani za izvirnik matične knjige odredijo ministri za notranje zadeve Ijudsk h republik tako, da ima matična knjiga najmanj toliko paginira-n h strani, kolikor jih je potrebno za vpisovanje v enem letu.
4)	Prepis izvirnika matične knjige se vodi na nevezanih obrazcih, na kakršnih se vod: sam izvirnik. Obsega toliko strani, kolikor jih je potrebnih, da se more prepisati izvirnik za zadevno leto.
5)	Vpisi v matične knjige se opravljajo v uradnih prostorih ljudskega odbora. Samo izjemno, če se :a-kon sklene izven uradnih prostorov ljudskega odbora, se sme vpis v poročno matično knjigo opraviti na kraju, kjer se je sklenil zakon.
6)	Vpisi v mat čne knjige se opravljajo po vrstnem redu prijiav oziroma po vrsti, kakor so prihajale listine, na osnov! katerih se vpis opravlja. Vsak vpis nosi zaporedno številko in obsega prostor, določen za en vpis. Vsi vpisi kakor tudi zaznambe se morajo vpisat; v ustrezne stolpce matičnih knjig.
Ob koncu koledarskega leta se vp sj zaključijo s potrditvijo matičarja o številu v tem letu opravljenih vpisov. Vpisi naslednjega leta se začnejo na naslednji strani in nosijo nove zaporedne številke začenši od I Ko se matična knjiga popiše, se vpisi nadaljujejo v novi z nadaljevanjem zaporednih številk prejšnje knjige.
7)	Dnevi se vpisujejo z arabskimi številkami in z besedami,, meseci z besedami, letnice pa z arabskimi številkami. Ure se računajo in vpisujejo s številkami od 0 do 24.
8)	Vpise v izvirnik matične knj ge opravlja po pravilu matičar lastnoročno.
9)	Vpisi morajo biti čitljivi, jasni in brez prečrta-vanja. Brisanje in popravljanje besedila v matični knjigi nista dovoljena. Napake se smejo popraviti samo tako, da se v ustreznim stolpcu vpiše pripomba, ki jo matičar potrdi.
10)	Poznejši vpisi in popravk: po odločbah pristojnih organov, ki se v isto matično knjigo vpišejo po temeljnem vp su, kakor tudi zaznambe, ki se v smislu 16. člena zakona o državnih matičnih knjigah vpišejo v drugo matično knjigo, se vpisujejo v stolpec »Poznejši vpisi in zaznambe«.
11)	Matičar mora ob vsakem vpisu v matično knjigo izpolniti statistični listek za vsak primer rojstva, poroke ali smrti.. Obrazce za statistične listke z vsemi potrebnimi navodili predpiše Državni statistični urad.
B.	Rojstna matična knjiga
12)	Izjava očeta nezakonskega otroka o priznanju očetovstva, ki jo du ob vpisu rojstva, se vpiše v stolpec »Pripombe in popravki«.
V stolpec »Poznejši vpisi in zaznambe« se vpišeio vsi poznejši vpisi, ki se nanašajo na tenreljni vpis (po-
znejša ugotovitev staršev otroka., pozakonitev, posvo-j-tev, razdrtje posvojitve, ugotovitev oziroma zanikanje očetovstva ali materinstva, podaljšanje očetovske ali varuške oblasti, odločba o spremembi rodbinskega ali rojstnega imenia), kakor tudi zaznambe o sklenitvi zakona, razglasitvi zakona za neveljavnega, o razvezi zakona in o smrti. Pri vsakem poznejšem vpisu je treba staviti številko in datum odločbe pristojnega organa, na osnovi katere se je opravil vpis v matično knjigo, nazen, če opravlja matičar vpis po uradni dolžnosti na osnovi določb samega zakona o državnih matičnih knjigah in drugih predpisih.
C.	Poročna matična knjiga
13)	Izjave zakoncev o rodbinskih imenih in druge izjave, ki se po veljavnih predpisih vpisujejo v poročno matično knjigo pri sklenitvi zakona, je vpisati v stolpec »Izjave zakoncev o njunih rodbinskih imenih in druge izjave«.
14)	V stolpcu »Rodbinsko in rojstno ime pooblaščenca ali tolmača« zapiše matičar nad rodbinskim in rojstnim imenom, ali je ta oseba pooblaščenec ali tolmač.
15)	Za zakone, ki so bili sklenjeni v inozemstvu, je v stolpec »Rodbinsko in rojstno ime uradne osebe, pred katero je zakon sklenjen«, vpisati inozemskega organa, pred katerim je bil zakon sklenjen.
16)	V stolpec »Poznejši vpisi in zaznambe« se vpisujejo vsi poznejši vpisi, ki se nanašajo na temeljni vpis (razglasitev zakoija za neveljavnega in razvezo zakona). Pri vsakem poznejšem vpisu je navesti vselej številko in datum odločbe pristojnega organa, na osnovi katere se vpis opravlja.
Č. Mrliška matična knjiga
17)	Pri sodni razglasitvi za umrlega se poleg ostalih podatkov v ustreznih stolpcih vpiše v stolpec »Dan, mesec, leto in ura smrti« dan, ki je v sodni odločbi ugotovljen kot verjeten dan smrti, v stolpec »Pripombe in popravki« pa se vpiše naziv sodišča, ki je izdalo odločbo ter številko in datum odločbe.
18)	Pri vpisu smrti, ki je nastopila z izvršitvijo smrtne kazni, se v stolpec »Pripombe in popravki« vpiše številka in dan uradnega sporočila o izvršitvi smrtne kazni.
19)	Za neznanega mrliča se v stolpec »Rodbinsko i:n rojstno ime« vpiše označba »Neznan«, čez ostale stolpce pa se navede številka in datum zapisnika organa o najdbi mrliča, podatki o spolu, starosti in posebnih znakih in drugi važni podatki.
20)	V stolpec »Poznejši vpisi« je vpisati vse poznejše vpise, ki se opravijo po temeljnem vpisu (ugotovitev istovetnosti neznanega mrliča, razveljavljenje odločbe o razglasitvi nekoga za umrlega ter popravki na osnovj odločbe pristojnega organa).
D.	Vpisniki
21)	Poleg vsake matične knjige (rojstne, poročne in mrliške) se vodi abecedni vpisnik po priloženem obrazcu. Vsiak temeljni vpis v matično knjigo je takoj vpisati v vpisnik.
V vpisnik, ki se vodi poleg poročne matične knjige, je vpisati oba zakonca po njunih rodbinskih imenih do sklenitve zakona
E.	Posebna matična knjiga
22)	Posebna matična knjiga po 51. členu zakona o državnih matičnih knjigah je iste oblike kakor roj-
stna matična knjiga. Na njej mora biti označba »Posebna matična knjiga poznejših vpisov in zaznamb v smislu 51. člena zakona o državnih matičnih knjigah«.
Matičar, ki je opravil vpis, katerega je treba zaznamovati v posebni matični knjigi, pošlje hkrati S sporočilom pristojnemu matičarju tudi vse podatke, ki se vpisujejo v posebno matično knjigo, kolikor jih ima. Na osnovi tega sporočila vpiše pristojni matičar vse podatke v posebno matično knjigo, v stolpcu »Pripombe in popravki« pa vpiše številko in datum sporočila, na osnovi katerega se vpis ali zaznamba opravljata.
Posebna matična knjiga je dokaz samo za dejstva, ki so predmet poznejšega vpisa oziroma zaznambe.
F.	Izpiski iz matičn.h knjig
23)	Izpiski iz rojstnih, poročnih in mrliških matičnih knjig se izdajo na obrazcih, ki so istovetni s samimi obrazci, po katerih se vodijo te knjige, in obsegajo vse podatke, ki so v matičnih knjigah. Na izpisku se doda datum izdaje in podpis matičarja, ki izpisek izda.
Za izpiske iz matičnih knjig po 48, členu zakona o državnih matičnih knjigah se stranke lahko obrnejo neposredno na osebe, ki vodijo te knjige, ali na ljudski odbor, v čigar območju so te knjige. V tem zadnjem primeru izda pristojni matičar stranki izpisek iz omenjenih knjig.
G.	Prehodne določbe
24)	Z dnem, ki dobi veljavo zakon o državnih matičnih knjigah, se morajo vse dosedanje državne matične knjige, kakor tudi matične knjige, ki so se po dosedanjih predpisih vodile v območju, kjer ni bilo dr-
žavnih matičnih knjig, zaključiti z navedbo zadnje tekoče številke vpisa, Zaključitev matičnih knjig iz 48. člena zakona o državnih matičnih knjigah potrdi pristojni državni matičar.
Štev, 3182
Beograd, 4. aprila 1946.
Minister za notranje zadeve
A. Ranković I. r.
(Ta splošna navodila so objavljena v 28. številki »Uradnega lista Federativne ljudske republike Jugoslavije« z dne 9. aprila 1946.)
si Ч!;и>1 (fit ,(i( yoti'ini'Jli.X i.r-i^ r	’-Knl
!hq. Л /
Л 'ji -•'<'■	' ./
ii!	'
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		

DRŽAVNE MATIČNE KNJIGE
ROJSTNA MATIČNA KNJIGA
i V-
Zvezek St. 4f)
6
Matii
ran
MRLIŠKA MATIČNA KNJIGA
ripombe in popravk;
5ö
VPISNIK MATIČNE KNJIGE
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
00000478612
10	Zbirka materialno-kazenskih pred-
pisov s predgovorom dr. Jožeta Vilfana. (V vseh štirih narodnih jezikih.) — —----------------------12.—
11	Zbirka zakonov in predpisov o agrarni reformi in kolonizaciji, s predgovorom Sl. M. Nešovića
(V vseh štirih narodnih jezikih.) 15.—
12	Zbirka zakonov o organizaciji so-
dišč, konfiskaciji, amnestiji in pomilostitvi s predgovorom in komentarjem. (V vseh štirih narodnih jezikih.)----------------------20.—
13	Zbirka predpisov o postavljanju, napredovanju in upokojitvi državnih uslužbencev s predgovorom (Razprodano)
14	Zakon o Ustavodajni skupščini,
Zakon o tisku in Zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, s predgovorom dr.
Leona Gerškoviča. (V vseh štirih
narodnih	jezikih.)---------------10.—
16 Zbirka zakonov in predpisov o socialnem zavarovanju. (Razprodano.)
19	Zbirka zakonov in predpisov o reguliranju delovnih odnosov. — 15 —
20	Zakon o taksah s pravilnikom za
njegovo izvajanje. (V vseh štirih narodnih	jezikih.)---------------10.
22 Ustava FLRJ (na boljšem papirju) --------------------------------10.—
22a Ustava FLRJ (popularna izdaja) 3.— 22b Ustava FLRJ (minijaturna izdaja) 4.— 35 Zbirka predpisov o valorizaciji s komentarjem in praktičnimi primeri — — — --------------------------80.—
41 Zakon o neposrednih davkih s pravilnikom za njegovo Izvajanje.
(V vseh štirih narodnih jezikih) 40.— 49 Osnovni zakon o zakonski zvezi in zakon o državnih matičnih knjigah. (V vseh štirih narodnih jezikih) ------------------------------15.—
.
UNIV. KNJIŽNICA Ljubljana
H,
109480




CENA 15.— DINARJEV


Tisk Državne tiskarne — Beograd