NOVI TEDNIK^
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek.
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
29. marec 1990 • številka 13 • leto XU¥ • cena 8 dinarjev
Revščina ni ie
stvar maleriainega
šestčlanska družina Motohovih iz Primoža pri Šentjurju živi v majhni
leseni bajti, šestero ljudi spi v majhni sobi, oče štirih otrok, Alojz Motoh
pa je prepričan, da družini prav nič ne manjka. Bi šentjurska sociala pri
tem lahko kakor koli posredovala, ksg ukrenila? Ne. Oče Motoh odklanja
vsakršno pomoč. Reportažo smo zapisali in jo slikovno opremili na
strani 20.
Kandidati S cela
Objavljamo dokončne sezname list in kandidatov za skupščini občin Celje in Laško (str. 15-19),
nekatere zbore republiške skupščine, predstavljamo pa tudi vse nosilce strankarskih list za republi-
ški družbenopolitični zbor (str. 8). Veliko volilnih informacij in mnenj boste našli tudi v rubriki
Agitrop in med dogodki.
Počaicajte
nelcaj tednov!
Bela tehnika je pri nas precenjena, smo ugo-
tovili v trgovinah na Celjskem, kjer smo ko-
nec prejšnjega tedna prodsgalcem zastavljali
nadležna vprašanja. Vendar pa se tega zave-
dajo tudi v trgovinah, saj nikjer ne hranijo več
zalog tovrstnega blaga - razprodsoo, kar pač
imsoo, zdaj pa čakajo na cenejše stroje in apa-
rate. K^j pa vi? Boste čakali, ali jo boste mah-
nili čez mejo? Pri odločitvi vam bo morda
v pomoč tabela na 6. strani.
V nedeljo bodo
Odprli
Savinjski gal
v Mozirju
Po navadi so zname-
tiiti Savinjski gaj v Mo-
zirju odpirali okrog pr-
vomajskih prazničnih
dni, letos pa ga bodo
že v nedeljo, 1. aprila.
Znano je namreč, da
karava letos nekoliko
prehiteva. V Gaju že
9Veto številne narcise
in drugo cvetje, tako
bi bilo škoda, če ne
01 bilo obiskovalcev že
^edaj. Slovenski vrt-
•^arji so se potrudili in
storili vse, da se bodo
Pbiskovalci lepo in pri-
jetno počutili.
Poiitiif s pilotskim značajem
Štefan Korošec iz politike pravzaprav še ni odšel, pa se vanjo na nek način spet vrača. V intervjuju tedna na 5. strani govori
o svojih političnih in diplomatskih načrtih, napadih iz Srbije, Celju in reševanju regijskih težav.
Ogrožena divjad
človeška družba do živali ni nič kaj prijazna. Onesnažuje jim okolje, posega
v naravno ravnotežje in jih ogroža z vsakodnevno malomarnostjo in objest-
nostjo. Uničena gnezda, poginjeni mladiči, povožene srne, pogoreli gozdovi...
.Je človek pozabil, da so na svetu tudi druga živa bitja? Stran 11. ]
Fotografija Edo Emspieder
Morje
nas čaka
Vse je nared za izlet 100 kmečkih žensk na
morje. Stran 11.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
2. STRAN-29. MAREC 1990
DOGOOi
Jugoslavije izpred nekaj let ni več
¥ državi so se družbene razmere korenito spremenile, ugotavljalo borci
»Borčevska organizacija
se v predvolilnem obdobju
ni opredelila za nobeno
stranko, podpirala bo vse,
ki imajo v svojih programih
zapisan demokratični soci-
alizem«, so poudarili borci
s Celjskega na svojem zboru
prejšnjo sredo. Prav tako so
se pridružili načelnemu do-
govoru v Sloveniji, da borci
podpirajo kandidaturo Mi-
lana Kučana za predsedni-
ka republiškega predsed-
stva, na volitvah pa bodo
s svojimi glasovi podprli
kandidate ZKS-Stranke de-
mokratične prenove in So-
cialistične zveze - SZDL.
Borci so za ključno preiz-
kušnjo pri svojem opredelje-
vanju do političnih strank iz-
brali njihov odnos do NOV.
Menijo, da so v Sloveniji
stranke, ki imajo do tega
vprašanja pozitiven, nevtra-
len oziroma izredno negati-
ven odnos. Slednji se izraža
v izrazitem pojavu antiko-
munizma, ki se mu v Jugo-
slaviji pridružuje še naspro-
tovanje slovenskim borcem
kot živim pričam slovenske
državotvornosti. »V izjavah,
da se nismo osvobodili sami,
ne vidim ničesar drugega
kot poskus omalovaževanja
zgodovinske resnice,« je
slednje podkrepil član pred-
sedstva Republiškega odbo-
ra ZZB NOV Bogo Gorjan.
Ponatis in razpečevanje »čr-
nih bukev«, ki jih je v Ljub-
ljani leta 1944 tiskal okupa-
tor, pa so borci označili za
pojav klerofašizma.
Borce, najbrž bolj kot osta-
le državljane, pretresajo tudi
pobude o »narodni spravi«
(izjavo Predsedstva Republi-
ke Slovenije o narodni umi-
ritvi so v razravi pustili ob
strani). Menili so, da zdaj
prav borci največ razpravlja-
jo o tem vprašanju, čeprav si
tega niso zeleh in jim je bilo
vsiljeno. Sprava med jjudmi
je že bila dosežena, na spra-
vo z izdajalci pa borci ne bo-
do nikoli pristah. »Eno so
modeli sožitja, drugo pa re-
vanšizem,« so odločno zavr-
nili javne nastope Spomen-
ke Hribar, ki ji očitajo, da
izenačuje komuniste in do-
mobrance ter od obojih zah-
teva priznanje izdaje. Borci
naj kaj takšnega ne bodo ni-
koli pristali.
Nemalo hude krvi je v raz-
pravi sprožilo tudi vprašanje
takoimenovanega »poštene-
ga odnosa do preteklosti«.
Gre za razčiščevanje polpre-
tekle zgodovine in povojnih
dogodkov, ki seju mora loti-
ti zgodovinska stroka (veliko
dela je že opravljenega), ni-
kakor pa ne volonterji. Po-
šten odnos do preteklosti za-
jema priznanje napak, ob
tem pa ne smemo pozabiti
na dobre stvari, ki so bile
prav tako storjene.
IVANA STAMEJČIČ
»V procesu demokrtizaci-
je ni problem to, da Roman
Leljak napiše knjigo o do-
godkih na Teharjah - sra-
mota je to, da vaš Novi ted-
nik poobjavlja zgodbo brez
komentarja oziroma objek-
tivizacije takratnih doga-
janj,« je v odgovor na šte-
vilna vprašanja in zahteve
po prepovedi knjige dejal
Bogo Gorjan. Dodal je še to,
da je najboljši odziv bral-
cev, ki svojemu časopisu ne
morejo verjeti in zaupati,
da ga enostavno odpovejo
oziroma ne kupujejo več.
Sekretar občinskega ko-
miteja ZKS-Stranke demo-
krtične prenove Celje Željko
Cigler (ob njem je bil vab-
ljen še predstavnik Celjskih
socialistov) pa je borcem
svetoval, da se s svojimi ar-
gumentiranimi stališči obr-
nejo na javnost, saj bodo ta-
ko najbolj jasno osvetlili
resnico.
Celjski borci, ki so se jim pridružile še delegacije iz sosednjih občin, so do zadnjega
kotička mpolnili veliko dvorano Narodnega donia.
TRAČ
niče
Vsi, ki jim je blizu šetit
jurski župan Vlado Got
jup, so si zdaj oddahnili
Občinski liberalci so usti
novili »vlado v senci« j,
ker nezadržno korakanif
v vročo pomlad, se bo m
lo sence kar prileglo, i).
Vlado le na prepih ne b
prišel.
Jože Vurcer iz Muzeja re
volucije je borce s Celjske
ga prepričeval, da ima zgo
dovinska stroka napisani!
ogromno knjig o partizan
stvu in okupatorskih zloči
nih, le da borci ne vedo za
nje. S tem bi se dalo razloži
ti tudi ogorčenje borce
nad razgrinjanjem zločino\
s Teharij v Novem tedniku
Očitno so tudi za okupator
ske zločine vedeli le mlajši
ki so jih tovarišice po uč
nem programu pri deseti}
letih vodile v Muzej m
oglede grozodejstev. Sice,
je pa tudi Vurcer borce pri
srčno vabil, naj se le kda,
oglasijo v svojem Muzeju.
Za telefonski priključci
je v regiji še vedno trebi
odšteti najmanj 9 tisoč 501
dinarjev (brez telefonske
ga aparata), za priključci
kabelske televizije in ra
dia pa le med 2 tisoč 500 ii
4 tisoč 200 dinarjev.
Na javni predstavitv
knjige o veliki noči v cerkv
Sv. Duha je veliko prosvet
nih delavcev solznih oč
poslušalo velikonočne pe
srni, ki so jih prepeval
otroci. Po rdeči prazničn
diktaturi po šolah se je to
rej bati križarskih učiteljev
Ivan Atelšekje kandids/
velenjske ZSMS-Liben!i
ne stranke za župana, vo-
lilci in protikandidati pa
mu obljubljajo, da ga bodo
potegnili za jezik v zven
z zadevo Koerting. Bo pri
spregovoril sam?
Edo Einspiler, samostoj
ni kandidat za celjske
skupščino, je bil na orožnil
vajah, zdaj pa pospešene
fotografira protikandidati
za predstavitev v Mladini
Ker v volilnem programi
obljublja mešanje štren
r\jegova državljanska in fo
toreporterska ubogljivos
nikakor ni logična.
Mnogi kandidati ii
stranke s Celjskega očitm
še vedno mislijo, da smt
frontovski časopis tel
nam polni pričakovanj po^
šiljajo svoje kilometrski
programe in razvlečeni
osebne opise. Zelo smo jH
veseli, žal pa jih v vsej ve
ličini več ne moremo ob-
javljati. Razen kadar kdo
odveze mošnjiček. Ampak
to je že stvar kolego^
z EPP-ja.
Žalostno in resnično: po-
navadi smo spomladi po-
gledovaU za frfotajočimi ki-
klami, dekleta pa so zrli
fantom v oči. Letos se
samo volimo.
Ob zadregah, kdo bc
ostal v celjski »rdeči hiši-
in kdo bo zapolnil izprai-
njene prostore, si nekateri
zadovoljno manejo roke,
drugi pa se nasmihaj«]
v brado. Med novousta-
novljenimi strankami
v Celju za »rdečo hišo«
pravega zanimanja, se P^,
zaposlenim v Gledališki
2 obetajo zanimive sosed-
ske dejavnosti. Upamo, df
v predvidenem salonu p**
bistva ne bo naprodaj pi*"
več stolčkov.
Pogovor
s kandidati v Lolci
Mag. Štefan Korošec, kandi-
dat za delegata republiškega
družbenopolitičnega zbora in
kandidati za občinski družbe-
nopolitični zbor bodo sodelo-
vali na pogovoru, ki ga prireja
šentjurska občinska ZKS-
Stranka demokratične preno-
ve v Loki pri Žusmu. Na pogo-
voru, ki bo jutri ob 18. uri, bo-
do predstavili prograrn in kan-
didate ter odgovarjali na vpra-
šanja.
Konvenciia
Mozirianov
Danes, v četrtek, bo ob 19.
uri v Delavskem domu Nazarje
vohlna konvencija, ki jo pri-
pravlja mozirska ZSMS-libe-
ralna stranka. Predstavili bodo
volilni program in kandidate,
kot gost večera pa se bo pred-
stavil tudi dr. Bogdan Oblak,
kandidat ZSMS za člana pred-
sedstva republike Slovenije.
Predvolilni shod
celjsifih
liberalcev
Celjska ZSMS-liberalna
stranka bo v soboto pripravila
predvolilni shod na Tomšiče-
vem trgu v Celju. Prireditev se
bo pričela ob 10. uri dopoldne,
glavni govornik bo dr. Marko
Demšar, sicer pa se bodo libe-
ralci držali pravil, da bodo čim
manj govorili in čimveč pove-
dali. Prireditev bo povezoval
dramski igralec Borut Aluje-
vič, nekaj besed bo Celjanom
spregovoril predsednik celjske
ZSMS-liberalne stranke, Ro-
bert Polnar, in še nekateri dru-
gi. Prireditev bodo z dobro
glasbo zabelili člani skupine
Martin Krpan.
Smole v Šentilju
v Šentilju v občini Velenje
so se prejšnji teden predstavi-
li predstavniki Zveze sociali-
stov, med njimi tudi Jože
Smole.
Martin Budna, nosilec ve-
lenjske socialistične liste za re-
publiški družbenopolitični
zbor je predstavil kandidate
z list, objavili pa so tudi, da bo
sedanji predsednik OK SZDL
Velenje, Pankrac Semečnik,
kandidiral za velenjskega žu-
pana.
Skupina za
raziskavo
pobojev vojnih
ujetnikov
Pred dnevi smo v Slo-
veniji sestavili raziskoval-
no skupino, ki si bo priza-
devala za znanstveno, ce-
lovito in natančno prouči-
tev pobojev vojnih ujetni-
kov, po potrebi pa se bo-
do v delo skupine vključi-
li tudi drugi raziskovalci.
Na pobudo Sveta za
varstvo človekovih pra-
vic in svoboščin so skupi-
no sestavih iz kroga sode-
lavcev Pravne in Filozof-
ske fakultete. Fakultete
za sociologijo, politične
vede in novinarstvo. In-
štituta za novejšo zgodo-
vino ter Marksističnega
centra pri CK ZKS. Se-
stavljajo jo: predsednik
prof. dr. Tone Ferenc,
prof. dr. Anton Bebler,
mag. Boris Mlakar, prof.
dr. Dušan Nečak, prof. dr.
Marjan Pavčnik, Božo
Repe in mag. Vlado
Simič.
IS
»Vlada v senci« šentjurskih liberalcev
Nezaupanje v korektnost dela Izvršnih In upravnih organov šentjurske občinske
skupščine
Zaradi nezaupanja v pravilnost in
korektnost dela izvršnih in upravnih
organov šentjurske občinske skupš-
čine so v občinski ZSMS - Liberalni
stranki ustanovili posebno komisijo,
»vlado v senci«, ki bo nadzorovala
posamezne postopke. Gre za posledi-
ce nezaupanja in upravičenih kritik,
ki so jih liberalci sporočali javnosti
že lani poleti.
Takrat so predstavniki ZSMS dele-
gatom družbenopolitičnega zbora ob-
činske skupščine predlagah, naj ko-
lektivno odstopijo, saj nase ne morejo
prevzeti odgovornosti zaradi neuresni-
čevanja zastavljenih nalog občinskega
izvršnega sveta in upravnih organov.
Delegati se z odstopom niso strinjali,
mladinska delegacija pa je zaradi tega,
ker na seji skupščine ponovno niso
obravnavali ocene o delu izvršnih in
upravnih organov občinske skupšči-
ne, demonstrativno zapustila skupš-
činsko dvorano. Kasneje so mladinci
(opozarjajoč na katastrofalno stanje
v občini in neuresničevanje nalog, ki
bi Šentjur premaknile z zadnjega me-
sta na lestvici razvitosti v republiki)
zahtevali odstop občinske vlade, ven-
dar so v odgovor dobile le zagotovilo,
da bodo v izvršnem svetu svoj mandat
v miru izpeljali do konca.
ZSMS-jevci za takšen mir seveda ni-
so bili in so v šentjurski občinski poli-
tiki spet poskrbeli za malo prepiha.
Občanom so ponudili v podpis »Šent-
jursko deklaracijo«. Po 1. septrembru
so zbrali nekaj manj kot 2 tisoč podpi-
sov Šentjurčanov, ki prav tako niso
bili zadovoljni s stanjem v občini. Prav
Šentjurska deklaracija je bila tudi zas-
nova volilnega programa ZSMS - Li-
beralne stranke, ki v šestih točkah je-
drnato opozarja na najbolj pereča
vprašaja življenja in dela v občini.
V »vlado v senci« so hberalci priteg-
nili ugledne strokovnjake za posamez-
na področja, ki bodo spremljali oziro-
ma preverjaU delo izvršnih in uprav-
nih organov. S svojimi spoznanji in
ugotovitvami pa bodo seznanjali tudi
javnost.
IVANA STAMEJČIČ
Razlog za ustanovitev »vlade v sen-
ci« je bila tudi ugotovitev, da se v ob-
čini krši Zakon o upravnem postop-
ku, še posebej njegov 294. člen. Po-
dobno ugotovitev je v svoje letno po-
ročilo o delu zapisala tudi načelnica
oddelka za občo upravo Marjana
Mastnak.
Kaj mislite o norišnicah?
Slovenski krščanski de-
mokrati - Janez Lampret:
»Težko bi rekel, mislim pa,
da morajo norišnice oz. bol-
nice za duševne bolnike vo-
diti zelo odgovorni ljudje
z visoko strokovno izobraz-
bo, dovolj uravnovešeni,
imeti pa morajo tudi razume-
vanje do sočloveka, zlasti če
vemo, da so se v bolnicah
znašli politično nepravi oz.
politično sumljivi ljudje.«
Socialistična zveza
- Slavko Pezdir: »Osebno
premalo poznam naše umo-
bolnice oz. ustrezne ustano-
ve. Brez dvoma pa je marsi-
k^ mogoče prebrati kaj ta-
kega, kar ni v čast niti družbi
niti posameznikom. Mislim,
da bi družba, ki se ima za
socialistično in razvito, mo-
rala tudi temu vprašanju po-
svetiti nekaj pozornosti.«
ZSMS - Robert Polnar: »V
vsaki družbi, v vsakem naro-
du je določen del populacije,
ki iz različnih vzrokov ni
sposoben živeti samostojno
zato so potrebne ustanove,
kjer lahko ti ljudje živijo in
dobijo ustrezno pomoč. Mo-
je osebno mnenje je, naj
o teh problemih razpravljajo
kvalificirani strokovnjaki in
ne politiki.«
Zeleni Slovenije - Jože
Jarh: »Kdaj je kdo nor in
kdaj kdo ni, so večkrat tudi
zdravniki v dilemi. Bojimo
se samo, da je v brezpravni
državi, kakršno smo že več-
krat imeli priložnost spozna-
ti, marsikdo v norišnici samo
zato, ker je bil politični na-
sprotnik. V pravni državi pa
človek ne more biti v noriš-
nici, če ni nor oz. če ne ogro-
ža okolice.«
ZKS - Stranka demokra-
tične prenove - Željko Ci-
gler: »Norišnice oz. ustano-
ve, v katerih se ukvarjajo
s psihičnimi težavami ljudi
bi bilo potrebno postaviti
v enak položaj - zlasti fi-
nančni - kot ga imajo ostale
zdravstvene ustanove v Slo-
veniji. Doslej ta položaj ni bil
izenačen, kar nam pokaže tu-
di primerjava materialnega
stanja naše bolnice v Vojni-
ku in te v Celju.«
Socialdemokratska zveza
- Silvester Drevenšek: »Za
ljudi na obrobju naše družbe
nismo znali poskrbeti do da-
našnjega dne. Strpali smo jih
v zastarele in plesnive grado-
ve in jih pustili malodane
propasti skupaj z njimi. Naj-
prej jih bo potrebno iztrgati
fizičnemu propadanju, sledi
pa aktualizacija človeške
skrbi.«
Slovenska demokratična
zveza - Miro Gradič: »O no-
rišnicah menim, da je noter
preveč tistih, ki ne spadajo
tja, in zunaj preveč takih, ki
tja spadajo.«
SIMONA BRGLEZ
Zeleni tudi
v Šentjurju
Jutri, v petek, se bodo usta-
novili Zeleni tudi v Šentjurju.
Ob 20. uri se bodo zbrali v go-
stilni Bohorč, na ustanovni
skupščini pa bodo razpravljali
o ekoloških problemih Slove-
nije in celjske regije ter o nači-
nih, kako jih rešiti. Spregovo-
rili bodo tudi o delovanju
stranke Zelenih Slovenije,
o pripravah na volitve in o vo-
lilnem programu Zelenih.
V nedeljo ob 10. uri pa bodo
Zeleni svoje delovanje razširili
še na Šmarsko, kjer se bodo
ustanovili v prostorih hotela
Šmarski hram.
0O6ODKI
29. MAREC 1990-STRAN 3
pO avtocesto
K Potrču
Trije predstavniki
2SMS-liberalne stranke
s Celjskega so se minuli
četrtek odpravili v Ljub-
ljano, k predsedniku
Skupščine republike Slo-
venije Miranu Potrču, se-
stanku pa je prisostvoval
tudi Dušan Sinigoj.
S strani republiških insti-
tucij sta sodelovala še mi-
nister za promet in zveze
Milan Jelene in direktor
Republiške uprave za ce-
ste Andrej Levičnik.
Robert Polnar, Mitja
Hlastec in Gregor Vovk
so v Ljubljano s seboj
vzeli še Jožeta Zimska, ki
je predstavnikom vlade
strokovno argumentiral
razloge proti izgradnji
tretjeg pasu čez Trojane,
ki jo zagovarja minister
Jelene. Obe strani sta bili
enoglasni, nsg se obstoje-
či projekti še enkrat te-
meljito pregledajo. Libe-
ralci naj bi zato predlagali
tri strokovnjake, prav ta-
ko tudi republiški Izvršni
svet, ki bi bili pripravljeni
to storiti. Če bodo na kon-
cu ugotovili, da od obsto-
ječih projektov ni prime-
ren niti eden, bo Izvršni
svet naročil izdelavo no-
vega pri tujem projek-
tantu. N. G.
Hočem avtocesto!
Prvi sklepni del je akcija
liberalcev Štajerska po-
mlad, s katero si prizadeva-
jo za izgradnjo avtoceste
med Mursko Soboto in
Ljubljano, še prej pa med
Arjo vasjo in slovensko pre-
stolnico, dobila minuli te-
den z zborovanjem pred
Skupščino občine Celje. Ak-
cija se je prevesila v polet-
je, sodeč po izgledih za iz-
gradnjo omenjen& avtoce-
ste, pa smo še vedno v hlad-
ni zimi. Čeprav je zahtevo
po avtocesti podpisalo kar
petnajst tisoč ljudi, kaže, da
to še ni dovolj močan baro-
meter za tiste, ki bi morali
prižgati zeleno luč.
Da mor^o liberalci skupaj
s Štajerci, ki nam je do avto-
cestne povezave s prestolni-
co največ, za cesto moledo-
vati, je seveda nezaslišano.
Prav tako je nerazumljivo,
a le na prvi pogled, da nismo
dobili tretjega pasu čez Tro-
jane, čeprav je bil v načrtih
predviden že leta 1980. Po-
nujajo nam ga danes, deset
let kasneje, ko se je že
usmrdil.
Trije liberalci s Celjskega
so minuli teden napovedali
miting Miranu Potrču, dose-
gli pa so le to, da bo skupina
strokovnjakov, tri bodo iz-
brali liberalci, tri pa Kepu bli-
ski izvršni svet, še enkrat
proučila obstoječe projekte
in izrekla sodbo. Komisija
n^ bi se sestala že ta teden.
Liberalci seveda ne bodo
pristali na gradnjo tretjega
pasu, ker ne verjamejo oblju-
bi, da bo to le prvi korak k iz-
gradnji avtoceste. Njihov
zgodovinski spomin res še
ne sega zelo daleč, vendar pa
dovolj, da vedo, kako je bilo
z »avtocesto« med Celjem in
Mariborom.
Slovenski politiki že nekaj
časa pred spanjem verjetno
molijo tisto o vstopu v Evro-
po 92, bolje pa bi bilo, da bi
se spomnili na Svetega An-
gela, ki n^ jim stoji ob stra-
ni, ko se bodo na predvolilne
shode vozili na Štajersko.
Panoramska cesta med Ce-
ljem in Ljubjano je morebiti
res eksotična za tujce, ki so
prvič pri nas in imajo čas po-
tovati ure in ure skozi majh-
no Slovenijo, tisti, ki gremo
v Ljubljano po opravkih, pa
hočemo avtocesto. Nenazad-
nje se zna tudi sicer zelo sa-
mozavestni in vase zaverova-
ni Sloveniji pripetiti, da se
bo smrtno ponesrečila pri
prizadevanjih, da bi prema-
gala Trojane in Babjo rit ter
odbrzela v Evroj)o 92.
NATAŠA GERKEŠ
Kdai nič več
Titovi?
Jutri bodo zbori velenjske
občinske skupščine obrav-
navali tudi dve pobudi Ze-
lenih Velenja.
Neuprej o tem, da mesto Ti-
tovo Velenje ponovno po-
imenujejo le Velenje. K te-
mu je predsedstvo skupšči-
ne že predlagalo, da se pobu-
da sprejme in tako prične
skupščinski postopek
s predlogom, da o njej odlo-
ča velenjska skupščina v no-
vi sestavi, torej po volitvah.
Do druge pobude zelenih, da
n^ namreč po odhodu Dra-
ga Šuleka skupščina imenu-
je začasnega profesionalne-
ga župana, se predsedstvo
pred zasedanjem zborov ni
opredelilo.
Več
nezaposlenili
Po podatkih Zavoda za
zaposlovanje v Celju je bilo
konec minulega meseca
v žalski občini nezaposle-
nih 472 oseb.
Število nezaposlenih se je
v primerjavi z istim obdob-
jem lanskega leta povečalo
za 60 odstotkov. Ker v žalski
občini za letošnje leto načr-
tujejo 3,5 odstotno negativno
rast zaposlovanja, se bo v na-
slednjih mesecih število ne-
zaposlenih še povečalo.
T.T.
IZJAVE,
MNENJA...
Dr. Ciril Ribičič, pred-
sednik P CK ZKS
- Stranke demokratične
prenove na pogovoru
v Šentjurju:
»Komunisti smo v vo-
lilni boj odšli obremenje-
ni tudi z napakami iz pre-
teklosti in težjo kadrov-
sko prenovitvijo v stran-
ki. Zdaj smo enakopravni
z drugimi. Če pa bi se kot
stranka umaknili, bi to
lahko pomenilo monopol
političnih tekmecev.
K nastanku politične
konkurence smo pripo-
mogli tudi komunisti
sami«.
Marko Demšar hoče avtocesto!
Na vstopno-izstopni postni v Arji vasi je minuli četrtek podpisal peticijo liberalcev, ki
zahtevno avtocestno povezavo med Celjem in Ljubljano, dr. Marko Demšar, kandidat
liberalcev za predsednika republike. Zgodovinski trenutek so pospremili vsi morebitni
bodoči predsednikovi možje iz občinskih liberalnih štabov na Celjskem, seveda pa tudi
predstavniki medijev. Avtocesto je dr. Demšar požegnal, verjetno pa bo lahko, kot trenutno
kaže, več koristnega storil za tiste, ki se bodo na cesti smrti med Celjem in Ljubljano
ponesrečih. Škoda, ker dr. Demšar ni kirurg.
N. G., Foto: EDI MASNEC
SVET MED TEDNOM
Piše Romana Dobnikar-Šeruga
'^Baltiška Slovenlia^
Litva - nov sovjetski sod smodnika - trenutno ne
pomeni samo resne preizkušnje za Gorbačova in nje-
govo perestrojko, ampak postavlja pod vprašaj obstoj
Sovjetske zveze oziroma vsaj obstoj takšne federacije,
kakršna je zdaj. Ta hip, ko uveljavlja Moskva svojo
moč v tej mali republiki s tanki, zanjo sicer ni nič
izgubljenega; sploh pa, če bi se od velikega sovjet-
skega imperija uspela oddvojiti samo majhna, obrobna
enota (pa če je še tako razvita), to ne bi pomenilo
nobene resne nevarnosti ruski mogočnosti. Smrtno
resna nevarnost tiči v tem, da samovoljna odcepitev
Litve ni osamljen eksces v Sovjetski zvezi, je le eden
izmed členov v verigi dogodkov, ki grozijo, da bodo
prej ali slej vse neruske republike oziroma tiste, ki si
jih je veliki imperij priključil na silo, odpovedale po-
slušnost.
Litva je, podobno kot njeni sosedi Estonija in
Latvija, del Sovjetske zveze šele pol stoletja, od leta
1939 dalje, koje na osnovi tajnega dodatka k nemško-
sovjetski pogodbi o prijateljstvu pripadla Moskvi.
Z 11. marcem 1990 je litovski parlament, v katerem
ima večino zdaj že znamenita ljudska fronta Sajudis,
razglasil neodvisnost republike, ki ji je tudi izbrisal
pridevnik »socialistična«. Toda že naslednji korak ni
več potekal po načrtu. Litovski predsednik Landsber-
gis (sicer profesor glasbe) je namreč pozval na pogaja-
nja med dvema enakopravnima partnerjema. Sovjet-
sko zvezo in Litvo. Na kaj takšnega Moskva ksdpada ni
hotela pristati in odločitev parlamenta v Vilniusu je
razglasila za neveljavno. Sprva se je zdelo, da bi med
»ločencema« vendarle lahko prišlo do razumnega dia-
loga, toda po nekajdnevni vojni živcev je Kremelj
poslal v uporniško republiko tanke.
Kajpada s tem ni še ničesar odločenega, nezaupanje
Litovcev do Moskve seje še poglobilo in še manj so se
pripravljeni pogovarjati o tem, kako bi na miren način
zgladili medsebojne odnose in jih postavili na povsem
nove temelje.
Vprašanje litovske odcepitve za nas ni le stvar aka-
demske razprave, saj te sovjetske republike ne imenu-
jemo čisto slučajno »baltiška Slovenija«. Res je sicer,
da so nekoč Litvo okupirali, mi pa smo se prostovoljno
priključili jugoslovanski skupnosti. Toda v obeh pri-
merih je na obzorju »ločitev« (čeprav so se naše
stranke v predvoUlnem boju raje odločile za konfede-
racijo, med Slovenci pa se jih le še dobra četrtina
zavzema za odcepitev), ki v »ločitvenem postopku«
postavlja podobne probleme. Zato je več kot razum-
ljivo, da vsi skupaj (na čelu s tako imenovano sloven-
sko politiko) napeto spremljamo dogajanja na relaciji
Moskva-Vilnius in se ob tem sprašujemo, kakšne bi
bile ob podobnih potezah naše prestolnice reakcije
Beograda...
Svoboda opolnoči
Ob polnoči z 20. na 21. marec seje od svoje preteklosti
poslovila še zadnja afriška kolonija Namibija. Potem ko je
bilo vprašanje njene neupravičene okupacije s strani Juž-
noafriške republike leta in leta na dnevnem redu prav
vseh zasedanj Združenih narodov, seje lani začela bližati
k neodvisnosti z neverjetno naglico. Novinarji smo sicer
ves čas z veliko dvoma spremljali ta dogajanja in vsak hip
pričakovali usodne zaplete, toda bivša kolonija Jugoza-
hodna Afrika, velika, toda nerodovitna dežela na jugu črne
celine je prišla k svojemu velikemu cilju še celo nekaj prej,
kakor je načrtoval urnik enoletnega prehoda k neodvisno-
sti. Nova država se ponaša z legitimno izvoljenim parla-
mentom in klasično ustavo, kakršne imajo vse države
zahodne demokracije in na neodvisno pot so jo poslali
državniki vsega sveta, ki so se zbrali v glavnem mestu
Windhoeku, z najboljšimi ženami in obljubami, da bodo
odprh mošnje za financiranje njenih velikih razvojnih
želja in potreb.
Razglasitev neodvisnosti Namibije je daleč presegel
pomen, ki ga kdajkoli utegne imeti ta puščavska, redko
poseljena dežela, kjer še dobršen del prebivalstva živi
izven tokov modernega življenja. Vsej Afriki, ki se že leta
in leta duši v vse hujših problemih, ki jim ni videti izhoda,
je namreč dala žarek upanja, da se vendarle utegne prema-
kniti kaj na bolje tudi pri njih, da se je mogoče marsikaj
zmeniti tudi za pogajalsko mizo in da je tudi črna celina
sposobna spoštovati pravila večstrankarske igre in parla-
mentarne demokracije.
Jug celine ima v sebi skrite neverjetne možnosti za
gospodarski, družbeni in sploh vsakršen razvoj. Zdaj, ko
je vsak dan več znamenj, da se spreminjajo časi tudi
v Južnoafriški republiki, da se tudi apartheidu bliža
konec, vizija o tem koncu celine kot lokomotivi afriškega
razvoja, ni samo prazno teoretiziranje raziskovalcev. Juž-
noafriška republika se lahko prav v vsem kosa z razvi-
tostjo Zahodne Evrope, Bocvana je cvetoča dežela, Nami-
bija je potencialno izredno bogata, Zimbabve edini na
celini pridela dovolj hrane, da je ostane še za izvoz, celo
»beračici« Angolo in Mozambik bi se po koncu oboroženih
spopadov dalo postaviti na noge...
V daljno Namibijo seje na eno svojih redkih izvenevrop-
skih potovanj odpravil tudi predsednik Drnovšek. V »bolj-
ših« časih smo bili sicer navajenih vsakovrstnih potovanj
naših najvplivnejših politikov v eksotične države. Toda
predsednik Drnovšek seje kljub temu, da bi kot predse-
dujoči neuvrščenih zlahka opravičil takšen »turizem«, raje
posvečal nujnejšim zadevam. Toda njegova afriška turneja
ni mogla priti ob bolj primernem trenutku. Brez spreneve-
danja je namreč odprl še eno tabu temo naše zunanje
politike: vprašanje diplomatskih odnosov z Južnoafriško
republiko. Ko bodo v tej državi prenehali razlogi, zaradi
katerih smo se odločili za bojkot (resda se lahko sprašu-
jemo, kaj smo pridobili s tem, da smo si zaprli vse diplo-
matske vezi z rasističnim režimom, preko katerih bi more-
biti lahko vplivali nanje...), bo namreč postala nadvse
zaželjen in zanimiv partner za gospodarsko, tehnološko,
kulturno in še kakšno sodelovanje. Bravo za Drnovška, ki
je to vprašanje načel še pravi čas!
Za politično in kulturno reiiabilitacilo
Minuli teden je Zelene Slovenije
obiskal Juergen Meier, član izvršne-
ga odbora Zelenih ZR Nemčije. Med
gostovanjem se je mudil tudi v Tito-
vem Velenju, priložnost pa smo izko-
ristili za krajši pogovor.
Katere so vaše konkretne iniciati-
ve za Združeno zeleno Evropo?
»Na nedavnem srečanju v Budimpe-
šti smo se Zeleni iz Vzhodne in Zahod-
fie Evrope dogovorili o Helsinškem
^Memorandumu, kar naj bi bila osnova
Za politično in kulturno rehabilitacijo
^tarega kontinenta. Zavzeli smo se za
Evropo brez militarizma in nacionaliz-
ira, pri čemer je naš cilj evropska de-
ifiokracija in solidarnostno reševanje
Planetarnih problemov človeštva«.
Kakšno vlogo naj bi pri tem imela
združena Nemčija?
*Med poglavitnimi cilji Zelenih ZR
pemčije je demilitarizacija naše deie-
J^. kar je pogoj za združevanje obeh
f^emčij. Združena in nevtralna Nemči-
naj bi bila mejnik pri uresničevanju
Ofnenjenih ciljev integrirane Evrope.
I^ri tem pa moramo upoštevati, da bi
Pjla bodoča Združena Nemčija preve-
^•^a in tudi prenevarna, da bi bili zgolj
^?iJeno deklarirano nevtralnostjo reše-
ni nekateri problemi evropske varno-
^1- Zato je naša kampanja predvsem
Jismeijena v demilitarizacijo obeh
^rnčij. Ocenjujem, da imamo pri tem
Zeleni podporo skoraj polovice Za-
hodnih Nemcev in še bolj množično
podporo vzhodnonemškega prebival-
stva. Upam tudi, da nas bodo posebej
zdai pred volitvami podprle tudi do-
mače stranke«.
Ali se lahko vaša uradna politika
še vedno sklicuje na strah pred so-
vražnikom in to uporablja kot izgo-
vor za nasprotovanje demilitariza-
ciji?
»Ti časi so že mimo, s^ bi bilo danes
neresno govoriti, da sta Vaclav Havel
ali Lech Walensa naša sovražnika.
Prav tako bi bila slaba šala vztrajati pri
oboroževanju zaradi potencialne ne-
varnosti pred Gadavijem in peščico
njemu podobnih obskurnežev,s|e po-
sebej, če vemo, da jim orožje uspešno
prodajajo zahodnoevropske države.
Torej nimamo več opraviti s sovražni-
ki, zato ni več razlogov za nadaljevanje
militarizacije v Evropi.«
Kakšen je bil namen vašega obiska
pri Zelenih Slovenije?
»V izvršnem odboru stranke sem za-
dolžen za mednarodno dejavnost in
Zelene Slovenije sem obiskal zaradi
navezave osebnih stikov, ki so pogoj
za sistematično in usklajeno sodelova-
nje. Med konkretnimi rezultati tega
obiska bo podpora moje stranke pri
vključevanju slovenskih Zelenih v or-
ganizacijo Zelenih Evrope. Angažiral
se bom tudi pri odkrivanju resnice
o skrivnostnem pojavljanju radioak-
tivnih odpadkov v Srbiji. Poizkusil
bom ugotoviti, od kod ti odpadki pri-
haJEOo, podprl pa bom tudi pobudo za
ustanovitev mednarodne komisije, ki
bi raziskala vzroke in posledice radio-
aktivnega sevanja na nekaterih odla-
gališčih pepela v Srbiji. Če jugoslovan-
ska vlada tega ne bo dovolila, bom
predlagal, n^ Zeleni ZR Nemčije to
zadevo spravijo pred Evropski parla-
ment.
Ali Zeleni v ZR Nemčiji veste,
kakšna je realna cena električne
energije ?
»Seznanjem sem s težavami, ki jih
imate Zeleni Slovenije pri dokazova-
nju, da cena električne energije iz JE
Krško ni realna. Podobno je tudi pri
nas. Jedrski lobby uspešno prikriva
pravo ceno te energije, sistematično
molči o stroških odlaganja in prevoza
nuklearnih odpadkov, transporta ura-
na, dekomisije jedrskih elektrarn...
preprosto zato, ker bi se izkazalo, daje
energija iz teh central v bistvu najdraž-
ja! Pri nas je vlaganje v jedrske centra-
le celo zelo profitna dejavnost, saj dr-
žava to spodbuja z davčno politiko.
V vsakem primeru imamo obilo raz-
logov, da sodelovanje z Zelenimi Slo-
venije nadaljujemo in intenziviramo.
SILVO GRMOVŠEK
4. STRAN-29. MAREC 1990
GOSPODARSTI
Predilnica Laško se utaplia
Na seji Izvršnega sveta
občine Laško so v ponede-
ljek največ pozornosti na-
menili Predilnici Laško, ki
kot poslovna enota deluje
pod okriljem ljubljanske
Dekorativne. S težavami se
Predilnica srečuje že od
septembra lani, razmere pa
so se zaostrile v prvih mese-
cih letos. Ljubljanska de-
lovna organizacija Vis-a-vis
je zato izdelala interni
predsanacijski program, ki
naj bi laško poslovno enoto
in ljubljansko Dekorativno
vtiril na tirnice uspešnejše-
ga poslovanja.
Ljubljanska Dekorativna
se je v podjetje reorganizira-
la že julija lani, takrat pa so
se, nekoliko oklevajoče,
v Predilnici odločili, da osta-
nejo kot poslovna enota pod
njenim okriljem. Po besedah
Borisa Verbiča, direktorja
Dekorativne, je bila to za
Laščane tudi najbolj smisel-
na odločitev.
Ker pa se je v drugi polovi-
ci minulega leta proizvodnja
pohištva ustavila, je proiz-
vodnja Dekorativne padla le
na 40 odstotkov vseh kapaci-
tet. Laška Predilnica, ki je
v glavnem proizvajala prejo
le za matično, ljubljansko
podjetje, je ostala praktično
brez dela. Še večje težave so
nastopile januarja in febru-
arja, ko je moralo precej de-
lavcev Predilnice na prisilni
dopust. Proizvodnje pa mar-
sikdaj niso mogli pognati
v treh izmenah, kot je bilo to
prej običajno. Ker je bila pre-
več navezana na matično fir-
mo, se Predilnica ni poizku-
šala na tujih trgih, iz tega pa
izvirajo tudi številne težave,
kijih imajo sedaj.
Zato vidijo tako v Dekora-
tivni, kot v Predilnici, in ne-
nazadnje na laškem Izvrš-
nem svetu, rešitev v tem, da
se Predilnica postavi na last-
ne noge tako, da se odpre še
na ostala tržišča. Pri tem ji
bo na pomoč morala prisko-
čiti Dekorativna. Ta sedaj
priznava, da lahko odkupi le
polovico zmogljivosti Predil-
nice, ostalo polovico pa bi
morali v Predilnici preu-
smeril drugam. Težave so to-
liko večje, ker v Laškem ni
potreb po proizvodnem pro-
gramu Predilnice, zato bodo
morali nova tržišča iskati
drugje.
Čeprav se je na seji Izvrš-
nega sveta zdelo, da bi direk-
tor Verbič iz Ljubljane najra-
je breme reševanja Predilni-
ce prepustil kar občini La-
ško, so na koncu sprejeli
sklep, da mora poslovno
enoto Predilnica Laško ljub-
ljanska Dekorativna obrav-
navati kot svoj sestavni del
in mu tudi priskočiti na
pomoč.
Po internem predsanacij-
skem programu je v Predil-
nici in v Dekorativni določe-
no število delavcev preveč,
bojda pa zaenkrat o odpuš-
čanju tehnoloških presežkov
še ne razmišljajo. Sicer pa so
na laškem izvršnem svetu
sklenili naj Dekorativna Pre-
dilnico spravi na noge, ko ji
bo to uspelo, pa n^ se Pre-
dilnica ustanovi kot podjet-
je. Laški izvršni svet naj bi
izdelal razvojno strategijo
Predilnice v prizadevanjih,
da bi le-ta zaživela. Opredeli-
li naj bi tudi trg, kateremu
bo morala Predilnica prila-
goditi svoj proizvodnji pro-
gram. Izboljšati pa bi morali
kadrovsko in finančno
strukturo Predilnice. Laški
Izvršni svet bo skušal posre-
dovati pri republiškem tudi
v smislu vključitve Predilni-
ce k podkapitaliziranim po-
djetjem, ki na} bi jim repu-
bliški Izvršni svet nudil
pomoč. NATAŠA GERKEŠ
Store so (spet) blokirane
Kupci, vlada In Srbi so pahnili tolezarle v nelikvidnost
Splošna flnančna nedisci-
plina v državi, inflacija in
politika zvezne vlade do čr-
ne metalurgije so močno
udarili tudi štorsko železar-
no. Lansko poslovno leto je
končala s 110 milijoni di-
narjev izgube, te dni pa ima
spet blokiran žiro račun.
V Štorah pravijo, da za iz-
gubo niso krivi sami, saj so
še septembra poslovali pozi-
tivno, pa tudi sicer se lahko
po vrsti kazalcev primerjajo
z Ravnami, ki veljajo za našo
najuspešnejšo železarno.
V lanskem zadnjem četrtlet-
ju pa sta jih pod vodo spravi-
la plačilna nesposobnost ku-
pcev (zaradi nje so se morah
sami zadolževcati za visoke
obresti) ter razkorak med za-
mrznjenimi cenami njihovih
izdelkov in podivjanimi stro-
ški za energijo in surovine.
Svoje sta napravih še srbska
gospodarska blokada in
splošno zapiranje domačega
trga, zaradi katerih jim je de-
cembra izpadla celomesečna
prodaja.
V železarni so prepričani,
da bodo lansko izgubo že ne-
kako pokrili sami, pomoč re-
pubhke pričakujejo le v ti-
stem delu, ki je posledica
srbske blokade. Veliko bolj
pa jih skrbi to, da jih nelik-
vidnost spremlja tudi letos.
Kupci, jim z obrestmi vred
dolgujejo 123 milijonov di-
narjev (največi dolžniki so
TAM, Metalka in Kovinoteh-
na), sami pa so dobaviteljem
dolžni 102 milijona din, n^-
več za plin in elektriko. Elek-
trogospodarstvo jim že grozi
z redukcijo, če ne bodo takoj
poravnali 15 milijonov dinar-
jev zapadlih računov. Kako
bodo plačali, ne vedo, s£y ni-
majo denarja.
Edini svetli točki sta proiz-
vodnja in izvoz. Kljub nelik-
vidnosti delajo v vseh obra-
tih s polno paro in po zastav-
ljenih načrtih, izpad domače
prodaje pa uspešno nado-
meščajo s še večjim izvozom.
Napovedujejo, da bodo letos
prodali na konvertibilne trge
skoraj polovico celotne pro-
izvodnje v skupni vrednosti
39 milijonov dolarjev. Pri
tem se jim obrestuje lani
končana naložba v novo va-
ljamo, ki dela izključno za
izvoz. Z nekaterimi izdelki
dosegajo zunaj celo boljše
cene kot doma. Za razliko od
mnogih drugih izvoznikov
v Štorah ne kritizirajo zamrz-
njenega deviznega tečaja, saj
vedo, da bi jim ob morebitni
odmrznitvi takoj poskočili
proizvodni stroški. Računa-
jo, da bodo z večjim izvozom
letos ustvarili tudi nekaj tako
potrebne akumulacije in
ublažili veliko podkapitalizi-
ranost podjetja, ki jim zdso
ne da dihati.
MK
REKLI SO
Anton Bl^, zasebni
obrtnik:
»Na področju prostorske
ureditve bo potrebno najti
konsenz med potrebami in-
dustrije, kmetijstva in obr-
ti. Predvsem, bomo morah
zagotoviti prostor za iz-
gradnjo obrtnih con, kar
nam v naši občini do danes
še ni uspelo. Tako bomo
v našo občino lahko prido-
bili zasebnike, ki bodo pri-
pravljeni vlagati sredstva
v izgradnjo novih delavnic
in seveda v odpiranje novih
delovnih mest. Znotraj ur-
banih naselij pa bo potreb-
no tako pri obnovah kot pri
novogradnjah načrtovati
izgradnjo in ureditev po-
slovnih prostorov za stori-
tveno dejavnosti.«
T. T.
EPIGRAMI
Adolfa Pučnika
SRBIJA 92
z zmago nima
kaj počet,
na porazih vroče
je sedet!
*
Ponavlja kar naprej
se njena zgodovina!
Izpita iz predmeta tega,
njeno vodstvo nima!
Vabilo k vpisu obresti za sredstva
na vpoglednih dinarskih vlogah
za prvo trimesečje
Banka tudi letos nadaljuje s prakso trimesečnega obračuna
obresti, ki že med letom omogoča vpis in porabo obresti. Pri
tem je banka upoštevala veljavne obrestne mere, o višini
katerih smo vas sproti seznanjali v banki in prek sredstev
javnega obveščanja.
Pripis po vrstah sredstev bo naslednji:
Vpogledne hranilne vloge:
Obresti bo mogoče vpisati v hranilno knjižico od 9. aprila
dalje. Ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico bodo
obresti obračunane in pripisane z 31. marcem in od 1. aprila
dalje obrestovane po veljavni obresti meri. Banka bo v obra-
čunu upoštevala vse dvige in pologe v prvem trimesečju
razen sprememb, ki so opravljene izven bank sistema Ljub-
ljanske banke in knjižene po obračunu. Le-te bo banka upo-
števala z dejansko valuto pri naslednjem obračunu. Varče-
valce vabimo, da združijo vpis obresti z rednim obiskom
v banki.
Tekoči račun:
Varčevalci bodo obveščeni o znesku obresti s prvim izpiskom
v mesecu aprilu, ki ga bodo prejeli po 12. aprilu. V izpisku
bodo posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti
na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu
trimesečja se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitiv-
nega in negativnega stanja. Za tako dobljeni znesek obresti
se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem
računu na koncu trimesečja.
Čeki, vnovčeni v prvem trimesečju, ki v banko prispejo po
obračunu, se z dejansko valuto upoštevajo pri obračunu in
pripisu v naslednjem trimesečju.
Žiro računi:
o višini pripisanih obresti bodo lastniki žiro računov obveš-
čeni z izpiskom. Z medletnim obračunom in pripisom obresti
vam banka omogoča gospodarno razpolaganje s prihranki.
Dovolite, da vas na koncu še enkrat povabimo k vpisu
obresti, hkrati pa vam ponujamo različne oblike varčevanja
z vezavo sredstev po še višjih obrestnih merah
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGHf
Zastrupitve ali »zastrupitve«
Na dan pred prvim državnim praznikom Močne Srbije je
ta republika dokončno prevzela oblast v svoji južni pro-
vinci. Suspendirali ali odpustili z dela so 200 albanskih
mihčnikov, na Kosovu je že več kot 2.000 srbskih polica-
jev. Prijeli so tudi že več kot 10 Albancev v Podujevu,
Vučitrnu in drugih kr^ih, kjer so se ob zadnjih dogodkih
znašali nad Srbi in Črnogorci.
Jugoslovanska javnost je še zmer^ razdeljena na dvoje:
severovzhodnemu delu je jasno, da je zadnje dni na
Kosovu šlo »za posebno vojno«, za »zaigrano zastrupitev«,
za »predstavo albanskih separatistov, ki bi si zaslužila
nagrado v Cannesu«, za »zlorabo albanskih otrok«. Seve-
rozahodni del javnosti dvomi o tem, daje možna množična
prostovoljna zastrupitev, s^ znakov obolelosti (utruje-
nost, nezavest, glavobol, močno pordečele ličnice, krči)
nihče ne more zanikati. Strokovnjaki vojnomedicinske
akademije iz Beograda so si pri preiskavah na Kosovu
belili glavo predvsem s tem, česa pri tej zastrupitvi ni bilo:
po njihovem ni bilo strupov, plinov, pesticidov, opojnih
drog in zdravil, torej znanih snovi, ki n^ bi povzročile
zastrupitve okrog 2.000 ljudi.
Dragoljub Jokić, predsednik odbora skupščine SFRJ za
delo, zdravje in socialno politiko, je razpravo o zastrupi-
tvah ali »zastrupitvah« na Kosovu končal z besedami: To,
kar se je minuli teden događalo na Kosovu, je oblika
posebne vojne, ki jo vodijo albanski separatisti in naciona-
listi, pri tem izrabljajo otroke in zlorablj^o medicino, kar
pri vsakem razumnem Jugoslovanu povzroča gnus. Tako
Jokić, delegati v tem odboru pa so se dogovorili, da bodo
o dogodkih na Kosovu še razpravljali. ^
Preganjanje »sovražniicov«
Sicer pa bo na Kosovu še naprej precej nemirno,
čeravno so alternativna gibanja v pokr^ini pozvala vse
Albance, n^ v sredo med 12. in 14. uro ne gredo na ulice
v znak protesta proti vsemu, kar ukrepa srbska država
v svoji pokrajini in v počastitev spomina umrlim Alban-
cem v letošnjih demonstracijah. V Kosovem polju - blizu
f\jega so včeraj vgradili temeljni kamen za novo srbsko
vas, za zd^ ji še niso dali imena, v ryej bo 300 stanovanj za
Srbe in Črnogorce v okviru akcije kolonizacija Kosova
s 100.000 Srbi in Črnogorci - so se konec tedna zbrali
krcani in visoki republiški funkcionarji, med njimi Pre-
drag Todorovič, pomočnik republiškega sekretarja za
notranje zadeve SR Srbije. Taje v soboto napoveded čistko
med albanskimi miličniki, zadnja dva dneva je njihovo
odpuščanje že v polnem teku. Todorovič je tudi napove-
dal, da bodo srbski policaji prevzeli zadeve v svoje roke,
ker so doslej predolgo čakali na federalne organe.
Bistvena pa je Todorovičeva napoved, da srbska policija
ne bo dovolila, da bi razni »alternative!« in »sovražniki«
delovali še naprej, ampak jih bo začela ostro preganjati.
Seveda tudi sestanek v Kosovem polju ni mmil brez
nenadomestljivega Mihalja Kertesa, desne roke Slobo-
dana Miloševiča, ki je napovedal prve izgone Albancec
s Kosova, čeravno »Drnovšek in Šuvar nočeta podpisati
ukaza o izgonu«. Bojeviti Madžar (ki ne zna madžarsko) iz
severne Srbije je tudi zagotovil Srbom in Črnogorcem, da
jih bo kmalu 100.000 več na Kosovu, saj bodo albanskim
emigrantom odvzeli posestva (po uradnih podatkih je na
Kosovu 640 albanskih emigrantov - op. p.) in tja naselili
Srbe. Do m^a, je rekel Kertes, pa bodo odgovarjali tudi
vsi stamboličevci in hodževci (gre za nekdanjega predsed-
nika predsedstva SR Srbije Ivana Stambohča, kije izgubil
bitko z Miloševičem, in za Fadila Hoxho, nekdanjega n£g-
višjega jugoslovanskega funkcionarja - op. p.) Kertesov
kolega Milomir Minič, sekretar predsedstva ĆK ZK Srbije,
pa jih je napel Sloveniji: SR Slovenija (Minič še ni vzel, da
je slovenska skupščina izglasovala Republiko Slovenijo
- op. p.) pomaga Kosovu, vendar mu je pustila samo sekire
in kri. Slovenci danes naganjajo Albance, da umirao, jutri
jih bodo pa pustili same...
Oli, ta preijuba JLA!
Tako na Kosovu, čisto drugače je v Vojvodini. Tu so
dobili nova rekorderja za Guinessovo knjigo nenavadnih
dosežkov - Ljiljana in Miloje Stanič iz vasi Radenkoviči
pri Sremski Mitrovici sta za odhod sina v JLA porabila
100.000 DEM!
Dva dni in tri noči se je 19-letni Zlatomir Stanič poslav-
ljal od staršev in znancev, gostov je bilo kar 2.000. Na
dvorišču Staničeve domačije so postavili šotor za 300
gostov, 40 natakarjev pa je kar sedemkrat pogrnilo mizo in
v sedmih rundah poskrbelo, da nihče ni bil lačen in žejen.
In kaj vse so pojedli: 19 svinj po 30 kilogramov, junico, kije
imela skor^ pol tone, 700 kilogramov kruha; popili so 200
zabojev piva, 150 zabojev sokov, 130 litrov žganic, sto
Utrov vina.
Seveda teh 100.000 DEM ni šlo v prazno, saj gostje po
običajih ne morejo na gostijo praznih rok. V kuvertah je
Zlatomir dobil - in dal očetu - 50.000 din in 5.000 DEM,
eno sobo pa so zatrpali z darili: barvni televizorji, hladil-
niki, pohištvo... Celo muzikantje so zaslužili 50.000 din od
gostitelja, da o dinarjih, ki so jih dobili za posebne želje, ne
govorimo, je zapisal novosadski Dnevnik.
Kako smo si različni, bi lahko zapisali ob pomisli, ali bi
kaj podobnega sploh bilo možno v Sloveniji...
Višinslce plače
Lahko si mislimo, kako bi se na vojvodinski »rekord«
odzvah delavci potovalne agencije Atlas iz Dubrovnika, ki
im^o v povprečju okrog 35.000 din plače na mesec.
Dubrovničani so se že postavili na vse štiri in hočejo
narediti red tudi v lastnem podjetju, predvsem ko gre za
njihov hotel Atlas na srbskem Kopaoniku. Podpisniki
(161) protesta so se obrnili celo na hrvaški sabor, pa na
SDK, na republiško javno tožilstvo in sekretariat za notra-
nje zadeve, ko so zvedeli, da im^o rgihovi kolegi na Kopa-
oniku - ti so imeli lani velikansko izgubo, imego pa jo tudi
letos - naslednje plače: perica 5.000 din, vodja smučar-
skega servisa 10.000 din, slaščičar 11.000 din, vodja izmene
v kuhinji 14.000 din, voznik osebnega avtomobila 17.000
din, vodja vzdrževalne službe 20.000 din itd. Skratka,
astronomske in nedosegljive vsote za delavce v matični
agenciji, ki živijo v dragem turističnem središču, kot je
Dubrovnik...
INTERVJU
29. MAREC 1999 - STRAN 5
Politik S Pilotskim značajem
pCeUe ie bilo mol prvi kontakt z realnim žMlenlem"
Štefan Korošec se je po aktivnem služ-
Ijovanju v vojski zaposlil v Celju, kjer je
pričel tudi svojo politično kariero, po od-
hodu Slovencev z izrednega partijskega
liongresa pa nima ne državne ne strankar-
ske funkcije.
Vsa leta službovanja izven Celja se je v te
Icraje vračal, zdaj pa za izvolitev v republi-
ški družbenopolitični zbor kandidira prav
na celjskem območju. Kako doživlja odno-
se med jugoslovanskimi komunisti, sloven-
ske gospodarske in politične razmere ter
možnosti celjske regije v prihodnosti, je
pojasnjeval v intervjuju, ki ga je dal
v petek.
Sediva v vaši pisarni na sedežu CK
ZKS-Stranke    demokratične    prenove
v Ljubljani. Kakšna je pravzaprav vaša
idajšnja zadolžitev?
Korošec: Formalno nimam nobene funk-
cije. Kot sekretarja so me razrešili, član
predsedstva CK ZKJ nisem več, ker Slo-
venci nismo vanj več vključeni, tu pa nisem
ćlan CK. Je pa slovenski CK sprejel sklep,
da imam vsa pooblastila člana predsedstva
in v čisto političnem smislu tako tudi de-
lujem.
ZKS se je po kongresu odločila, da ohra-
ni kontakte z republiškimi in pokrajinski-
m organizacijami ZK. Ko sem vas včeraj
poklical, ste rekli, da letite v Skopje. Ste
bili na pogovorih z makedonskimi komu-
nisti?
Korošec: Res je. Imeli smo že pogovore
s komunisti BiH in JLA, v Skopju pa smo
se včeraj srečali s celotnim predsedstvom
CK ZKM. Posredovali smo poglede naše
stranke, oni pa svoje. Predvsem je bilo ko-
ristno izvedeti, kako se pripravljajo na voli-
tve, kako razumejo parlamentarno demo-
kracijo in kako razmišljajo o političnem
pluralizmu. Smela so zlasti njihova razmi-
šljanja o razvoju tržne ekonomije pri nas.
Upoštevajoč socialno in politično strukturo
v Makedoniji, so naredili radikalen korak
naprej, še posebej če poznamo tudi njihovo
zgodovino in sedanjost; soočeni so z nepriz-
ivavanjem makedonskih manjšin v Bolgari-
jV\s\ Grčiji, albanski živelj pa dobiva v sami
Makedoniji vse večji delež v populaciji. Ma-
kedonci so se v državo formirali šele z novo
Jugoslavijo in iz tega izhaj^o tudi različni
pogledi na ureditev Jugoslavije v bodoče.
Oni so za federacijo, mi za konfederacijo.
V odnosu do Kosova da smo si bliže kot bi
bilo pričakovati.
Koliko so odnosi med ZKS-SDP in osta-
limi organizacijami ZK v Jugoslaviji
sploh pomembni za Slovenijo in Jugosla-
vijo? Vprašanje temeljim na nekaterih
napovedih, da komunisti v Sloveniji in
tudi na Hrvaškem naj ne bi zasedli večine
v parlamentu.
Korošec: Seveda, naše stališče je jasno:
ZKJ kakršna je bila ni več, pripravljeni pa
smo sodelovati z vsemi demokratsko-soci-
alističnimi, levimi strankami v Jugoslaviji.
Makedonci so, naprimer, za nov kongres,
mi pa le za kakšno koordinativno telo ena-
kopravnih zvez ali kaj podobnega. Napove-
di v zvezi z volitvami so zelo težke. Naš cilj
je, da dobimo na volitvah relativno večino
in v koaliciji z nekom morda tudi absolutno
večino v slovenski skupščini. S tem bi lah-
ko sestavili stabilno vlado, ki je nujno po-
trebna ob prehodu iz enopartijskega v več-
strankarski sistem. Potrebujemo namreč
vlado, ki bo servis parlamentu, obenem pa
se bo sposobna, seveda v skladu s poobla-
stili parlamenta, pogovarjati z zvezno vla-
do. V teh razmerah moramo predvsem za-
gotoviti normalen prehod v novo.
Druga možnost je seveda, da na volitvah
liti relativne večine ne dobimo. Potem so
"l^ožne razne kombinacije, vključno s tisto,
da smo v opoziciji. Žal pa ob vsem ni garan-
cije, da bodo procesi demokratizacije v naši
družbi zaščiteni in to bo težka naloga nove-
Sa slovenskega parlamenta. Naša stranka
Ponuja zato svoje izkušnje, ki smo jih na-
'^rali tudi ob ustavnih amandmajih v Slove-
ob prepovedi mitinga v Ljubljani, ob
odhodu naših enot milice s Kosova...
Predlagamo ljudi, ki so izkušeni in odločni.
.Ste nosilec liste ZKS-Stranke demokra-
tične prenove za republiški družbenopoli-
"čni zbor v 12. volilni enoti, obenem pa
^^ezni organi obravnavajo predlog, da
Sfeste za ambasadorja na Portugalsko.
J^'^oje je teoretično možno, v praksi pa
•neizvedljivo.
Korošec: Moja kandidatura je bila aktual-
p že lani, ko so me pravzaprav že imenova-
^ 2a diplomatsko delo v Washingtonu, pa
j^^'adi priprav na izredni kongres nisem
^ogel iti. Zdaj je v proceduri predlog, da
^""^m na Portugalsko, vendar iz izkušenj
da je stvar dokončna šele, ko predaš
^Ji vladi akreditive. To se lahko zgodi šele
konec leta. Nastopil pa je nov element. Naj-
odgovornejši faktorji v Srbiji mi zamerijo
nekaj stvari, ki jih je zadnje čase polno
srbsko časopisje. Predvsem za troje gre: da
sem z odhodom s kongresa prispeval k ru-
šenju Jugoslavije, da sem odgovoren za raz-
mere na Kosovu in da sem vključen v sepa-
ratistično gibanje v Sloveniji, ki se zavzema
za konfederalno ureditev. To je cela kampa-
nja, ampak vsi članki mi očitajo v osnovi te
tri stvari.
Gre za že znane, determinirane poskuse,
da se v Jugoslaviji ustvarja določeno javno
mnenje. Prej so se lotevli Šetinca, Kučana,
Kocjančiča, Muževiča, Drnovška... Vseh
slovenskih kadrov v federaciji. Kakšen bo
končni razplet mojega imenovanja v diplo-
macijo, ne vem. Lahko, da bo postopek
ustavljen, če pa bom imenovan, me bo ob
koncu leta v slovenski skupščini lahko za-
menjal drugi iz kandidatne liste v moji vo-
lilni enoti.
Vaše ime se praktično ni pojavljalo na
transparentih v časih mitingaštva.
Korošec: Bilo je nekaj napadov name tu-
di na zborovanjih, vendar je predsedstvo
CK ZKJ vse očitke demantiralo.
V celjskem Argumentu, novem mest-
nem časopisu, so agitirali proti vaši kan-
didaturi v slovensko skupščino, češ da ste
vojak partije, Kovinotehno pa da ste za-
pustili v slabem stanju.
Korošec: Nikoli nisem bil direktor Kovi-
notehne, le pomočnik. Zapustil pa sem jo
v časih, ko sta Kovinotehna in Celje šla
v nek radikalen razvoj. Ko sem bil v Kovi-
notehni in na celjskem komiteju, smo nare-
dili nekaj stvari, ki še danes dajejo svoj
pečat. Napravili smo poslovno stavbo in
skladišča, privlekli v podjetje znanost eko-
nomske fakultete in Vekša, iz klasično tr-
govsko usmerjenega podjetja smo postali
marketinško usmerjeni... Kovinotehna je
od takrat seveda še veliko napredovala.
V občini pa smo tisti čas pričeh razmišljati
o razvojni usmeritvi - ustvarjalni nemir je
bil vzpostavljen, ustanovili smo višje šole,
ki so dale Celju še danes pomemben kader.
Se v Celje dostikrat vračate?
Korošec: V Celje sem prišel leta 63 in
najprej delal v Emu kot socialni delavec,
potem pa sem se zaposhl v Kovinotehnini
kadrovski službi. Vmes sem bil dve leti
sekretar občinskega komiteja, potem pa
sem se vrnil v Kovinotehno. To so bih res
časi, ko je Celje radikalno začenjalo svoj
razvoj.
V Celju imam še danes prijatelje, ki jih
redno obiskujem in redki so tedni, ko ni-
mam s Celjem vsaj telefonskih stikov. Za-
kaj mi je to toliko pomembno? Zelo mlad,
pri šestnajstih sem šel v vojsko in v,so mla-
dost prebil tam. Prvi kontakt z realnim živ-
ljenjem sem dobil prav v Celju. Neglede na
volitve bo navezanost na Celje ostala. Ne-
nazadnje imam tam tudi otroke.
Zato verjetno poznate celjske težave, ta-
ko gospodarske kot ekološke. Kam bi jih
uvrstili v kontekstu siceršnjih težav pri
nas? Je Celje blizu mariborskemu gospo-
darskemu krahu?
Korošec: Treba je upoštevati, kaj je bilo
v Celju v zadnjih 15 letih doseženo, kakšen
je položaj Celja v Sloveniji in kakšni so
tekoči problemi. Celje je vendarle že precej
prilagodilo proizvodno strukturo in se pre-
cej vključilo v evropski in svetovni trg.
Pred letom 75 tega praktično ni bilo, danes
pa je Celje v Sloveniji po tem nekje okoh
tretjega mesta. Razvojne šanse so danes
torej dosti močnejše, struktura pa se prila-
gaja tako s tehnologijo in proizvodnjo. Ven-
dar ob tem iskanju najboljše proizvodne
strukture, pa tudi drugačne tržne usmeri-
tve in novih kanalov prodaje ter kadrov-
skem prestrukturiranju, zanemarjamo skrb
za ekologijo, ki v Celju vse bolj vstopa v za-
vest ljudi in ki bo jutri, ali pa je že, tudi
limit gospodarskega razvoja.
Aktualni gospodarski problemi?
Korošec: Pri tekočih težavah sta, ne gle-
de na finančne težave, najbolj občutljivi
temi Emo in Železarna. Železarna in njena
nadaljnja perspektiva, ki je, vezana na slo-
vensko razvojno politiko. Železarna mora
biti vsekakor v to vpeta. Emo pa ima v svo-
jem razvoju oscilacije. Zadnjih petnajst let
neprestano pada in se dviguje. Ta nihanja
blokirajo nastop koncentracije moči, da bi
se mogU napraviti radikalni ukrepi. Danes
je recimo del proizvodnje posode atrakti-
ven tudi finančno, ampak očitno s to proiz-
vodno strukturo Emo nima perspektive in
bo nujno lotiti se temeljite reorganizacije.
Sicer pa so problemi v Celju enaki tistim
drugod, ne pa težji. Predvsem mislim seve-
da na likvidnostne težave gospodarstva.
Poleg ekologije in izgradnje hitre ceste pa
je treba opozoriti še na nekaj stvari. V Celju
ne bo mogoče več toliko zaposlovati. Ključ-
no bo prestrukturiranje in prekvalifikacija
ljudi, v okviru tega pa tudi skrb za socialno
varnost. Minilo je obdobje, ko je Janezek
tisto, kar se je naučil, lahko delal vse življe-
nje. Na izzive časa bo treba odgovoriti in se
jim tudi prilagajati. To velja enako za vse,
za ljudi s fakultetami kot za kvalificirane in
druge delavce. Največje frustracije med
ljudmi po mojem povzroča prav negoto-
vost, kaj bo jutri, končno pa gre tudi za
solidarnost. Kdor bo zaradi prestrukturira-
nja izgubil službo, mu je treba v občini tudi
pomagati. Ob industriji pa nujno potrebu-
jemo tudi skladnejši razvoj med njo in
kmetijstvom. Veliko zemlje zaradi onesna-
ženja že danes ne moremo uporabljati,
skreoni čas pa je, da zaustavimo tudi pozi-
davo zemljišč. Kmetijstvu moramo zagoto-
viti infrastrukturo predvsem na komercial-
ni osnovi ter oživiti družinsko kmetijo. Kar
se tiče primerjave z Mariborom je torej situ-
acija v Celju bistveno drugačna.
S sprejemom resolucij o podeželju in
industrijskih središčih se je slovenska
partija vrnila k nekaterim lastnim razmi-
šljanjem iz preteklosti. V praksi pa eno-
stavno ni kvalitetnega denarja. Očitno bo
veliko težav, predno se bo enakomernejši
razvoj Slovenije lahko ponovno pričel.
Kako zagotoviti, da bo iz - po novem
skupnih - žakljev nekaj denarja prišlo na-
zaj na Celjsko za naložbe?
Korošec: Partija je svojo načelno oprede-
litev res sprejela, zdaj pa to zahteva življenj-
sko konkretizacijo. Najprej bo treba doseči
v skupščini, da se v skladu z opredelitvami
pripravijo strokovne podlage. Zato bo tre-
ba drugače zastaviti že srednjeročni in raz-
vojni načrt Slovenije. Gospodarstvo bo mo-
ralo večino sprememb napraviti samo, za
celjsko regijo pa je ključna avtocesta ter
vsa infrastruktura. Za cesto žal še ni nobe-
nega zagotovila. Zato je treba argumentira-
no ugotoviti zahteve in možnosti ter preciz-
neje določiti dinamiko gradnje avtoceste.
Problemi infrastrukture na podeželju pa so
različni; od vode do cest, avtobusnih po-
vezav ...
Kakšen je Štefan Korošec zasebno? Kaj
počnete v prostem času?
Korošec: Letim. Prvič sem sedel v jadral-
no letalo leta 53, torej je tega že 37 let. To mi
je ves ta čas v največje veselje in sprostitev.
Poleti pa na morju rad lovim ribe.
V najbolj burnih beograjskih časih smo
vas videli na televiziji, naslednji dan
v Ljubljani in nato še v Celju. Kako zmo-
rete takšen tempo, kakšen je vaš življenj-
ski moto?
Korošec: Pomembna je dobra organizaci-
ja življenja in sposobnost prenašanja stre-
sov. Pravijo, da gredo piloti v poklic najbolj
zdravi, prenašajo največ stresov in imajo
zato veliko organizacijsko toleranco. Njiho-
va življenjska doba pa je deset let krajša od
ostalih ljudi. Vedno sem imel vse zorganizi-
rano po urah, navadil pa sem se tudi hitrega
preklapljanja ter odločanja med večimi za
najpravilnejšo možnost. To je zelo po-
membno. Za primer naj povem, da smo na
izrednem partijskem kongresu doživljali
igre, ki sijih človek niti z največjo domišlji-
jo ne more predstavljati. Dolgoročno se
k sreči tudi v politiki obrestuje le človeška
poštenost; osebno v umazanih igrah nisem
nikoli sodeloval.

AGITROP KOTIČEK
Šmarskl kmetje
člani podružnice Sloven-
ske kmečke zveze v občini
Šmarje pri Jelšah se v svo-
jem programu podrobneje
zavzemajo za boljše pogoje
kmetovanja in boljše življe-
nje kmetov in vseh, ki dela-
jo. Ob tem so tudi za sklad-
nejši regionalni razvoj Slo-
venije in posebej podeželja
ter za status Šmarja kot ne-
razvite občine, pa tudi za
manjše davke, cenejšo upra-
vo, ukinitev krške nuklear-
ke in služenje vojaščine
v Sloveniji.
SOS v Nazarjali
Slovenska obrtniška
stranka je od novega leta
ustanovljena tudi na Celj-
skem, sedež pa ima v Nazar-
jah. Vključena je v Demos,
V' svoj program pa je med
drugim zapisala:
»Odprava nikogaršnje
lastnine bo preprečila moč
sedanjih in bodočih politič-
nih oligarhij, da še naprej
neodgovorno zapravljajo re-
zultate vašega in vaših otrok
dela z neodgovornim inve-
stiranjem, najemanjem po-
sojil, razsipanjem energije in
uničevanjem okolja...«
SOS
Nove akcije NNSC
Predsednik stranke dr.
Marek Lenardič bo na odprt
in resen način pripravljen
pomagati v teh težkih časih.
O vseh akcijah v zvezi z va-
lom stalinizma bo javnost
obveščena. V petek 6. aprila
bo v Ljubljani organizirala
javno zasedanje Komisije za
človeške pravice, zvečer pa
pohod po ulicah Ljubljane
in zborovanje v centru Ljub-
ljane pred CK ZKS ob 20.
uri. NNSC, B. P.
Ne! Od revnih
Napredna narodna stran-
ka centra sporoča, da ni pre-
jela in ne namerava zaprositi
nobene delovne organizacije
za finančno pomoč, ker so
same v finančnih težavah.
Pač pa bo politično pomaga-
la tistim delovnih organiza-
cijam, ki so ne po svoji kriv-
di ogrožene v razvoju. Rav-
no tako opozarja, da od šti-
rih milijonov dolarjev repu-
bliških izdatkov za volitve ni
dobila niti enega starega di-
narja. Apelira na republiške
organe naj pojasnijo, kje so
porabili ta sredstva. Člani
NNSC bi se udeležili volitev
samo v takem primeru, če bi
imeli izgleda za zmago na
volitvah, kar pa pri teh voli-
tvah ni mogoče, saj je volil-
na zakonodaja zamišljena ta-
ko, da nihče ne more ogrozi-
ti vladajoče skupine niti
pred volitvami, niti na voli-
tvah in ne po volitvah.
NNSC, A. D.
S srcem in
razumom
šentjurska Socialistična
zveza se v svojem volilnem
programu zavzema za napre-
dek občine skozi razmah go-
spodarstva, razvoj kmetij-
stva, varstvo okolja in turi-
zem, zmanjšanje davkov, iz-
boljšanje šolstva in podob-
no. V programu z naslovom
Socialistična zveza s srcem
in razumom za pospešen
razvoj šentjurske občine
med drugim pravijo:
»Ne bi bilo prav, če bi po-
zabili, da smo bili vedno naj-
bolj odprta politična organi-
zacija za vse občane ne glede
na spol, vero, stan in položjg.
Vedno smo bili takorekoč
pri roki vsakomur, posebno
v nejevoljah. Teh pa pri nas
v preteklosti ni bilo malo,
vse od potresa pa do skor^
vsakoletnih ujm. Vse nesre-
če smo z roko v roki prema-
govali, združeni bomo lahko
kos tudi morebitnim v pri-
hodnje. Zato bomo ostali
skup^. Naše obljube niso
bile nikoli prazne besede,
zato upamo v vaše zaupanje
tudi naprej...«
6. STRAN-29. MAREC 1990
AKCIJ
Če bele tehnike res nujno ne
potrebujete, počakajte nekaj tednov
¥ Trgovinah na Celiskem so nam zagotovili. Ha prIčakuMo pocenitve
Da se bodo morali tudi go-
spodinjski aparati in bela
tehnika čimprej poceniti,
ugrotavljamo že nekaj časa
in zdaj že prav nestrpno ča-
kamo, kdaj se bo to zgodilo.
Še posebej tisti, ki jim puš-
ča pralni stroj, ali tisti, ki iz
dneva v dan kupujejo draž-
jo hrano, a računajo na pri-
hranek ob nakupu zamrzo-
valne omare.
Izhodišče za današnjo ak-
cijo Novega tednika (cene
bele tehnike v trgovinah na
Celjskem smo zbirali v pe-
tek, 23. marca, in v soboto,
24. marca) smo tokrat spet
oprh na n^nižje in najvišje
cene. Zaradi vse bolj praznih
trgovin s tovrstnim blagom
nismo iskah primerjalnih
cen za določen tip štedilnika
ah hladilnika, ob v tabeli ob-
javljenih cenah pa. smo zapi-
sali proizvajalce. Že na prvi
pogled je razvidno, da sploš-
na trditev o najvišjih cenah
Gorenjeve bele tehnike ne
velja več - res pa je, da je
v trgovinah na Celjskem naj-
več Gorenjevih strojev in
aparatov.
V pogovorih s prodajalci
smo ugotovili, da prav vsi
nestrpno pričakujejo poceni-
tve, ki naj bi jih proizvajalci
objavili že te dni. Prav zaradi
tega tudi ne hranijo več za-
log bele tehnike v skladiščih,
kot se je to velikokrat doga-
jalo ob pričakovanih podra-
žitvah. Če boste našo tabelo
natančno proučili, boste vi-
deli, da so razlike v cenah
tudi za nekaj konvertibilnih
tisočakov - vendar vas opo-
zarjamo, da ne gre za po-
vsem enake tipe, zato je tudi
ta razlika največkrat upravi-
čena.
Pa še ugotovitev, ki smo jo
prihranili za konec (čeprav
ni zrasla na našem zeljniku).
Bela tehnika je pri nas prece-
njena, če se za nakup resnič-
no ne mudi, vam svetujemo,
da počakate do pričakovanih
pocenitev. Če bodo cene
ugodnejše, kupujte doma
- drugače pa vam še vedno
ost£ya možnost, da se podate
čez mejo in v Avstriji kupite
Gorenjeve stroje in aparate,
poravnate carinske dajatve
in prihranite skoraj polovico
denarja.
IVANA STAMEJČIČ
V vseh akcijah Novega tednika, ko smo primerjali cene
in iskali najugodnejše priložnosti za vas, smo v naša poiz-
vedovanja vključili tudi zasebnike. Tokrat nam ni uspelo,
saj se po zbranih informacijah zasebniki ne odločajo za
tako nehvaležno delo kot je prodaja bele tehnike.
Izvrtali smo le nekaj cen iz komisijske prodajalne Mešič,
kjer vam 1 mesec star Gorenjev sušilnik perila ponujajo
za 6.900 dinarjev, 8-letni pomivalni stroj Gorenje vas bo
veljal 1.900 dinarjev, 180-litrski Končarjev hladilnik, star
5 mesecev, 3.200 dinarjev, 80-litrski hladilnik iz Gorenja,
star 4 leta, 990 dinarjev, 300-literska nova LTH zamrzo-
valna skrinja pa 6.900 dinarjev.
V Erinem prodajnem centru v Bukovžlaku je konec
prejšnjega tedna vladala prava psihoza pocenitvenih
obljub. Svetujemo vam, da pred nakupom bele tehnike
cene iz naše tabele primerjate še z njihovimi, saj nam,
kljub obljubam prodajalcev iz Ere, do ponedeljka ni
uspelo izvrtati novih (upamo, da resnično nižjih) cen.
Komisija za delovna razmerja podjetja
»ALPOS« Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in naloge:
1. Vodenje Izmene mizarske
barvarne
v programu trgovinske opreme - izvajalec
Pogoji:
- slikopleskarski tehnik (V. stopnja)
- 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodstve-
nih delih in nalogah
2. Mizarska dela lil
v programu trgovinske opreme - 2 izvajalca
Pogoji:
- mizar (IV. stopnja)
- 1 leto delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev na
podobnih delih
3. Vodenje prodaje
v programu črne metalurgije in orodjarstva - 1 izva-
jalec
Pogoji:
- ekonomist, komercialist (VI. stopnja)
- vozniški izpit B kategorije
- pasivno znanje enega tujega jezika
- 1 leto delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev na
podobnih delih in nalogah.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas
s poskusno dobo, določeno v samoupravnih sploš-
nih aktih.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pobojev pošlji-
te v 8 dneh po objavi na naslov: Alpos Šentjur, Ul.
L. Dobrotinška 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili
v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
Dr. Stanku
Railmllovlću
Bojkota vašega
zares ni blo.
Zato po Savi
tud denarja
našega, nič
več ne bo!
Letos tri
kilometre asfa
Na regionalni Cesti marši
Tita, med Črnolico pri Šentji
ju in Lesičnim v šmarski ob
ni, odsek je dolg 35 kilon
trov, je ostalo še dobrih 7 ki
metrov makadama, ki razbu
občane. Letos bodo posodo!
dva odseka v skupni dolž
3 kilometre. Predračun i
znaša 9,5 milijonov dinar
oziroma 16 odstotkov vs
sredstev iz letošnjega prog
ma posodobitve regionab
cest izven naselij.
V Republiškem komiteju
promet in zveze, ki je odgo
ril na zahteve Odbora za r
dernizacijo kozjanskih c«
ocenjujejo, da bodo dela
Prevoija mimo Žegarja zanc
plazov in zahtevnosti tu4i\i
stveno dražja. Vrednost deli
preostalem makadamskem o
seku je 8 milijonov din za kii
meter. Zato nameravajo ta a
tevnejši odsek, dolg dobre 4!
lometre, financirati v 2-leti«
obdobju. Rekonstrukcijo (
ste maršala Tita bi tako zakl
čili leta 1992.
Na Kozjanskem je od 156
lometrov regionalnih cest n
kadama še 34 kilometrov
ena petina. V obdobju 1986-
so posodobili 13 kilometrov
gionalnih cest in obnovih n
stove čez Sotlo v Miljani, Čn
Uci in Kozjem. V Sloveniji
makadamskih vsega še 560
lometrov regionalnih cest.
BRANE JERANI
Obujanje materinskega dne
Očitno je zamisel kmečke zveze in
kmetovalk iz šentjurske občine o praz-
novanju materinskega dne namesto
dneva žena padla na sila rodovitna tla.
Minulo nedeljo se je namreč v kultur-
nem domu v Gorici pri Slivnici zbralo
preko 500 žena in mater. Niso bile le iz
celjskega območja, temveč tudi iz Go-
renjske in Primorske ter iz okolice
Ptuja. Na odru seje zvrstilo 140 nasto-
pajočih, med njimi šolarji iz Slivnice,
folkloristi iz Dobja, kulturna skupina
iz Ponikve ter pevci in pevke iz Šent-
jurja ter Ponikve.
Na prvem materinskem dnevu v Ve-
lenju (na sliki Lojzeta Ojstrška), na po-
budo kulturnega centra Ivana Napot-
nika, je vodil program urednik Cicib
na Božo Kos. Sodelovala sta JaH'
Mušič iz založbe Borec, ki je izda
Pesmi o mami in pesnica Neža ^
urer, rojakinja s Polzele. Nato so otro
iz vrtcev in osnovnih šol nadaljev^
z nekajurnim recitirarijem pesmi o
mah, vendar vsem ni uspelo priti f
vrsto.
flASl KRAJI IN UUDJE
29. MAREC 1990-STRAN 7
Trezna odločitev o zavarovanju vozil
Primer nedavne tragične prometne
nezgode v Dobovcu, kjer so v avtobu-
gu, v katerega se je zarezala pločevi-
na, naložena na tovornjaku, izgubili
življenje štirje ljudje, veliko pa jih je
\filo hudo in lažje poškodovanih, od-
pira, med drugim, tudi vprašanje
možnosti povračila škode vsem pri-
2adetim, vključno s škodo na vozilu
celjskega Izletnika. Dejstvo je, da je
v tem primeru zavarovalnega kritja
2a vso nastalo škodo veliko premalo.
Enako velja za vse ostale nezgode
oziroma primere, če je zavarovanje av-
tomobilske odgovornosti sklenjeno le
do višine, ki je zakonsko predpisana,
torej za minimalno vsoto, ki znaša 120
tisoč dinarjev za osebna oziroma 240
tisoč dinarjev za tovorna vozila in av-
tobuse.
Izletnikov avtoDus, ce se opremo na
ta primer, je imel zavarovano avtomo-
bilsko odgovornost za trojno predpisa-
no zavarovalno vsoto (720 tisoč dinar-
jev), tovornjak pa za dvakratno zavaro-
valno vsoto. Seštevek sredstev za reše-
vanje zahtevkov vseh oškodovanih
v omenjeni prometni nesreči pa, kot
ocenjujejo v Zavarovalni skupnosti
Triglav v Celju, nikakor ne bo zadoščal
za pokritje celotne škode (odškodnine
svojcem umrlih, za telesne poškodbe
in še za kritje škode na avtobusu).
Zdaj v Triglavu njoprej rešujejo zah-
tevke svojcev umrlih in nekatere zah-
tevke poškodovancev. Vprašanje je, če
bo od zavarovalne vsote sploh kaj še
ostalo za kritje materialne škode.
Svojci umrlih so že prejeli pripada-
jočo zavarovalnino iz naslova nezgod-
nih zavarovanj (obvezno nezgodno za-
varovanje potnikov v javnem prometu
in iz naslova kolektivnih nezgodnih
zavarovanj v delovnih organizacijah).
Mnogi poškodovanci v tej nesreči se še
zdravijo, zato še ni mogoče določiti
odškodnine.
Prav takšni primeri nesreč, kot je
bila v Dobovcu in podobni opozarjajo,
kako pomembna je skrb oziroma odlo-
čitev pri sklepanju zavarovanj za avto-
mobilsko odgovornost (obvezno zava-
rovanje). Odločiti se za čim večjo zava-
rovalno vsoto pomeni tudi čim bolj
popolno kritje nastale škode, posledic
nesreče. Če zavarovalna vsota ne za-
došča, namreč krije razliko zavarova-
nec sam.
M.AGREŽ
Trmasti gasilci
v soboto zvečer se je
okrog sedemdeset članov in
j;ostov zbralo na redni letni
konferenci gasilskega dru-
štva Ljubečna. Ta zbor ga-
silcev je bil pomemben za-
radi dveh stvari: prvič so se
sestali v novem gasilskem
domu, ki so ga zgradili
v manj kot letu dni, društvo
pa letos praznuje 40-letnico
nepretrganega dela.
Gasilski dom na Ljubečni
je zelo prostoren: v njem sta
večja dvorana in garaža za
štiri vozila, del prostorov pa
so oddali v najem krajevne-
mu frizerju. Vse to so člani
narediU s 4573 prostovoljni-
mi delovnimi urami in s pro-
stovoljnimi prispevki kraja-
nov, zasebnikov in podjetij.
Gasilci pa so lani trikrat
sodelovali pri gašenju poža-
ra v krajevni skupnosti.
Opravih so 39 vaj in se udele-
žili nekaj gasilskih tekmo-
vanj. V času suše so kraja-
nom dovažaii vodo.
Poročilo predsednika
Maksa Naglica o preteklem
delu so v celoti potrdili.
Sprejeh so tudi program de-
la za letos. Po njem bodo 28.
julija slovesno proslavih 40-
letnico delovanja.
Priložnost so izkoristili tu-
di za podelitev šestih pri-
znanj občinske gasilske zve-
ze ter društvenih priznanj za
večdesetletno delo v društvu
in za delo pri gradnji doma.
Za častnega člana so imeno-
vali Jožeta Pangerla.
MILAN BRECL
Šmarske ceste
z akcijo »Minus 10 odstot-
kov« lani v šmarski občini ni-
so uspeli zmanjšati števila
prometnih nesreč, zato bodo
letos skušali odpraviti neka-
tere prometne črne točke.
Radi bi uredili cestni in že-
lezniški prehod v Takalcah
v Rogaški Slatini, križišče
v Podplatu, cesti do osnovnih
šol v Šmarju in Rogatcu ter
križišča na obvoznicah v Roga-
ški Slatini. Obnove so potreb-
ne predvsem ceste med Pod-
platom, Kostrivnico in Roga-
ško Slatino ter med Kristan vr-
hom in Rogaško Slatino.
Pri posodabljanju namera-
v^o dati prednost cestam, kjer
redno vozijo delavski in šolski
avtobusi, vzdrževali pa bodo
seveda tudi lokalne ceste, ki
jih je v občini kar 429 kilome-
trov.
B. J.
Srečen nI, kdor srečo uživa sam
Pred nedavnim sta na ma-
tičnem uradu v Radečah po-
novno potrdila petdesetlet-
no zvestobo Julijana in
Alojz Sirk iz Radeč.
Skupno življenjsko pot sta
začela v predvojnih časih, ko
je za poštenega in dobrega
delavca zmanjkovalo dela in
kruha. Njuno življenje v dvo-
je se je čez čas prevesilo
v troje, temu je sledil še nov
otroški jok. Leta 1942 je uso-
da kruto posegla v življenje
Sirkovih. Oče Alojz, zavirač
pri železnici, je v nesreči iz-
gubil obe nogi. Vsa skrb za
družino je tako padla na Juli-
janina ramena. Z majhno
moževo pokojnino in z last-
nim delom je preživljala svo-
jo družino. Vseskozi pa je
v njunem srcu živela misel
goriškega slavčka: »Gorje
mu, kdor v nesreči biva sam,
a srečen ni, kdor srečo uživa
sam.«
Ob petdesetletnem jubile-
ju so ju obkrožaU otroci,
vnuki in pravnuki. Svečano-
sti so prisostvovali tudi
predstavniki krajevne orga-
nizacije socialistične zveze
Radeče, društev invalidov
Laško in Radeče, tozda za
promet Zidani most, društva
upokojencev Radeče in mo-
ški pevski zbor iz Radeč.
I. OBRAN
Na Puncerjevi kmetiji lahko tudi Jezdite
Statistike kažejo, da sta
marec in april za kmečki tu-
rizem najbolj pusti obdobji.
V teh dveh mesecih je na tu-
rističnih kmetijah^ najmanj
gostov in nočitev. Šele sedaj
so se kmetje začeli zavedati,
da tako ne gre več in da je
treba gostom kaj ponuditi
tudi v mrtvi sezoni. To velja
tudi za turistično kmetijo
Puncer-Levec v Lokah pri
Mozirju.
Puncerjevi v sodelovanju
z mozirskim Kompasom pri-
pravljajo tako imenovane vi-
kend pakete od petka po-
poldne do nedelje zvečer,
polpenzion pa stane le 120
dinarjev na osebo. Gostje
lahko naročijo tudi kosilo. In
kaj vse lahko doživijo ob
koncu tedna? Kmetija leži
skoraj v središču Mozirja, od
koder je možen dostop na
vse izletniške točke v dolini.
Gostje lahko obiščejo Logar-
sko dolino, planinarijo, se
sprehodijo ob Savinji in igra-
jo tenis na igriščih v Mozirju
in na Rečici. Na Puncerjevi
kmetiji pa nudijo gostom tu-
di možnost jahanja, saj imajo
konje, ki so namenjeni prav
posebej turistom. Organizi-
rana je tudi šola jahanja z va-
diteljem ali pa vožnja s koči-
jo po okolici Mozirja, lahko
pa tudi dlje.
Sicer pa goste v teh dneh
radi sprejmejo tudi na dru-
gih turističnih kmetijah
v mozirski občini. Vse infor-
macije lahko dobite in se tu-
di prijavite v poslovalnici
Kompasa v Mozirju.
URŠKA KOLENC
Zgodnji krompir v zemlji
Marčevske temperature, visoke, da niti najstarejši ne
pomnijo takih, so zemljo tako ogrele, da so kmetje pohiteli
s sajenjem krompirja. Sadijo predvsem zgodnje sorte. Sicer
pa kmetje hitijo tudi z drugimi opravili, saj jih vidimo že
tudi v hmeljiščih.
Na sUki: Privošnikovi iz Drešinje vasi sadijo krompir
strojno.
T.TAVČAR,
Inženiring Žalec
vabi k sodelovanju
dipl. kmetijskega inženirja
- vrtnarska smer
ali
kmetijskega inženirja
za vodenje enote za tkivno vzgojo rastlin
Potrebno je znanje angleškega jezika. Nudimo do-
polnilno izobraževanje na Nizozemskem.
Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo pisno
vlogo na naslov: Hmezad Inženiring Žalec, Aškerče-
va 4. 63310 Žalec.
AGITROP KOTIČEK
Radio v vsako občino! Hvala!
Ivan Kramberger postaja vse večji strokovnjak za slo-j
vensko radiofuzijo. Ne povsem nazadnje je občinsko radij-
sko postajo obljubil tudi Žalčanom na svojem nedeljskem ;
nastopu. V naslednjih dneh se bo kandidat za predsednika \
slovenskega predsedstva na našem območju predstavljal i
takole: 31. 3. ob 10. uri v Rogaški Slatini, ob 14. uri v Šent-^
jurju, ob 17. uri pa v Šmarju pri Jelšah, 2. 4. ob 15. uri pa j
v Slovenskih Konjicah.
Foto: LK ]
Voilicem v premislek
Hitro se bliža dan, ko bomo končno zopet normalno
volili. Prvič po vojni bomo lahko resnično izbirali
ljudi, ki zastopajo različne programe, ki pripadajo vla-
dajoči koaliciji ali pa so bili demokratično nastrojeni in
sedaj pripadajo Demosu. Mnogi se sprašujejo, kako
bodo volili, ker je toliko strank. Po dežju bujno rasteta
žito in zel. Tako je po diktaturi in monopolu ene partije
nastala množica zvez, ki se podvajajo in bodo počasi
nepotrebne, saj bodo potrebne in srniselne le dve ali
štiri, ki bodo tvorile dve koaliciji. Že danes imamo
vladno koahcijo in opozicijo ter ZSMS-LS, ki skuša
biti nek tretji blok, pa to še ni.
Vladna koalicija ali opozicija izhaja vsa iz komuni-
stične ideologije, ki pa je zaradi zavoženega neuspeš-
nega gospodarjenja ter odmiranja glavnih ideologov
zgubila ideološko moč proti konstantnim oporečni-
kom iz demokratičnega izobraženstva in mlade gene-
racije. V takšni situaciji je pristala na demokratizacijo
družbe in proglasila parolo sestopanja z oblasti. Ker pa
je oblast le mikavna, skuša kljub slabim rezultatom
oblast ohraniti tako, da prevzema ideje opozicije in se
prikriva v razne navidez nove in samostojne stranke
kot so ZKS-SDP, SZS-Socialistična, razni neodvisni
prikriti zeleni iz vrst komunistov in nekaterih neopre-
deljenih vodilnih ljudi, ter ZSMS-LS, ki pa je nekaj
posebnega, kar je mlada generacija vedno bila...
Edino priznanje jim gre za spoznanje, da je nujna
demokracija z več strankami. Pa še to je vprašljivo, saj
se z vsemi sredstvi borijo za oblast, tako da so že
pozabiU, da sestopEuo z oblasti.
Tu pa nastopa Demos, kije generator demokracije in
z njo mish resno. Ne obljublja ničesar, ampak deluje in
pripravlja vse potrebno za prehod v pravo demokra-
cijo ... Zato si odločno prizadeva in v upanju zmage že
pripravlja dokumente za: ukinitev enopartijskega
sistema in uvedbo večstrankarske parlamentarne
demokracije, za samostojno in svobodno Slovenijo
v okviru konfederacije, za ločitev gospodarstva od
poUtike in državnega aparata strank... Sedaj se je
treba zavedati, da je oblast takšna kakršno ljudstvo
zasluži in da je ljudstvo takšno kakršna je oblast.
FRANC ZABUKpSEK,^dr. stom, SDZ Šentjur
O planinstvu pa nič
Ob prebiranju programov različnih strank, ki ste jih
objavih in ob prebiranju nekaterih drugih dokumen-
tov sem opazil, da nobena stranka, upam da se ne
motim, ni posvetila nobene pozornosti planinstvu, še
ostali telesni kulturi le tu in tam katera kakšno malen-
kost. Ob tem se postavlja vprašanje: ali je planinstvo
brez pomena in brez problemov? Še sami ste lani
spoznah, da je potrebno urediti Frischaufov dom na
Okrešlju in ste pomagali, stranke pa nič! Izgleda, da za
njih ni noben problem planinsko gospodarstvo, vzgoja
nsomlajših, rekreacija starejših itd. Res je, da so planin-
ska društva interesne organizacije, niso strankarsko
opredeljene, vendar rabijo pomoč. Po drugi strani pa
savinjski meddruštveni odbor, ki se nekako pokriva
s 13. in 12. volilno enoto šteje 14.327 članov PD in
Laško še 1.712, v Savinjskem MDO je 6% vseh prebi-
valcev članov planinskih društev, v Laškem 8,99%.
Samih članov, ki imajo vohlno pravico je v občini Celje
2.096, Laško 1.141, Mozirje 1.361, Šmarje 605, Žalec
2.297, Šentjur 191, Slovenske Konjice 462. Ah so to
majhne številke, je to majhno število glasov? Prepri-
čan sem, da bodo v 13. volilni enoti planinci podprli
Petra Ježa in Janeza Cukjatija, kot znana planinska
entuzijasta, ne glede na njuno strankarsko pripadnost,
prepričan sem, da bodo v Žalcu podprh Adija Vidma-
jerja in še bi lahko našteval. To so posamezniki, ki smo
jih našh na hstah. Za stranke nas verjetno ni?
FRANC JEŽOVNIK, Griže
8. STRAN - 29. MAREC 1990
VOLITVE \i
Kandidati s cela
Nosilci Ust Iz 12. In 13. volilne enote za republiški družbenopolitični zbor
že osmega aprila bomo volili tudi svoje predstavnike za
družbenopolitični zbor skupščine Slovenije. Na Celjskem
kandidirajo stranke za ta zbor v dveh volilnih enotah,
dvanajsti in trinajsti. Predstavljamo nosilce s posameznih
list in ostale kandidate.
12. Volilna enota, sedež v Ceilu
(območje občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur
pri Celju in Šmarje pri Jelšah)
Voli se 6 delegatov.
1. Državljanska
zelena lista
Peter Kavalar, rojen IL 4.
1939 v Celju, novinar, zapo-
slen pri Dnevniku, stanujoč
na Zelenici 9 v Celju:
»Mi nadaljujemo delo.«
Ostali kandidati: Milan
Štraus, Silva Mastnak, Rado
Bužan.
2. Slovenska
kmečka zveza
Franc Potočnik, rojen 23.
8. 1955 v Celju, dipl. kmetij,-
ski ing., zaposlen na VAS
Maribor - kmet, stanujoč
Gubno 38, Lesično:
»Zavzemal se bom za suve-
reno Slovenijo in njen skla-
den razvoj, ob konkretnem
pa posebej za pomoč mladim
družinam.«
Ostali kandidati: Ivan Pe-
vec, Zdravko Brglez, Jože
Marguč, Peter Vrisk, Miloš
Veršec.
3. Zeleni Slovenije
Jožef Jarh, rojen 25.1.1946
v Celju, inženir strojništva,
zaposlen na SKUŽ Domžale,
stanujoč Nušičeva 3, Celje:
»Čimveč demokracije, sa-
mostojnosti in neodvis-
nosti!«
Ostali kandidati: Stanislav
Pirnat, Milko Mikola, Boži-
dar Jurko, Bojan Salomon,
Milan Kovačič.
4. ZKS - Stranka
demokratične
prenove
Mag. Štefan Korošec, ro-
jen 2. 3. 1938 v Trbovljah,
dipl. psiholog in mag. ekono-
mije, stanujoč Poljanski na-
sip 32, Ljubljana:
»Prišli so do točke v razvo-
ju demokracije političnega
pluralizma in tržne ekonomi-
je, kjer povratka ni, prehod
v boljše življenje pa mora bi-
ti čim normalnejši, humanej-
ši in človeško pošten.«
Ostali kandidati: Zeljko
Cigler, Aleš lic, Franci Zidar,
Duško Kos, Majda Groleger.
5. Socialistična
zveza Sloveniie
-SZDL
Slavko Pezdir, rojen 20.
IL 1951 v Novem mestu,
profesor slovenščine in pri-
merjalne književnosti, zapo-
slen kot predsednik OK So-
cialistične zveze - SZDL Ce-
lje, stanujoč Partizanska 47,
Celje:
»Znižati delež za federaci-
jo iz 20 na 12 odstotkov druž-
benega proizvoda Slove-
nije.«
Ostali kandidati: Jože Bo-
žiček, Bojan Fijavž, Aleksan-
dra Gajšek-Krajnc, dr. Miro
Mastnak, Franc Kadunc.
6. Slovenski
krščanski demokrati
Janez Lampret, rojen 2L
12. 1932 v Dolnjem Logatcu,
dipl. pravnik zaposlen Nivo
Celje, stanujoč Trubarjeva
55 a, Celje:
»Bistveno je rešiti Celje
onesnaženja tako, da bi se
vsa akumulacija vložila
v ekološko čisto proizvodnjo
in da bi se postopno opušča-
la ekološko oporečna proiz-
vodnja.«
Ostali kandidati: Franc
Kovačič, Danica dr.Knapič-
Nagode, Janez Belej, Simon
Zdolšek, Stane Pavrič.
7. Zveza za
oliranitev
enakopravnosti
občanov
Slavko Ožbalt, rojen 14. 7.
1940 v Zemunu, dipl. ing.
elektrotehnike zaposlen v Is-
kri, stanujoč Rašiška 3,
Ljubljana:
»Potrebovali bi splošen
družbeni dogovor o naši na-
daljni usodi.«
Ostali kandidati: Miodrag
Djordjevič, Branislav Golu-
bovič, Milun Radič, Drago-
ljub Stojković, Milan Maksi-
movič.
8. Socialdemokratska
zveza Sloveniie
Vitodrag Pukl, rojen 2. 8.
1930 v Celju, dipl. pravnik,
odvetnik, stanujoč Trubarje-
va 53 a, Celje:
»Z ozirom na oceno, da je
naše gospodarstvo tik pred
popolnim razsulom, sem za
takojšnje ukrepanje za zašči-
to gospodarstva s prepreči-
tvijo pretiranega odliva aku-
mulacije, lastnimi financami
in lastno državno banko.«
Ostali kandidati: Rudolf
Petan, Albert Leskošek,
Alojz Kovše, Mirko Krajne,
Anton Slatinšek.
9. ZSIVIS ~ Liberalna
Stranka
Mojmir Ocvirk, rojenl6.11.
1961 v Celju, diplomirani po-
litolog   zaposlen   na   RK
ZSMS-LS v Ljubljani, stanu-
. joč Zagrad 58, Celje.
Ostah kandidati: Janez So-
držnik, Borut Alujevič, Janez
Kukovič, Igor Gobec, Gor-
dana Stefanovič-Erjavec.
10. Slovenska
demokratična zveza
Miro Gradič, rojen 13. 1.
1942 v Celju, pravnik zapo-
slen v strok, službah SOB
Celje, stanujoč Gradnikova
6, Celje:
»Pripravljeni smo na pre-
vzem odgovornosti.«
Ostali kandidati: dr. Marko
Kos, Jože Baraga, Viljem
Ulaga, Franc dr. Zabukošek,
Peter Volasko.
11. Slovenska
obrtniška stranka
Stojan Povh, rojen 27. 12.
1954 v Celju, dipl. ing. elek-
trotehnike, obrtnik-podjet-
nik, stanujoč Podjavorškova
9, Celje:
»Prehod iz kulture hazar-
diranja z nikogaršnjo oziro-
ma vsakogaršnjo lastnino
v kulturo rizika z lastnimi
sredstvi.«
13. Volilna enota, sedež Velenje
(območje občin Mozirje, Velenje in Žalec)
Volijo se 4 delegati.
1. ZKS-Stranka
demokratične
prenove
Dr. stane Pejovnik, rojen
4. 5. 1946 v Celju, dr. kemij-
skih znanosti, zaposlen Ke-
mijski inštitut B. Kidrič
Ljubljana, stanujoč Ižanska
164 Ljubljana Vič-Rudnik.
Ostali kandidati: Irena Br-
ložnik, Ivo Kos, Rudi Udrih.
2. Neodvisna lista
novih družbenih
gibanj
Ignac Krivec, rojen 10. 6.
1960 v Celju, ing. gradbeni-
štva, zaposlen Vegrad Vele-
nje, stanujoč Rakovlje 50
Braslovče:
»Dosledno zavzemanje za
človeške in državljanske
pravice vseh občanov, še po-
sebej pa za tiste z drugačnim
verskim prepričanjem, poli-
tično opredelitvijo, spolno
usmerjenostjo, narodnostno
pripadnostjo ter za duševno
in telesno prizadete ljudi.«
Ostali kandidati: Jože Vo-
grinc.
3. Slovenski
krščanski demokrati
Anton Skornšek, rojen 16.
1. 1947 v Skornem, elektro-
tehnik v TEŠ, stanujoč Skor-
no 38a Šoštanj:
»Trudil se bom za temelji-
to prenovo kvalitete življe-
nja državljanov Slovenije na
osnovi najvišjih priznanih ci-
vilizacijskih norm in dosež-
kov v svetu.«
Ostali kandidati: Štefan
Matjaž, Janez Cukjati, Marta
Repenšek
4. Slovenska
kmečka zveza
Dr. Franc Zagožen, rojen
3. 12. 1942 v Vologu, dipl.
ing. kmetijstva in univ. pro-
fesor, stanujoč Volog 20
Šmartno ob Dreti:
»Uresničitev nacionalnega
slovenskea programa, za su-
vereno republiko Slovenijo
z demokratičnim političnim
sistemom in v republiki Slo-
veniji eko-socialno kmetij-
sko politiko v tržnem gospo-
darstvu.«
Ostali kandidati: Jože Ce-
tina, Ivo Zagožen, Edi Jur-
jevec.
5. Socialdemokratska
zveza Sloveniie
Silvester Drevenšek, ro-
jen 18. 1. 1950 v Mariboru,
organizator dela, zaposlen
v Železarni Štore, stanujoč
Trubarjeva 6 Celje:
»Sem za svobodno Slove-
nijo in izboljšanje življenj-
skega standarda, tako delav-
cem kot upokojencem...«
OstaU kandidati: dr. Bo-
gdan Menih, Zdenka Jakopi-
nec, Janko Gedlička.
6. ZSIMS - Liberalna
stranka
Vinko Vasle, rojen 4. 6.
1949 v Rakovljah, dipl. novi-
nar. Kmečki glas, stanujoč
Adamičeva 22 Ljubljana:
»Sem največji borec za av-
tocesto med Celjem in Ljub-
ljano, saj se na tej relaciji vo-
zim že 25 let.«
Ostali kandidati: Rade Ra-
kun, Mojca Pešec, Vojko Zu-
pane.
7. Slovenska
demokratična zveza
Rajko Pirnat, rojen 24. 3.
1951, dr. pravnih znanosti za-
poslen na Pravni fakulteti,
stanujoč Gorjančeva 2 a
Ljubljana.
Ostali kandidati: Borut
Korun, Milan Dobnik, Peter
Jež.
8. Socialistična
zveza Slovenije
- SZDL
Martin Budna, rojen 7. 10.
1941 v Cirkovcih pri Velenju,
učitelj matematike, zaposi,
na OK Sociahstične zv^
Velenje, stanujoč Prešerji
va 7 b T. Velenje:
»Zavzemam se predvs^
za reševanje konkretnih pj
blemov povsem konkretu
ljudi.«
Ostali kandidati: Vilj^
Petek, Jože Kumer, Janj
Lukner.
9. Slovenska
obrtniška stranka
Ivan Krefl, rojen U.
1949 v Nazarjah, dipl. jj
strojništva, obrtnik-podji
nik, stanujoč Nazarje 109;
»Zavzemam se, da bi \
spodarstvo dobilo pravo xt
sto pred politiko.«
Ostah kandidati: Albf
Lončar, Stane Filčič, Veni
slav Usar.
10. Zveza za
ohranitev
enakopravnosti
občanov
Dragiša Lazovič, rojen
2. 1953 v Peči, obUkoval
v Savi Kranj, stanujoč Rui
j a Papeža 1, Kranj.
Ostali kandidati: Miloš ^
nezič, Miomir Popovič, Di
go Plavčič.
11. Zeleni Sloveniji
Vane Gošnik, rojen 31,
1953 v Trbovljah, sociolc
zaposlen na OS ZSS Velen
stanujoč Tomšičeva 25
Velenje:
»Tolkel se bom za sarr
stojno slovensko ministrst
za okolje.«
Ostali kandidati: Pel
Rezman, Nataša Jan, Zdt
ka Ikovic.
REPORTAŽA
Nm
29. MAREC 1990 - STRAN 9
V pozabo toneči veliki mož
celjske polpretekle zgodovine
Hramllanle z Jelko MIkuš, hčerko dr. Aniona Schwaha - skladatella, zdravnika In šahista
Slovenci smo ponosni na velike može, ki
na kulturnem in političnem področju
g svojim delovanjem prispevali, da je na-
fod na Sončni strani Alp preživel viharje,
l(i jim je bil izpostavljen. Včasih pa koga
izmed njih pozabimo in neupravičeno to-
pe v pozabo. Eden takšnih je dr. Anton
Schwab - skladatelj, zdravnik in šahist,
l(i je dobrega pol stoletja preživel v mestu
ob Savinji. On je zajezil epidemije, ki so se
pritihotapile v Celje, ustanovil je celjski
jahovski klub in on je bil tisti, ki je napi-
sal preko sto skladb, od katerih je marsi-
katera ponarodela.
Bil je ena n^popularnejših oseb v Celju
na prelomu stoletij in spomin nanj je goto-
vo še živ v mislih ostarelih Celjanov. Najbo-
lje pa se ga spominjajo njegovi še živeči
otroci. Ena izmed njegovih hčera. Jelka Mi-
jcuš, ki je po očetu podedovala veselje do
zobozdravstva in se pri njem izučila za zo-
botehnico, očetovim glasbenim stopinjam
sicer ni sledila, še vedno pa globoko spo-
štuje očetovo zapuščino, ki se je ohranila
v notnih zapisih.
Samouk na prelomu stoletij
Dr. Anton Schwab je bil glasbeni samo-
uk. Ko je kot gimnazijec ob cesarjevem
godu s skupinico dijakov zapel na koru
državno himno v slovenščini, si je s to pre-
drznostjo prislužil večurni šolski zapor.
I V brezdelnih urah, ki jih je preživel tam,
mu je prišlo na misel, da bi skladal. Uglas-
1 bil je Stritarjevo besedilo Pri pastirskem
ognju, skladba pa se do danes ni ohranila.
Po gimnaziji se je odpravil na Dunaj štu-
dirat medicino. Tam seje spoznal s številni-
mi pomembnimi Slovenci, od Otona Žu-
lančiča do bratov Ipavcev. Se posebej naj-
rilajši, Josip, je kasneje pogosto zahajal
: Schwabovim. Ipavci so bili prijateljsko
)ovezani z družino Kavčičevih, ki se je po-
našala kar z devetimi hčerami. Ena izmed
Tijii je vnela srce dr. Schwabu, ta pa je
obiske pri Ipavcih izkoristil tudi za sreča-
nja s svojo izvoljenko, ki jo je snubil kar
deset let. Po poroki sta še vedno zahajala
kipavčevim, ki so prirejali večere, na kate-
rih so prepevale znamenite pevke Čampa,
Ipavčeve nečakinje, ki so pele tudi na Du-
naju pred cesarjem.
Ko je doštudiral, je kratek čas služboval
na Vranskem, nato pa se je za stalno naselil
v Celju, kjer se je spoznal še z Emilom
Adamičem, Antonom Lajovicem in drugi-
mi pomembnimi možmi. Kot skladatelj se
je dr. Schwab proslavil z Zlato kanglico, ki
jo je na Župančičevo pesem uglasbil za so-
pran, mešani zbor, harmonij in klavir.
»Oton Župančič in moj oče sta bila tesno
povezana že zamlada na Dunaju. Ko je
Zupančič napisal Kanglico, jo je poslal
•nojemu očetu. V pismu mu je pisal: »Po-
slušaj, Jelen, (tako so se namreč med seboj
naslavljali, pa še danes ne vemo zakaj) ali
Be bi tole pesem uglasbil?' Oče se je od-
zval in tako je nastala koncertna pes-
nitev.«
Schwabovo najbolj znano delo je Zdrava
Marija, ki je napisana za sopran in mešani
zbor na Meškove verze. Zbor Glasbene ma-
tice jo je izvajal na svojih gostovanjih v tuji-
v Parizu pa so jo posneli tudi za zvočni
film in za gramofonsko ploščo.
»Nekega jutra se je oče zbudil zgodaj in
•^ekel moji mami: ,Tonči, vstani prosim,
iPrinesi mi notni papir in svinčnik!' Mama
je zaskrbljeno vprašala: ,Papači, zakaj
Pa? Vstani vendar, čakajo te pacienti!'
Oče pa je odvrnil: ,Seveda, prav imaš,
Vendar se mi je ponoči sanjalo o melodiji,
naj bi jo napisal na Meškovo besedilo.«
Pesem v verzih mu je Fran Ksaver Me-
Sko prinesel že pred tem kar v ordina-
cijo.«
, številne Schwabove pesmi so ponarode-
tako na primer Škrjanček poje, žvrgoli,
Pa Delavska budnica. Napisal je tudi veliko
Pi'leških pesmi. »Oče je zelo rad zahajal na
Poželo, kjer so ljudje lepo prepevali. V Prle-
pji smo imeli vinograd in tam smo preživ-
Jali čudovite dneve. Oče je imel s seboj
^^dno drobno beležko, v katero sije zapiso-
^1 pesmi, ki so jih ob delu v vinogradu
P''epevali domačini. Veliko jih je nato har-
^oniziral,« se spominja Jelka Mikuš.
"Očetu so se med zobozdravniško prakso
r^^/"ajale tudi ideje za melodije. Ker je bila
z glasovirjem tik poleg ordinacije, je
^'^^^ medtem ko seje pacientu sušila plom-
^' stopil h glasoviri u in s svinčnikom zabe-
ležil melodijo, ki jo je slišal globoko v sebi.
Nato se je vrnil v ordinacijo. Oče je bil
samouk in je klavir igral toliko, da je odi-
gral osnovne akorde. To mu je zadostovalo,
daje melodijo zapisal, nato pa je bila mama
tista, ki je skladbo odigrala. Naša mama je
imela namreč dar, da je vse pesmi, ne le
očetove, izredno občuteno zaigrala.«
Sliši se rezko rezanje brusa,
škripanje zob in stok bolnika...
V plašču se belem po izbi potika
muzikus-doktor.
Čakajo moški, čakajo žene,
zvezani gobci, razbite čeljusti;
zdraviti mora p(f)olk krivousti -
muzikus-doktor.
Tiho je tu in tak svečano -
zdi se-zdaj-zdaj bo arija smela
strla tišino in v svet zletela...
Eh, muzikus-doktor.
dr. Anton Novačan, Celje, 16. 8.1916
Dr. Schwab z glasbo ni utrujal svojih
otrok. Omogočil jim je le, da bi se z njo
ukvarjah, če bi se čutil kdo za to poklicane-
ga. Toda ko je Jelka iz strahu pred strogim
učiteljem klavirja učne ure »špricala«, ji je
svetoval, naj z učenjem raje preneha. Kas-
neje se je navdušila nad violino, jo več let
igrala pri profesorju Sancinu, potem pa, ko
se je zaljubila v bodočega moža, na violino
pozabila. Možje bil namreč mnenja, da žen-
skam violina ne pristaja. Tudi obe sestri
nista bih kaj posebej glasbeno nadarjeni,
brata pa je bolj zanimalo umetnostno drsa-
nje, kjer je dosegal dobre rezultate, bil dr-
žavni reperezentant in še do nedavnega tre-
ner v zagrebškem drsalnem klubu.
Higieno zagovarjajoči muzikus-
doktor
številne epidemije, ki so zajele Celje, je
z izjemno voljo in doslednostjo uspelo zeoe-
ziti dr. Antonu Schwabu, ki je ukazal vse
družine, brez izjeme, kjer se je pojavila bo-
lezen, izolirati. Tako je v kali zatrl črne
koze, davico, škrlatinko in druge takrat
smrt napovedujoče bolezni.
Po prvi svetovni vojni se je v glavnem
posvečal le še zobozdravstvu. Bil je zago-
vornik zobne nitke, ki da je najbolj higien-
sko sredstvo za čiščenje zob. Ni bil zagovor-
nik zobnih past, ki so osvajale tržišče, in
tudi zobnih ščetk, ki so, po njegovem vir in
nahajališče bakterij, ni zagovarjal.
V kavarne je vpeljal navado, da poleg
kave postrežejo še s kozarčkom vode, ki naj
bi gostom služila za odstranjevanje ostan-
kov sladkorja, ki škoduje zobem.
Doma ni prenesel talnih preprog, češ da
so leglo bakterij, zato so morala biti pri
Schwabovih tla gola in čista. In gorje, če je
kdo izmed otrok pojedel kaj, kar mu je
padlo na tla! Svoje otroke je želel zaščititi
pred boleznimi, še posebej se je bal tuber-
kuloze, ki je v otroštvu pomorila vse tri
Schvvabove brate in sestre. »Kljub vsemu
smo preboleli vse otroške bolezni, ki so
razsajale, le črnih koz nismo dobili. Res pa
smo sedaj, ko smo že krepko v letih, zelo
zdravi in imuni proti infekcijam,« pripove-
duje Jelka.
Dr. Schwab je leta 1920 ustanovil Celj-
ski šahovski klub, sestavil je številne ša-
hovske probleme, najbolj znamenita je bi-
la njegova »Ura«. Čas za sabiranje je našel
ob opoldanskem odmoru in ob večerih.
»Šah je igral oče s prijatelji v kavarni
Evropa. Nekoč ga je igral s profesorjem
Grašarjem. Običaj je bil, da ga je že na
mizi pozdravila kava. Medtem ko sta igra-
la, je oče z žličko mešal kavo. Ko je na-
sprotniku vzel kmeta, je zamišljeno še
vedno med dvema prstoma držal žličko,
med dvema pa šahovsko flgurico, ki je
bila vse prej kot čista. V zamaknjenosti je
pomotoma pričel s figurico mešati kavo.
Ko je to opazil njegov soigralec, ga je
zgroženo opozoril na njegovo početje. Oče
pa je vrgel figurico v kavo, dejal: ,Ja, do-
bro je,' in kavo spil. To je bilo seveda
popolnoma v neskladju z njegovimi nauki
o higieni.«
Ponižati in razžaljen
Prvo pevsko društvo je v Celju nastalo
leta 1894. Po odhodu Antona Lajovica iz
Celja, je dr. Schwab deset let vodil pevski
zbor Celjskega pevskega društva. Ker pa so
umetniki, ki mislijo in delajo pošteno ob-
čutljivi in jim ni vseeno kaj ljudje govorijo
in mislijo o njih, je tudi dr. Schvvab kljub
številnim zaslugam, ki jih je imel v najra-
zličnejših pogledih za Celje, opustil mesto
pevovodje in se zaprl vase.
Hudo mu je bilo, ko so mu nekateri očita-
U šarlatanstvo zato, ker je bil glasbeni sa-
mouk. Pevci in marsikateri pomemben
mož pa so menili drugače. O tem priča mi-
sel Emila Adamiča, ki je nekoč dejal:
»Schwab je samouk, a glasbenik po božji in
slovenski volji. Vse, kar je napravil, so pev-
ci tudi peli. Tega menda noben slovenski
glasbenik ne more reči o sebi. To je dokaz,
da so njegove pesmi pisane našemu pevcu
iz duše in srca.«
Jelki Mikuš se še danes orosijo sicer ži-
vahne oči, ko pripoveduje o bridkostih, ki
so očetu zagrenile zadnja leta življenja, in ki
so izvirale predvsem iz človeške zlobe in
ljubosumja. Njegove pesmi je celjsko Pev-
sko društvo ponovno izvajalo šele tik pred
njegovo smrtjo, ko je na mesto zborovodje
prišel Šegula. Ta je obiskal dr. Schwaba in
takoj ju je zbližala medsebojna simpatija.
Jelka Mikuš danes razmišlja ob spominu
na svojega očeta: »Vsak narod se navadno
ponaša z umetnostjo. Slovenci pa smo ime-
li vedno nek občutek manjvrednosti. Kom-
ponisti, bodisi da so bili strokovno podko-
vani, bodisi da so bili samouki kot moj oče,
so bili deležni malo priznanj. Veliko je bilo
kritikov, ki so v ljubosumju šli tako daleč,
da so prizadejali veliko gorja mojemu oče-
tu. Zgodile so se mu mnoge krivice in raz-
očaranja, toliko bolj, ker je bil velik idealist
in do smrti skrajno pošten in časten človek,
ki nikoli in nikjer ni priznaval protekcije.
Življenje, ki mu je dalo veliko lepega, mu je
prineslo tudi vehko krivic in bridkosti, ki
jih je doživel kot umetnik in kot zdravnik.
Danes se prebujajo pozabljene pesmi moje-
ga očeta, ki pozabe morebiti niti niso zaslu-
žile.«
NATAŠA GERKEŠ
Jelka Mikuš je eno izmed sob stanovanjske hiše, kjer živi, pre-
uredila v spominsko sobo dr. Antona Schwaba. Z izredno skrbjo
čuva očetovo zapuščino, kamor sodijo tudi citre, pa lovorjev
venec, ki ga je dr. Schwab prejel na enem izmed nastopov, za
citrami pa je tudi »kanglica'<, ki somu jo podarili v simbolični
spomin ob izvajanju njegove Zlate kanglice.
Foto: EDI MASNEc
Dr. Antona Schwaba in njegovo hčerko Jelko je pred desetletji
v fotografski objektiv ujel mojster Pelikan.
10. STRAN-29. MAREC 1990

NAŠI KRAJI IN UUpj
Alf privablja vse več staršev z otroici
Na enem mestu ilobite v prUaznI trgovini v Žalcu skoral vse za vaše najmlajše
štiri mesece je že v Žalcu odprta
trgovina Alf. Že samo ime po priljub-
ljeni otroški seriji pove, da v tej trgo-
vini prodajajo predvsem izdelke za
naše najmlajše. Kje sploh je ta trgo-
vina? Na Šlandrovem trgu, blizu zna-
ne Premikove preše oziroma blizu
starega obrata Ferralita. Trgovina je
zadnje čase dobro obiskana, pred-
vsem po zaslugi izjemno dobre zalo-
ženosti in seveda prodajalcev, da
o konkurenčnih, nizkih cenah niti ne
govorimo.
Lastnik Milan Mastnak pravi, da
prihajajo v trgovino Alf kupci iz vse
celjske regije, celo z Rogaške Slatine
in Rogatca. Že to pove, da se v Alfu
splača kupovati.
Zakaj sta se zakonca Mastnak odlo-
čila, da odpreta specializirano proda-
jalno za najmlajše? Tri otroke imata in
kadar koli sta jima hotela kupiti kakš-
no obleko ali igračo, sta morala v več
trgovin. Še Dotem je bilo vprašanje, če
bosta dobila vse. Danes lahko na enem
mestu dobite skoraj vse za otroke.
Konfekcijske in druge izdelke nabav-
ljata Mastnakova pri naših znanih pro-
izvajalcih kot so Jutranjka, Kora, Cici-
ban, Alpina, Novoteks, Kotka, MTČ in
še vrsta drugih. Marsikaj dobita tudi
v tujini. Prodajalna je res lepo in okus-
no urejena. Ponaša se z veliko izbiro
oblačil, obutve, igrač, šolskih potrebš-
čin (prodajajo tudi kakovostne Jolly
barvice) izdelkov iz jeansa in slaščic.
Trenutno so najpopularnejše škatlice
s cigaretami za otroke. No, brez skrbi.
Gre za čokoladne bonbone v obliki ci-
garet. Pestre ponudbe Batmanov seve-
da ne gre posebej poudarjati. Na zalogi
imajo tudi silikonske dude in Pampers
plenice, trenutno pa so zelo iskane in
popularne poletne kape. Skratka, pro-
dajajo tudi stvari, ki jih je drugje težko
dobiti.
Ob tem ne smemo pozabiti še neče-
sa. Poseben kotiček so namenih igri in
zabavi otrok. Med tem ko lahko starši
izbirajo stvari, ki bi jih radi kupili, si
lahko njihovi otroci v posebnem kotič-
ku ogledujejo risanke in se igrajo.
V vsakem primeru lahko rečemo, da
sta zakonca Mastnakova z otvoritvijo
simpatične trgovine Alf naredila veli-
ko uslugo številnim staršem, otrokom
in tudi mladim do 16 let starosti, kajti
tudi zanje so poskrbeli. V Alfu pa lah-
ko plačujete tudi s kreditnimi kartica-
mi Eurocard, American Express,
v kratkem pa boste lahko plačevah tu-
di z Visa in Diners karticami. In kaj, če
boste prišli v žalski Alf, pa morda česa,
kar bi želeli, ne bodo imeU? Nič hude-
ga! Na željo kupcev takšne stvari tudi
posebej naročajo.
Starši in najml^ši - Na svidenje
v žalskem Alfu!
Popravek
v Novem tedniku, številka 11
z dne 15. marca 1990 ste na strani
7 pod naslovom: »Namesto v avto-
salon v špecerijo« objavili tudi po-
sojila za avtomobile.
Zapis seje glasil: odplačilna doba
6 mesecev, obrestna mera 26%; po-
sojila za carino; odplačilna doba do
5 let, obrestna mera 26%.
Sporočamo vam, da objava
obrestne mere ni točna saj velja v vi-
šini povprečne realne obrestne me-
re na trgu denarja in kratkoročnih
vrednostnih papirjev. Višina obrest-
ne mere je objavljena v tečajni listi
v dnevniku »Delo«.
Čila vdova
Pred kratkim je slavila
95. rojstni dan Marija Trav-
ner iz Letuša. Ob tem viso-
kem jubileju so jo obiskali
predsednik KK SZDL Letuš
Viktor Zoreč ter predstav-
nika društva upokojencev
Franc Lebič in Angela
Škruba. Izročili so ji šopek
cvetja in priložnostno da-
rilo.
Marija Travner, ki je naj-
starejša krajanka daleč nao-
krog, se je rodila v kmečki
družini v Letušu. Mlada se je
poročila z Mihom Travner-
jem. V zakonu se jima je ro-
dilo pet fantov in tri dekleta.
Njena zakonska sreča pa ni
trajala dolgo, saj je že leta
1938 ovdovela. Na njenih
plečih je ostala skrb za šte-
vilno družino. Kot sama pra-
vi, so bila to težka leta in spo-
minja se jih, tako kot vojnih,
z bridkostjo. Kljub težkemu
življenju in odrekanju je še
vedno čila. Še vedno kaj po-
stori, prehodi pa kar po pet
kilometrov na dan. Jesen
svojega  življenja  preživlja
pri najmlajšem sinu Mih
Ob njenem visokem roj:
nem dnevu se je zbrala v
številna družina. Vsem 1
pim željam in čestitkam
pridružujemo tudi mi.
T.TAVa
OBRAZI
Aieni(a Goršič
Dvaindvajsetletna Celjan-
ka Alenka Goršič je ena iz-
med tistih deklet, iz katerih
veje mladostna energija. Po-
leg energije pa poseduje tudi
talent, ki se spogleduje pred-
vsem z glasbo. Flavta je rijen
inštrument, čeprav ji nista
tuja niti klavir in še manj
petje. Če ste kdaj obiskah
koncert pevskega zbora
Franca Prešeren, ste zagoto-
vo že slišali njen zvonki so-
pran.
Cez nekaj mesecev bo
Alenka diplomirala na Aka-
demiji za glasbo, kjer ji je
uspelo opraviti izpite za dva
letnika hkrati. Potem se ji
odpirajo vrata mariborske
Opere, kjer bo igrala v orke-
stru.
Že kot študentka Alenka
poučuje otroke na velenjski
glasbeni šoli, kjer je dobila
tudi štipendijo. Izredno je
zadovoljna s pogoji dela in
možnostmi, ki ji jih ponuja-
jo. Med drugim ji obetajo tu-
di štipendijo v tujini. Toda
tujina bo verjetno morala na
Alenko še počakati.
Alenka izhaja iz glasbene
družine. Njen oče, priznani
glasbeni pedagog, ji je s svo-
jim priimkom pogosto hodil
hudo narobe. Z zavistjo se je
seznanila že v osnovni šoli,
v srednji glasbeni pa so se ji
pridružili še nekateri profe-
sorji. Toda trmasto dekle je
dalo vsem vedeti, dajo bodo
morali ceniti predvsem zara-
di nje same. To je dokazala
s številnimi dobrimi uvrsti-
tvami na tekmovanjih na re-
publiški in zvezni ravni.
Poleg flavte in prepevanja
najde Alenka čas tudi za uri-
ce sprostitve. Rekreativno se
rada ukvarja s športom. Ne-
koč sije pri košarki nekoliko
zvila prst nekaj dni pred na-
stopom, toda volja do igranja
je pregnala bolečine. Alenka
je očitno združila kar precej
talentov Goršičeve družine.
S športom sta se ukvarjala
dva njena strica, oče seje po-
svetil glasbi, stara mama pa
je bila gledahška igralka. Jo
je igralstvo kdaj zamikalo?
Ko so v SLG Celje igrah
Hamleta, se spominja, je tudi
sama nastopila kot igralka
flavte. O ja, mikajo igralstvo,
toda nikoh ni zbrala dovolj
poguma, da bi se odpravila
na sprejemne izpite na Aka-
demijo, in navsezadnje se je
znašla v glasbi. Tudi operno
kariero so ji nekateri obetali,
toda ostali sta Alenka in flav-
ta. In Alenkine drobne rado-
sti, kamor sodi tudi njena
družina, ki se odlično zaba-
va, kadar doma sedejo sku-
paj, vzamejo inštrumente in
pričnejo improvizirati. Od
brata se je nalezla ljubezni
do jazza, od staršev ljubezni
do glasbe. Upajmo, da Slove-
nija ne bo postala pretesna
za mlado umetnico.
NATAŠA GERKEŠ
Od iajčk do rekorderjev
Kot vse kaže, postaja tudi
Mozirje mestece zasebnih tr-
govin. V nekdanjih prostorih
stare slaščičarne sta pred
dnevi odprla sodobno
opremljeno trgovinico za-
konca Mojca in Miro Finkšt,
ki ju mnogi poznajo še iz ča-
sov, ko so lahko pri njiju,
v komisijski prodajalni ku-
povali in si izposojali video
kasete.
Sedaj je nova prodajalna
zamenjala lokacijo, tudi
zgolj komisijska ni več, de-
javnost pa se je razširila na
posredništvo. Tudi videote-
ka je še ostala. Po marsikaj
sedai ne bo treba več v tuji-
no. Moške srajce lahko dobi-
te že za 290 dinarjev, svilena
trenerka pa stane največ 500
dinarjev. Poleg izdelkov za
šport in prosti čas, lahko
v tej trgovini izbirate tudi
med usnjeno konfekcijo in
galanterijo. Na izbiro so tudi
jakne in kompleti, pozimi pa
bodo prodajali še krznene iz-
delke. Prodajajo tudi bluze
in pletene puloverje, izdelke
bižuterije in ličila.
Omenimo še, da bodo že
v kratkem prodajah tudi teh-
nične izdelke - od glasbenih
stolpov do videorekorderjev.
ANDREJA BRITOVŠEK
Pomembna pridobitev za Surovino
v obratu Surovine pri žalcu so pred kratkim dobili najso-
dobnejši stroj za stiskanje pločevine. Je prvi te vrste v Jugo-
slaviji, zanj pa so odšteh okrog 300 tisoč mark. Kot nam je
povedal vodja obrata, Karh Gorišek, lahko ta stroj v nekaj
minutah v velikost enega kubičnega metra stisne dva do tri
manjše avtomobile. Stroj upravlja le en delavec, pomeni pa
vehko pridobitev tudi z ekološkega vidika, saj v gozdovih in
še marsikje vidimo vedno več starih, odpisanih vozil, za
katera vozniki ne vedo, kaj bi z njimi in kam bi jih odpeljali.
JANEZ VEDENIK
KOZERIJA
Na Juriš!
Mens sana In corpore sano
Končno - z zamudo sicer, pa
vendar - se tudi jaz pridružu-
jem hrabrim jugo-jurišnikom
na sve i svašta.
Saj poznate najbolj priljub-
ljen šport teh dni? Še ne? Ne-
mogoče! No, to ni Jack Pot, ta
šport ni prepovedan in deluje
tudi brez Gradca in Dunaja. Ne
prinaša sicer deviz, temelji pa
vendarle na profitu, čeprav
motivi niso vedno jasni.
Imenuje se ta krasen šport
- uradno, seveda - kritika, tudi
kritiziranje, ampak med nav-
dušenimi pristaši so se ga opri-
jela bolj krepka domača ime-
na: kreganje, oštevanje, psova-
nje, v prenesenem pomenu tu-
di klincanje, pa celo zaj... in
kur... Pardon, bonton!
Pravila (če jih je sploh kaj) so
pa sila preprosta. Sila prepro-
sta, res.
Vsak športnik - uradno jim
rečemo kritiki, tudi kritizerji,
po domače pa kar zajebanti
- mora najprej najti svoj teren,
svojo žrtev. To je dejansko še
najtežji del te čudovite igre.
Skoraj vsi tereni so namreč že
zasedeni, povsod je že kak za-
jebani, pa se zato rado zgodi,
da mora športnik povrhu vse-
ga še razmišljati, koga naj na-
pade.
Ampak, običajno vseeno ni
problemov (kdaj so pa v tej dr-
žavi sploh bili?), zato kar k os-
novnim korakom.
Prvi korak.
Športnik naj redno gleda
TV, posluša radio, bere časni-
ke in revije, hodi na sestanke
in politične shode, prisluškuje
pogovorom sosedov, sodelav-
cev in znancev.
Če bo to pridno in vztrajno
počel, se mu bo že kdo zameril.
»Aha«, bo rekel, »tele je treba.
Tehle še niso. Tele bom jaz. Ali
pa tegale. Ah pa tole.«
Drugi korak.
Oster kot britev, ves togoten,
užaljen, razkurjen, razburjen
in sploh naj se zdaj športnik
vrže na nemilega sovražnika.
Z vsemi mogočimi in nemogo-
čimi sredstvi naj ga poziva in
izziva, iz njega naj si brije nor-
ce, dlakocepi naj in išče dlako
v njegovih jajcih, podtika naj
mu klopotce in mu očita, da
ima v gnezdu itak sama gnila
jajca. Na koncu naj doda - da
bo mera polna - da mu je že
davno crknila kura in daje nje-
gov petelin že od nekd^ impo-
tenten.
Tretji korak.
Zdaj naj vrh športnik svi
žrtev ošteje, ošteje zato, kei
(lahko tudi zato, ker ni), naj
opsuje, ker ima (lahko tudi.
to, ker nima), okrega jo naj, i
noče (lahko tudi zato, ker v
Omete naj jo, ogarba, ogosls^
okrtači, skritizira naj jo, ra
krinka, potolče, dotolče, zat
je, zaj... in zaf... Pardo
bonton!
Četrti korak
Športnik naj zdaj Ic še min
čaka. Če bo kakšna replika i
polemika, naj ga ne skrbi. S
ni važno: če bo, bo; če ne, i
Sicer pa to ni bistvo tega šp(
ta! Ta šport je namenjen in
posameznikom kot grupam
je torej tudi z zdravstvene
vidika manj nevaren in pervi
zen kot običajen seks. Čepi
gre v bistvu za isto stvar.
Pa še nekaj značilnosti.
Telesno se športnik razv.
zlasti v hrbtenico - modno
temu reče: pokončna di
- manj pa v glavo, če seve
izzvzamemo jezik. Sicer pa
tuljenje z volkovi ni potreb-
toliko glava, ampak bolj ff'
pa tista čudovita sposobno-
da se v trenutkih takšne reki
acije poistovetiš z nedolžni
jagnjem.
Duševno je ta šport tudizt
koristen: ob njem se burijo
razkrivajo neslutene možna
človeške psihe, razvija se paS
potrpežljivost, oslovska trti
in konjska vzdržljivost.
Če se torej kanite ukvaiji
s tem lepim športom, začrv
čim prej. Kmalu boste spoi^
li, da je to šport naše jugop
hodnosti.
Je pa ena nevarnost! Lalu^
se zgodi, da bo kmalu več ni
ki ta šport gojimo, kot onih
jih za ta čudoviti šport nW'
potrebujemo - žrtev.
No, k sreči se grešni kO'
kar naprej rojevajo, zato
brez skrbi.
Najuriš! ,
TONE ŠEPETA^
NOVI TEDNIK RADIO CSi
UKV 100,3 in 95,9 MHz - stere«
SV 963 kHz
TURIZEM - NAŠI KRAJI iN UUDJE

29. MAREC 1990-STRAN 11
Družinsice počitnice na morju
najmanj deset tisoč dinarjev
priznanje TZJ ¥ Sarajevu tudi za Rogle z ZrečamI
Sedaj je že jasno, da bo
0)orala štiričlanska družina
odšeti za sedemdnevno leto-
vanje na našem morju vsaj
10 tisoč dinarjev. To so po-
vedali na sarajevski turi-
stični borzi, ki je bila prejš-
nji teden.
Za prenočevanje v zaseb-
nih sobah A in B kategorije
bo teba odšteti od 70 do 100
dinarjev na osebo, polni pen-
zion v hotelih A kategorije
bo stal okrog 400, v hotehh
B kategorije pa od 200 do 250
dinarjev. To torej pomeni, da
si bo lahko počitnice na mor-
ju privoščilo bolj malo do-
mačih gostov, pa čeprav so
na borzi ves čas ponavljah,
da bo letos domači gost še
kako dobrodošel.
Na 16. jugoslovanski turi-
stični borzi so podelili tudi
priznanja Turisitčne zveze
Jugoslavije. Posebno plake-
to za uspehe, kakovostno
delo in razvoj je prejela tu-
di Rogla z Zrečami.
^ Ni čudno, da zaradi zaso-
ljenih cen turistične agencije
in podjetja pripravljajo tudi
posebne tridnevne progra-
me, marsikdo pa se bo ver-
jetno odločil za dopustova-
nje v soUdno urejenih objek-
tih JLA, kjer bodo cena za
pribhžno tretjino nižje kot
drugod. Sicer pa so letos ce-
ne najbolj navili v Kvarner-
ju, nekoliko znosnejše so na
Makarski rivieri in v Črno-
gorskem primorju. Mnoge je
seveda zanimalo, kako bo le-
tos s tujimi gosti. Napovedi
^0 črnoglede, saj zaradi raz-
mer v Jugoslaviji upada za-
nimanje tujcev za letovanje
pri nas. Res pa je, da zaradi
ekoloških problemov upada
zanimanje za vse Sredozem-
lje. Nekateri napovedujejo,
da bo tujih gostov pri nas
polovico manj kot lani, ko
jih je bilo že tako šest odstot-
kov manj kot leto poprej.
Nič več namreč ne drži, da je
Jugoslavija poceni. Prera-
čunljivi Nemci, na katere
vedno najbolj računamo, že
vedo, da je njihova marka
podcenjena za okrog štiride-
set odstotkov. Vsaj zaenkrat
torej množičnega prihoda tu-
jih turistov ne moremo pri-
čakovati. Tako kažejo tudi
podatki o doslej sklenjenih
aranžmajih s turističnimi
agencijami, ki v organizirani
obliki pripeljejo k nam 35
odstotkov vseh tujih turi-
stov, ostali pa se za to, kam
bodo odšli na dopust, odlo-
čajo v sezoni in prihajajo ta-
ko rekoč zasebno. Na njiho-
vo odločitev bo prav gotovo
vplivalo to, kaj se bo takrat
dogajalo v Jugoslaviji. Če
bodo v sredstvih javnega ob-
veščanja gledali, braU in po-
slušali o takih stvareh kot se-
daj, potem bo vse skupaj
bržčas še bolj klavrno, kot si
lahko mishmo.
Položaj turizma in gostin-
stva je težak, je na novinar-
ski konferenci v Sarajevu
dejal Andjelko Šimić, pred-
sednik Poslovne skupnosti
turističnih agencij Jugosla-
vije. Država bi morala stimu-
lirati domači turizem. Za to
bi bilo treba učinkoviteje
uporabljati regrese, krediti-
rati počitnice, ponovno uve-
sti karte K-15 in turistične
organizacije oprostiti plače-
vanja nekaterih dajatev.
Ko govorimo o turizmu,
največkrat mislimo le na Ja-
dransko mčije. Ne smemo
pa pozabiti možnosti, ki jih
ponuja kontinentalni del. Pri
tem odigrava pomembno
vlogo tudi naše območje, zla-
sti po zaslugi naravnih zdra-
vilišč. Prizadevno delo, s po-
sebnim poudarkom na kako-
vostni ponudbi, se bo obre-
stovalo tudi letos, sai ni bo-
jazni, da ne bi bila zasedena.
Zal dobiček spet ne bo temu
sorazmeren.
Na letošnji borzi in sejmu
v Sarajevu se je zbralo okrog
štiri tisoč predstavnikov iz
1400 podjetij, ki se neposred-
no in posredno ukvarjeuo
s turizmom in gostinstvom.
JANEZ VEDENIK
IViorje nas pričaiiuje
Jutri, v petek, ob 6.30 se bomo začeli
zbirati na celjski avtobusni postaji ve
srečne izžrebanke za 18. izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje in naša kar številna
ekipa, ki bo dva dni skrbela za vaše
dobro počutje na izletu.
Točno ob 7. uri bomo odpotovah.
Ustavili se bomo na Lomu, nato pa na-
daljevali pot do Portoroža, kjer bomo
imeh v znani restavraciji Tomi kosilo.
Po namestitvi v hotelu v Luciji vam bo
na izbiro ogled Pirana ah pa sprehod po
Portorožu.
Glavna reč bo seveda zvečer. V pro-
gramu vas bodo zabavali ansambel Nika
Zeoca s pevko Majdo Korošec in Bori-
som Kopitarjem, oktet Studenček, Mar-
jana Deržaj, čarovnik Jani Jošovec in
seveda naši »žveplomerci«. Pa še kakš-
ne družabne igre se bomo spomnili.
V soboto po zajtrku se bomo odpeljah
v Lipico, kjer bomo videU dresurni pro-
gram, ogledali pa si bomo tudi kobilar-
no. Po kosilu pa veselo proti domu.
V Celje se vrnemo med 17. in 17.30 uro,
tako da bodo tiste, ki niso iz Celja, še
ujele prevoze do doma.
Še enkrat si dobro preberite pismo, ki
smo vam ga poslaU in ne pozabite doma
osebnih, zdravstvenih izkaznic in naše-
ga pisma.
Trdno upamo, da bo vreme lepo, vse-
eno pa s sabo le vzemite tudi kakšno
toplejše oblačilo, predvsem pa obilo do-
bre volje.
Človek ogroža divjad
Živalim v gozdu grozi onesnaževanje pa tudi nevednost In objestnost ljudi
Na pomlad se vsako leto ponavlja
ista zgodba: lovci opozarjajo, naj lju-
dje ne odnašajo na videz osamljenih
mladičev iz gozdov in travnikov do-
mov. Ljudje pa kot da so gluhi za vsa
opozorila. Nebogljena, po naključju
najdena bitjeca se jim zdijo potrebna
prav njihove pomoči. V veliki večini
primerov gre za srnine mladiče. Ti so
namreč ljudem najlažje dostopni. Do-
kler mladič še ne more slediti materi,
ga srna pušča v zavetju zelenja na
obronkih gozdov oziroma travnikov.
»Mladiči, ki jih ljudje odnesejo do-
mov in vzgojijo ob steklenički z mle-
kom, so za naravo za vedno izgublje-
ni,« pravi Silvo Kovač, tajnik Savinj-
sko-kozjanske zveze lovskih družin
Celje. »Tudi če takšno žival kasneje
spustimo v naravo, se ne bo znašla, saj
je v ujetništvu izgubila stik z divjino.«
Mladičke, ki jih najdemo v gozdu,
pustimo torej pri miru. Mati jih bo slej
ko prej poiskala in nahranila. Čez
kakšne tri tedne pa ji bodo že sledih na
pašo.
Ljudje, ki odkrijejo na videz zapuš-
čeno živalco, se včasih bojijo, da bo
odraslo srno odvrnil vonj po človeku.
Če se mladička nismo dotaknili, je bo-
jazen povsem odveč. V nasprotnem
primeru mesta, ki smo jih prijeli, zdrg-
nemo s travo in tako zabrišemo člove-
ški vonj.
Mnogo živali odtegnemo naravi
predvsem iz nevednosti. Tako ogroža-
mo tudi nekatere ptice: marsikdo ne
ve, da se nekatere vrste ptic, če jih
enkrat preženemo iz gnezda, ko valijo,
ne vrnejo nikoli več. Med takšnimi pti-
cami so tudi race mlakarice, ki jih je
v okolici Celja precej, saj so jih lovci
pred leti umetno naselili. Danes jih
lahko opazujemo tudi v Savinji, tako-
rekoč sredi Celja.
Pogosto pa so živali, predvsem ptice
pevke, tudi žrtve objestnežev, ki jim
razdirajo gnezda, uničujejo ja^ca ah ce-
lo že izvaljene mladiče. Edina učinko-
vita pomoč pri takšnih pojavih je n^-
brž prava vzgoja, ki naj že otroke nauči
živeti v prijaznem sožitju z naravo in
vsem živim, kar biva v njej.
Rdeči peteiin
Spomladi in jeseni ljudje ogrožamo
divjad tudi drugače: vsak travniški in
gozdni požar predstavlja tudi bolj ali
manj neposredno nevarnost za živali,
ki tam živijo. Ne le, da v ognju pogine
nek^ mladičev, rdeči zublji uničujejo
podrast, zelenje in žuželke, torej hrano
in dom mnogih živah.
Letošnji prvi meseci so bili zaradi
velike suše še prav posebej kritični.
Največjo nevarnost za tovrstne požare
predstavlja požiganje trave. Ogenj
s travnika kaj hitro zaide v gozd. Letos
je bilo, kljub nenehnim opozorilom in
celo prepovedim kurjenja, požarov ze-
lo veliko. Tudi lovci so se vključih
v preprečevanje izzivanja nevarnosti.
»Opozorila ne zaležejo dosti. Tu bi
red naredila edinole ostrejša zakono-
daja in visoke kazni,« meni Slavko Ko-
vač. »Lovci smo pogosto v stiku z ljud-
mi, ki svoje travnike negujejo tudi
s požiganjem trave. Pogovarjamo se
z njimi, dokazujemo, da takšen način
ne prinaša nobenih koristi, povzroča
pa veliko nevarnosti, vendar nam lju-
dje ne verjamejo. Zgodilo se je že, da
smo koga na videz prepričali in celo
skupaj z njim pogasili ogenj na travni-
ku, ko pa smo se čez kakšno uro vrnili,
je spet požigal.«
Divjad na cesti
Cestni promet zahteva žrtve tudi
med divjadjo. Povožena srna ali zajec
sta marsikomu celo dobrodošla pečen-
ka za domačo ponev, čeprav lovci me-
nijo, da je poginula žival neprimerna
za človeško prehrano. Povožene živali
lovske družine uporabijo za prehrano
psov, večinoma pa kadavre oddajo
v kafilerijo.
Trk z živaljo lahko povzroči na vozi-
lu precej škode. Lovska družina jo je
dolžna poravnati samo v primeru, če je
do nesreče prišlo v času in na prosto-
ru, kjer je družina organizirala lov, pa
pri tem ni ustrezno zavarovala vozišča.
V vseh drugih primerih morajo vozni-
ki odškodninske zahtevke uveljavljati
pri zavarovalnici, če imajo seveda
sklenjeno ustrezno zavarovanje.
Drugače je s tovornjaki: tem tovrst-
ne nesreče ne naredijo kaj prida ško-
de, zato se nekateri prav trudijo, da bi
naleteli na kakšno divjad na cesti. Ta-
ko se je razvila kar neka posebna vrsta
divjega lova na divjad: lov s tovornja-
ki, pravijo lovci. K sreči je ta oblika
redka, čeprav je njene resnične razsež-
nosti nemogoče nadzorovati.
Kako cenjena je divjad (pa čeprav
povožena) priča tudi naslednja res-
nična zgodba: pred leti sta na neki
cesti na našem območju trčila srna in
motorist. Oba sta obležala sredi ce-
ste. Mimo je pripeljal kolesar, pobral
srno, jo položil na kolo in odpeljal
naprej. Motorista še pogledal ni.
Mogoče je ob tem vredno povedati
še to, da za povoženo žival lovci ne
zahtevEuo odškodnine. Mnogi so zmot-
no prepričani, da bi morali za povože-
no žival še plačati, pa zato nesrečo rajši
prikrijejo.
Če se nam zgodi nesreča in povozi-
mo žival na cesti, je najbolje, da pokli-
čemo miličnike. Ti vedo, kam oddati
poginulo žival in hkrati naredijo zapis-
nik o škodi. Na odsekih ceste, ki jih
označuje znak »divjad na cesti« pa vo-
zimo vendarle nekoliko bolj previdno.
Pa še psi in mačke
Nevarni uničevalci predvsem manj-
še divjadi so tudi psi in mačke. Hišni
ljubljenci se na gozdnih sledeh hitro
prelevijo v krvoločne zveri, ki puščajo
za sabo razmesarjene srne, z^ce in
drugo divjad. Nevarnost pa je velika
tudi za ljudi: na območju še vedno
odkrivajo primere stekline, zato pes ali
mačka s svojega nočnega pohoda prav
lahko virus stekline prineseta na do-
mače dvorišče, kot se je to zgodilo
pred nedavnim na Frankolovem.
Divjadi torej grozi mnogo nevarno-
sti. Človek ji je z onesnaženjem ogrozil
gozd, porušil naravno ravnotežje. Po-
skrbimo vsaj za to, daje ne bomo ogro-
žah še s svojimi vsakdanjimi malomar-
nostmi in objestnostjo.
NADA KUMER
Zeleni očiščevalci
Zeleni Celja in regije, sicer Zeleni
Slovenije, so med 9. in 17. marcem
čistili bregove Hudinje med Hudiče-
vim grabnom pri Vojniku in izlivom
v Voglajno.
V akcijo so pritegniU tudi osnovno-
šolce iz Vojnika in z Dobrne. Komuna-
hne Javne naprave so jim v tem času
brezplačno odpeljale 27 zabojnikov
smeti, sodelovalo pa je okoh 300 šolar-
jev. Istočasno je štorska kovinarska
šola z okoli 150 učenci čistila porečje
Savinje. Zdaj zeleni pripravljajo sku-
paj z Žalcem in Mozirjem še očiščeva-
nje porečja Savinje v zgornjem toku.
Laščani v svetu
Pod tem naslovom bodo v razsta-
viščnem prostoru Laški dvorec v La-
škem jutri, 30. marca ob 18. uri, odpr-
li razstavo del ob 60. letnici arheolo-
ga Toneta Kneza.
Med mnogimi Laščani, ki so šli po
svetu, je tudi Tone Knez, zaslužni mož,
ki se rad šteje za Laščana in poudarja
pripadnost rodnemu mestu, s katerim
ni nikoli pretrgal čustvenih vezi. Tone
Knez uživa v svetu ugled znanstvenika
arheologa, pri nas in na tujem znanega
raziskovalca halštatske, keltske in
poznorimske kulture. Je avtor števil-
nih znanstvenih in poljudnoznanstve-
nih arheološko zgodovinskih del. Ro-
jaki bodo njegovo 60-letnico počastih
z odprtjem razstave, ki bo odgrnila sa-
dove njegovega tridesetletnega dela.
Uvodno besedo bo podal dr. Tomo Ko-
rošec, tudi Laščan.
Štiri nove učiinice v Braslovčali
Trg Braslovče je tisti kraj, kjer bodo letos proslavih občinski
praznik žalske občine. Priprave so stekle, v teh dneh je trg
precej razkopan in prehod skozenj praktično nemogoč. V trgu
namreč obnavljao kanalizacijo in vodovod, uredih bodo
cestišče, Braslovčani pa bi radi uredih tudi javno razsvetljavo.
V prihodnjih tednih bodo v Braslovčah začeli graditi prizidek
k šoli. Uredih bodo štiri učilnice, nek^ denarja za gradnjo pa
bodo vzeli iz proračuna oziroma sredstev, ki so namenjena za
praznovanje občinskega praznika. Gradnja teh štirih učilnic je
letos ena največjih naložb žalske vzgojno-izobraževalne organi-
zacije. Dve učilnici bodo zgradiU še v Preboldu, dokončati pa bo
treba tudi vrtec v Žalcu.
IB
Telcmovanje v Šmartnem ob Paici
Aktiv mladih zadružnikov v Šmartnem ob Paki prireja to
soboto občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Prireditev, ki
je v tem kr^u že kar tradicionalna, bo v kulturnem domu
v Šmartnem ob Paki. Pričela se bo ob dv^setih, po končanem
tekmovanju pa bo v dvorani še družabno srečanje. Ob tej prilož-
f>osti bodo kmečke žene iz tamkajšnjega kr^a pripravile šte-
vilne kmečke dobrote.
V. K.
Gasiislci Zbor na Ponilcvi
, Gasilci iz šentjurske občinske gasilske zveze bodo na rednem
'^tnem občnem zboru v soboto, 31. marca, na Ponikvi obravna-
vah letošnji delovni program in finančni načrt ter poročali
° dosedanjem delu. Spregovorili bodo tudi o znižanju prispevne
stopnje za požarno varnost za pol odstotka, kar pomeni za 40
^dstotkov manj sredstev za požarno varnost. Menijo, da je bil
Postopek sprejemanja tega sklepa nezakonit. Obravnavali bodo
^'j'^i problematiko prevozov vode v sušnem obdobju in ekonom-
■^e cene prevozov.
BJ
llve novi prodajalni
_^ krajevni skupnosti Polzela so v zadnjih dneh odprU še dve
~^sebni prod^alni. Prva je v Ločici, v njej pa lastnica Iva Živa-
ovie: prodaja špecerijsko blago. Prodajalna je samopostrežna in
Po založena, odprta pa je tudi ob nedeljah dopoldne. Njena
^ ^dnost je dovolj velik parkirni prostor,
j^.^rugo pa je odprl Rudi Bračun na Polzeli, v prostorih nekda-
J^ga župnišča. Prodaja pohištvo raznih proizvajalcev za
premo stanovanj. Pohištvo v novi prodajalni je razstavljeno po
J sameznih prostorih, tako da predstavlja kompletno oprem-
Q,^o stanovanje. Za vse prodajne artikle nudijo petdest
g, ^i^otno znižanje. Prod^alno, ki nosi ime Sanles, sta dekorirala
^avica in Edi Cehner, zasebnika iz Titovega Velenja, sicer pa
"^zelana.
T.TAVČAR
12. STRAN - 29. MAREC 1990

KULTUH
Ko zorijo jabolka
Na okrogli mizi povili program poletnih prireditev
Po okrogli mizi o polet-
nem Celju, ki je bila prejš-
nji torek, se lahko nadeja-
mo, da bo v poletnih mese-
cih in še tja v september Ce-
lje spet postalo pomembno
kulturno središče.
Razgovor s prireditelji po-
letnega Celja so v mali dvo-
rani Narodnega doma pri-
pravili: Zavod za kulturne
prireditve Celje, mladinski
KLjUB in Klub kulturnih
delavcev Ivan Cankar. Na
razgovor so povabili vse, ki
so s svojim dosedanjim delo-
vanjem ustvarjah celjski kul-
turni utrip in bi z novimi ide-
jami, programi in podatki
s svojega področja dela lah-
ko bistveno pripomogli
k skupni akciji.
Pobud in ponudb za polet-
no Celje ni manjkalo. Prisot-
ni so se domenili, da bo ko-
ordinator prireditev_ Zavod
za kulturne prireditve Celje.
Ta ne bo posegal v program,
ampak so za to imenovali
operativno telo za usklajeva-
nje terminov in lokacij prire-
ditev, medtem ko je organi-
zator prireditve lahko posa-
meznik ah institucija. Vsi
morajo najpozneje do pone-
deljka, 16. aprila. Zavodu
priglasiti konkretni program
prireditev za čas od 1. junija
do 15. julija, kajti pri Zavodu
za kulturne prireditve bodo,
podobno kot lani, izdali dve
brošuri v nakladi po 400 iz-
vodov, ki bosta vabili na raz-
lične prireditve. Prisotni so
zagotovili, da se bodo nasto-
pi vrstili vse do konca avgu-
sta, in če bo vreme priredite-
ljem naklonjeno, bo Celje ži-
vahno še v prvi polovici sep-
tembra.
Prizorišča za poletno Celje
se, poleg ustaljenih, ponuja-
jo kar sama: od Prothazijeve-
ga dvorca, vodnega stolpa in
Friderikovega trga do atrija,
pa tudi prostor ob Savinji bi
bilo mogoče oživiti in k utri-
pu pritegniti tako trgovce
kot gostince in komunalce.
Če organizatorji ne bodo vle-
kh vsak na svojo stran, bo
priložnosti za vse dovolj, za-
dovoljni pa bodo predvsem
Celjani in naključni gostje
ali turisti, ki se jim bo takšna
podoba Celja vtisnila v spo-
min. To bo tudi najboljša na-
ložba za ustvarjanje tradicije
poletnega Celja. Mesto ob
Savinji bi si to zaslužilo.
Skupna strategija je torej iz-
delana, o programski in iz-
vedbeni strani prireditev
v poletnem Celju pa na tem
mestu še ni mogoče reči kaj
bolj oprijemljivega. Jabolka
zdaj zorijo, zrela bodo na
jesen.
MATEJA PODJED
Drama malih ljudi
Premiera šmarskega gledališča BO
Za ustvarjalno obeležje
petnajstletnega delovanja
gledališča BO, ki deluje v ok-
viru Kulturnega društva An-
ton Aškerc v Šmarju pri Jel-
šah, so prejšnji petek zagna-
ni šmarski nepoklicni gleda-
liščniki pred polno dvorano
premierno uprizorili zahtev-
no dramo irskega dramatika
Seana 0'Caseya (1884-1964)
Junona in pav (nastalo leta
1924). Družinsko dramo iz
vznemirljivih časov irske dr-
žavljanske vojne z začetka
dvajsetih let tega stoletja je
poslovenil Ciril Kosmač.
0'Caseyeva reaUstična in
družbeno kritična drama pri-
kazuje življenje t. i. malih lju-
di, razpetih med trdoto vsak-
danjega boja za obstoj ter
privlačnost sanjarij, v katere
bežijo pred krutim okoljem
in samim seboj. Družinska
drama Boylovih se dogaja
sredi irske državljanske voj-
ne, njena žrtev je sin Johnny,
najprej invalid, na koncu ne-
močni talec IRE, ter sredi
hudih socialnih nasprotij,
katerih žrtev je zlasti hči Ma-
ry kot delavska aktivistka.
Sanjavi in brezposleni oče
Jack, ki se spretno izogiba
delu in skupaj s prijateljem
Joxerjem »pluje« po bližnjih
krčmah, poje in sanjari
o svoji minuli mornarski
svobodi ter v svojem preda-
janju fantaziji hitro nasede
lažni novici o veliki dedišči-
ni. Največ življenjske trdoži-
vosti in energije premore
mati Junona, ki pooseblja fi-
zično in duhovno os celotne
družine. Novica o bogati de-
diščini sicer prijetno razrah-
lja in zradosti odnose v dru-
nično in ko njen poročevalec
Jerry pobegne in povrhu za-
pusti še nosečo hči Mary, se
izkaže vse skupaj le kot hip
lažne radosti, ki je dovoljena
malim ljudem. Trdno so uje-
ti v socialno in nacionalno
determiniranost, iz katere je
mogoče zbežati le v Jacko-
vih in Joxerjevih pijanskih
plovbah in sanjarijah ter
v redkih trenutkih iskrenega
zaupanja med ljudmi.
Režiser Jože Cakš je gradil
uprizoritev na univerzalnih
človeških slabostih in sti-
skah, na trdno grajenih
dramskih likih in pregled-
nem razvoju dogajanja. Pre-
prosto, likovno skladno in
funkcionalno sceno je zasno-
val Peter Planinšek (spretno
je kontrastiral revščino in
bogastvo ter poudaril zaprtost
in odprtost prizorišča), barv-
no usklajene in socialno ter
individualno pomenljive ko-
stume pa Anka Novak. Med
igralci, ki so disciplinirano
in zavzeto izoblikovali notra-
nje razgibane 0'Caseyeve h-
ke, velja pohvaliti Zvoneta
Nagodeta v vlogi pijansko
sanjavega očeta in Branko
Černezel v vlogi trdožive
matere, pa Igorja Habjana
in Tanjo Jurjec kot njuna si-
na in hčer, Jožeta Gojtana,
Anko Novak, Borisa Lojena
in celotni ansambel.
Svoj jubilej so tako šmar-
ski gledahščniki proslavili
z hterarno bogato in družbe-
no aktualno uprizoritvijo, ki
brez modnih ekshibicij pre-
prosto in pošteno prikazuje
svet vsakršnih malih ljudi.
SLAVKO PEZDIR
Klub odpira
vrata
Delo in življenje v Klu-
bu kulturnih delavcev
Ivan Cankar je v minu-
lem obdobju precej zamr-
lo tudi zaradi neurejenih
in premajhnih prostorov.
Zdaj tem stiskam napo-
vedujejo konec. Za 3.
aprila je namreč napove-
dana otvoritev prenovlje-
nih klubskih prostorov,
atrija in kleti, ki je prej
pripadala Turističnemu
društvu.
Klub kulturnih delav-
cev Ivan Cankar na Tom-
šičevem trgu 7 je v dogo-
voru z zasebnim najemni-
kom Davidom Tomasini-
jem izpeljal obljubo o po-
nudbi hrane in pijače. Bi-
stro bo odprtega tipa in
bo tako bistveno prispe-
val h kakovostni gostin-
ski ponudbi Celja zlasti
v večernih urah. Tako bo
klub v resnici zaživel tudi
v družabnem smislu,
s svojo redno dejavnostjo
pa bo ponovno pritegnil
k delu manj aktivne in
nove člane. Za enkrat
klub združuje okoli sto
kulturnih delavcev, ak-
tivnih pa jih je manj kot
polovica.
MP
Likovni svet otrok
v kulturnem domu v Šošta-
nju bodo v soboto, 31. marca,
ob 11. uri odprli 22. republi-
ško razstavo s tradicionalnim
naslovom Likovni svet otrok.
Tudi letos jo bodo pripravili
v počastitev Kajuhove smrti
in pod pokroviteljstvom Pi-
onirskega lista iz Ljubljane.
Na natečaj so prispela dela iz
83 osnovnih šol v Sloveniji.
Mladi likovniki so na temo Moj
dom in kraj včeraj, danes, jutri
ustvarili 3500 slik v najrazlič-
nejših tehnikah, tako da je
imela žirija, ki ji je predsedoval
akademski slikar in višji pre-
davatelj na Pedagoški akade-
miji v Ljubljani Ivo Mršnik, ze-
lo težko nalogo: morala je iz-
brati najboljših šeststo del.
Razstavo je pregledno in di-
daktično postavil likovni pe-
dagog in ravnatelj Tone Skok
iz Titovega Velenja, izdali pa
so tudi bogat katalog.
Tudi letos bodo priznanja za
sodelovanje dobile vse šole,
posebej pa bodo nagradili pet
najuspešnejših šol in likovnih
pedagogov. Za nagrado in za
spodbudo bodo dobili mono-
grafijo akademskega slikarja
Staneta Jagodica. Nagrajence
bodo razglasili na slovesni
otvoritvi, kulturni program pa
bodo izvedli gojenci Glasbene
šole Frana Koruna - Koželj-
skega iz Titovega Velenja.
V. KOJC
Igre za lutko in lutke za igro
Celje v znamenju 20. srečanja slovenskih lutkarjev
Na treh prizoriščih: v domu
Cvetke Jerinove, na vojni-
škem odru in v KLjUBU, se
danes, 29. marca, pričenja
zaključno srečanje sloven-
skih lutkarjev. Do sobote se
bo zvrstilo 17 predstav. Na-
stopili bodo tudi lutkarji iz
zamejstva in kot gostje lut-
kovna skupina iz Poljske.
Praznika lutk v organizaciji
Zveze kulturnih organizacij,
Pionirskega doma in Občin-
ske zveze prijateljev mladine
se bo udeležilo okoli 150 lut-
karjev in mentorjev.
Slovesen začetek srečanja
bo danes ob 17. uri pred popol-
dansko predstavo gledališča
Papilu iz Hrvatinov. Zaplesala
bo otroška skupina mažoretk
iz Radeč, lutke pa bo z vrvice
spustil pred mlado občinstvo
Slavko Pezdir. Vse dobro ob
srečanju bo lutkarjem, gledal-
cem in ustvarjalcem zaželel tu-
di slovenski pesnik, dramatik
in urednik Kurirčka Boris A.
Novak.
Program srečanja je letos
oblikovala selektorica Jelena
Sitar-Cvetko in čeprav se
z medobčinskega srečanja lut-
karjev, kije bilo pred tem v Ce-
lju, na zaključno srečanje ni
uvrstila nobena skupina s Celj-
skega, to še ne pomeni, da lut-
kam tod bije plat zvona. Res pa
bo treba tej dejavnosti še bolj
odpreti vrata in zanjo vzgajati
tako lutkarje kot občinstvo.
Zgleden primer takšnega rav-
nanja je prav dom Cvetke Jeri-
nove v Celju, ki ima največ za-
slug tudi za to, da se srečanje
slovenskih lutkarjev letos od-
vija prav v Celju. Na medob-
činskem srečanju je selektori-
ca za nastop v Celju med štiri-
mi skupinami z našega območ-
ja izbrala le lutkarje iz Trbo-
velj, ki so tudi sodelovali s sku-
pinami s Celjskega. Vzgojitelji-
ce Vzgojno varstvene organi-
zacije bodo že danes ob 9.30
zaigrale zgodbico o ježku, ki je
našel žvečilni gumi.
Danes bo v Pionirskem do-
mu sedem predstav in ena
v KLjUBU, jutri, v petek, bo
v kulturnem domu Vojnik in
v Pionirskem domu nastopilo
pet skupin, štiri pa se bodo
predstavile še v soboto do-
poldne v Pionirskem domu.
Pogovori o predstavah bodo
v KLjUBU, informacijski cen-
ter pa bo v prostorih Likovne-
ga salona. Organizatorji so po-
skrbeli tudi za zunanjo podobo
mesta, saj bo te dni v zname-
nju lutk.
Prav bi bilo, da bi se na do-
godek odzvalo tudi občinstvo,
saj bo pregled lutkovne dejav-
nosti na Slovenskem le tal
dobil pravo vsebino. Predst
ve, ki jih bo mogoče te dni v
deti v Celju, namreč kar san
ponujajo kakovosten dogode
In kakor pravi selektorica, J
lena Sitar-Cvetko, jih je mog
če ponazoriti z besedno igr
igre za lutko in lutke za igr
Z igrami za lutke se odpira
vprašanja o lutki in lutko
nem, njeni funkciji in pre
brazbah, o lutki kot živem:
neživem, kot predmetu in sir
bolu. Lutke za igro pa pripov
dujejo zgodbe. Te se bodo pl(
le iz vseh koncev Slovenije, i
tudi iz Trsta, Gradca v Avstri
Porabja na Madžarskem :
s Poljske.
MATEJA POaU
Slutnja novega
v Radovljici je bil med 12.
in 17. marcem seminar za or-
ganizatorje kulture, ki naj bi
v procesu prenove postopoma
in sistematično uveljavljali
novo vsebino kulture v proce-
su dela. Seminar je pripravil
republiški svet zveze sindika-
tov. Udeležilo se ga je 31 orga-
nizatorjev kulture.
Prišli so v glavnem tisti, ki
jih še ni prevzelo popolno ma-
lodušje pri delu, in soglasno so
sklenili, da si bodo še naprej
utirali pot v svojem kulturnem
poslanstvu. Poslušali so preda-
vanja priznanih strokovnjakov
in strokovnih delavcev.
Za sklep so vsi udeleženci
seminarja podpisali resolucijo
o eko-kulturi in jo naslovili na
republiški svet ZSS in delega-
te prvega kongresa svobodnih
sindikatov Slovenije. V resolu-
cijo so med drugim zapisali, da
kultura ne more biti vezana i
nobeno ideologijo ali na vlad
joči politični program, ker/
v svoji naravi vedno zanika ai'
prerašča, je pa vselej slulnj
novega. Uspešno življenje i
delo si je v prihodnje mogoi
zamisliti le z razvojem človi
kove ekološke zavesti in deja
nim spreminjanjem porušen
ga ravnovesja med človekoi
in naravo. Eko-kultura naj I
nadstrankarska vrednota i
nobena politična stranka n
se je ne bi izognila. Cilji takši
kulture so naravnani v duho
no bogatega posameznika, ki
turne medsebojne odnose, pr
vico do resnice, v pravico (
zdravega in lepega in pripa
nost k skupnemu delu, so m(
drugim zapisali v resoluci
udeleženci seminarja v Rado
Ijici.
TATJANA HUDOMAI
Kultura ni meso v volilnem golažu
v teh predvoUlnih časih lahko več-
krat slišimo izjavo kakšnega stranki-
nega veljaka, da se bo njegova stranka
zavzemala za utrjevanje položaja kul-
ture v družbi. Drugi pa spet izjavlja, da
to ne bo predmet zanimanja njegove
stranke, češ politične stranke naj se
bolj ukvarjajo s politiko, kulturi pa naj
prepustijo njeno avtonomno življenje,
saj je bila doslej že prevečkrat deležna
različnih oblik dušebrižništva.
V kontekstu takšnega razmišljanja
so tudi predlogi, pa tudi pomisleki,
o ustanovitvi kulturnega foruma v Slo-
veniji. To bi bilo posebno strokovno
telo, njegovi člani pa bi oblikovah kul-
turno politiko in jo preko vlade ah kar
direktno v skupščini uveljavljali v si-
stemu. Tisti, ki tak predlog podpirajo,
pravijo, da bi to bilo koristno tudi zara-
di tega, ker bi imela vlada nadzor nad
svojim početjem - kulturne politike
namreč ni mogoče zaupati le peščici
ljudi v enem od vladnih resorjev. Na-
sprotniki pa trdijo, da bi takšen organ
predstavljal le še eno paradržavno in-
stitucijo, ki je zlasti v večstrankar-
skem sistemu nepotrebna. Vidijo ne-
varnost vzpostavitve nekakšnega so-
rodnika dosedanjemu svetu za kultu-
ro pri socialistični zvezi.
Torej v zvezi s tem še ni nič doreče-
nega. Tačas deluje pri slovenskem iz-
vršnem svetu programski odbor za
kulturo, ki ga vodi Sergij Pelhan, nek-
danji predsednik KSS, člani odbora pa
so v glavnem člani nekdanjega pred-
sedstva pokojne samoupravne interes-
ne skupnosti. V Mariboru so že usta-
novih forum, pa ne kot nadomestilo za
nekdanjo skupnost, ampak kot samo-
stojno, predvsem strokovno kompe-
tentno telo, v katerem bodo oblikovali
kulturno politiko in jo uveljavljali
v mariborski mestni, pa tudi v republi-
ški skupščini. Trdijo tudi, daje takšen
organ zelo potreben, in sicer iz dveh
razlogov: prvi je ta, da kultura ne more
živeti kot samozadovoljna in samov-
šečna gospa, ki si misli, da narod brez
nje še dihati ne more - pa jo je treba
spraviti na realna tla, ker je odvisna od
celotnega družbenega dogajanja; po
drugi strani pa jo je treba zaščititi pred
prevelikimi poenostavitvami, ki bi
lahko bile zanjo pogubne, saj ima
v svoji strukturi in načinu življenja ter
izražanja mnoge občutljive oblike.
Na celjskem območju je ta slika bolj
umirjena: ne glede na to, kaj piše
v programih strank, so recimo v La-
škem že pred enim letom ukinili sis in
danes pravijo, da jim gre pod občinsko
upravo čisto dobro, tudi zaradi izred-
nega razumevanja sedanjega predse
nika izvršnega sveta, ki ima posluh i
kulturna vprašanja. V drugih občini\
se ni zgodilo nič pretresljivega, kai
poklicne kulturne ustanove (tehjerU
več v Celju) so fmancirane iz repuU
ške blagajne, vse ostalo pa se bo mofi
lo znajti v novih razmerah. V Celju'
sedaj ustanavlja privatna firma za
turne in sploh družabne priredit^
kar bo brez dvoma resna konkurent
Zavodu za kulturne prireditve. Tu '
številne druge oblike stopanja kui^
re na cesto, in to skozi privatne kn)
garne, galerije in druge lokale. In še>
lahko našteval.
Zdi se, da bo - ne glede na to, j
bomo Slovenci imeli svoj kulturni '\
rum ali ne, in ne glede na to, kako ■
bo kultura dokončno organizira
v občinah in kaj bodo rekle posam^
ne stranke (sicer pa počakajmo na ^'
po volitvah, ko bo minila evforija o'
ljub) - samo kulturno življenje teki
dalje. In to tako, kot je doslej, ne gl^'^
na ideološko in organizacijsko shet^
sistema, v katerem živimo. Res je,
je kultura odvisna od splošnega dr^
benega položaja, toda tudi vpliva natj
Omogočiti ji je treba le normalno dei^
vanje, pa se bo že znašla.
DRAGO MEDW
KULTURA
29. MAREC 1990 - STRAN 13
Sindikat naš vsakdanji!
Najnovejši podatki kaže-
jo, da je dinar namenjen
jiulturi pod strogo republi-
ško vladno kontrolo in tudi
jDtervju predsednika slo-
venske vlade Dušana Šini-
joja v Delovi Sobotni prilo-
gi, kjer je dejal, da je vlada
i ukinitvijo samopravnih
Interesnih skupnosti nare-
dila le red, potrjuje domne-
ve, ki so nastajale že pred
koncem lanskega leta, da
bodo novi časi sistemsko
manj naklonjeni kulturi kot
so bili dosedanji.
Da ne bo nesporazuma: tu-
di samoupravne interesne
skupnosti so bile za reorga-
nizacijo, kajti njihov sistem
delovanja je bil neraciona-
len, predvsem v načinu odlo-
čanja. To pa še ne pomeni,
da je bil denar, namenjen
Iculturi, nespametno vložen
ali porabljen. Letošnje pre-
hodno obdobje iskanja
ustrezne organiziranosti je
že značilno po povečani skr-
bi za učinkovitejši sindikat,
v katerem bodo našh kultur-
ni delavci tisto mesto, kjer
bodo lahko zaščitili svoje os-
novne pravice do dela.
Novi časi so že prinesh ne-
kaj vetra, ki napoveduje po-
sledice skromnejšega druž-
benega dinarja v kulturi in
na drugi strani tudi že bolj
tržnega obnašanja. Toda or-
ganizacijsko sedaj prevladu-
je obdobje »praznega politič-
nega prostora«, kjer se stran-
ke še niso povsem izrekle
v odnosu do kulture (ene
namreč trdijo, da ga ne bodo
zmanjšale in da Slovenci
moramo imeti poseben kul-
turni forum ob skupščini,
drugi spet, da to ni potrebno
in da smo imeh doslej dovolj
paradržavnih teles), po drugi
stani pa tudi sindikat išče
nove poti v samostojnosti,
nadstrankarskem in neideo-
loškem delovanju.
Zato so na nedavni volilni
skupščini sindikata delav-
cev v kulturi skleniU, da si
morajo kulturniki ustvariti
močan sindikat za uveljav-
ljanje njihovih pravic. Skle-
nili so tudi, da ne bodo delali
več razlik med redno zapo-
slenimi in tistimi, ki im^o
status samostojnega kultur-
nega delavca. Teh je v Slove-
niji 2460 in med njimi jih je
kar 700, ki imajo status
umetnika. In ker je pri nas
intelektualno delo podcenje-
no, bodo še kako rabih učin-
kovito organizacijo za uve-
ljavljanje pravic. Ne le tistih,
ki omogočajo golo preživet-
je, ampak tudi takih, ki bodo
končno omogočile ustvarjal-
cem duhovnih dobrin, ki ni-
so merljive z metri, kilogra-
mi ah tonami, ampak imajo
svojo posebno vrednost, da
se postavijo na ustrezno
mesto.
Zdaj ko ni več samouprav-
nih interesnih skupnosti in
ko je odločanje o kulturnem
dinarju v rokah nekaj vlad-
nih ljudi, bodo vsi kulturni
delavci morali delovati s po-
zicij uveljavljanja strokovne-
ga znanja in vsega, kar sodi
pod ta naslov. Njihov sindi-
kat bo tega zmožen le, če bo-
do v njem tvorno delovali
vsi, ki jim ni vseeno, kaj se
bo zgodilo z vrednotenjem
njihovega znanja, strokovno-
sti in družbenega ugleda.
^ To seveda ne bo preprosto.
Štirideset let samoupravne
letargije je naredilo svoje.
Mnogi ne zaupajo sindikatu,
celo še sedaj izstopajo iz nje-
govih vrst. Štirideset let ob-
ljub in zgolj sestankovanja
za kozmetične spremembe
v sistemu je pustilo svoje po-
sledice. Toda še bolj nespa-
metno od nezaupanja je pre-
pustiti se toku dogajarija
brez vizije, brez ambicije
uveljaviti svojo ceno v druž-
benem prostoru. Le kdor bo
znal uveljaviti svojo ceno, bo
namreč tudi nekaj veljal.
DRAGO MEDVED
»Kleine Galerie«
Sodelovanje z Likovnim salonom Celle
Prvi resnejši razgovori
o medsebojnem sodelova-
nju so stekli že na začetku
preteklega leta, v trenutku,
ko je Kleine Galerie razsta-
vila nove vsebinske smerni-
ce razstavne politike in
vključila vanje predstavi-
tev avtorjev iz nekaterih so-
cialističnih dežel.
Program družbeno angaži-
rane ustvarjalnosti, katerega
galerija s svojimi prvinami
goji že nekaj let s skupino
dunajskih umetnikov »Neun
Raumen« je pritegnil našo
pozornost, še posebno ob
spoznanju, da se odpira mož-
nost recipročnega gostova-
nja. Dobro nam je znano dej-
stvo, da se slovenska likovna
ustvaijalnost težko prebija
v velika zahodnoevropska
kulturna središča, in Dunaj
je prav gotovo eno takih, ki
v svoje kulturne hrame pri-
vabi tisoče obiskovalcev. Če-
prav je Kleine Galerie eno
manjših razstavišč, pa s svo-
jim programom in lokacijo
ne živi na obrobju velemest-
nega dognanja. Deluje v ok-
viru Volkhochschulle (De-
lavske univerze Dunaj) in
poleg galerijske dejavnosti
vodi še seminarje, predava-
nja in razgovore o hkovni
umetnosti. Izdaja dvomeseč-
no revijo »Wiener Kunsthef-
te«, kot časopis za umetnost,
kulturo in izobraževanje. Re-
vija vsebuje strokovne raz-
prave s področja likovne
prakse in teorije, informacije
'o tekočih razstavah in novih
knjižnih izdajah. Dva tisoč
petsto stalnih članov galerije
in naročnikov likovne revije
gotovo ni zanemarljiva šte-
vilka, ki nam zgovorno pre-
doči, da njihovo delo ni sa-
mo sebi namen.
Likovni salon Celje si je
z gostovanjem razstave sli-
karskih del Jožefa Muhoviča
v mesecu septembru na Du-
naju zagotovil obsežnejšo
prezentacijo tudi v »Wiener
Kunsthefte«, kar še posebno
izpostavlja pomen našega
gostovanja na Dunaju.
Z otvoritvijo razstave sli-
karskih del treh mladih du-
najskih umetnikov Csuvale,
Spitzerja in Vukoviča, ki bo
v četrtek, 5. aprila ob 19. uri
v Likovnem salonu, tako
združujemo interese dveh
galerij in hkrati dveh različ-
nih kulturnih okolij. Razsta-
vo bo odprl avstrijski pred-
stavnik v Sloveniji, general-
ni konzul dr. Anton Kern,
spremno besedo o avtorjih
pa bo podal kustos Kleine
Galerie dr. Philipp Maurer.
Nerazumljiva brezbrižnost
Pretekli torek smo v Ce-
lju gostili dva izvrstna glas-
benika. Pred že kar stan-
dardno maloštevilnim ob-
činstvom sta v Narodnem
domu nastopila violinist
Volodja Balžalorsky in pia-
nist Hinko Haas.
Skrbno izbran program,
sestavljen iz del skladateljev
20. stoletja, je izzvenel nena-
vadno sveže, brez vsakršne
nostalgije po »mogočni glas-
beni preteklosti«, sama iz-
vedba pa je z osupljivo sa-
mozavestjo in velikim odme-
vom pri poslušalcih potrdila
pravilnost takšne opredeh-
tve. Vsakomur izmed nas, ki
smo sedeli v dvorani in nas
je prevzela lepota pa tudi ne-
navadnost tonskega sveta
Srebotnjaka, ProkoQeva, de
Falle, Rojka in Szymanow-
skega, je moralo biti jasno,
da so apriorne trditve o krizi
glasbe 20. stoletja ter aprior-
no odklanjanje vseh njenih
dosežkov, nevzdržne.
V prvem delu je viohnist
Volodja Balžalorsky s subtil-
no poetičnostjo pred nami
razgrnil svet mahh glasbenih
obUk, zvočnih miniatur, ki
so najpopolneje zaživele
v Petih melodijah Sergeja
Prokofleva. Umetnost intim-
nega človeškega doživljanja,
ki ji ni mar kričeča pompoz-
nost in zunanja učinkovitost,
umetnost, ki jo poveličuje
notranja polnost in ubra-
nost. Tega občutka ni bilo
moč prezreti niti v bolj veh-
kopotezno zatavljenem dni-
gem delu, ki je na ta način
predstavljal določen kon-
trast ter hkrati nadgradnjo
prvega dela, niti v dodatku.
Glasbeni dogodek, ki bi po
svoji kvaliteti zaslužil kar
največjo pozornost vsaj glas-
bene, če ne širše kulturne
javnosti v našem mestu, je
šel zaradi nerazumljive pro-
vincialne glasbene brezbriž-
nosti neopazno mimo nas.
ADRIANA POŽUN
-PAVLO VIČ
KUD Ljubečna zboruje
v petek zvečer se bo skoraj 100 članov kulturno umetni-
škega društva na Ljubečni zbralo na svojem 9. rednem
občnem zboru. Pevci, pevke, harmonikarji, člani godbe na
pihala in plesne skupine Lučka bodo ocenili delo in se
pogovorili o načrtih za prihodnje. Delo, ki so ga opravili, ni
bilo majhno, čeprav se ubadajo s številnimi težavami, ki so
predvsem finančne. Manjka pa jim tudi strokovnega kadra
za vodenje posameznih skupin. y^ g ^
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALROMOVI
Funifcionarji Icrajevne organizacije S.S.J. v Ceiju 1922
v predvolilni mrzhci, ko se nove in stare (pa tudi nove-stare) stranke še vedno
ukvarjajo z iskanjem lastne identitete, bo gotovo aktualen tudi posnetek pokončnih
funkcionarjev celjske socialistične organizacije (1922), ki je bila v nemirnih časih
po končani prvi svetovni vojni tako aktivna, da so si njeni prvaki (v upanju na
sovjetsko republiko) v mislih že razdelili oblast v Celju: cinkamiški pisar Mar-
tinčič je hotel postati glavar, cinkarniški delavec Germadnik župan okoliške
občine, prek Koren celjski župan, pismonoša Filipič poštni upravitelj in, razum-
ljivo, železničar Orozel postajonačelnik. Seveda nas na tem mestu prav nič ne
zanimajo »nepotešene želje« nekdanjih socialističnih prvakov. Predlagamo pa,
da si pričujočo fotografijo podrobno ogledajo člani celjske socialistične zveze.
Morda jim bo prišla prav pri iskanju lastnih korenin. JANEZ CVIRN
Zapisi iz pričevanja sejalcev
Knilga Antona Gričnika votli bralca v svet pod Pohorlem
Svet pod Pohorjem in tam-
kajšnje življenje sta opisana
te v več monografijah. Naš
knjižni trg je bogatejši za še
eno obširno kroniko o življe-
nju pod Pohorjem, ki nosi na-
slov ZAPISI IN PRIČEVA-
NJA SEJALCEV.
To delo je pravzaprav župnij-
^\fa in kr^evna zgodovina žup-
^ Bije Sveta Kunigunda - Sent-
jungart oziroma Gorerye nad
Zrečami. Celotno gradivo je
zbral in uredil domačin Anton
Gričnik. To veliko delo obsega
10O7 strani in pisec je zanj upo-
rabil 152 virov. Avtorja smo
obiskali v Ljubljani, kjer sedaj
živi in dela. Odgovoril nam je
na nekaj vprašanj o svoji
knjigi.
Izšel je ponatis vaše zajetne
knjige, ki ste jo pisali pet let.
Povejte, prosim, kakšni vzgi-^
bi so se porajali v vas, da ste"
se lotili tega obsežnega dela.
•Najprej bi morda pojasnil,
da ne gre za pravi ponatis, ker
knjiga zaradi draginje žal ni bi-
la tiskana, ampak razmnožena.
Izšla je lani februarja v nakladi
350 izvodov, junija je sledil do-
tis 400 izvodov in februarja po-
novni dotis 370 izvodov. Ker so
knjige danes tako drage, sva
skušala z ženo narediti čimveč
sama, na lastne stroške, v pro-
stem času in med letnim oddi-
hom; tudi dve porodniški sta
prišli kot nalašč.
Kronika opisuje moje doma-
če kraje in ljudi z njihovimi
domovi, posega v svet mojih
spominov in spominov ljudi,
ki so mi še posebej dragi. Glav-
ni vzgib, ki meje vodil ob pisa-
jjju knjige, je bila predvsem
^valežnost do staršev, sorodni-
kov, vzgojiteljev, duhovnikov,
^titeljev, profesorjev, deloda-
jalcev in znancev, ne nazadnje
^^veda tudi do žene, pač do
^s^h, ki mi tudi sedaj v življe-
•^Ju tako ali drugače stojijo ob
strani in me obdajajo s člove-
ško toplino in ljubeznijo,
^sem tem sem želel dati v roke
JJ^M bogatega in lepega, čed-
"0 oblikovanega, v barvi zele-
^^ga Pohorja, v barvi upanja,
^ simbolom sejalca. Saj smo
življenju dejansko vsi sejalci,
pak izmed nas seveda na sebi
'^sten način, in to od otroštva
pozne starosti; vsi sejemo
oesedo, z zgledom, s pisa-
gJ^rn, 2 delom in s trpljenjem.
r^Jemo resnico, smisel, dobro-
ga' ljubezen in materialno bla-
sOstanje; tako pričujemo, da se
splača živeti.«
„•^0 ste sestavljali knjigo,
J * se pogovarjali skoraj
^semi krajani Svete Kuni-
^"»»de. Ali se vam zdi, da so
le-ti globoko priraščeni na
svojo zemljo ob Pohorju?
»Da so Pohorci in tudi kraja-
ni Svete Kunigunde globoko
priraščeni na svojo pohorsko
zemljo, so opažih in o tem pisa-
h že mnogi, med njimi profe-
sor in pisatelj Janez Kopriv-
nik, potem dr. Fran Mišic ter
nekateri duhovniki in učitelji.
Kdo pa ne bi bil z vso dušo in
vsem srcem navezan na tako
lepo hribovje, kot je to naše
štajersko, slovensko Pohorje!
Nikoli ne bom mogel izraziti
dovolj hvaležnosti, da sem se
rodil v takem paradižu. So pa
za to navezanost razlogi tudi
v ljudeh samih. Tako kot je Po-
horje po svoji naravni obhko-
vitosti, takšni so tudi Pohorci:
umirjeni, stabilni, vztrajni, za-
koreninjeni, veseli in samoza-
vestni.«
Govorili ste tudi z mlajšimi
Pohorci. Ali ste tudi pri njih
občutili tako navezanost na
rodno grudo kot pri starejših?
»V bistvu gre tudi pri mlaj-
ših za prav tako navezanost, za
tradicionalno ljubezen do zem-
lje in rodne grude, na kateri
trmasto vztrajajo, pa čeprav je
kdaj težko. Tu in tam je tudi
kak Pohorec odšel v tujino
s trebuhom za boljšim kru-
hom. A čeprav ljudje odhajajo,
doma ne pozabijo; radi se vra-
čajo in navezanost na rodni
dom ter zemljo dragih predni-
kov jih spremlja povsod, kjer
hodijo. Pohorec povsod ostema
Pohorec s svojimi značilnimi
lastnostmi: z njemu lastno de-
lavoljnostjo, s svobodoljub-
nostjo, zvestobo tisočletnemu
svetovnonazorskemu in kul-
turnemu izročilu, z resnico-
ljubno trmo in z vesehm razpo-
loženjem.«
Kaj vas je pri razgovorih
s Pohorci najbolj impresioni-
ralo?
»Kot na mnoge druge so na-
me napravile globok vtis vsaj
tri lastnosti: vehka prijaznost
ljudi in velika ustrežljivost, pa
pripravljenost pomagati tako
z besedo in nasvetom kot tudi
stvarno. Med Pohorci človek
ne ostane lačen niti duševno
niti telesno. Vedno radi postre-
žejo domačinu in prav tako
tujcu.«
Prav gotovo ste obogatili
zgodovino krajev pod Pohor-
jem. Kaj ste z vašo kroniko
prispevali novega za to ob-
močje naše Slovenije?
»Moj namen je bil pravza-
prav samo zbrati pričevanja in
zapise o domačih krajih in lju-
deh, jih povezati v pregledno
celoto ter jo v obliki po^udne-
ga zgodovinskega orisa podati
domačinom ob dvestoletnici
ustanovitve njihove župnije.
Da moje delo o Pohorju precej
odmeva po ožji in širši okolici
in tudi drugod po Sloveniji,
me preseneča in me seveda ze-
lo veseli. Sicer pa tu ne gre
zame, vesel sem zato, ker tako
ti prelepi kraji pridobivajo
ugled in pomembnost. Kdo ve,
morda bo lahko nekega dne
postalo Pohorje slovenski na-
cionalni park.«
Še nekaj me zanima. Ali sta
si značaj in notranji svet mla-
dih in starih Pohorcev po-
dobna?
»Na Pohorju gojijo tako sta-
rejši kot mlajši upanje in za-
uparue. Mladina še ni oropana
idealov, še vedno je delavoljna,
redoljubna, vesela, predana
tradicionalnim vrednotam,
resnicoljubna, poštena in
sploh skoraj takšna, kakršni so
bili tudi starši in stari starši in
še nekaj rodov pred njimi.«
Zakaj ste se odločili zapu-
stiti te kraje pod Pohorjem,
saj ste nanje močno nave-
zani?
»Kot vsakemu Pohorcu je
tudi meni vedno drag tamkajš-
nji svet. Gotovo bi ostal tam,
privezan na zemljo in delo
z njo, če me ne bi bila usoda,
kot se reče, pred sedemindvaj-
setimi leti, takoj po končani
osnovni šob, popeljala v svet.
V svet idealnega, naivnega
kmečkega fanta in kasneje bla-
goslovca, fanta brez brazgotin
posvetnosti v sebi in z visoki-
mi sanjami o duhovništvu, je
vdrl razparani svet absurda,
vojn, pokolov, abortusov, ne-
smisla, mračnjaštva, sovra-
štva, ubitega boga in razboho-
tenega hudiča. Reševal sem se
z žarki sonca, ki so prihćgali
vame ob študiju in v družbi
domačih ter drugih dobrih lju-
di. In pristal sem pri diplomah
iz filozofije, slavistike ter ger-
manistike. V službi sem
v Ljubljanski banki.«
MILOŠ LIKAR
14. STRAN - 29. MAREC 1990

NAŠI KRAJI IN UUDji
Suhi In žejni sušeč
Pomanjkanje pitne votle na zatožni klopi
Težave s pitno vodo v ko-
njiški občini se vlečejo kot
povest o jari kači in stekle-
nem polžu. A težav še ni ko-
nec. Pomanjkanje pitne vo-
de v Slovenskih Konjicah,
Ločah in predelih vzhodno
od mesta še vedno pesti ob-
čane zlasti v sušnem obdob-
ju. Čeprav v občini ne stoji-
jo križem rok in si prizade-
vajo rešiti problem, se ven-
darle zatika.
Pomanjkanje pitne vode je
skozi delegatsko vprašanje
brizgnilo na zatožno klop se-
je skupščine, odgovor nanj
pa je Komunalno podjetje
predložilo na seji, ki je bila
v torek, 20. marca.
Hudo pomanjkanje vode
se poleti pojavi tudi v Pole-
nah in Jerneju. Čeprav so
v Polenah priključili celotno
količino vode iz nove vrtine
na vaški rezervoar, je ni bilo
dovolj, ker je je poldrugi se-
kundni liter odtekal v bližnji
potok. Za to bo poskrbelo
Komunalno podjetje.
V Jerneju se pojavi po-
manjkanje vode ob koncu
tedna in v više ležečih prede-
lih. Vzroka sta dva: nedogra-
jen rezervoar na koti 329,
metrov ter nezgrajen vodo-
vod od Licence do Tomaži-
ča. Oskrba z vodo v tem pre-
delu bo motena vse dotlej,
dokler ne bodo opraviU vseh
potrebnih del in v dolžini 500
metrov položili dodatnih
cevi.
Za Slovenske Konjice so
pred leti že zgradih žičko za-
jetje, vendar se je izkazalo,
da voda niti količinsko niti
kakovostno ne ustreza, ob
deževju in nahvih pa je kalna
in oporečna.
Da bi Konjičani pih zdravo
vodo, so v občini iskah raz-
lične rešitve in na priporoči-
lo strokovnjakov večkrat za-
vrtah v masive na Polenah.
Pet vrtin ni dalo predvidenih
in želenih rezultatov, četudi
so vrtali do 500 metrov glo-
boko.
Da ne bi vse skupaj padlo
v vodo, preučujejo možnost,
da bi vodo pridobivali s Stra-
nic ali pa iskali nove vire
v Konjiški gori. Te odločitve
so utemeljene zato, ker je iz
Polen že zgrajen cevovod, ki
prinaša 55 litrov vode na se-
kundo, prav tako pa so na
tem vodovodu že zgrajeni
vodni rezervoarji s 500 ku-
bičnimi metri prostornine.
MATEJA PODJED
Uubitelii štrinožcev
Pričel seje začetni tečćg šolanja psov, ki ga vsako leto organizira Kinološko društvo Celjj
Odziv je zelo vehk, saj ims^jo 45 tečajnikov, ki dvakrat tedensko urijo svoje živah ne glede n
pasmo, pomembna je le starost. Poleg začetnega tečaja bodo pripravih še malo šolo ii
v jesenskem času nadaljevalni tečaj, ki bo prišel v poštev predvsem za službene pse.
E.E
Gradijo icanalizacijo
v žalski občini so pred ne-
kaj leti izdelali študijo in in-
vesticijski program za zbira-
nje, odvajanje in čiščenje od-
plak. Načrte kljub pomanj-
kanju denarja zadovoljivo
uresničujejo.
Doslej so zgradili prvo fazo
čistilne naprave v Kasazah,
preko 11 kilometrov kanali-
zacijskih zbiralnikov, pred-
vsem na relaciji Kasaze, Aija
vas, Žalec, Šempeter in
Vransko. Zdaj dokončujejo
odsek med Žalcem in Šem-
petrom, ki je zaradi hidrolo-
ških razmer posebno zahte-
ven, dolg pa okoli 4 kilome-
tre. Denar za igradnjo tega
objekta se zbira ob ceni vo-
de, po besedah strokovnega
delavca Franca Radiška pa
nastajajo težave pri zbiranju
sredstev iz čistega dohodka.
Zgrajeni objekti bodo
omogočili gradnjo sekundar-
ne kanalizacije. S pomočjo
samoprispevkov so jo oziro-
ma jo še gradijo v krajevnih
skupnostih Petrovce in Ža-
lec, v Grižah pa imajo pri-
pravljeno tehnično doku-
mentacijo. V prihodnje na-
meravajo v žalski občini na-
daljevati gradnjo glavnega
zbiralnika od Šempetra pre-
ko Dobrteše vasi do Polzele.
Del teh načrtov nameravajo
uresničiti že letos.
T.TAVČAR
Vse poti vodijo v liribe
v Planinskem društvu Ce-
lje so začeli planinsko leto
1990 že z novoletnim izletom
in nadaljevali z izleti vsak
mesec. Kam še nameravajo?
Aprila nameravajo na izle-
te Dobrovlj^Čreta (1077 m),
Trojane-Tremerje (1206 m)
in na Menino (1508 m). Maj:
Planina-Sleme-Rdeči rob
(Po sledeh soške fronte
(1916 m), Komen-Travnik
(1695 m), Stol (2236 m), Goli-
ca (1836 m). Junij: Matkov
škaf-Mrzla gora (2203 m),
Robanov kot-Korošica
(1803 m), Triglav (2864 m),
Velebit (1699 m). Julij:
Grossglockner (3797 m),
Gran Paradiso (Grajiške Al-
pe v Italijij 4061 m). Avgust:
Prenj in Cvrsnica (2228 m).
September: Creton di Clap
Grande in Creta Forata
v Karnijskih Alpah (2487 in
2462 m), Tabeljska visoka
pot-Alta via di Pontebba
(2279 m), Dovški križ
(2531 m). Oktober: Podrta
gora-Bogatin (2061 m in
2008 m), Lubnik-Blegoš
(1564 m). November: Po Tr-
dinovi poti na Dolenjskem,
Popotovanje od Litije do Ča-
teža, Trojane-Radomlje. De-
cember: Zasavska sveta gora
(849 m), Javornik nad Črnim
vrhom (1240 m), Grmada-
-Tolsti vrh (838 m).
BJ
O Ponilcvi in Slomšku
... sem se odpravil proti Ponikvi, krjgu, s katerim so povezani
moji najlepši spomini na tako hitro minulo mladost... S temi
Slomškovimi besedami vabijo prireditelji na predavanje o zgo-
dovini Ponikve in o domačinu Antonu Martinu Slomšku, ki bo
v soboto, 31. marca, ob 20. uri v ponkovski cerkvi. Predavala
bosta prof. Božena Orožen in prof Jože Koropec.
BJ
Učitelja lii radi
Ljubko pisemce sedmo-
šolke iz Celja smo dobili
v naše uredništvo, nič po-
sebnega torej, saj jih priha-
ja kar precej. A vendarle
- deklica v slabih 12 vrsti-
cah naniza toliko vprašanj
našim osnovnim šolam, da
človek kar verjeti ne more.
Pred kratkim je njihova
učiteljica za matematiko in
fiziko »v skrbi za slovenski
narašča.j« nehala učiti, sed-
mošolci pa so ostali brez uči-
telja za ta dva predmeta. Ma-
tematiko je včasih nadomeš-
čala druga učiteljica, učne
ure fizike pa so jim odpadale
kar ves mesec. No, zdaj so
tudi fiziko »pokrpah« z uči-
teljico za kemijo, a šolarji si
vseeno želijo novega učite-
lja. »Tovariša«, torej učitelja
moškega spola bi radi, da »v
skrbi za slovenski naraščaj«
spet ne bi ostali brez njega.
Dekhca je še zapisala, da
se vodstvo šole trudi najti
novega učitelja, da se je za
zaposlitev nekdo že zanimal,
a seje potem premislil. Pa se
sprašujemo, ali v Celju med
vse več brezposelnimi res ni-
mamo nikogar s primerno iz-
obrazbo za to delo. Je delo za
določen čas res tako nezani-
mivo - ah pa gre morda od-
govore iskati na drugi strani.
Učiteljica za matematiko in
fiziko v porodniški stalež
prav gotovo ni šla kar čez
noč, vodstvo šole bi lahko za
njeno nadomeščanje poskr-
belo že prej.
Matematika in fizika sta
konec koncev predmeta, ki
gresta sedmošolcem bolj
stežka v glavo (vsa čast izje-
mam) že takrat, ko jim zna-
nje vceplja dober učitelj z iz-
delanim učnim programom.
Le kako je šele takrat, ko po-
samezne ure odpadajo, ko se
za katedrom zvrsti več učite-
IVANA STAMEJČIČ
V SPOMIN
Marija Lesjaic
Prvi pomladanski dež je
orosil rušo na vojniškem
pokopališču, kjer je, utruje-
na od dela in dolge bolezni,
na zadnji zimski dan legla
k počitku Marija Lesjak
s Prekorij.
Njena v breg prislonjena
polja jo bodo pogrešala, ka-
kor mož Stanko, štirje
odrasli otroci, vnukinja Su-
zana, ki ji je v težkih dneh
priskočila na pomoč, sose-
dje, med katere je kljub bo-
lezni trosila dobro voljo in
smeh, in mi, ljuba Marija,
v uredništvu.
Odšla je, preden seje mo-
gla veseliti, da bo na pot
proti morju krenila nof^a
stotnija kmečkih žensk,
v katere karavano seje bila
pred nekaj leti vkrcala tudi
ona. Tedaj so se plesale
»račke« in Marija je bila ne-
prekosljiva plesalka, tako
da se je je bilo prijelo ime
Račka. Od tedaj smo posta-
li nerazdružljivi prijatelji.
Marija je pogosto prihajala
k nam. Se je slišati njen
glasni smeh in korake po
hodnikih, ki jih je, s ce-
krom dobrot z male kmeti-
je, ničkolikokrat premerila.
Ob kavici se je rada razgo-
vorila, a nikoli ni tarnala,
tako da nas je njeno slovo
še bolj potilo. Pripovedo-
vanje o delu v celjski Met-
ki, v Merxu, od koder je šla
v pokoj, o kmeških opravi-
hh, ki jih nikoh ni konca.
Često nas je znala do solz
nasmejati s svojo nepo-
srednostjo in tudi kritično
oceniti naše delo. Oglašala
se je v radijski program in
nobena podrobnost ji ni
ušla. Da smo seji oddolžih,
smo ji kdaj pa kdaj zavrteli
kakšno pesmico. A morala
je biti slovenska in vesela.
Takšna je bila naša Marija,
Račka s cekarjem.
Tistih njenih zlatih janeže-
vih upognjencev ne bo več.
Potice in toplih kostanjev
tudi ne. In tudi ne njenega
smeha, kije bil blažilen kot
prvi pomladanski dež. Pa ji
je bilo komaj 61 let!
Legla je k počitku. Prej
nikoli ni bilo časa. Prega-
njala sta jo delo in njen
temperament. Odpočij se,
draga Marija, naša vesela
Račka!
MATEJA PODJED
V SPOMIN
Ivan Sešel
v začetku februarja so
številni Vojničani in borci
NOV s prapori pospremili
na zadnji poti svojega prija-
telja Ivana Sešla starejšega
iz Vojnika. Rodil seje pred
77 leti v Marija Roje na Ko-
roškem v Avstriji. Po zma-
gi plebiscita je bila zavedna
družina Sešel pregnana
v Slovenijo. Leta 1942 je
Ivan začel sodelovali z OF,
leto kasneje se je pridružil
NOV, kjer je ostal vse do
osvoboditve. Po letu 1945
je služboval v vrstah LM
v raznih krstih Slovenije
vse do upokojitve leta 1964.
Pred 35 leti se je z druži-
no preselil v Vojnik, kjer je
vse do svoje smrti sodelo-
val v raznih organizacijah
posebne zasluge pa ima kot
vodja društva upokojencev
v Vojniku ter organizacije
ZZB NOV. Za svoje požr-
tvovalno delo je prejel šte-
vilna visoka državna in vo-
jaška odlikovanja. Poznali
smo ga kot delovnega, od-
ločnega, poštenega krajana
in kot tak nam bo tudi ostal
v spominu.
JURIJ BO J ANO VIČ
V SPOMIN
Zbogom Fredi
Mučno je bilo, vsaj tistim,
ki imamo kanček mehkobe
v srcu, opazovati človeka, ki
je propadal pred našimi oč-
mi. Vsakokrat, ko sem ga vi-
del, je bil za leto dni starejši,
pa je vmes minilo le nekaj
mesecev. Pred dnevi je
omahnil za vedno. In to v le-
tih, ko nekateri šele dodobra
zaživijo.
Fredi je bil eden izmed ti-
stih, ki jim ne more pomagati
nihče. Odveč so bile zanj so-
cialne službe, bolnice (pred-
vsem tista za zdravljenje al-
koholikov), zavod za zaposlo-
vanje. Kljub temu, da bi mu
mnogi tu in tam lahko privoš-
čili kakšno lepo besedo, do-
godkov, ki so bili neizbežni,
ne bi mogli spremeniti. Fredi
je bil obsojen na propad. Re-
šitve zanj ni bilo.
Pa vendarle je Fredi v živ-
ljenju začutil tudi nekaj son-
ca. Kot fantje bil zelo simpa-
tičen, prijazen, v vojski je bil
v zadnji generaciji, kije služi-
la še 18 mesecev, kasneje se
je poročil in nek^ let delal
v celjski Reklami. Žal so se
časi spremenili. In k Jo bi ve-
del zakaj, pri teh stvareh se
sploh vedno sprašujemo za-
kaj, se je zapil, pustil službo
in začel pohajkovati po me-
stu. Postal je klošar, njegovo
živUenje pa seje začelo vrteti
v začaranem krogu brezi-
zhodnosti, obupa in propada-
nja. Nazadnje so ga našli mr-
tvega. Zastrupitev z alko-
holom.
Še pred mesecem sem ma-
lical z njim. Kar navadil seje
že, da me je vsak mesec vsuj
enkrat »nažical«, da sem ga
povabil »k Žumer«. Govoril
mi je, da je že šest let brez
službe, dasiravno je vsak te-
den vsaj enkrat obiskal borzo
dela. Ko sem mu omenil, da
mora najprej na zdravljenje,
je začel govoriti o povsem
drugih stvareh. V sebi ni imel
več moči.
Mnogi bodo Fredija, ki je
večino zadnjih let preživel
s steklenico v roki na Tomši-
čevem trgu, v Stanetovi ulici
ali v »hotelu Haustor« (hod-
nik v eni izmed hiš na Can-
karjevi ulici), pozabili v nekaj
dneh. Nekaterim pa se najbri
le zdi, da v zadnjih dneh v Ce-
lju nekdo manjka. V očeh je
vendarle mogoče dostikrat
prebrati, kdo je slab in kdo
dober. Fredi, kje so tvoje ža-
lostne oči?
VOJKO ZUPANC
IfOLITVE 1990
29. MAREC 1990-STRAN 15
Kandidati iz Celia
OBČINA CELJE
Občinska volilna komisija
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGA-
TOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OB-
ČINSKE SKUPŠČINE
Industrija
I volilna enota:
1. Boris MAROLT, roj. 1. 6. 1946, Čopova 23
, Cel^e; Poklic: dipl: ing. strojništva; Zapo-
slen: Železarna Štore; Predlagatelj: Železarna
Štore
2. Vladislav SKORNIK, roj. 26. 2. 1950, Čopo-
va 23 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen:
Železarna Štore; Predlagatelj: DEMOS Celje
3. Franc KAPEL, roj. 27. 3. 1951, Svetli dol 13
- Štore; Poklic: metalurški tehnik; Zaposlen:
Železarna Štore OE Valjarna II; Predlagatelj:
Železarna Štore PTE Jeklo
i Emil FENDRE, roj. 19. 11. 1949, Na lipico
1-Šentjur; Poklic: organizator; Zaposlen: Že-
lezarna Štore; Predlagatelj: Sindikat Železar-
ne Štore - kadrovska komisija
5. Mojca VREČER, roj. 3. 2. 1957, Kompole
29/a - Štore; Pokhc: ekonomist; Zaposlena:
Železarna Štore; Predlagatelj: DEMOS Celje
6. Dominik TOMAŽIN, roj. 26. 7. 1944, Japlje-
va7 - Celje-Poklic: ing. strojništva; Zaposlen:
Železarna Štore; Predlagatelj: ROS delavcev
kovin, in elektroind. Slovenije
7. Zlatko LESKOVŠEK, roj. 3. 12. 1950. Udar-
niška 5 - Štore; Poklic: pravnik; Zaposlen:
Železarna Štore; Predlagatelj: ZKS - stranka
demokratične prenove
8. Alojz URBANC, roj. 7. 6. 1947, Hohkrauto-
va 8 - Celje; Poklic: organizator proizvodnje;
Zaposlen: Železarna Štore; Predlagatelj: Sin-
dikat železarne Štore - kadrovska komisija
9. Ladislav PODPEČAN, roj. 10. 1. 1962, Po-
ljane 2, Rimske Toplice; Poklic: strojni tehnik;
Zaposlen: Železarna Štore; Predlagatelj: OK
iZSMS Celje
;10. Anton JELENKO, roj. 1. 1. 1938, Ul. 29.
šnoverribra 51/a - Celje; Poklic: pravnik; Zapo-
'slen: Žična Celje; Predlagatelj: Občinski ko-
imite ZKS Celje
lil. Rade KNEŽEVIČ, roj. 19. 8. 1949, Milčin-
iMsga 13 - Celje; Poklic: dipl. ing. elektroteh-
nike; Zaposlen: Elektro Celje; Predlagatelj:
Občinski komite ZKS Celje
12. Dimitar PETRUNOV, roj. 16. 2. 1952, Nu-
žičeva 3/b - Celje; Pokhc: elektrotehnik; Za-
poslen: DO Elektro Celje Elektrodistribucija
.13. Vojko KOCMAN, roj. 6. 12. 1954, Razgled-
!na 13 - Štore; Poklic: tehnik - kontrolor; Za-
poslen: Železarna štore; Predlagatelj: OK
ZSMS Celje
14. Marjan FERK, roj. 28. 11. 1953, Okrogarje-
va 5 - Celje; Poklic: ing. strojništva; Zaposlen:
Žična Celje; Predlagatelj: Žična Celje
15. Viktor TAJNŠEK, roj. 18. 3. 1960, Rista
Savina 10 - Žalec; Poklic: ekonomski tehnik;
Zaposlen: Elektro Celje; Predlagatelj: Elektro
^ \ oiilna enota:
;. Aleksander CMOK, roj. 17. 12. 1960, Ljub-
janska 60 - Celje; Poklic: dipl. pravnik; Zapo-
llen: Cinkarna Celje; Predlagatelj: OK ZSMS
Celje, OK ZKS Celje
2. Zoran KANDUC, roj. 15. 1. 1956, Erjavčeva
20- Celje; Poklic: dipl. ing.; Zaposlen: Cinkar-
na Celje; Predlagatelj: lOK sindikata in preds.
akc. konf. ZK
i- Franc ZALOKAR, roj. 26. 3. 1942. Cvetna
»lica 32 - Šentjur; Poklic: ing. org. dela; Zapo-
slen: Cinkarna Celje; Predlagatelj: DEMOS
Celje
< Danijel PODPEČAN, roj. 21. 7.1941, Maksi-
iia Gorkega 14 - Celje; Poklic: dipl. ing. kem.
J^hnologije; Zaposlen: Cinkarna Celje; Pred-
agatelj: lO Predsedstva OK SZDL Celje
5 Borut SEDOVNIK, roj. 19. 10. 1955, Raz-
gledna 22 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen:
Cinkarna Celje; Predlagatelj: 10 K sindikata
^ Preds. akcijske konf. ZK
^, Marko TUKARIČ, roj. 5. 5. 1940, Ljubljan-
ska 62 - Celje; Poklic: dipl. ing. kemije; Zapo-
i}en: Cinkarna Celje; Predlagatelj: OK ZKS
r«lje
• Romana LIPAR, roj. 10. 1. 1970, Cankarjeva
'-Celje; Pokhc: delavka; Zaposlena: Cinkar-
^ Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
Volilna enota:
I- Aleš KERŽAN, roj. 31. 1. 1967, Trubarjeva
- Celje; Poklic: elektrotehnik; Zaposlen:
^^i^la Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
; Darko KONČAN, roj. 27. 4. 1956, Spomin-
'Ka 14 _ Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen:
>^tarne Celje; Predlagatelj: Občinski komite
Celje
> Pavel PETRU, roj. 23. 1. 1947, Ul. Dušana
iyedra 37 - Celje; Poklic: dipl. ing. strojni-
Zaposlen: IMP Khma Celje; Predlaga-
\Podjetje IMP Klima Celje
: ooris PIŠEK, roj. 17. 7. 1958, Tavčarjeva 11
^ ^-elje; Poklic: dipl. ing. strojništva; Zapo-
slen: Libela Celje; Predlagatelj: Podjetje
v družbeni lastnini Libela Celje
4. volilna enota:
1. Jože TURNŠEK, roj. 24. 4. 1938, Vojkova
2 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen: EMO
Celje; Predlagatelj: 10 Predsedstva OK SZDL
Celje
2. Marjan DREV, roj. 18. 2. 1948, Pod kostanji
8- Celje; Pokhc: dipl. ing. kemijske tehnologi-
je; Zaposlen: EMO Celje; Predlagatelj: Občin-
ski komite ZKS Cehe
3. Boris MIHELČIC, roj. 16. 4. 1948, Škapino-
va 13 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen:
EMO Celje; Predlagatelj: Občinski komite
ZKS Celje
4. Jožica GRUBELNIK, roj. 24. 2. 1950, Puco-
va 1 - Celje; Poklic: dipl. psihologinja; Zapo-
slen: EMO Celje - področje za kadre; Predla-
gatelj: EMO Celje - konferenca OO ZS
5. Tomaž MILAČ, roj. 20. 9. 1950, Ul. franko-
lovskih žrtev 11/a - Celje; Poklic: dipl. ing.
strojništva; Zaposlen: EMO Celje Program
energetske opreme; Predlagatelj: EMO Celje
konferenca OO ZS
6. Emerik KOLAR, roj. 22. 9. 1958, Šlandrov
trg 6 - Celje; Poklic: gradbeni tehnik; Zapo-
slen: EMO Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
5. volilna enota:
1. Aleš ŽEROVNIK, roj. 12. 4. 1961, Grčarjeva
15 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: AERO
Celje; Predlagatelj: OK ZSMS Celje
2. Mirko KRAJNC, roj. 3. 8. 1942, Trubarjeva
42 - Celje; Poklic: grafični tehnik; Zaposlen:
AERO TOZD Grafika; Predlagatelj: DEMOS
Celje
3. Milena BREZIGAR, roj. 5. 12. 1949, Japlje-
va 2 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen:
AERO Celje; Predlagatelj: DS DO Aero Celje
- Preds. konf ZK DO Aero
4. R^ko LIPOVŠEK, roj. 1.4.1955, Malgajeva
18 - Ce^je; Pokhc: zbiralec: Zaposlen: AERO
Celje; Predlagatelj: OK ZSMS Celje
5. Jože BUČER, roj. 20. 3. 1935, Oblakova
'7 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: ETOL
Celje; Predlagatelj: Občinski komite ZKS
Celje     ^
6. Bojan ŠALAMUN, roj. 1.10 1950, Migojnice
1 - Griže; Pokhc: strojni tehnik; Zaposlen:
AERO Celje - DSSS; Predlagatelj: DEMOS
Celje
7. Edvard STREPIŠNIK, roj. 14. 9. 1943, Pre-
žihova 3 - Celje; Pokhc: ing. živilske tehnolo-
gije; Zaposlen: Mlinsko predelovalno podjetje
Celje; Predlagatelj: DO Mlinsko predelovalno
podjetje Celje
8. Sonja KRAŠOVEC, roj. 30. 1. 1951, Ul. koz-
janskega odreda 3 - Celje; Poklic: dipl. oec;
Zaposlen: AERO Celje; Predlagatelj: Občinski
komite ZKS Celje
6. volilna enota:
1. Zoran MARKO VIČ, roj. 27. 11. 1963, Nuši-
čeva 14 - Celje; Pokhc: rudarski tehnik; Zapo-
slen: Metka Celje; Predlagatelj: Delovna skup-
nost SKS
2. Peter PRIVŠEK, roj. 28. 4. 1951, Črtomiro-
va 7/a - Celje; Pokhc: dipl. ing. org. dela; Za-
poslen Toper Celje; Predlagatelj: Občinski ko-
mite ZKS Celje
3. Tomaž UDRIH, roj. 16. 9. 1958, Trubarjeva
29 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: Toper
Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
4. Silva VERZEGNASSI, roj. 28. 10. 1952,
Ljubljanska 64 - Celje; Poklic: dipl. organiza-
tor dela; Zaposlena: Toper Celje; Predlagatelj:
Toper Celje
5. Majda KUMBERGER, roj. 5. 5.1951, Arclin
37 - Skofia vas; Poklic: pravnica; Zaposlena:
Toper Celje; Predlagatelj: 10 Predsedstva OK
SZDL Celje
6. Stanislav MELE, roj. 16. 5. 1945, Prvomaj-
ska 28/b; Poklic: dipl. ing. živilske tehnologije;
Zaposlen: Metka Celje; Predlagatelj: Občinski
komite ZKS Celje
Kmetijstvo in gozdarstvo
7. volilna enota:
1. Branko BRECL, roj. 13. 12. 1953, Brdce nad
Dobrno 2 - Dobrna; Poklic: kmet; Zaposlen:
na domači kmetiji; Predlagatelj: DEMOS
Celje
2. Danijel SOSTER, roj. 27. 7.1937, Na Zeleni-
ci 8 - Celje; Pokhc: dipl. ing. gozdarstva; Za-
poslen: Gozdno gospodarstvo Celje - DSS;
Predlagatelj: Občinski komite ZKS Celje in
GG Celje
3. Marjan KOVAČ, roj. 12. 12. 1953, Archn 60
- Škofia vas; Pokhc: kmet; Zaposlen: združeni
kmet pri Kmetijski zadrugi Celje; Predlaga-
telj: Kmetijska zadruga Celje
Vodno gospodarstvo in gradbeništvo
8. volilna enota:
1. Jožef UMEK, roj. 1. 11. 1942, Ronkova 14
- Celje; Pokhc: dipl. sociolog; Zaposlen: Cest-
no podjetje Celje; Predlagatelj: DS Cestnega
podjetja Celje   , ,
2. Franc KOVAČIČ, roj. 12. 4. 1929, Nušičeva
14 - Celje; Poklic: dipl. gradbeni inženir; Za-
poslen; Cestno podjetje Celje; Predlagatelj:
DEMOS Cehe
3. Mitja GRCAR, roj. 14. 10. 1955, Malgajeva
12 - Celje; Poklic: dipl. pravnik; Zaposlen:
Cestno podjetje Celje; Predlagatelj: DS Cest-
nega podjetja Celje
4. Janislav AKERMAN, roj. 17. 4. 1950, Rošo-
va 5 - Žalec; Poklic: gradbeni inženir; Zapo-
slen: Gradbeno podjetje Gradiš; Predlagatelj:
Gradbeno podjetje Gradiš Celje;
5. Erika KOSI, roj. 17. 5. 1955, Šaranovičeva 7/
a Celje; Poklic: gradbeni inženir; Zaposlen:
Gradiš Celje; Predlagatelj: Občinski komite
ZKS Celje
6. Milan KOVAČIČ, roj. 8. 3. 1953, Na Otoku
17 - Celje; Poklic: elektrotehnik; Zaposlen:
Elektrosignal Celje; Predlagatelj: DEMOS
Celje
7. Sonja KNEZ, roj. 19. 6. 1941, Globoko 8/e,
Rimske Tophce; Poklic: gimnazijski matu-
rant; Zaposlena: GIP Ingrad Celje; Predlaga-
telj: GIP Ingrad Celje
8. Marjan KRAJNC, roj. 8. 4. 1946, Uhca hero-
ja Rojška 28 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zapo-
slen: IKI Ljubečna Celje; Predlagatelj: 10
Predsedstva OK SZDL Celje
9. Igor MLAKAR, roj. 19.1.1948, Efenkova 43
- Celje; Poklic: komercialist; Zaposlen: DO
IKI Ljubečna Celje; Predlagatelj: DS Družbe-
no podjetje Ljubečna IKI
10. Anton AŠKERC, roj. 27. 5. 1946, Petrovce
187 - Petrovce; Poklic: gradbeni tehnik; Zapo-
slen: GIP Ingrad Celje; Predlagatelj: Občinski
komite ZKS Celje
11. Milena TIMPRAN, roj. 21. 3. 1960, Teharje
33 - Teharje; Poklic: ekonomski tehnik; Zapo-
slena: Elektrosignal Celje; Predlagatelj: Elek-
trosignal Celje
12. Roman KRAMER, roj. 10. 9. 1958, Ul. Zof-
ke Kvedrove 2 - Celje; Poklic: dipl. ing. grad-
beništva; Zaposlen: NIVO Celje; Predlagatelj:
NIVO Celje
Promet in zveze
9. volilna enota:
1. Jože RAJTMAJER, roj. 21. 5. 1934, Trubar-
jeva 53/a Celje; Poklic: prometni inženir;
Zaposlen: ŽG LJubljana; Predlagatelj: Martin
FRECE
2. Marjan NOVAK, roj. 29. 8. 1959, Pod kosta-
nji 2 Celje; Pokhc: gradbeni inženir; Zapo-
slen: ŽG Ljubljana, Sekcija za vzdrževanje
prog; Predlagatelj: ŽG Sekcija SVTK Celje,
OK ZSMS Celje
3. Ana JOVANOVIČ, roj. 27. 12. 1942, Ljub-
ljanska 54 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposle-
na: Izletnik Celje; Predlagatelj: Občinski ko-
mite ZKS Celje
4. Erih GRIL, roj. 21. 6. 1941, Ulica D.Kvedra
25 - Celje; Poklic: dipl. elektro inženir; Zapo-
slen: Podjetje za PTT promet; Predlagatelj:
Občinski komite ZKS Celje, Podjetje za PTT
promet
5. Ivan CESAR, roj. 20. 1. 1941, Japljeva 17
- Celje; Poklic: dipl. ing. prometa; Zaposlen:
Izletnik Celje; Predlagatelj: 10 Predsedstva
OK SZDL Celje
6. Viktor HAJSINGER, roj. 15. 2. 1944, Za-
grad 70 - Celje; Pokhc: pravnik; Zaposlen:
Viator LJubljana Komercialni oddelek Celje;
Predlagatelj: DEMOS Celje
7. Boris KOČEVAR, roj. 29. 6. 1955, Ul. XIV.
divizije 8 - Celje; Poklic: vodja tehnične in
prometne kontrole; Zaposlen: Izletnik Celje;
Predlagatelj: OO ZKS Izletnik Celje
8. Peter ŠPILER, roj. 11. 6. 1958, Vinska gori-
ca 39 - Dobrna; Poklic: pravnik notranjih za-
dev; Zaposlen: Prevozništvo Celje; Predlaga-
telj: Transportno podjetje Prevozništvo Ce^e
Trgovina, gostinstvo in turizem
10. volilna enota
1. Ivan LENKO, roj. 22. 1. 1948, Arja vas 23
- Petrovce; Poklic: komercialni tehnik; Zapo-
slen: Trg. podjetje Potrošnik Celje; Predlaga-
telj: Trg. podjetje Potrošnik Celje
2. Drago CMOK, roj. 1. 10. 1937, Trubarjeva
53/a - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: Kovi-
notehna Celje; Predlagatelj: Kovinotehna zu-
nanja trgovina Celje
3. Jože VERBANCIČ, roj. 13. 8. 1935, Škapi-
nova 7 - Celje; Poklic: gimnazijski maturant;
Zaposlen: Hotel Evropa Celje; Predlagatelj:
Hotel Evropa Celje, Majolka, Ojstrica, Na-na
4. Drago HORVAT, roj. 7. 12. 1948, Celovška
11 - Celje; Poklic: pravnik; Zaposlen: Merx
- Gostinstvo in turizem Celje; Predlagatelj:
OO ZK Merx - Gostinstvo in turizem Celje
5. Sonja JAVORNIK, roj. 29. 9. 1967, Cankar-
jeva 4 - Celje; Poklic: prodajalka; Zaposlen:
Merx diskont Celje; Predlagatelj: DEMOS
Celje
6. Peter TILINGER, roj. 22. 6. 1952, Tavčarje-
va 2 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen: Kovi-
notehna Celje; Predlagatelj: ZKS - stranka
demokratične prenove
7. Zdenka DOLENC, roj. 1. 6. 1958, Podjavor-
škova 7 - Celje; Poklic: ekonomski tehnik;
Zaposlen: Kovinotehna Celje; Predlagatelj:
OK ZSMS Celje
8. Beruamin GRIL, roj. 9. 3. 1966, Poženelova
24 - Laško; Poklic: gostinski tehnik; Zapo-
slen: MERX - GP Majolka - Restavracija pri
mostu; Predlagatelj: OK ZSMS Celje
9. Božidar JAGER, roj. 15. 12. 1953, Kersniko-
va 10- Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: Trg.
podjetje Center Celje; Predlagatelj: Sociali-
stična zveza Celje
10. Jože GRAČNER, roj, 7. 2. 1940, Šempeter
173 - Šempeter; Poklic: dipl. ing. agronomije;
Zaposlen: Merx - sestavljeno podjetje Celje;
Predlagatelj: Splošno združenje kmetijstva,
živil. ind. in prehrane
11. Adolf VIDENŠEK, roj. 5. 12. 1941, Globo-
če 14A) - Vojnik; Poklic: mag. prava; Zapo-
slen: Kovinotehna Celja; Predlagatelj: KK
SZDL Vojnik
12. Albin SAJNKAR, roj. 18. 1. 1939, Valva-
zorjeva 38 - Celje; Pokhc: pravnik; Zaposlen:
Merx - Blagovni center Celje; Predlagatelj:
OK ZKS Celje
13. Albert JARH, roj. 29. 11. 1959, Stanetova
18 - Celje; Poklic: gimnazijski maturant; Za-
poslen: EMONA Commerce TOZD Obala Ko-
per PE Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
13. Kari PRIVŠEK, roj. 16. 4. 1940, Dobriša
vas 2/a - Petrovce; Poklic: ekonomski tehnik;
Zaposlen: Petrol trgovina TOE Celje
Obrt in osebne storitve
11. volilna enota:
1. Alenka DRAME, roj. 2. 7. 1965, Kozjanske-
ga odreda 2 - Celje; Poklic: konfekcionar; Za-
poslen: Kreator Celje; Predlagatelj: OK ZSMS
Ceije
2. Zlatko BEZJAK, roj. 24. 7. 1949, Na Zeleni-
ci 8 - Celje; Pokhc: predmetni učitelj; Zapo-
slen: Finomehanika Celje; Predlagatelj: DE-
MOS Celje
3. Franc MAUER, roj. 15. 3. 1939, Ul. bratov
Dobrotinšek 15 - Celje; Poklic: ekonomski
tehnik; Zaposlen: Fotolik Celje; Predlagatelj:
lO Predsedstva OK SZDL Celje
4. Marjan KAJZBA, roj 9. 12. 1947, Strmec pri
Vojniku 95 - Strmec pri Vojniku; Poklic: var-
nostni inženir; Zaposlen: Avto Celje; Predla-
gatelj: OK ZKS Celje
5. Stanko LESKOVŠEK, roj. 12. 4.1938, Ljub-
ljanska 60 - Celje; Pokhc: komercialni tehnik;
Zaposlen: Avto Celje; Predlagatelj: 10 Pred-
sedstva OK SZDL Celje
Samostojno osebno delo v obrti in drugih
dejavnostih
12. volilna enota:
1. Matej JUTERŠEK, roj. 24. 11. 1962, Archn
65 - Škofia vas; Poklic: dipl. ing. elektro smer;
Zaposlen: samostojni obrtnik; Predlagatelj:
Obrtno združerye Celje
2. Marjan ZAGOŽEN, roj. 30. 1. 1938, Soseska
Podvin n. h. - Žalec; Poklic: strojni ing.; Zapo-
slen: samostojni obrtnik; Predlagatelj: Obrtno
združenje Ceije
Stanovanjska, komunalna dejavnost ter ure-
janje naselij in prostora in finančno tehnične
storitve
13. volilna enota:
1. Terezija KAČ, roj. 9. 10. 1945, Polzela 120/a
Polzela; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen: LB-SB
Celje d. d. Celje; Predlagatelj: LB-SB Celje d.
d. Celje
2. Milan ŽEVART, roj. 10. 2. 1952, Pucova
4 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen: LB-SB
Celje, d. d. Celje; Predlagatelj: LB-SB Celje d.
d. Celje
3. Karla KAJBA, roj. 29. 2. 1940, Ul. heroja
Bračiča 17 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zapo-
slen: LB-SB Ce^e d. d. Celje; Predlagatelj:
LB-SB Celje d. d. Celje
4. Anton SAGADIN, roj. 1. 1. 1952, Škapinova
11 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: Raz-
vojni center Celje; Predlagatelj: Občinski ko-
mite ZKS Celje
5. Bernard POLJANEC, roj. 4. 7. 1936, Tru-
barjeva 55/a - Celje; Poklic: dipl. ing. agrono-
mije; Zaposlen: LB-SB Celje d. d. Celje; Pred-
lagatelj: Občinski komite ZKS Celje
6. Ivo ČERIČ, roj. 22. 9. 1946, Arja vas 51/a
- Petrovce; Poklic: ing. org. dela; Zaposlen:
Komi'.nala Celje TOZD Javne naprave; Pred-
lagatelj: Komunala Celje
7. Erna VRABIČ, roj. 16. 7. 1944, Ljubljanska
54 - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlena: LB-
SB Celje, d. d. Celje; Predlagatelj: LB-SB Ce-
lje d. d. Celje
8. Jelka ČUK, 7. 10. 1965, Gorica pri Šmart-
nem 32 - Celje; Poklic: komercialni tehnik;
Zaposlen: Komunala Celje; Predlagatelj: DE-
MOS Cehe
(Nadaljevanje na 16. strani)
16. STRAN - 29. MAREC 1990

VOLITVE ^^
(Nadaljevanje s 15. strani)
9. Božidar JURKO, roj. 7. 3. 1957, Tkalska
5 - Celje; Poklic: strojni tehnik; Zaposlen:
Komunala Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
10. Jože KRAJNC, roj. 14. 10. 1947, Na Zeleni-
ci 6 - Celje; Pokhc: prometni tehnik; Zapo-
slen: Komunala Celje TOZD Javne naprave;
Predlagatelj: Komunala Celje delavski svet
DO
11. Janislav KOBAL, roj. 4. 5. 1950, Ul. bratov
Vošnjakov 3 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zapo-
slen: Zavarovalna skupnost Triglav Obm.
skupnost Celje; Predlagatelj: Zavarovalna
skupnost Triglav Obm. skupnost Celje
12. Jože GABRŠĆEK, roj. 15. 4. 1938, Krajnči-
ca 36/a - Šentjur pri Celju; Poklic: ing. org.
dela; Zaposlen: Komunala Celje DSSS; Pred-
lagatelj: Komunala Celje
13. Tone ZIMŠEK, roj. 14. 7. 1940, Njegoševa
7 - Celje; Poklic: mag. poslovnih znanosti;
Zaposlen: Razvojni center Celje d. o. o. Celje;
Predlagatelj: Razvojni center Celje d. o. o.
Celje
14. Ivan MIRNIK, roj. 1. 6.1949, Pod hpami 10
- Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen: Zavaro-
valna skupnost Triglav Celje; Predlagatelj:
OK ZKS Celje
Izobraževanje, telesna kultura ter družbeno
varstvo otrok in mladine
14. volilna enota:
1. Janez DOMITROVIČ, roj. 23. 6.1946, Ul. 29.
nov. 5 - Celje-Pokhc: predmetni učitelj; Zapo-
slen: DO ZOS Celje OŠ XIV. divizije Dobrna;
Predlagatelj: ZOŠ Celje
2. Gorazd BREZNIK, roj. 11. 1. 1955, Trubar-
jeva 8 - Celje; Poklic: dipl. ing. strojništva;
Zaposlen: STŠ M. Tita Celje; Predlagatelj: DE-
MOS Celje
3. Marija KONČINA, roj. 25. 9. 1947, Šešče pri
Preboldu 77/a - Prebold; Poklic: prof. slov.
jezika; Zaposlena: STŠ M.Tita Celje; Predla-
gatelj: OK ZKS Celje
4. ^itomir BABIC, roj. 10. 1. 1964, Pucova
5 - Celje; Pokhc: učitelj - prof. fizike; Zapo-
slen: Srednja pedagoška šola; Predlagatelj: lO
predsedstva OK SZDL Celje
5. Zdenko STOJAN, roj. 14. 8.1930, Kamniška
2 - Celje; Pokhc: profesor; Zaposlen: SKŽŠ;
Predlagatelj: Srednja kmetijsko živilska šola
Kultura, umetnost in informiranje
15. volilna enota:
1. Janko GRMADNIK, roj. 9. 12. 1951, Vrun-
čeva 25/b - Celje; Poklic prof. slov in nemške-
ga jezika; Zaposlen: Knjižnica E. Kardelja Ce-
lje; Predlagatelj: OK ZKS Celje
2. Bogomir VERAS, roj. 6. 6. 1940, Roška 29
- Ljubljana; Pokhc: dramski igralec; Zapo-
slen: SLO Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
3. Milena JONTES, roj 7. 9. 1950, Kraigherje-
va 6 - Celje; Poklic: predmetni učitelj - knjiž-
ničarka; Zaposlena: Knjižnica E. Kardelja Ce-
lje; Predlagatelj: OK ZKS Celje
4. Hedvika ZDOVC, roj. 7. 10. 1961, Kompole
85 - Štore; Poklic: prof zgodovine in sociolo-
gije; Zaposlen: Zgodovinski arhiv Celje; Pred-
lagatelj: Zgodovinski arhiv Celje
Zdravstvo in socialno varstvo
16. volilna enota:
1. Aleš DEMŠAR, roj. 6. 8. 1939, Ul. 29. nov.
51/b - Celje; Pokhc: zdravnik speciahst; Zapo-
slen: ZCC TOZD Bolnišnica Celje; Predlaga-
telj: ZCC TOZD Bolnišnica Celje
2. Vilibald VENGUST, roj. 22. 4. 1939, Travni-
ška 29 - Celje; Pokhc: zdravnik; Zaposlen:
ZCC: Predlagatelj: DEMOS Celje
3. Janez TASIČ, roj. 10. 6. 1944, Cvetlična
9 - Cehe; Poklic: zdravnik; Zaposlen: ZCC;
Predlagatelj: DEMOS Celje
4. Andrej PLANINŠEK, roj. 17. 8. 1952, Ul. V.
prekomorske brigade 12 - Celje; Poklic: dipl.
ing. kemije; Zaposlen: Zavod za socialno me-
dicino in higieno Celje; Predlagatelj: Zavod za
socialno medicino in higieno Celje
5. Stanislav BIZJAK, roj. 24. 5. 1939, Trubar-
jeva 54 - Celje; Poklic: ekonomist; Zaposlen:
Zdravilišče Dobrna; Predlagatelj: 00 ZK
Zdravihšče Dobrna
6. Jožef BLAZINŠEK, roj. 28. 12. 1950, Škvar-
čeva 5 - Celje; Poklic: ekonomist; Zaposlen:
Zdravstveni dom Celje; Predlagatelj: ZCC
TOZD Zdravstveni dom Celje
7. Anton HOMAN, roj. 16. 3. 1929, Kl^nškova
7 - Celje; Poklic: dr. medicine - zdravnik spe-
cialist; Zaposlen: ZCC Bolnišnica Celje; Pred-
lagatelj: OK ZKS Celje
8. Franc ORTL, roj. 24. 12. 1943, Na pristavi 16
- Laško; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen: ZCC
Celje DSSS; Predlagatelj: DO Zdravstveni
center Celje
9. Marijana MUNIH, roj. 6. 1. 1941, Kruševska
3 - Žalec; Poklic: socialna delavka; Zaposle-
na: Center za socialno delo Celje; Predlagatelj:
Center za socialno delo
10. Marija ĆETINA-MUCK, roj. 11. 1. 1941,
Velenjska 9 - Žalec; Pokhc: socialna delavka;
Zaposlena: Dom upokojencev Celje; Predla-
gatelj: Zbor delavcev Doma upokojencev
Cehe
11. Veronika GAŠPERŠIČ. roj. 18. 9. 1938,
Grčarjeva 2 - Celje; Poklic: dipl. farmacevtka;
Zaposlena: Celjske lekarne Celje; Predlaga-
telj: Celjske lekarne Cehe;
12. Jožefa MIKLAVČIC-KERŠ, roj. 6. 10.
1950, Škapinova 1 - Celje; Poklic: dipl. oec;
Zaposlena: ZCC Celje DSSS; Predlagatelj: OK
ZKS Celje
Družbene organizacije in skupnosti ter
ustrezni samostojni poklici
17. volilna enota:
1. Franc TURNŠEK, roj. 19. 10. 1942, Zagrad
7l/a - Celje; Poklic: dipl. oec; Zaposlen: Cari-
narnica Celje; Predlagatelj: Zbor delavcev DE
Carinarnice Celje
2. Branimir GARTNER, roj. 26.1.1942. Celov-
ška 11 - Celje; Pokhc: dipl. sociolog; Zapo-
slen: KPD za mladoletnike in Zapori Celje;
Predlagatelj: 10 Predsedstva OK SZDL Celje
3. Frančišek PREPADNIK, roj. 5. 9.1938, Voj-
kova 5 - Celje; Pokhc: dipl. oec; Zaposlen:
SDK Celje; Predlagatelj: DEMOS Celje
4. Antonija MARINČEK, roj. 3. 12. 1939, Ul.
heroja Rojška 7 - Celje; Pokhc: dipl. sociologi-
nja; Zaposlena: Občinski odbor Rdečega križa
Celje; Predlagatelj: OK ZSMS Celje
5. Ivan PFEIFER, roj. 21. 2.1949, Muzejski trg
4/a - Celje; Poklic: dipl. komunalni ing.; Zapo-
slen: Samoupravna stanovanjska skupnost
Celje; Predlagatelj: OK ZKS Celje
6. Vinko SKALE. roj. 19. 8. 1952, Na Zelenici
13 - Celje; Poklic: pravnik; Zaposlen: Upravni
organi občine Celje; Predlagatelj: Žarko
Mrovlje
7. Alojz SOTLAR, roj. 14. 5. 1944, Cesta na
Dobrova 96 - Celje; Poklic: politolog; Zapo-
slen: Poslovna skupnost za turizem; Predlaga-
telj: Poslovna skupnost za turizem
Aktivne vojaške in civilne osebe v službi
oboroženih sil SFRJ na območju občine
Celje
18. volilna enota:
1. Marko PERIC, roj. 5. 4. 1943, Trg okt. revo-
lucije 1 - Celje; Poklic: oficir JLA; Zaposlen:
v. p. 4680; Predlagatelj: Poveljstvo garnizije
Celje Garnizija Celje
2. Milan VINULOVIĆ, roj. 29. 2.1956, Šarano-
vičeva 8 - Celje; Poklic: oficir JLA; Zaposlen:
v. p. 2420; Predlagatelj: Poveljstvo garnizije
Cehe Garnizija Cehe
3. Gordana AGBABA, roj. 8. 10. 1948, Ljub-
ljanska 56 - Celje; Poklic: zdravnica; Zaposle-
na: v. p. 4680; Predlagatelj: Poveljstvo garnizi-
je Celje Garnizija Celje
4. Kari ĆEMAZAR, roj. 29. 12. 1949, Mikloši-
čeva 6 - Celje; Poklic: oficir JLA; Zaposlen: v.
p. 4680; Predlagatelj: Poveljstvo garnizije Ce-
lje Garnizija 
ZBIRNA LISTA
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGA-
TOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
SKUPŠČINE OBČINE CELJE
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 OBSEGA NASLED-
NJE OBMOČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Aljažev hrib. Pod gradom, Štore, Svetina, Te-
harje, Ljubečna, Trnovlje, Gaberje, Hudinja.
VOLI SE OSEM DELEGATOV.
1. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
1. Marko BREZIGAR, 1949, dipl. iur., Japlje-
va 3 - Celje
2. Milan BRECL, 1947, gimnazijski maturant,
Leskovec 20 - Škofja vas
3. Bojana KORENT, 1948, dipl. psihologinja,
Miklošičeva 1 - Celje
4. Zvonko UTROŠA, 1952, dipl. novinar, Mil-
činskega 8 - Celje
5. Anton FRANULIČ. 1948, pravnik. Cesta
Kozjanskega odreda 6 - Štore
6. Rudolf KRAŠOVEC, 1951, elektromehanik,
Zagrad 78 - Celje
7. Borut BAŠA, 1950, dipl. ing. elektrotehni-
ke, Groharjeva 12 - Celje
8. Rudi KOŠENINA, 1945, kemijski tehnik,
Trnovlje 151 - Celje
2. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
1. Alojz ZUPANC, 1939, dipl. oec. Kamniška
7 - Celje
2. Jurij PODERGAJS, 1944, kmet, Zagrad
1 - Celje
3. Ivan ČRNEJ, 1935, dipl. veterinar, Plečni-
kova 25 - Celje
4. Mirko JEZOVŠEK, 1951, kmet. Vrhe 51
- Teharje
5. Ivan RAMŠAK, 1953, dipl. gr. ing., Trnovlje
64 - ŠkoQa vas
6. Jurij VIDMAR, 1934, kmet, Lahovna 16
- Celje
7. Slavko ZGOZNIK, 1934, upokojenec. Cesta
v Laško 8 - Celje
8. Franc ŠLANDER, 1953, kmet. Košnica 64
- Celje
3. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE
PRENOVE
1. Danica HOMAN, 1940, doktor medicine
- stomatolog, Klajnškova 7 - Celje
2. Egon KOSTOMAJ, 1943, dipl. ing. gozdar-
stva in dipl. oec. Partizanska 25 - Celje
3. Tomaž Marjan JEGLIČ, 1941, dipl. ing.
arh., Čuprijska 11/a - Celje
4. Ivana ZAVŠEK, 1945, administrativni teh-
nik. Kraigherjeva 9 - Celje
5. Milan PEUNIK, 1951, ekonomist. Cesta na
Dobrovo 98 - Celje
6. Gojko MANOJLOVIČ, 1941, dipl. ing. me-
talurgije, Kajuhova 9 - Celje
7. Ivica FIŠER, 1925, učiteljica - upokojenka,
Prežihova 1 - Celje
8. Božidar PUNGARŠEK, 1955, predmetni
učitelj telesne vzgoje, Bezenškova 31 - Celje
4. SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA
— SDZS
1. Anton ROJEČ, 1937, odvetnik, Plankarjeva
8 - Celje
2. Andrej KOMEL, 1939, dipl. gradbeni ing.,
Vrunčeva 7 - Celje
3. Viktor MAJERIČ, 1932, šofer. Mariborska
119-Celje
4. Milan PUSTINEK, 1947, dipl. psiholog,
Kraigherjeva 7 - Celje
5. Pavle BOŽIČ, 1953, avtomehanik, Tomši-
čev trg 17 - Celje
6. Bojan KRANJC, 1953, grafični inženir, Ška-
pinova 3 - Celje
7. Ivan KRAGEL, 1942, tehnik. Cesta kozjan-
skega odreda 6 - Celje
8. Peter GERM, 1944, vodovodni instalater,
Šercerjeva 16 - Celje
5. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI CELJA
§. Anton ŠEPETAVC, 1958, profesor franco-
ščine in slovenščine, Milčinskega 6 - Celje
2. Aleksander MILANEZ, 1953, dipl. ing.
gradbeništva, Trnovlje 116 - Celje
3. Dragana JUSUPOVIĆ, 1969, administrator,
Frankolovskih žrtev 15 - Celje
4. Marjan SUHOLEŽNIK, 1939, strojni teh-
nik, Milčinskega 12 - Celje
5. Jože MURKO, 1931, strojni tehnik, Trnovlje
183 - Celje
6. Jože PAJK, 1960, zasebni kmetovalec. Koš-
nica 82 - Celje
7. Dušan GREGL, 1948, sadrar, Frankolov-
skih žrtev 30 - Celje
8. Ferdinand SEMEČNIK, 1941, mizar, Fran-
kolovo 41 - Frankolovo
6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. Anton Rihard ŽMAJDE, 1941, ekonomist.
Breg 13 - Celje
2. Franc KLEPEJ, 1940, kmet, KorxJuce 15
- Štore
3. Roman POPOVIČ, 1948, ekonomist, Ope-
karniška 16/a - Celje
4. Alojz VRBOVŠEK, 1961, modelar, Sveth
dol 16/a - Štore
5. Alojz REZAR, 1948, PTT delavec, Bukov-
žlak 28 - Teharje
6. Melita KERIN, 1961, dipl. ing. farmacije.
Cesta na Ostrožno 18 - Celje
7. Janez RUTAR, 1947, gradbeni tehnik,
Kompole 31 - Štore
8. Amalija LESJAK, 1925, upokojenka, Na-
zarjeva 15 - Celje
7. ZSMS
1. Borut ALUJEVIČ, 1942, dramski igralec.
Na Zelenici 10 - Celje
2. Ivan ERŽEN, 1957, zdravnik specialist,
Opekarniška 8/13 - Celje
3. Nevenka MULEJ, 1961, ekonomski tehnik.
Teharska 22 - Celje
4. Borut GAJŠEK, 1966, ekonomski tehnik,
Kompole 105 - Štore
5. Emil KAČIČNIK, 1966, metalurški tehnik.
Cesta na grad 42 - Celje
6. Čedomir ŠERUGA. 1952, ključavničar, Po-
djavorškova 13 - Celje
8. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. Enver BAJRAMOVIĆ, 1934, organizator,
Pod gorico 1 - Štore
Na izbirni hsti je 55 kandidatov.
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 OBSEGA NASLED-
NJE OBMOČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Center, Karel Destovnik Kajuh, Savinja, Slav-
ko Šlander, Dečkovo naselje, Dolgo polje. No-
va vas.
VOLI SE DEVET DELEGATOV    .
1. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
1. Roman GRACER, 1950, ekonomski tehnik,
Okrogarjeva 4 - Celje
2. Ivo PRODAN, 1942, dipl. ing. arhitekture,
Gubčeva 10 - Celje
3. Rudolf KOZEL, 1943, profesor, Prežihova
4 - Vojnik
4. Srečko MOHORČIĆ, 1957, dipl. ing. strojni-
štva. Na Otoku 5 - Celje
5. Anton ŠEPEC, 1941, dipl. gr. ing., Strma
pot 17 - Celje
6. Darko POPOVIČ, 1950, gradbeni tehnik,
Škapinova 15 - Celje
7. Fortunat KAVTIČNIK, 1921, upokojenec,
Trubarjeva 8 - Celje
8. Gojmir MLAKAR, 1934, dipl. ing.. Ljub-
ljanska 54 - Celje
9. Stanislav BARK, 1949, strojni tehnik. Vod-
nikova 11 - Celje
2. ZSMS
1. Zdene PODLESNIK, 1960, ekonomist, Zi-
danškova 1 - Celje
2. Karla ŠTOJS, 1938, prof psihologije, Na
Zelenici 10 - Celje
3. Jože NOVAK, 1931, ing. agronomije. Cesta
na Dobrovo 35/b - Celje
4. Bojan RUČIGAJ, 1962, dipl. oec. informati-
ke, Malgajeva 2/a - Celje
5. Primož POSINEK, 1965, ing. strojništva.
Dečkova 48 - Celje
6. Igor JELEN, 1965, svobodni umetnik.
Ljubljanska 33 - Celje
3. ZKS - STRANKA DEMOKRATlOu,
PRENOVE '
1. Viki KRAJNC, 1951, dipl. obramboslov«,
Pohorska 3 - Cehe ^
2. Jože ZUPANČIČ, 1936, profesor geografij,
Kopitarjeva 2 - Celje ^
3. Štefka PRESKER, 1948, dipl. ing. org. ^
smeri, Čopova 23 - Celje
4. Antonija MEŠL, 1944, predmetna učite|
ca, Ul. frankolovskih žrtev 53 - Celje
5. Dušan DROFENIK, 1954, dipl. oec,
hpami 88 - Ce\je
6. Andreja RIHTER, 1957, prof zgodovine,
sociologije. Pohorska 7 - Celje
7. Vladimir VIDMAR, 1945, gimnazijski m,
turant. Celovška 11 - Celje
8. Jernej OZIS, 1948, socialni delavec, Okn
garjeva 7 - Celje
9. Stane POLAJNER, 1920, upravni delav^
v pokoju. Ljubljanska 8 - Celje
4. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
1. Anka AŠKERC, 1945, prof umetnost^
zgodovine, Šlandrov trg 8 - Celje
2. Brane MEŽNAR, 1950, zdravnik, dr. spe,
medicine, Ul. Tončke Čečeve 9 - Celje
3. Marija HUDEJ, 1942, dipl. ing. org. dela, U
29. novembra 27 - Celje
4. Teo BIZJAK, 1956, prof filozofije, Po^
vorškova 11 - Celje
5. Avgust JAKŠE, 1925, pravnik, Grčarjeva]
- Celje
6. Bojan VIVOD, 1952, pohtolog, Zidanško\
21 - Celje
7. Irena BONČINA, 1939, višji upravni pre
nik, Čopova 25 - Celje
8. Mirko POVALEJ. 19Š7, komercialist, U
klošičeva 7 - Celje
9. Jožef BEVC, 1927, politolog, Ul. 29. novet
bra 51 - Celje
5. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRAT
1. Janez LAMPRET, 1932, dipl. pravnik, Tr
barjeva 55/a - Celje
2. Peter SIMONITI. 1930, bančni uslužbene
Trubarjeva 30 - Celje
3. Terezija KRK, 1936, dipl. ing. farmac
- dr. znanosti, Ljubljanska 62 - Celje
4. Ivan KLINC, 1937, zasebni gostilničar, S
mec pri Vojniku 23 - Strmec pri Vojniku
5. Simona BASTL, 1950, ekonomistka, Vali
zorjeva 10 - Celje
6. Anton PETEK, 1961, glasbeni pedagoi
Slomškov trg 9 - Celje
7. Dubravko CEROVSKI, 1965, turistični ki
mercialist, Trubarjeva 55/a - Celje
8. Božena KOVAĆIČ, 1962, višja fizioterapev
ka. Pod hpami 10 - Celje
9. Mitja VERONEK, 1959, dipl. elektroini
nir, Kraigherjeva 6 - Celje i
6. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI CEU/
1. Stanislav PIRNAT, 1942, prof matematiP
in fizike, Nušičeva 14 - Cehe
2. Milko MIKOLA, 1946, mag. zgodovin,
Okrogarjeva 3 - Celje
3. Rudolf KERŠ, 1943, obrtnik - orodjar,I«|
kova 26 - Celje l
4. Jožef JARH, 1946, ing. strojništva, prol
strojništva, Nušičeva 3 - Celje
5. Urša DRUGOVIČ, 1966, dipl. biologii\ji
Na Otoku 13 - Celje
6. Rok KOMEL, 1966, študent etnologiji
Vrunčeva 7 - Celje
7. Zlatka LESJAK, 1956, upravno administn
tivni tehnik, Škapinova 15 - Celje
8. Janko ŽLIĆAR, 1950, dipl. org. izobraževi
nja, Kraigherjeva 11 - Celje
9. Robert HOSTNIK, 1965, študent gozda
stva. Na Zelenici 4 - Celje
7. STRANKA SIVIH PANTERJEV - CEU
1. Jože PUČKO, 1937, upok. letalski pilo
Trubarjeva 53/a - Celje
2. Rudolf KRIŽANIC, 1921, upok. železnišl
tehnik, Čopova I - Celje
3. Cvetka PUŠNIK, 1940, upok. VK trgovk
Lopata 2 - Celje
8. SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZ
- SDZS
1. Vitodrag PUKL, 1930. odvetnik, Trubarji
va 53/a - Celje
2. Elemir BOHAR, 1942, zdravnik. Brate
Vošnjakov 5 - Celje
3. Franc VREČER, 1948, šofer, Kompole 29
- Štore
9. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. Franc ROVERE, 1950, pravnik, Drapšino^
15 - Celje
2. Edo EINSPIELER, 1961, fotoreportt
Tomšičev trg 17 - Celje
Na zbirni listi je 59 kandidatov.
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 OBSEGA NASLEI
NJE OBMOČJE KRAJEVNIH SKUPNOST
Medlog, Lava, Ostrožno, Šmartno, Ško^a vai
Vojnik, Frankolovo, Strmec, Dobrna.
VOLI SE OSEM DELEGATOV.
1. SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZ
- SDZS
1. Silvester DREVENŠEK, 1950, organizatt
dela, Trubarjeva 6 - Celje
2. Albert LESKOŠEK, 1935, obrtnik, Ul. I- ^
bat. 10 - Celje
3. Bogomir KIRN, 1944, dipl. ing. kemiJ
Šmartno v Rožni dohni 11/b - Šmartno v Ro
ni dolini
4. Zvone GRŽAN, 1930, trgovski poslovođi
Šmartno v Rožni dolini 233 - Šmartno v Rož)
dolini ,
5. SoAJa ŽEROVNIK, 1946, ekonomski tel
nik, Socka 12 - Strmec pri Vojniku
6. Bojan KOŽELJ, 1926, dipl. veterinar spe'
alist, Njegoševa 1 - Celje
7. Vlado JANUŠ, 1931, ing. varstva pri del'
Trubarjeva 57/c - Celje
8. Franc JELEN, 1929, kmet, Šentjungert 1
- Šmartno v Rožni dohni
VOLITVE 1990
29. MAREC 1990-STRAN 17
2 SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
1 Albin COCEJ. 1947, dipl. oec, Kašova 10/a
Vojnik
2 Jože DIMEC. 1936, kmet. Rožni vrh 1-
čniartno v Rožni dolini
3 Adolf VIDENŠEK, 1941, dipl. pravnik, Glo-
boče 14 - Vojnik
4 Majda TROGAR, 1929. ekonomist, Ob že-
leznici 5 - Celje
5. Anton SENTOČNIK, Škofja vas 52/a
, Škofja vas
6. Drago MRAVLAK, 1932, višja izobr. nar.
niat. smeri, Kettejeva 7 - Celje
7 Jože KOLAR, 1943, prometni tehnik. Lopa-
ta 60 - Celje
8. Drago KOROŠEC, 1956. ing. elektrotehni-
ke, Socka 62 - Strmec pri Vojniku
3 SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA
■ SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
1. Miro GRADIČ. 1942, pravnik, Gradnikova
6 - Celje
2. Karel GRAD. 1944, kmet, Zadobrova 10
_ Škofja vas
3. Marjan FEGUŠ, 1955, odvetnik. Gorica 36/e
- Celje
4. Jože VERDEL, 1955, kmet, Pristava 27
_ Dobrna
5. Gregor URANIČ, 1966, študent FSPN, Ka-
jova 10/b - Vojnik
6. Jožef SMODILA, 1944, dipl. ing. gradbeni-
štva. Goriška 8 - Celje
7. Roman RAMŠAK, 1955, kovinostrugar,
Klane 48 - Dobrna
8 Drago ZORKO, 1955, ing. strojništva, Bab-
no 19/b - Celje
4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. Maks BASTL, 1941, dipl. oec. Spodnja Re-
čica 10 - Rečica ob Savinji
2. Majda SLOKAN, 1951, pedagoginja. Zatišje
14 - Celje
3. Marjan OPRCKAL, 1960, ing. strojništva.
Višnja vas 10 - Vojnik
4. Anton LESJAK, 1925, upokojenec, Nazor-
jeva 15 - Celje
5. Franc HORJAK, 1929, profesor, Dobrna 34/a
- Dobrna
6. Dušan ŽGAJNER, 1957, predmetni učitelj.
Cesta na Šmartno 28 - Vojnik
7. Katarina PEŠAK, 1934, predmetna učitelji-
ca. Strmec pri Vojniku 41 - Strmec pri Voj-
niku
8. Marija SELIČ. 1952, upravno administra-
tivni tehnik. Cesta na Ostrožno 10 - Celje
5. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. Franček KNAFELC, 1934, mag. kadrologi-
je, dipl. pravnik, Prekorje 36/a - Skofia vas
2. Ludvik STEPANČIC, 1954. dipl. ing. ke-
mijske tehnologije, Pucova 1 - Celje
3. Tatjana DOLINŠEK, 1957, dipl. sociolog.
Prvomajska 23 - Celje
V Dušan ŽBOGAR, 1953, dipl. ing. kemije,
Ob železnici 5 - Celje
5. Marina TAVČAR-KRAJNC, 1954, dipl. so-
ciolog prof. Bratov Vošnjakov 5 - Celje
6. Mirko PODLESNIK, 1941, ekonomist. Vi-
pavska 19 - Celje
I Dušan DRAZNIK, 1959, gradbeni ing. Na
Otoku 7 - Celje
8. Igor KOS, 1960, dr. stomatologije, Staneto-
va 19 - Celje
6. ZSMS
1. Jože ZIMŠEK. 1944, dipl. ing. gradbeni-
štva. Celovška 9 - Celje
2. Vinko ŽGAJNER, 1964, prodajalec, Cesta
talcev 22 - Vojnik
3. Erika HERMAN, 1954. geograf-sociolog,
Celjska cesta 45 - Vojnik
4. Zlatka ŠOŠTERIC, 1961, socialna delavka,
Ul. bratov Dobrotinškov 14 - Cehe
5. Aleš ŠTEPIHAR, 1961. študent FSPN. Do-
brna 40 - Dobrna
6. Kamilo LORENCI, 1965, študent, Kraigher-
jeva 14 - Celje
7. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI CELJA
1- Ivan LUJANAC, 1944, ekonomist. Strmec
pri Vojniku 93 - Strmec pri Vojniku
2. Alojz MATIČIČ, 1949, dipl. ing. kemije, Pu-
cova 1 - Celje
3 Jože KLAR, 1945, strojni tehnik. Strmec pri
Vojniku 79 - Strmec pri Vojniku
4. Polona DEMŠAR, 1966, študentka, Cvethč-
na 7 - Celje
5 Vlado PERKOVIČ, 1965, zidar, Kettejeva
8-Celje
6- Jože ČOPER, 1971, orodjar. Goriška
6-Celje
1 Anton STRMECKI, 1968, vrtnarski tehnik,
Lokrovec 45 - Celje
°- Martin LILIJA. 1930, samostojni kmetova-
lec, Iršičeva 5 - Celje
8 LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1- Anatolij GORIČAN. 1920, dipl. ing. agrono-
Jj^ije, Sorčanova 8 - Celje
2 Janja PETERMAN, 1947. prof defektologi-
Pucova 1 - Celje
zbirni listi je 59 kandidatov.
SEZNAM
JANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGA-
TOV V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
OBČINSKE SKUPŠČINE
^ KS ALJAŽEV HRIB, volilna enota 01
i^ANDlDATI SO:
PEPELNJAK Emil, roj. 15. 4. 1930, stanu-
^■^ Celje. Celestinova 13. po poklicu ing. orga-
,'facije dela, zaposlen Steklar Celje. Predlaga-
KK SZ Aljažev hrib
2. MULEJ Božidar, roj. 22. 5. 1959, stanujoč
Celje, Teharska c. 22, po poklicu knjigar, zapo-
slen Mladinska knjiga Knjigarna Celje. Pred-
lagatelj: OK ZSMS
3. KOSABER Vladimir, roj. 24. 1. 1955, stanu-
joč Celje, Popovičeva 5, po pokhcu skladišč-
nik, zaposlen Etol Celje. Predlagatelj: KK SZ
Aljažev hrib
4. VIDMAR Valentin, roj. 1. 1. 1941, stanujoč
Celje, Zvodno 66, po poklicu komercialni teh-
nik, zaposlen Blagovni center MERX. Predla-
gatelj: 00 ZK Aljažev hrib
2. KS CENTER, volilna enota 02
KANDIDATI SO:
1. BOŽINOVIČ Alenka, roj. 22. 7. 1948, stanu-
joča Celje, Šlandrov trg št. 6, po pokhcu višja
med. sestra, zaposlena ZC Celje TOZD ZD
Žalec. Predlagatelj: Predsedstvo KO SZDL
Center Celje
2. ALEKSOVSKA Ivana, roj. 7. 7. 1946, stanu-
joča Celje, Miklošičeva 5, po poklicu dipl. oec,
zaposlena Kreator Celje. Predlagatelj: 00
ZKS D. Kraigherja KS Center
3. HUS Dušan, roj. 5. 8. 1929, stanujoč Celje,
Miklošičeva 11, po pokhcu dipl. ing. lesarstva,
upokojenec. Predlagatelj: DEMOS Celje
3. KS DOBRNA, volilna enota 03
KANDIDATI SO:
1. DEU VREČER Marija, roj. 30. 1. 1954, sta-
nujoča Dobrna 50, po pokhcu vodja gostin-
stva, zaposlena DO Zdravilišče Dobrna. Pred-
lagatelj: Socialistična zveza Dobrna
2. ROSER Peter, roj. 6. 5. 1938, stanujoč Dobr-
na 33/a. po poklicu geometer, zaposlen VE-
KOS DO za komunal, in stan. oskrbo. Predla-
gatelj: DEMOS Celje
3. MAJER Jožef, roj. 13. 6. 1942, stanujoč Pri-
stava 5, po, poklicu elektrotehnik, zaposlen
Železarna Štore. Predlagatelj;: Socialistična
zveza Dobrna
4. KS DOLGO POUE, volilna enota 04   -
KANDIDATI SO:
1. ROJC Cvetko, roj. 2. 6. 1949, stanujoč Celje,
Nušičeva 10, po poklicu komercialist, zapo-
slen ERA Titovo Velenje. Predlagatelj: KO
SZDL Dolgo polje
2. HORVAT Janez. roj. 19. 5. 1965, stanujoč
Celje, Ul. 29. novembra št. 22, po pokhcu eko-
nomski tehnik, zaposlen Kovinotehna Celje.
Predlagatelj: OK ZSMS Celje
3. BENČAN Mojmir, roj. 30. 3. 1959, stanujoč
Celje, Vrunčeva 24, po poklicu učitelj telesne
vzgoje, zaposlen Osnovna šola Braslovče.
Predlagatelj: DEMOS Celje
4. KLAMPFER Anica, roj. 14. 7. 1941, stanujo-
ča Celje, Nušičeva 12, po pokhcu predmetna
učiteljica telesne vzgoje, zaposlena srednja
Pedagoška šola Celje. Predlagatelj: Občinski
komite ZKS Celje
5. KS FRANKOLOVO, volilna enota 05
KANDIDATI SO:
1. DEČMAN Milan, roj. 10. 2. 1954, stanujoč
Frankolovo, Bezenškovo Bukovje 24, po po-
klicu pokhcni voznik, samostojni obrtnik.
Predlagatelj: KS Frankolovo, DEMOS
2. GREGORC Rafael, roj. 17. 10. 1933, stanu-
joč Frankolovo, Bezenškovo Bukovje 10, po
pokhcu ekonomski tehnik, zaposlen EMO Ce-
lje. Predlagatelj: KS Frankolovo
3. OFENTAVŠEK Zmago, roj. 18. 12. 1957,
stanujoč Frankolovo, Verpete št. 2, po poklicu
pravnik, zaposlen Kovinotehna Celje. Predla-
gatelj: KS Frankolovo
4. IRŠIC Janez, roj. 28. 12. 1946, stanujoč
Frankolovo, Stražica 5/a, po poklicu referent,
zaposlen Kovinotehna Celje. Predlagatelj:
Zveza socialistov Frankolovo
5. ČRETNIK Marjan, roj. 10. 3. 1953, stanujoč
Frankolovo, Črešnjice št. l/a, po pokhcu pred-
metni učitelj, zaposlen OŠ Frankolovo. Pred-
lagatelj: KS Frankolovo
6. KS GABERJE, volilna enota 06
KANDIDATI SO:
1. JELEN Marjan, roj. 19. 1. 1924, stanujoč
Celje, Pokopališka 4, upokojenec. Predlaga-
telj: JELEN Marjan
2. LESKOVŠEK Leon, roj. 3. 4. 1946, stanujoč
Celje, Mariborska, 47, po pokhcu dipl. ing.
ELTH, zaposlen Železarna Štore. Predlaga-
telj: Svet KS
3. ŽELEZNIK Matjaž, roj. 24. 6.1957, stanujoč
Celje, Milčinskega 12, po poklicu učitelj glas-
benega pouka, lastnik zasebnega podjetja.
Predlagatelj: DEMOS Celje
7. KS LJUBEČNA, volilna enota 07
KANDIDATI SO:
1. AVŽNER Jožef, roj. 17. 1. 1941, stanujoč
Škofja vas, Ljubečna 32d, po pokhcu zdrav-
nik, zaposlen Zdravstveni center Celje. Pred-
lagatelj: DEMOS Celje
2. NAGLIC Maksimiljan, roj. 1. 9. 1938, stanu-
joč Škofja vas, Ljubečna 71b, po pokhcu ko-
mercialni tehnik, zaposlen DINOS Ljubljana
PE Slov. Konjice. Predlagatelj: KK SZDL
Ljubečna
3. MIRNIK Anton, roj. 25. 5. 1943, stanujoč
Škofja vas, Ljubečna 52c. po poklicu tehnik,
zaposlen DO IKI Ljubečna. Predlagatelj: Svet
KŠ Ljubečna.
8. KS MEDLOG, volilna enota 08
KANDIDATI SO:
1. STRENČAN Jurij. roj. 23.12. 1930, stanujoč
Celje, Lava 24, po poklicu kmetovalec, zapo-
slen na kmetiji. Predlagatelj: DEMOS Celje
2. TILINGER Franjo, roj. 9. 12. 1925. stanujoč
Celje, Kettejeva 1, po poklicu pravnik, upoko-
jenec. Predlagatelj: KK SZDL Medlog
3. BUKOVEC Anton, roj. 23. 8. 1940, stanujoč
Celje, Ljubljanska 60, po poklicu pravnik, za-
poslen Skupščina občine Celje. Predlagatelj:
Svet skuDščine KS Medlog
4. MICIC Milka. roj. 2. 1.1949, stanujoča Celje,
Ljubljanska 56, po pokhcu socialna delavka,
zaposlena ZOŠ I. osnovna šola Celje. Predla-
gatelj: Občinski komite ZKS Celje
9. KS NOVA VAS, volilna enota 09
KANDIDATI SO:
1. ČERNIČ Drago, roj. 15. 4. 1937, stanujoč
Celje, Okrogarjeva 7, po poklicu višji upravni
delavec, zaposlen v Celju. Predlagatelj: KK
SZDL Nova vas
2. KRISTAN Franc, roj. 19. 10. 1944, stanujoč
Celje, Okrogarjeva 7, po poklicu ing. organiza-
cije dela, zaposlen KPD in Zapori - »Rinka«
Celje, gospodarska enota. Predlagatelj; OK
ZKS stranka demokratične prenove
10. KS OSTROŽNO, volilna enota 010
KANDIDATI SO:
1. GODEC Uroš, roj. 7. 2. 1950, stanujoč Celje,
Gasilska 3, po poklicu strojni inženir, samo-
stojni obrtnik. Predlagatelj: DEMOS Celje
2. HRASTNIK Ivan, roj. 10. 2. 1937, stanujoč
Celje, Cesta na Ostrožno 81, po pokhcu inženir
organizacije dela, zaposlen Žična Celje. Pred-
lagatelj: KS Ostrožno
11. KS SAVINJA, volilna enota 011
KANDIDATI SO:
1. HOHNJEC Milan, roj. 24. 4. 1921, stanujoč
Celje, Trubarjeva 79, po poklicu ekonomist,
upokojenec. Predlagatelj: Krajevna konferen-
ca SZDL Savinja
2. DEČMAN Miha, roj. 24. 6. 1943, stanujoč
Celje, Partizanska 16, po poklicu ing. organi-
zacije dela, zaposlen Nivo Celje. Predlagatelj:
DEMOS Celje
3. KONEC Cvetko, roj. 18. 12. 1950, stanujoč
Celje, Partizanska 27, po pokhcu komercialist,
zaposlen Kovinotehna Celje. Predlagatelj:
Zbor krajanov stalnih območij
4. AJDNIK Božidar, roj. 12. 12. 1962, stanujoč
Celje, Čopova 3, po pokhcu gradbeni tehnik,
trenutno nezaposlen. Predlagatelj: OK ZSMS
Celje
12. KS KAREL DESTOVNIK-KAJUH, volil-
na enota 012
KANDIDATI SO:
1. KOREN Edvard, roj. 24. 4. 1946, stanujoč
Celje, Malgajeva 14, po pokhcu strojni tehnik,
zaposlen Kovinotehna inženiring. Predlaga-
telj: Krajevna konferenca SZDL K.D. Kajuh
2. POGLAJEN Janez, roj. 14. 12. 1928, stanu-
joč Celje, Prežihova 3, po pokhcu upokojenec.
Predlagatelj: 00 ZKS SDP Otok
3. LAMPRET Amalija, roj. 9. 4. 1932, stanujo-
ča Celje, Trubarjeva ul. 55/a, po poklicu gospo-
dinja, zaposlena doma. Predlagatelj: DEMOS
Celje
13. KS SLAVKO ŠLANDER, volilna enota
013
KANDIDATI SO:
1. TROGAR Zdravko, roj. 30. 8. 1930, stanujoč
Celje, Ob železnici 5, po pokhcu dipl. polito-
log, upokojenec. Predlagatelj: KK SZDL Slav-
ko Šlander
2. ANTAUER Breda, roj. 25. 2. 1932, stanujoča
Celje, Na zelenici 6, po poklicu geometer, upo-
kojenka. Predlagatelj: KK SZDL Slavko
Šlander
3. BOŽIČ Silvan, roj. 24. 2. 1927, stanujoč Ce-
lje, Ljubljanska 24, upokojenec. Predlagatelj:
DEMOS Celje
14. KS POD GRADOM, volilna enota 014
KANDIDATI SO:
1. LEMUT Franc, roj. 9. 1. 1937, stanujoč Koš-
nica pri Celju 39b, po poklicu dipl. veterinar,
zaposlen Občina Celje. Predlagatelj: DEMOS
Celje .
2. LUZEVIČ Janez, roj. 15. 7. 1938, stanujoč
Celje, C. v Laško 20, po poklicu dipl. ing.
agronomije, zaposlen Hmezad Kmetijstvo Ža-
lec. Predlagatelj: KK Socialistične zveze Pod
gradom
3. LJUBEK Vladimir, roj. 23. 6. 1953, stanujoč
Celje, Lisce 23e, po poklicu VKV strojni klju-
čavničar, zaposlen ETOL Celje Škofja vas.
Predlagatelj: KK Socialistične zveze Pod
gradom
4. ČUČEK Drago, roj. 18. 10. 1938, stanujoč
Celje, Zagrad 68, po pokhcu dipl. ing. gradbe-
ništva, zaposlen OGP Remont Celje. Predlaga-
telj: Zbor volilcev KS Pod gradom
15. KS STRMEC PRI VOJNIKU, volilna eno-
ta 015
KANDIDATI SO:
1. ŠEŠKO Mira, roj. 23. 11. 1943, stanujoča
Strmec pri Vojniku, Socka 33, po poklicu eko-
nomski tehnik, zasebna obrtnica. Predlaga-
telj: KS Strmec pri Vojniku
2. OŠLAK Marjan, roj. 24. 8. 1956, stanujoč
Vojnik, Keršova 10, po poklicu strojni tehnik;
zaposlen INGRAD Celje. Predlagatelj: KS Str-
mec pri Vojniku
16. KS SVETINA, volilna enota 016
KANDIDATI SO:
1. VRBOVŠEK Leopold, roj. 4. U. 1953, sta-
nujoč Štore, Svetli dol št. 1,6/a, po poklicu
ekonomski tehnik, zaposlen Železarna Štore.
Predlagatelj: DEMOS Celje
2. JELENC Maks, roj. 6. 4. 1969. stanujoč Ja-
vornik 15, po poklicu delavec, zaposlen Žele-
zarna Štore. Predlagatelj: ZSMS 00 Svetina
17. KS ŠKOFJA VAS, volilna enota 017
KANDIDATI SO:
1. TROBIŠ Janko, roj. 18. 6. 1962, stanujoč
Škofia vas, Prekorje 66. po poklicu gradbeni
tehnik, zaposlen Zavod za plan. in izgradnjo
SO Celje. Predlagatelj: OK ZSMS Celje
2. VERDEV Branko, roj. 24. 5. 1955, stanujoč
Škofja vas, Zadobrova št. 37/a, po pokhcu ing.
strojništva, zaposlen EMO Celje. Predlagate^:
KK SZDL Škofja vas
3. PRAPROTNIK-ZUPANČIČ Lilijana, roj.
28. 9. 1955, stanujoča Škofja vas, Šmarjeta 57,
po pokhcu samostojna umetnica, zaposlena
kot samostojna umetnica. Predlagatelj: DE-
MOS Celje
18. KS ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, volilna
enota 018
KANDIDATI SO:
1. DOLER Janko, roj. 5. 11. 1964, stanujoč
Pepelno 31, po pokhcu zobotehnik, zaposlen
Zdravstveni center Celje. Predlagatelj: Svet
KS Šmartno v R. d.
2. KOVAČ Jože, roj. 7. 12. 1940, stanujoč
Šmartno v Rož. dol. 11/a, po pokhcu elektro-
tehnik, zaposlen NIVO Podjetje za urejanje
voda Celje. Predlagatelj: DEMOS Celje
3. ŽOLNIR Marjan, roj. 16. 11. 1945, stanujoč
Celje, Gorica pri Šmartnem 57/a, po poklicu
ing. strojništva, samostojni obrtnik. Predlaga-
telj: Svet KS Šmartno v R.d.
19. KS ŠTORE, volilna enota 019
KANDIDATI SO:
1. ŽOHAR Vladimir, roj. 27. 6. 1945, stanujoč
Štore, C. na Pečovje 5 po pokhcu EOC, nosilec
samostojnega oseb. dela. Predlagatelj: KK
SZDL Štore
2. GUNZEK Romana, roj. 13. 4. 1951, stanujo-
ča Laška vas/Štorah 9, po poklicu zdravnica,
zaposlena Zdravstveni center Celje. Predlaga-
telj: DEMOS Celje
3. KUMPERGER Ivan, roj. 14.12. 1938, stanu-
joč Štore, Vrtna 4, po poklicu strojni inženir,
zaposlen Železarna Štore. Predlagatelj: KK
SZDL Štore
4. KAVKA Franc, roj. 15. 12. 1930, stanujoč
Štore, Kovinarska 9, po poklicu metalurški
tehnik, upokojenec. Predlagatelj: Občinski
komite ZKS Celje
20. KS TRNOVLJE PRI CEUU, volilna eno-
ta 020
KANDIDATI SO:
1. KOŽUH Adam, roj. 28. 9. 1940, stanujoč
Trnovlje 35/e, po poklicu obrtnik, zaposlen kot
zasebni obrtnik. Predlagatelj: DEMOS Celje
2. VERONIK Miroslav, roj. 1.4. 1951, stanujoč
Trnovlje 26/b, po poklicu hotelski tehnik, za-
poslen MERX Hoteli, gostinstvo. Predlagatelj:
KK Trnovlje KK SZDL Trnovlje
3. KENDA Mirko, roj. 6. 10. 1954, stanujoč
Trnovlje 97/a, po poklicu ni podatka, zaposlen
AERO Celje. Predlagatelj: KK SZDL Trnovlje
21. KS VOJNIK, volilna enota 021
KANDIDATI SO:
1. ŽGAJNER Viktor, roj. 23.11.1943, stanujoč
Vojnik, C. talcev 43, po poklicu strojni tehnik,
zaposlen KLIMA Celje. Predlagatelj: DEMOS
Celje
2. POJAVNIK Marjan, roj. 5. 12. 1949, sta-
nujoč Vojnik, Keršova 7, po pokhcu učitelj,
zaposlen ZOŠ Celje. Predlagatelj: KK
SZDL Vojnik
3. ČEBULC Rudolf, roj. 16. 1. 1944, stanu-
joč Vojnik, Cesta ob Hudinji 12, po poklicu
dipl. teolog, zaposlen LIBELA Celje. Pred-
lagatelj: DEMOS Celje
22. KS HUDINJA, volilna enota 022
KANDIDATI SO:
1. MURKO Marjan, roj. 25. 3. 1958, stanu-
joč Celje, Žagarjeva 12, po pokhcu pravnik,
zaposlen ŽTO Celje. Predlagatelj: OK
ZSMS Celje
2. LAJLAR Rudolf, roj. 26. 2. 1926, stanu-
joč Celje, Skaletova 2, po poklicu steklar,
upokojenec. Predlagatelj: DEMOS Celje
3. OŠTIR Emil, roj. 26. 2. 1940, stanujoč
Celje, Ul. frankolovskih žrtev 9, po poklicu
organizator SLO in DS, zaposlen EMO Ce-
lje. Predlagatelj: Samoupravni organi KS
23. KS DEČKOVO NASELJE, volilna eno-
ta 023
KANDIDATI SO:
1. CVAHTE Viktor, roj. 3. 3. 1927, stanujoč
Celje, Dečkova c. 56, po pokhcu komerci-
ahst, upokojenec. Predlagatelj: Svet KS
Dečkovo naselje
2. ANDREJAS Martin, roj. 8. 11. 1933, sta-
nujoč Celje, Dečkova c. 48, po pokhcu me-
talurški tehnik, upokojenec. Predlagatelj:
KK SZDL Zveza sociahstov preds. KK
3. EKSELENSKI Bojan, roj. 29. 6. 1964,
stanujoč Celje, Šaranovičeva ul. 9, po pokli-
cu kemijski tehnik, zaposlen Cinkarna Ce-
lje. Predlagatelj: DEMOS Celje
24. KS LAVA, volilna enota 024
KANDIDATI SO:
1. PLATOVN JAK Silvester, roj. 9. 11. 1934,
stanujoč Celje, Pucova ul. 10, po poklicu
strojni tehnik, zaposlen ITC Celje. Predla-
gatelj: DEMOS Celje
2. LOGAR Franc, roj. 13. 1. 1940, stanujoč
Celje, Lepa pot 13, po poklicu ing. strojni-
štva, zaposlen Železarna Štore. Predlaga-
telj: Zbor volilcev KS Lava
3. JOVAN Vincencij, roj. 20. 1. 1926, stanu-
joč Celje, Goriška 10, po poklicu upokoje-
nec. Predlagatelj: KS Lava OO ZKS stran-
ka demok. prenove
25. KS TEHARJE, volilna enota 025
KANDIDATI SO:
1. PALIR Milan, roj. 1. 9. 1959, stanujoč
Vrhe 31, Teharjej po poklicu komercialni
tehnik, zaposlen Železarna Štore. Predlaga-
telj: Zbor vohlcev KS Teharje
2. JEŽOVNIK Ferdinand, roj. 7. 5. 1944,
stanujoč Teharje 68, po poklicu kamnosek
cementninar, zaposlen JEKAMIN D.0.0.
Celje. Predlagatelj: DEMOS Celje
Predsednik
občinske volilne komisije
Branko VITEZ
18. STRAN - 29. MAREC 1990

VOLITVE 19|
Kandidati iz Laškega
Občinska volilna komisija Laško objavlja
v skladu z 67. členom zakona o volitvah
v skupščine (Uradni hst SRS, št. 42/89 in 5/
90)
SEZNAM
kandidatov za volitve delegatov v ZBOR
OBČIN Skupščine Republike Slovenije na
volitvah 8. aprila 1990
Številka volilne enote: 23
Območje vohlne enote: občina Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Janko DEŽELAK, roj. 1945, dipl. oec, LA-
ŠKO, predlagatelj: Slovenska demokratična
zveza. Socialdemokratska zveza Slovenije,
Slovenski Krščanski demokrati, Slovenska
Kmečka zveza, Zeleni Slovenije - DEMOS
- združena opozicija
2. Jože BREZNIKAR, roj. 1945, delovodja,
RADEČE, predlagatelj: Krajevna skupnost
Radeče
3. Aleš TURK, roj. 1965, elektrotehnik, RA-
DEČE, predlagatelj: OK ZSMS LAŠKO
predlagatelj: OK ZSMS LAŠKO
4. Andrej MLAKAR, roj. 1948, pred. učitelj
telesne vzgoje, RIMSKE TOPLICE, predlaga-
telj: Svet Krajevne skupnosti Rimske Toplice
5. Pavla LAPORNIK, roj. 1950, učiteljica,
RIMSKE TOPLICE, predlagatelj:. Občinska
konferenca Sociahstične zveze LAŠKO
6. Andrej KOVAČ, roj. 1955, dipl. ing. geode-
zije, RADEČE, predlagatelj: Samopredlagatelj
- Andrej KOVAČ, V gaju 10, Radeče
7. Jakob PODPEČAN, roj. 1957, lesni tehnik,
RIMSKE TOPLICE, predlagatelj: Martin PO-
ŽIN, Povčeno 1, Rimske Toplice
8. Jože SENICA, roj. 1960, strojni tehnik,
RIMSKE TOPLICE, predlagatelj: Janez STO-
PINŠEK, Završnikova 6, Rimske Toplice
V seznamu kandidatov je vpisanih 8 (osem)
kandidatov.
Kandidati so bili določeni na zborih volilcev
izvedenih v občini Laško. Vrstni red je bil
določen na podlagi dobljene podpore na zbo-
rih vohlcev.
SEZNAM
pravnoveljavnih kandidatov - delegate
v ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČI-
NE OBČINE LAŠKO, na volitvah, v četr-
tek dne 12. aprila 1990
Volilna enota št.: 1
Dejavnost: rudarstvo
Obsega: Rudnik rjavega premoga Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Ivan ČERNOŠA, roj. 1961, strojni tehnik.
Rudnik Laško, predlagatelj: DS Rudnik
Laško
2. Ivan DRAME, roj. 1959, strojni tehnik.
Rudnik Laško, predlagatelj: DS Rudnik
Laško
3. Ivan KENDA, roj. 1943, rud. inženir, Rud-
nik Laško, predlagatelj: DS Rudnik Laško
4. Edvard LAH, roj. 1941, lesni delovodja.
Rudnik Laško, predlagatelj: DS Rudnik
Laško
5. Avgust OGRINEC, roj. 1942, ing. organiz.
dela. Rudnik Laško, predlagatelj: DS Rudnik
Laško
6. Franc TERŠEK, roj. 1943, ing. varstva pri
delu, Rudnik Laško, predlagatelj: DS Rudnik
Laško
7. Jože ŽELEZNIK, roj. 1962, orodjar. Rudnik
Laško, predlagatelj: DS Rudnik Laško in DE-
MOS - združena opozicija
Volilna enota št.: 2
Dejavnost: industrija izolacijskih materialov
Obsega: TIM Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Danijel PUŠNIK, roj. 1958, strojni tehnik,
TIM Laško, predlagatelj: Konferenca delega-
cij TIM Laško
2. Robert SEME, roj. 1959, dipl. ing. gradbeni-
štva, TIM Laško, predlagatelj: Konferenca de-
legacij TIM Laško
3. Zdenka PEŠEC, roj. 1954, dipl. pravnica,
TIM Laško, predlagatelj: Konferenca delega-
cij TIM Laško
4. Janez REMŠKAR, roj. 1945, ing. elektr.,
TIM Laško, predlagatelj: DEMOS - združena
opozicija
Volilna enota št.: 3
Dejavnost: papirna industrija
Obsega: Tovarna papirja Radeče
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Jože BREZNIKAR, roj. 1945, elektroteh..
Tovarna papirja Radeče, predlagatelj: Tovarna
papirja Radeče
2. Anton BRILEJ, roj. 1942, strojni ing., To-
varna papirja Radeče, predlagatelj: Tovarna
papirja Radeče
3. Anton LIPOGLAVŠEK, roj. 1947, skupino-
vodja kovinske stroke. Tov. papirja Radeče,
predlagatelj: Tovarna papirja Radeče
4. Milan ŠULIGOJ, roj. 1946, papirni tehnik.
Tovarna papirja Radeče, predlagatelj: Tovarna
papirja Radeče
Volilna enota št.: 4
Dejavnost: živilska industrija
Obsega: Pivovarna Laško, Pekarna Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Ludvik LAVRINC, roj. 1943, VKV pivovar
in sladar. Pivovarna Laško, predlagatelj: DS
Pivovarna Laško
2. Martin KOKOTEC, roj. 1953, komercialni
tehnik. Pivovarna Laško, predlagatelj: DS Pi-
vovarna Laško
3. Janko DEŽELAK, roj. 1945, dipl. oec. Pi-
vovarna Laško, predlagatelj: DEMOS - zdru-
žena opozicija
4. Rajko ČIZEK, roj. 1941, VKV pek, politični
tehnik, Mhnsko predelovalno podjetje Celje,
Pekarna Laško, predlagatelj: DS Mlinsko pre-
delovalno podjetje Celje
Volilna enota št. 5
Dejavnost: tekstilna industrija
Obsega: Konfekcija KORA Radeče, Dekora-
tivna ~ enota Predilnica Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Mojca BARIČ, roj. 1948, konfekc. ing.. Kon-
fekcija KORA Radeče, predlagatelj: Konfekci-
ja KORA Radeče
2. Boštjan POLAK, roj. 1965, varnostni ing..
Dekorativna - Predilnica Laško, predlagatelj:
Dekorativna - Predilnica Laško
Volilna enota št.: 6
Dejavnost: lesna industrija
Obsega: BOR Laško, SOPOTA Radeče, PRE-
SKE Laško, TOK Laško, GOZDNA UPRAVA
Radeče
Voh se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Vida MESAR, roj. 1958, ekonomski tehnik,
LI SOPOTA Radeče, predlagatelj: SOPOTA
Radeče
2. Miran CELINŠEK, roj. 1960, ekonomski
tehnik, LI BOR Laško, predlagatelj: LI BOR
Laško
Volilna enota št.: 7
Dejavnost promet in zveze
Obsega: nosilka ŽG - Sekcija za promet Zida-
ni most
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Tatjana MATEK, roj. 1959, dipl. ekonom.,
ŽG - sekcija za promet Zidani most, predlaga-
telj: Sekcija za promet Zidani most
2. Ivan BLAŽEVIČ, roj. 1938, gr. tehnik, ZG
- Sekcija za UVP, Nadzorništvo proge Zidani
most, predlagatelj: ŽG - Sekcija za UVP Zida-
ni most
3. Marjan KOZMUS, roj. 1951, elektrotehnik,
ŽG - Sekcija za promet Zidani most, predlaga-
telj: ŽG - Sekcija za vleko - SI Zidani most
4. Pavel MIKLIČ, roj. 1947, obratni elektrikar,
ŽG - Sekcija za EE - odsek vozne mreže Zida-
ni most, predlagatelj: ŽG - Sekcija za EE - od-
sek vozne mreže Zidani most
5. Jože CAJZEK, roj. 1963, strojevodja, ŽG
- Sekcija za vleko vlakov - strojna izpostava
Zidani most, predlagatelj: DEMOS - združena
opozicija - Zeleni laške občine
6. Rado ŠOBER, roj. 1946, železničar, ŽG
- TVD Zidani most, predlagatelj: DEMOS
- združena opozicija
Volilna enota št.: 8
Dejavnost drobno gospodarstvo
Obsega: nosilec: Elektrokovinar Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Anton GRIL, roj. 1939, strojni delovodja,
Elektrokovinar Laško, predlagatelj: Elektro-
kovinar Laško
2. Stane BREČKO, roj. 1940, strojni delovo-
dja, Elektrokovinar Laško, predlagatelj: Elek-
trokovinar Laško
3. Miran BEZGOVŠEK, roj. 1964, elektroteh-
nik, Metalles Radeče, predlagatelj: Metalles
Radeče
4. Miran MESOJEDEC, roj. 1959, strojni inže-
nir, KOG Laško, predlagatelj: Kovinsko obrt-
no gradbeno podjetje Laško
5. Franc AMBROŽ, roj. 1949, gimnazijski ma-
turant, PTT Podjetje Celje, predlagatelj: PTT
Podjetje Cehe - DS
6. Iztok LIČEN, roj. 1951, gradb. tehnik, In-
grad Celje - PE Laško, predlagatelj: Ingrad
Celje - PE Laško - Svet PE Laško
7. Anton PETROVIČ, roj. 1939, delovodja,
KOG Laško, predlagatelj: Kovinsko obrtno,
gradbeno podjetje Laško
Volilna enota št.: 9
Dejavnost trgovina, gostinstvo
Obsega: nosilka: Trgovsko podjetje IZBIRA
LAŠKO
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Jože JAMŠEK, roj. 1948, mesar, MERX
- Trgovsko podjetje IZBIRA LAŠKO, Market
Rimske Tophce, predlagatelj: MERX - Trg.
podjetje IZBIRA Laško
2. Tanja TOMAŠEVIĆ, roj. 1955, prodajalka,
MERX - Trgovsko podjetje IZBIRA Laško
poslovalnica Tekstil Laško, predlagatelj:
MERX - Trg. podjetje IZBIRA LAŠKO
3. Janez BREGAR, roj. 1953, ekonomist,
MERX - Trgovsko podjetje Radeče, predlaga-
telj: MERX - Trgovsko podjetje Radeče
Volilna enota št.: 10/1
Dejavnost kmetijstvo z osebnim delom
Obsega: nosilka Kmetijska zadruga Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Andrej AŠKERC, roj. 1955, ing. agronomi-
je. Kmetijska zadruga Laško, predlagatelj:
Kmetijska zadruga Laško
2. Darja GRIMSIČ-PAVLIČ, roj. 1958, dipl.
veterinarka, Kmetijska zadruga Laško, pred-
lagatelj: Kmetijska zadruga Laško
3. Saša VIDEČ, roj. 1964, kmetijski tehnik,
Kmetijska zadruga Laško, predlagatelj: Kme-
tijska zadruga Laško
Volilna enota št.: 10/2
Dejavnost kmetijstvo z osebnim delom
Obsega: ZASEBNI KMETIJSKI PROIZVA-
JALCI
Voh se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Alojz SEITL, roj. 1959, zasebni kmetovalec,
Tevče, Laško, predlagatelj: Slovenska kmeč-
ka zveza - Podružnica Vrh nad Laškim
2. Janez WETZ, roj. 1949, zasebni kmetovalec,
Zavrate, Radeče, predlagatelj: Slovenska
kmečka zveza - Podružnica Radeče
3. Vladimir RAJH, roj. 1963, zasebni kmeto-
valec, Brodnice, Rimske Toplice, predlagatelj:
Kmetijska zadruga Laško
4. Janez RENKO, roj. 1958, zasebni kmetova-
lec, Svibno, Radeče, predlagatelj: Kmetijska
zadruga Laško
Volilna enota št.: 11
Dejavnost vzgoja in izobraževanje
Obsega: nosilka DO VIO Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Jure SLAPNIK, roj. 1958, predmetni uči-
telj, VIO - OŠ Primož Trubar Laško, predlaga-
telj: Osnovna šola Primož Trubar Laško
2. Irena MULEJ, roj. 1947, učiteljica, VIO
- OŠ Primož Trubar Laško, predlagatelj: Os-
novna šola Primož Trubar Laško in Vzgojno
varstveni zavod občine Laško
3. Edvard BABIC, roj. 1934, učitelj razredne-
ga pouka, VIO - OŠ Anton Aškerc, Rimske
Toplice, predlagatelj: Zbor delavcev Osnovne
šole Anton Aškerc, Rimske Toplice
4. Zdenka HUDOKLIN, roj. 1953, učiteljica,
VIO - OŠ Marjan Nemec Radeče, predlagatelj:
VIO Osnovna šola Marjan Nemec Radeče
Volilna enota št.: 12
Dejavnost zdravstvo
Obsega: nosilec: Zavod za medicinsko rehabi-
htacijo ZDRAVILIŠČE Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Niko BORIČ, roj. 1952, dr. spec. sp. med.,
ZC Celje - Zdravstveni dom Laško, predlaga-
telj: ZC Celje - Zdravstveni dom Laško
2. Božidar SOFTIČ, roj. 1942, oficir JLA, Voj-
ni center za medicinsko rehabilitacijo Rimske
Toplice, predlagatelj: Vojni center za medicin-
sko rehabilitacijo Rimske Toplice i
3. Magdalena KLJUČEVŠEK, roj. 1962, medi-'
cinski tehnik, Vojni center za medicinsko re-
habihtacijo Rimske Tophce, predlagatelj: Voj-
ni center za medicinsko rehabilitacijo Rimske
Toplice
4. Ludvik URANKAR, roj. 1954, fizioterapevt,
Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdraviliš-
če Laško, predlagatelj: DEMOS - združena
opozicija
Volilna enota št.: 13
Dejavnost samostojno osebno delo obrti in
podjetništva
Obsega: samostojne obrtnike in pri njih zapo-
slene delavce v občini Laško
Voh se 1 (eden) delegat
1. Peter HRASTELJ, roj. 1935, obrtnik, La-
ško, predlagatelj: DEMOS - združena opozi-
cija
2. Viktor SEME, roj. 1945, obrtnik. Laško,
predlagatelj: Obrtno združenje Laško
Volilna enota št.: 14
Dejavnost: področje družbenih organizacij in
skupnosti
Obsega: nosilec: UPRAVNI ORGANI OBČI-
NE Laško
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Bojana KUSTURA, roj. 1957, ekonomist.
Upravni organi občine Laško, predlagatelj:
UO občine Laško - Komite za družbeno plani-
ranje in razvoj občine Laško
2. Rafaela PINTARIČ, roj. 1960, upr. admin.
tehnik, Kr^evna skupnost Radeče, predlaga-
telj: DS Kreuevna skupnost Radeče
3. Albert SIPEK, roj. 1942, dipl. sociolog,
Prevzgojni dom Radeče predlagatelj: Prevz-
gojni dom Radeče
4. Marjan PLAHUTA, roj. 1948, delovodja.
Upravni organi občine Laško, predlagatelj:
UO občine Laško - Uprava za družbene pri-
hodke občine Laško
5. Marija ŠMAUC, roj. 1946, višji san. tehnik.
Upravni organi občine Laško, predlagatelj:
UO občine Laško - Komite za družbeno plani-
ranje in razvoj občine Laško
6. Franci ŽOHAR, roj. 1963, gradb. ing..
Upravni organi občine Laško, predlagatelj:
UO občine Laško - Komite za družbeno plani-
ranje in razvoj občine Laško
7. Verena RIBIČ, roj. 1947, kred. ref, LB - SB
Celje - Ekspozitura Laško, predlagatelj: LB
SB Celje - Ekspozitura Laško
8. Cvetka PIŠOTEK, roj. 1963, upr. tehnj
Upravni organi občine Laško, predlagat^
UO občine Laško - oddelek za notranje zad.
Laško
9. Danica LESKOVŠEK, roj. 1952, ekonomi
Upravni organi občine Laško, predlagat^
UO občine Laško - Uprava za družbene p
hodke občine Laško
10. Branko MEŠEL, roj. 1947, komer, tehnj
Občinski svet ZSS Laško, predlagatelj: Občj
ska konferenca Socialistične zveze Laško
11. Marija RAZBORŠEK, roj. 1942, tekst, u
nik, SDK Laško, predlagatelj: SDK Ce:
- ekspozitura Laško
12. Pavla GOLĆER, roj. 1944, administrat(
Upravni organi občine Laško, predlagate
UO občine Laško - Sekretariat za obrambr
notranje in splošne zadeve Laško
Kandidati so bili določeni na zborih volilo
za posamezno volilno enoto. Vrstni red je i
določen na podlagi dobljene podpore na zb
rib volilcev.
V kolikor pa so kandidati prejeli enako števi
glasov se je upošteval abecedni vrstni red.
ZBIRNA LISTA
Kandidatov za volitve delegatov v dm
beno politični zbor skupščine občii
Laško
Številka volilne enote: 1
Območje vohlne enote: občina Laško
Voli se 15 (petnajst) delegatov
1. LISTA ZELENI SLOVENIJE - ZELEI
LAŠKE OBČINE
1. Dobrana BOŽIČ, roj. 1941; prof geogra:
je, LAŠKO
2. Iljko MOLEK, roj. 1942, ekonomist, JA(
NJENICA
3. Drago CVIKL, roj. 1965, prodajale
SEVCE
4. Pavle KAVŠEK, roj. 1956, pubhcist, Zi
GRAD
5. Aleš VIDMAR, roj. 1968, zlatar, RIMSK
TOPLICE
6. Miro MALGAJ, roj. 1921, upokojene
LAŠKO
7. Roman LJUBEJ, roj. 1968, strojni ključa
ničar, RIMSKE TOPLICE
8. Anton SLUGA, roj. 1940, komerciali!
GRAČNICA
9. Martin JANČAR, roj. 1949, vrtnar, RIL
SKE TOPLICE
10. Mira CVIKL, roj. 1967, učiteljica, SEVC
11. Anrej LEBIČ, roj. 1954, knjigar, LAŠKC
12. Matjaž KOVAČIC, roj. 1950, fizioterapev
LAŠKO
13. Marija DEŽELAK, roj. 1952, ekonoms
tehnik, LAŠKO
14. Marjanca KUSTURA, roj. 1957, vzgojite!
ca, SEVCE
15. Marjetka DEŽELAK, roj. 1969, vtvm
LOŽE
2. LISTA SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVI
NIJE - SOCIALISTIČNA ZVEZA OBČIN
LAŠKO
1. Jakob KOLMAN, roj. 1944, mag. veter
narske znanosti, LAŠKO
2. Tone TURNŠEK, roj. 1940, ing. živil, te
nologije, LAŠKO
3. Roman MATEK, roj. 1956, mag. ekonon
je, ZIDANI MOST
4. Ludvik SOTLAR, roj. 1941, ing. stroji
štva, RADEČE
5. Gorazd ŠETINA, roj. 1947, živilski tehni
LAŠKO
6. Franc KADUNC, roj. 1955, novinar, Ri
DEČE
7. Jože KRAŠOVEC, roj. 1942, pred. učit(
tel. vzgoje, LAŠKO
8. Jože RŽEK, roj. 1947, kovinostrugar, R
DEČE
9. Vlado MAROT, roj. 1961, predmetni ui
telj, LAŠKO
10. Franc KAPUN, roj. 1950, diplomant or
dela, RIMSKE TOPLICE
11. Jure KRIŽNIK, roj. 1939, ing. gradber
štva, LAŠKO
12. Stanko SELIČ, roj. 1953, rudarski tehni
LESKOVCA
13. Vinko LAVRINC, roj. 1943, lesostrugJ
ZGORNJA REČICA
14. Janez LESIČAR, roj. 1965, gozdarski td
nik, JURKLOŠTER
15. Jure KRAŠOVEC, roj. 1928, upokojene
LAHOMNO
3. LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZ
OBČINE LAŠKO
1. Miloš VERŠEC, roj. 1919, upokojene
RIMSKE TOPLICE
2. Zoran KRAMER, roj. 1958, dipl. iw
kmet., SVIBNO
3. Konrad JURKOŠEK, roj. 1929, km«
upok., ŽIGON
4. Mojca RATEJ, roj. 1959, dipl. ing. kme
LAŠKO
5. Vladimir PETEK, roj. 1940, kmet-upo'
LAŠKO
6. Anton PODLESNIK, roj. 1935, km«
SVIBNO
7. Jožica KRAŠOVEC, roj. 1968, ing. agron
mije, LAŠKO
8. Alojz STRNAD, roj. 1940, kmet. M'
ČILNO
9. Viktor JERAN, roj. 1921, kmet, ZGOl
NJA REČICA
10. Danijel VIDIC, roj. 1963, kmetovalec, r
LANA ,,
11. Viktor KMETIC, roj. 1965, kmet. tehiH
SVIBNO
12. Vinko ZEME, roj. 1941, kmet, TROB^
DOL .
13. Matevž DEŽELAK, roj. 1938, kmet, L02
14. Anton ČEČ, roj. 1950, kmet ČIMERNO
VOLITVE 1990
29. MAREC 1990-STRAN 19
Edvard STAROVEŠKI, roj. 1950, dipl. ve-
;;rinar, LAŠKO
. USTA ZSMS - LIBERALNA STRANKA
1 Milan GORIŠEK, roj. 1946, učitelj, RA-
pEČE
2 Konrad ŽEMLJIC, roj. 1959, ekonomski
tehnik, LAŠKO
3 Aleš TURK, roj. 1965, elektrotehnik, RA-
DEČE
4 Igor ZAKONJŠEK, roj. 1960, elektrikar,
RADEČE
5 Drago ZUPANC, roj. 1959, prometni ing.,
RIMSKE TOPLICE
6 Marjan ZAVŠEK, roj. 1948, dipl. psiholog,
LAŠKO
7 Magda ŠANTEJ, roj. 1960, dipl. sociolog,
LAŠKO
8 Tomaž PETA VAR, roj. 1963, kovinar, RA-
DEČE
9 Majda GOSPODARIC, roj. 1935, upoko-
jenka, RADEČE
10. Alojz AJDIČ, roj. 1965, elektrotehnik, ZI-
pANI MOST
11 Bojan PUKL, roj. 1955, dipl. ekonomist,
RADEČE
12. Breda MARUSIČ, roj. 1966, študentka,
LAŠKO
13. Marjan SONC, roj. 1958, dipl. ing. elektro-
tehnike, RADEČE
14. Ivan ZAKONJŠEK, roj. 1967, gradbeni
tehnik, RADEČE
15. Maijeta OCVIRK, roj. 1964, predmetni
učitelj, LAŠKO
5. LISTA SLOVENSKE DEMOKRATIČNE
ZVEZE IN SLOVENSKI KRŠČANSKI DE-
MOKRATI
1. Marjan GRESAK, roj. 1950, ing. stroj.,
LAŠKO
2. Vilijem ULAGA, roj. 1938, učitelj prak.
pouka, LAŠKO
3. Anastazija DEŽELAK, roj. 1954, dipl. ing.
agr., LAŠKO
4. Alojz GORIŠEK, roj. 1950, finomehanik,
RIMSKE TOPLICE
5. Matija KOVAČIČ, roj. 1952, uslužbenec,
LAŠKO
6. Igor KNEZ, roj. 1951, fotograf, LAŠKO
7. Jože OJSTRSEK, roj. 1933, profesor,
LAŠKO
8. Janez POTOČNIK, roj. 1956, strojni teh-
nik, LAŠKO
9. Pavle URANKAR, roj. 1952, sam. obrtnik,
LAŠKO
10. Anton SELIČ, roj. 1951, kovinorezkalec,
RIMSKE TOPLICE
11. Jože KLIN AR, roj. 1962, dipl. ing. stroj,
LAŠKO
12. Janez BELEJ, roj. 1957, obratovodja,
RIMSKE TOPLICE „
13. Peter SKERBIŠ, roj. 1964, gostinski dela-
vec, RIMSKE TOPLICE
14. Matjaž GUČEK, roj. 1964, študent, RIM-
SKE TOPLICE
6. LISTA ZKS - STRANKA DEMOKRATIČ-
NE PRENOVE
1. Franc LIPOGLAVŠEK, roj. 1944, promet-
ni ing., RADEČE
2. Jože STANIČ, roj. 1941, ing. živil, tehn.,
LAŠKO
3. Zlatko PAVČNIK, roj. 1950, ekonomist,
LAŠKO
4. Tone VELIKONJA, roj. 1939, zdravnik,
LAŠKO
5. Bojan KOŠAK, roj. 1951, ekonomist,
LAŠKO
6. Pavla LAPORNIK, roj. 1950, razredni uči-
telj, RIMSKE TOPLICE
7. Rudi CESTNIK, roj. 1934, varnostni teh-
nik, LAŠKO
8. Raša BRKLJAČIČ, roj. 1948, ing. živil,
tehn., LAŠKO
9. Mihael MOČNIK, roj. 1953, varnostni ing.,
RADEČE
10. Milica JAN, roj. 1945, vzgojiteljica,
LAŠKO
11. Silva BROD, roj. 1952, gost. tehnik,
LAŠKO
12. Roman MAVRI, roj. 1951, dipl. pravnik,
LAŠKO
13. Nande STRNAD, roj. 1937, gostilničar,
RADEČE
14. Otmar KOLARIČ, roj. 1950, poslovodja,
RIMSKE TOPLICE
15. Janko FRANETIČ, roj. 1952, radiotelegraf,
LAŠKO
7. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. Marjan GOBEC, roj. 1958, ekonomist, ZI-
DANI MOST
2. Anton ŠKERBEC, roj. 1947, novinar, RIM-
SKE TOPLICE
3. Drago SEME, roj. 1959, elektrotehnik, RIM-
SKE TOPLICE
4. Martin SKERBIŠ, roj. 1967, rudar, RIM-
SKE TOPLICE
Na zbirni listi je 93 (triindevetdeset) kandi-
datov.
Voli se 2 (dva) delegata
Kandidati so:
1. Janko REMIC, roj. 1943, ing. tehnol., LA-
ŠKO, predlagatelj: Kraj. konf socialistične
zveze Laško in Kr^evna skupnost Laško
2. Jože RAJH, roj. 1946, strojni tehnik, LA-
ŠKO, predlagatelj: Kraj. konf sociahstične
zveze Laško in Kr^evna skupnost Laško
3. Zdravko MARTUN, roj. 1948, samostojni
obrtnik, LAŠKO, predlagatelj: Krgj. konf so-
cialistične zveze Laško in Krajevna skupnost
Laško
4. Franc RAJH, roj. 1953, elektrotehnik,
STRMCA, predlagatelj: Kraj. konf sociahstič-
ne zveze Laško in Krajevna skupnost Laško
5. Franci BRINOVEC, roj. 1955, fizioterapevt,
LAŠKO, Predlagatelj: Demos - združena opo-
zicija
V seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kan-
didatov.
Številka volilne enote: Z
Območje volilne enote: Krajevna skupnost
RADEČE
Voli se 2 (dva) delegata
Kandidati so:
1. Damjan SONC, roj. 1961, elektrotehnik,
RADEČE, predlagatelj: Krajevna skupnost
Radeče
2. Rudi STEBLOVNIK, roj. 1947, komerc. za-
stopnik, RADEČE, predlagatelj: Krajevna
skupnost Radeče
3. Andrej KOVAČ, roj. 1955, dipl. ing. geode-
zije, RADEČE, predlagatelj: samopredlagatelj
4. Jože ŠUŠTERŠIČ, roj. 1952, dipl. oec, RA-
DEČE, predlagatelj: Krajevna skupnost Ra-
deče
5. Marjeta JUVANČIČ, roj. 1955, dipl. oec,
RADEČE, predlagatelj: Krajevna skupnost
Radeče
V seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kan-
didatov.
Številka volilne enote: 3
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
RIMSKE TOPLICE
voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Tomaž STOPINŠEK, roj. 1957, strojni teh-
nik, RIMSKE TOPLICE, predlagatelj: GORI-
ŠEK Alojz, Globoko 13, Rimske Tophce
2. Andrej MARINŠEK, roj. 1950. Kopač, RIM-
SKE TOPLICE, predlagatelj: Demos - Zdru-
žena opozicija
3. Andrej ŠERGAN, roj. 1954, avtoelektrikar,
RIMSKE TOPLICE, predlagatelj: Senica Jo-
že, Završnikova 6, Rimske Toplice
4. Leopold PAVČNIK, roj. 1938, upokojenec,
RIMSKE TOPLICE, predlagatelj: Svet Kra-
jevne skupnosti Rimske Tophce
5. Andrej MLAKAR, roj. 1948, predmetni uči-
telj, RIMSKE TOPLICE, predlagatelj: Svet
Krajevne skupnosti Rimske Toplice
6. Ivan ZUPANC, roj. 1962, Kmetijski tehnik,
BRSTOVNICA, predlagatelj: Slovenska
kmečka zveza - Podružnica Vrh nad Laškim
V seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest)
kandidatov.
Številka volilne enote: 4
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
MARIJA GRADEC
Voh se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Ferdinand MEDVED, roj. 1959, mizar,
TEVČE, predlagatelj: Kraj. konferenca Soci-
alistične zveze Marija Gradec
2. Marjan ROMIH, roj. 1954 elektrikar, TROJ-
NO, predlagatelj: Žemljic Konrad, Lahomšek
24
3. Franc TRŽAN, roj. 1948, šofer - avtopre-
voznik,  LAHOMNO,  predlagatelj:   Demos
- združena opozicija
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kan-
didati.
Številka volilne enote: 5
Območje volilne enote: Krajevna skupnost
BREZE
Voh se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Kandidati so:
1. Jože KAPEL, roj. 1955, matičar, BREZE,
predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Breze in
Kraj. konferenca socialistične zveze Breze
2. Jože MAROT, roj. 1929, upokojenec
BREZE, predlagatelj: Svet Kr^evne skupno-
sti BREZE in Krajevna konferenca sociahstič-
ne zveze Breze
3. Zvone KLAVŽAR, roj. 1956, kmetovalec,
TROBNI DOL, predlagatelj: Svet krajevne
skupnosti Breze in Krajevna konferenca soci-
alistične zveze Breze
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kan-
didati
Številka volilne enote: 6
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
JAGNJENICA
Voh se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Alojz STARINA, roj. 1943, kmet. tehnik
- zas. obrtnik, JAGNJENICA, predlagatelj:
Svet Krajevne skupnosti Jagnjenica
2. Mirko BERVAR, roj. 1951, ključavničar
- zas. obrtnik, STARI DVOR, predlagatelj:
Svet krajevne skupnosti Jagnjenica
3. Branko TREBEŽNIK, roj. 1949, strojni de-
lovodja, JAGNJENICA, predlagatelj: Svet
Kr^evne skupnosti JAGNJENICA
4. Jože PETAUER, roj. 1943, papirničar, JAG-
NJENICA, predlagatelj: Svet Krajevne skup-
nosti Jagnjenica
V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje)
kandidati
Številka volilne enote: 7
Območje volilne enote: Krajevna skupnost
JURKLOŠTER
Voli se 1 (eden) delegat
1. Janez BREĆKO, roj. 1939, skladiščnik, LA-
HOVGRABEN, predlagatelj: Krajevna skup-
nost Jurklošter in Kraj. konf. socialistične zve-
ze Jurklošter
2. Edvard GRAČNER, roj. 1944, uslužbenec
BLATNI VRH, predlagatelj: Krajevna skup
nost Jurklošter in Kraj. konf Socialističr
zveze Jurklošter
3. Alojz KOZMUS, roj. 1952, kmetovalec, P
NEČE, predlagatelj: Krajevna skupnost J
klošter. Kraj. konf socialistične zveze Jurk.
šter ter Slovenska kmečka zveza - Podružni
Vrh nad Laškim
4. Franc LESIČAR, roj. 1951, gozdar, JU.
KLOŠTER, predlagatelj: Krajevna skupno
Jurklošter in Kraj- konf Socialistične zve:
Jurklošter
5. Rihard PUŠNIK, roj. 1957, avtomehani
- zas. obrtnik JURKLOŠTER, predlagatel
Krajevna skupnost Jurklošter in Kraj. kon
Socialistične zveze Jurklošter.
V seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kai
didatov.
Številka volilne enote: 8
Območje vohlne enote: Krajevna skupno;
REČICA
Voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Cveto BROD, roj. 1953, elektrikar, ZGOR
NJA REČICA, predlagatelj: Osnovna organi
zacija ZK Rečica
2. Stanislav KRAŠOVEC, roj. 1953, Kmetova
lec, SPODNJA REČICA, predlagatelj: Sloven-
ska kmečka zveza - Podružnica Vrh nad La-
škim
3. Oto STARC, roj. 1930, upokojenec, HUDA
JAMA, predlagatelj: Osnovna organizacija ZK
Rečica
4. Vinko ŠPILAR, roj. 1930, upokojenec,
SPODNJA REČICA, predlagatelj: Osnovna
organizacija ZK Rečica
V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje)
kandidati
Številka volilne enote: 9
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
SEDRAŽ
Voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Alojz OBROVNIK, roj. 1956, ing. org. TR-
NOVO, predlagatelj: Krajevna skupnost SE-
DRAŽ
2. Brane SEME, roj. 1953, stroj, ključavničar
- obrtnik, BELOVO
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva)
kandidata
Številka volilne enote: 10
Območje volilne enote: Krajevna skupnost
SVIBNO
Voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Polonca ŠUNTA, roj. 1966, kem. procesni-
čar, POČ AKO VO, predlagatelj: Krajevna
skupnost SVIBNO
2. Anton KAJIČ, roj. 1953, gasilec, ZAGRAD,
predlagatelj: Krajevna skupnost Svibno
3. Boris BERVAR, roj. 1958, Kmetovalec,
SVIBNO, predlagatelj: Krajevna skupnost
Svibno
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kan-
didati
Številka volilne enote: 11
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
VRH nad LAŠKIM
Voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Marjan DEŽELAK, roj. 1950, Kmetovalec,
VELIKE GORELCE, predlagatelj: Svet kra-
jevne skupnosti Vrh nad Laškim
2. Stanko HRASTNIK, roj. 1947, šofer, VRH
nad LAŠKIM, predlagatelj: Kr^evna konfe-
renca Socialistične zveze Vrh
3. Marjeta KOVAČIČ, roj. 1958, ekonomski
tehnik, ŽIGON, predlagatelj: Svet kr^evne
skupnosti. Vrh nad Laškim
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kan-
didati
Številka volilne enote: 12
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
VRHOVO
Voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Ignac SIMONČIČ, roj. 1941. kmet. proizva-
jalec, VRHOVO, predlagatelj: Krajevna skup-
nost Vrbovo
2. Daniel GLAVAN, roj. 1958, strojni tehnik,
GORELJCE
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kan-
didata
Številka volilne enote: 13
Območje volilne enote: Krajevna skupnost ZI-
DANI MOST
Voli se 1 (eden) delegat
Kandidati so:
1. Alojz STARC, roj. 1943, delovodja, VELI-
KO ŠIRJE, predlagatelj: Krajevna skupnost
Zidani most
2. Ivan SCHULLER, roj. 1947, ing. stroj., VE-
LIKO ŠIRJE, predlagatelj: Krajevna skup-
nost Zidani most
3. Zlata STREL, roj. 1937, učiteljica, ZIDANI
MOST, predlagatelj: Kr^evna skupnost Zida-
ni most
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kan-
didati
Kandidati so bili določeni na zborih volilcev
za posamezno volilno enoto. Vrstni red je bil
določen na podlagi dobljene podpore na zbo-
rih vohlcev.
V kolikor pa so kandidati prejeh enako število
glasov seje upošteval abecedni vrstni red.
PREDSEDNIK
Občinske volilne komisije LAŠKO
Milko ŠKOBERNE, dipl. iur.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
OBČINSKA KONFERENCA CELJE
vam predstavlja
svoja kandidata za zbor občin
Skupščine Republike Slovenije
v 3. volilni enoti:
EDVARD STEPIŠNIK,
ing. živilske tehnologije, direktor Mlinsko
predelovalnega podjetja Celje, predsed-
nik odbora za izvajanje IV. referendum-
skega programa, star 47 let, stanuje v Ce-
lju, Prežihova 3.
»Vedno sem se zavzemal za to, da se
problemi ne rešujejo z razprtijami, am-
pak samo s strpnimi razgovori ter argu-
menti.
Dobro se zavedam, da .nam bodo tudi
v bodoče prinašali točke samo uspehi.
Odgovornost za delo volilcu, občanu in
delavcu, je najtežja odgovornost, ki si jo
človek lahko naloži.«
V 4. volilni enoti:
ALBIN COCEJ,
diplomirani ekonomist, direktor za finan-
ce in ekonomiko v Železarni Štore, star
43 let, stanuje v Vojniku, Kašova 10/a.
»Ne bojmo se bogatih ljudi, ki so si boga-
stvo ustvarili s svojim delom in znanjem.
Bojmo se nesposobnih, ki hočejo zaradi
svoje nesposobnosti še druge zadrževati
Z DEMOKRACIJO IN USTVARJALNOSTJO
V BOGATEJŠE ŽIVLJENJE
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIIE
SEZNAM
pravnoveljavnih kandidatov za volitve
delegatov v ZBOR KRAJEVNIH SKUP-
NOSTI Skupščine občine Laško, na voli-
tvah, v nedeljo, dne 22. aprila 1990.
Številka volilne enote: 1
Območje vohlne enote: Krajevna skupnost
LAŠKO
20. STRAN - 29. MAREC 1990

nt
Revščina ni le
stvar materialnega
So ljudje, ki so in bodo
ostali reveži, ljudje, ki so,
kot temu pravimo, pod ne-
srečno zvezdo rojeni. Takš-
nim niti najbolj humana
družba, z vsemi institucija-
mi in službami, ne more po-
magati. Te vrste ljudje
družbene pomoči sploh ne
iščejo, ker so s tem, kar ima-
jo, čisto zadovoljni. Vsak
dobronameren poseg druž-
be bi jim namreč bolj ško-
doval, kot koristil.
Drugo vprašanje pa je, če
se družba s takšno filozofijo
teh ljudi lahko preprosto
sprijazni. Revščina namreč
ni le stvar materialnega, am-
pak uničuje duševno: otroke
brez svetle prihodnosti, za-
pečatene s filozofijo odra-
shh, staršev. Kajti: če ima
revščina rada družbo, je ima
ponavadi dovolj. O tem smo
se lahko prepričali, ko smo
obiskah bivališče šestčlan-
ske družine . Motohovih
v Primožu pri Šentjurju.
K čistilici na obisi(
»Silva Motoh je marljiva,
vestna delavka, z njo nimam
nikoh problemov, medtem
ko mi večina ostalih snažilk
del^ nenehno večje ali manj-
še težave, ki včasih dišijo že
po pravi sabotaži. Ko sem
prevzel čiščenje in urejanje
prostorov v Osnovni šoli Pr-
ve celjske čete v Celju, sem
se želel najprej pozanimati,
v kakšnih pogojih živijo de-
lavke, ki so zdaj na mojem
plačilnem seznamu. Pri teh
obiskih nisem bil razočaran,
saj imajo večinoma družbe-
na stanovanja oziroma ure-
jen bivalni standard. Za Sil-.
vo sem že pred obiskom nje-
ne družine vedel, da živi
v slabih pogojih, tega, kar
sem videl na lastne oči, pa le
nisem pričakoval. Obiskal
sem jo, ko je bila dlje časa
v bolniškem staležu in zato
ni mogla dvigniti svoje pla-
čilne kuverte. Odpravil sem
se v Primož da ji jo izročim,«
nam je povedal Herman
Šulc, lastnik Estetike, servi-
sa za čiščenje prostorov, ure-
janja okolja in raznih komu-
nalnih opravil. Nadaljnje
opisovanje stanja in razmer
v družini Motoh nas je spod-
budilo, da se tudi mi o tem
prepričamo in kaj povemo,
na koga pokažemo s prstom,
komu kaj poočitamo, pa seje
potem izkazalo, da krivca ali
rešitelja za to družino prav-
zaprav ni.
S plenicami zaicrita
baita
Od daleč zagledamo belo
hiško, na nizkem griču, tik
ob gozdu, kamor sonce posi-
je s precejšnjo zamudo. Dol-
ga vrsta behh plenic nas je
opozorila, da bi to bil lahko
kraj našega namena. Nismo
se zmotili, a prave sreče tudi
nismo bili. Na pragu nas je
pozdravila sedemnajstletna
Marjana, potem pa je ven po-
kukala še glavica šestnajst-
mesečne Suzane. Očeta,
Alojza Motoha, ni bilo doma,
bil je pri sosedih, prav tako
ne mame Silve, ki je bila ti-
sto dopoldne pri zdravniku
v Šentjurju. Štirinajstletni
sin Slavi je od ponedeljka do
petka v Celju, v Zavodu
Ivanke Uranjek na Golovcu,
dvanajstletna Silvica pa je
bila v šentjurski podružnični
šoli. Marjana nas je povabila
v hišo, v kuhinjo in brž pri-
stavila lonček za kavo, po-
tem pa odhitela po očeta.
Oče Alojz je prepričan, da imajo njegovi otroci vse, kar potrebujejo.
Cez nekaj minut sta bila oba
nazaj.
Sobica za šest,
sedem ljudi
Herman Šulc je imel prav,
ko je v prispodobi rekel, da
Motohovi živijo še v osem-
najstem stoletju. Edina pri-
dobitev, ki ne sodi v to sto-
letje, je elektrika. No, tudi
pralni stroj imajo, hladilnik,
električni štedilnik, ki v tej
kuhinji večinoma počiva, pa
radijski sprejemnik. Vse
skupaj pa je sila staro, darilo
dobrih ljudi, ki so svoje iz-
trošene stroje zamenjali za
nove.
Tudi pohištvo, kuhinjske
omare in miza s klopjo, go-
vorijo o visoki starosti, vse
skupaj pa je natrpano na pri-
bhžno dvanajstih kvadratnih
metrih. Sosednji in edini
prostor je spalnica, nič večja
od kuhinje, z dvema omara-
ma za oblačila, dvonadstrop-
no belo kovinsko posteljo in
še enim širokim ležiščem.
Štiri dni v tednu spi v tem
prostoru pet ljudi, včasih tu-
di šest, kadar Marjano obišče
njen zaročenec Boris iz
Hrastnika, čez vikend pa si
ležišča, kdo ve kako, poraz-
deh sedmero ljudi, različnih
spolov in starosti.
Ob hiši so nekakšna mini
gospodarska poslopja,vsa le-
sena in vegasta. Eno naj bi
bil svinjak, a je zdaj prazen,
pa tako postrani stoječ, da bi
ga lahko močan veter hitro
zravnal z zemljo. Podobno bi
se lahko zgodilo s straniš-
čem, na varnem so edinole
zajci in kokoši, pa gosi. Tudi
kužku s pravkar skotenim
mladičem ni hudo. Ob hiši je
še ograjen vrt, nedaleč stran
pa njive, zemlja, ki jo imajo
Motohovi v najemu. Sadno
drevje vseh vrst tu kar obil-
no poklanja svoje darove.
Od hiše do hiše, za
dinar, k\ pade v žep
Oče Alojz Motoh je sprva
nezaupljiv, ni mu jasno, za-
kaj smo sploh prišli. Saj je
vendar vse v najlepšem re-
du! Hišo imajo, po njegovem
čisto dovolj veliko, lačni niso
nikoh, saj okoli hiše zraste
vse, od krompirja, fižola, pa-
radižnika in solate, do pšeni-
ce in koruze na njivi. Kruha
torej nikoh ne stradajo. In
oblečeni so tudi dobro, saj
jih nikoli ne zebe. Otroci
imajo v šoh zastonj malico,
pa v kolonijo na morje so tu-
di že šh bolj poceni. Prava
figa, če televizor že lep čas ne
dela, saj ga sploh ne potrebu-
jejo, zato ni prav nobene po-
trebe, da bi ga dali v popra-
vilo.
Mama Silva gre vsako
opoldne v Celje, v šolo na
delo, ki je slabo plačano, za
nameček pa je pri svojih se-
demintridesetih letih zelo
bolna, visok pritisk jo daje in
jo pogosto spravlja v bolni-
ško. Alojz, enake starosti,
hodi od kmetije do kmetije,
tam pomaga pri kmečkih
opravilih, dobi južino, kak
dinar za v žep in vino, da si
pogasi žejo in nemara tudi
potrebo. Doma pa sta Marja-
na, ki je pristala pri šestih
razredih osemletke in ki skr-
bi za najmlajšo sestrico, ku-
ha, pere, pospravlja, kar na-
prej pospravlja in čisti. V ta-
ko majhni hiši reda ne more
biti nikoli pravega, blato ko-
maj sproti pometa iz ku-
hinje.
»Nikogar ne potrebujemo,
nikoli nismo nikogar prosili
za pomoč, nobene socialne
delavke ne pogrešamo, saj
imamo vse, kar potrebuje-
mo,« kar nekam zlovoljno
odgovarja na naša vprašanja
oče, ki hčerko Marjano, ki bi
rada povedala, da otroci po-
trebujejo še kaj več od tega,
kar imajo, kar hitro ustavi
z besedami: »Kaj bi pa še ra-
da! Kruh lahko vsak da
spečeš, cot za obleči pa im
mo toliko, da smo jih mon
celo sežgati.« In Marjana
bila lepo tiho. Ve, da bo š
kmalu od doma, v Hrastni
kjer ima njen fant stanov
nje, še nekaj mesecev, pa 1
polnoletna in se bosta lahl
poročila. In kje sta se sreč
la, kako spoznala in zaljubi
z Borisom? Nekega dne ga
ena od tet pripeljala k hiši
dogovor je padel. Ena us
bodo manj, za Marjano i
poskrbljeno. Je kdo po/nj
slil, ah bo tudi srečna? to
jana upa, da bo, samo da gi
stran, stran od te bede. 1
kako čeden je ta deklic, pr
va modrooka lepotička. K
ko bo s Slavljem, Silvicoi
Suzano? Glavno je, da ji
nič ne manjka, je očetom
trdna filozofija, trdoglava
sebična.
Mame Silve nismo mof
dočakati, v zdravstvenih d
movih so vrste. Med vožn
domov smo imeli čas za ra
mišljanje. In kakor koh sn
stvari obračali, vedno sn
prišli do zaključka, da Met
hovim res ni pomoči. Zan
bi bilo družbeno stanovan
prava nesreča, saj ne bi m
gh poravnavati stroškov :
stanarino, toplo vodo, ost<
bi brez zemlje, ki jim d?
hrano in brez občasnega z
služka od dela pri kmetih. 5
hišico, ki jo imajo v najem
plačujejo lastniku in sosed
Pavlu Obrezi borih tridest
dinarjev mesečno, pri Obr
zovih pa imajo Motohovi tj
di svinje v njihovem svinjj
ku, pa meso v njihovi hladi
ni skrinji. Razmišljali so tu<
o kmetijah, ki na Kozja"
skem samujejo in propadJO'
pa nismo bili prepričani,'
bi bil oče Alojz sposoben f
diti takšno gospodarstvo.
So Motohovi res srečni |
dje, kot nas je hotel preprit
ti gospodar? Vprašati bi
rah še ostale otroke, ki pa]
je oče, majhni kot so še, bi
čas tudi prepričal, da ji
prav nič ne manjka. Trije P
goji so, da je človek lam
srečen: biti mora neum«
sebičen in dobrega zdraV]
Če pa prvi pogoj ni izp'
njen, je vse zaman. S to ^
slijo, ki pa ni zrasla na naše
zelniku, zaključujemo to
reportažo, te Flauberto'
mish pa, seveda, nikakor'
velja razumeti dobesednO'
MARJELA AGBJ
Foto: EDI MASNI-
Takšna je Motohova hišica, v kateri živi šest, sedem Ijucl
Kdo bo mali Suzani nekoč pripeljal ženina?'-
Največje Mar Janino razkošje in veselje je moped, ki jo popelje v dolino.

29. MAREC 1990 - STRAN 21
lodbi, ki ju piše živijenje
ki se pne nad Tito-
, je neokrnjen kos slo-
' xu in tam je posejan
jpii, starimi, prastari-
'^.jje dokaj visoko, po-
joma izgine v liosti, in
v^eti pod noge._
razredči, se na ljubki
domačija Pribečni-
jmače jim pravijo pri
I, še dvajset minut ho-
pribečnikov Ivan poro-
0 desetletji ženo Mil- j
prebivata v skoraj štiri- j
|j Obe družini sta med J
peno povezani, obema ^
postlano, toda eni bi si \
ijnjsko pot še lahko na-
tega ne zmorejo več.
jaradi življenja
ji Cimperškovih danes
, in Matilda. Oba sta
ptena. Brat Ivan se je
j^ned sester prav tako,
5l(0vi pa so že umrli,
mil, drugi se je obesil,
lumrla.
jni leti je bila Matilda
ja. Toda ko sta oče in
1 je delovno mesto zapu-
tlahko negovala. Dokler
;iela, je pri Cimperškovih
olo. po njuni smrti pa je
ijnovi gospodar. Alkohol,
ztktarov zemlje imataj
ijtravniki vred, do koder^
ijjkoli hiše vse njuno, do-j
f niti dinarja. Novih ko-j
1^ prsti nista čutila, Ma-i
pela le na televiziji, koje
:| nekje na obisku. Pri
|h namreč sveti še petro-
nedolgo tega imela,
pa. Imela sta psa, pa se
obesil na žeblje. »Zad-
letal tod okoli, pa se je
naenkrat nataknil na žebelj, in pogi-
nil,« je zadevo s psom pojasnil Stan-
ko. Sedaj jima družbo delajo le kure,
ki letajo sem ter tja okoh hiše, pa tudi
v črno kuhinjo jim vstop ni prepo-
vedan.
Ko sva z Lojzetom Ojstrškom
v poznih dopoldanskih urah, dan se
je nagibal že čez poldne, prispela
k Cimperškovima, naju je pozdravil
Stanko, Matilda pa seje z opotekajo-
čim korakom, skušajoč obdržati rav-
notežje, motoviUla po kuhinji. Sku-
šala se je urediti, pa so jo noge in
roke bolj slabo ubogale. Z nočne
omarice je vzela ceneni parfum in si
ga razpršila okoh glave. Hja, kdo ve
če je ne bo obiskal njen fant, ki sta-
nuje nedaleč proč.
Matilda toži, da nimata denarja. Pa
saj ga nimata kje dobiti, če izvzame-
mo posest, ki jo imata, in ki jo bosta
verjetno postopoma razprodala. Za
Uter tolkca, ali pa za dva, se pri njiju
da bojda kupiti smreka. Toda če ju
boste vprašali ah popivata, boste od-
ločno zanikala. Izdaja ju koš, zadaj za
hišo, kjer ležijo križem kražem praz-
ne steklenice ruma in ostalih cene-
nih pijač, ki jima sladijo življenje.
Stara kajža je škripala v zgodnje-
pomladanskem vetru, dva človeka,
ki se nagibata k jeseni življenja, pa
sta skrušeno sedela na stolih, tarna-
joč kaj bo z njima, ko bosta obnemo-
gla, brez denarja. Loteval se me je
nepopisen dolgčas. Ukazala sem
odhod.
Životarjenje zaradi
obnemogiosti
Preko travnikov, na obronkih goz-
da, sva pešačila do Pribečnikovega
Ivana, brata Stanka in Matilde. Njuni
travniki samevajo, jeseni jih ni nihče
pokosil, zato trava sedaj valuje posu-
šena in visoka v pomladnem vetru.
Teloh seje belil mednjo in poudarjal
s svojo belino njeno nedolžnost, ki ji
jo ni vzela ne kosa, kaj šele živina.
Po dvajsetih minutah ho-
da sva v kotanji zagledala
keožico. Bojda je stara več
kot štiristo let. Brez dimnika
je, zato je bila črna kuhinja
vsa zadimljena. Tudi tu, ra-
zen razposajenega psa, ni bi-
lo sledov življenja. Ko sva
vstopila v hišo, sva videla za-
kaj. Milka je obnemogla leža-
la na postelji ob oknu, Ivan
je sedel ob lončeni peči, po-
leg sebe pa varoval bergle.
Ostarela sta premlevala svo-
je misli in z nejevoljo spreje-
la najin obisk.
Prej, ko sta bila pri močeh,
sta neprestano kaj delala, po-
tem, ko se je na delovnem
mestu poškodoval Ivan, in
ko je zdravje izdalo še Milko,
sta pričela životariti. Rada bi
delala, pa ne moreta. Otroci
so jima že prigovarjali, da bi
ju vzeli k sebi, pa nočeta. Ve-
sta, da imajo otroci svoje živ-
ljenje, zato želi Milka oditi
v dom upokojencev. Tam go-
ri ji ni več živeti. Obnemogla
je, vse jo boli, le kako naj si
pomaga? Mož Ivan pa zase
za dom niti slišati noče. Ostal
bo tukaj, Kjer je, pa pika.
Med najinim obiskom sta
pogosto obujala spomine na
vojne čase. Pravzaprav sta
nad svojo usodo potarnala le
tu in tam. Vojna jima je očit-
no odtisnila velik pečat. Pa
kaj ga ne bi, saj sta morala
krmariti med Nemci in parti-
zani, ki so neprestano hodili
okoh hiše. Milka je pomaga-
la partizanom že leta 1943 in
zato prejema borčevsko pen-
zijo. Celih 150 dinarjev je
znašala v začetku leta. Ivan
pa se zamišljen spominja pe-
smice, ki so jo med vojno
prepevali partizani, preden
so do golega ostrigU kakšno
domačinko, ki je bodisi lju-
bimkala aH sodelovala z oku-
patorjem, bodisi je bila tega
osumljena: »Šla je čez gmaj-
nico, imela je trajnico, prišla
je urca, šla je frizurca, da boš
ostala lepa figurca, za nem-
škega.. .«
V spominih se slabotno iz-
gubljata dva ostareli življe-
nji. Milko skrbi tudi usoda
dveh neporočenih sinov,
srednjih let. Eden dela pri
kmetu v okoUci Vojnika kot
dninar. Za hrano in preno-
čišče, o socialnem zavarova-
nju lahko le sanja. Drugi sin
je bil zaposlen, ko pa se je
neko popoldne, pri spravlja-
nju lesa nekemu sosednje-
mu kmetu, poškodoval, se je
moral invalidsko upokojiti.
Sedaj je brez dohodkov. Oba
pa si žehta prevzeti hišo. To-
da le kako bosta gospodarila,
se sprašuje Milka, in otožno
zre skozi okno, vdelano v ka-
men, med obema pa je za pol
prsta velika razpoka...
Tako utripata dve obne-
mogli življenji pod Paškim
Kozjakom, le nekaj metrov
proč pa utripata pri močeh.
a brez volje, dve drugi. Vsi
pa živijo v razvalinah življe-
nja, vdani v usodo, nekateri
nemočni, da bi jo spremenili,
drugi ne pri volji, da bi jo
obrnili sebi v prid. Nežno be-
li cvetovi pomladnega teloha
pa tiste, ki po naključju za-
idejo v idihčno okolje, lažni-
vo zavajajo, stari betici var-
ljivo dajeta okolju nadih sta-
re romantike. Štiri življenja,
gotovo je podobnih usod še
marsikje veliko, pa sredi ro-
mantike ugašajo.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Ivan utrujeno strmi v razvaline življenja.
iitilda propadata v kajži pod vrbovi Paškega Kozjaka.
ia    komaj kaj postori v črni kuhinji.
Krvava drama teharij
Žrtve jaška Barbara so
umirale samo zaradi padcev,
se dušile v krvi in zaradi po-
manjkanja kisika.
Težko bi bilo govoriti o nji-
hovem številu. Ostaja samo
dejstvo, da so napolnili s tru-
pli osem metrov široko in sto
metrov globoko jamo, potem
pa so jih vozili v jame pri
Hrastniku ali natančneje pri
vasi Brnica.
Oglasil sem se še pri eni
domačiji, pri edini zasebni
hiši v tem naselju. Pred vrati
sem našel mater s hčerjo.
O dogodkih po vojni nista
vedeli ničesar. Mati je samo
povedala, da se večkrat ogla-
si pri njih policija, ki zahteva
od njih, da morajo zapisati
vse registrske tablice avto-
mobilov, ki se ustavljajo
tam, in jih takoj javiti na po-
stajo milice. V ta namen so
jim napeljali v hišo tudi tele-
fon. Zanimanje za obiskoval-
ce opravičujejo s skladiščem
streliva, ki ga še hranijo v na-
selju. Človek lahko verjame
ali pa tudi ne. Iz lastnih izku-
šenj vem, da se zbirajo taki
podatki v mapah službe dr-
žavne varnosti.
Domačin iz Hude jame
A. A., nekdanji borec v eno-
tah Knoja, mi je povedal:
V prepad v jašku Barbara
so vozili ljudi iž lagerja v Ma-
riboru. Lager je bil tam, kjer
stoji danes tovarna avtomo-
bilov Maribor. Za časa vojne
so imeli na tem prostoru
Nemci tovarno za proizvod-
njo letalskih delov.
Po vojni so jo partizani
preuredih v partizanski la-
ger. V njem sem delal.
Vozili pa so jih tudi iz la-
gerja na Teharju. Tu je bilo
pobitih največ ustašev, bo-
gvedi kakšni ljudje so to vse
bili. Verjetno jih je bilo veh-
ko nedolžnih. Povem vam,
da bo tukaj še enkrat tekla
kri. Hrvati bodo maščevali.
Žrtve so vozili s tovornja-
ki, ki so bili prekriti s cerada-
mi. Tem vozilom so pravili
ljudje nemške marice. Prebi-
valci so se zapirali v hiše.
Res je, da je bilo med ujetni-
ki veliko žena in otrok.
Končno usodo jim je težko
določiti. Verjetno so končali
kot vsi drugi. Res pa je tudi,
da je bilo nekaj otrok prisil-
no vzetih ujetnikom. Te so
imeh potem v graščini v Do-
brni. O tem ve veliko moja
žena, ki je iz tistih krajev.
Pripovedovala mi je, da so
večkrat kuhah za tiste otroke
in jim nosili hrano. Končna
usoda teh otrok mi je nezna-
na. Verjamem pa, da so bili
posvojeni.
Človek, ki naj bi odločilno
posegel v dogajanje, je bil
partizanski major Tone Ri-
ček, ki pa je pred leti umrl.
On naj bi vodil deportacije
ujetnikov v smrt.
Dva ali tri mesece po po-
boju je iz jaška Barbara zače-
lo neznosno smrdeti, zato so
ga zabetonirali.
Mlinarjev Janez
Mlinarjev Janez je ustalje-
no ime za poslopje iz pred-
vojnih časov, bolje rečeno vi-
lo, ki je bila nekoč v zasebni
lasti. Ime naj bi bilo poveza-
no z mhnom, ki je stal nekoč
na kraju, kjer je danes tovar-
na traktorjev železarne Što-
re. Nekdanjega lastnika so
po vojni izgnali iz države, vi-
lo pa zaplenili kakor mnogo
podobnih zgradb.
Na vilo Mlinarjev Janez je
Teharje lahko ponosno.
Predstavlja del teharske zgo-
dovine in je priča stare tradi-
cije. Stoji v središču kraja,
obdana je z visokim zidom,
njena notranjost pa je raz-
košna. .Sedaj je v lasti žele-
zarne Štore, uporabljajo pa
jo za poslovne pogovore.
V podobne namene jo dajejo
tudi v najem organizacijam
in večjim skupinam.
Konec maja 1945 pa je bila
tudi vila Mlinarjev Janez pri-
zorišče pobojev. Na dvoriš-
ču, v neposredni bližini tri-
bune, ki jo uporabljajo za
svečane govore, sta dva
skupna grobova, v vsakem
po sedemdeset ljudi, ki so bi-
li tu ustreljeni.
V pomladni noči koncem
maja so partizani pripeljah
na zaprto dvorišče vile tri to-
vornjake žrtev, ki so bile zve-
zane po dve skupaj. Na kra-
ju, ki so ga izbrali za usmrti-
tev, so jim razvezah roke in
jim razdelili lopate. Kopali
so dolgo v noč, nekaj pred
polnočjo pa so jih pred izko-
panima jamama postavih
v vrsto in jih postrelih
s strojnicami. Ljudje se spo-
minjajo, da je bila noč nena-
vadno tiha, nobenih člove-
ških glasov ni bilo slišati, ne
kričanja, ne stokov, spokoj-
nost je pretrgalo samo pra-
sketanje strelov.
Kdo so bili ustreljeni, ni
bilo mogoče ugotoviti. Lju-
dje govorijo marsikaj. Neka-
teri pravijo, da so jih pripe-
ljali iz teharskega lagerja,
drugi trdijo, da iz poslopja
nekdanje občine. V občinske
kleti so namreč večkrat zapi-
rali ljudi. Včasih se je nabra-
lo na železniški postaji toliko
ujetnikov, da jih niso mogli
sproti odgnati v lager. Kraja-
ni, ki danes stanujejo
v zgradbi, se spominjajo, da
so našli v svojih kleteh veli-
ko zapisov po stenah. Jetniki
so izpisovan svoja imena in
zadnja sporočila v upanju,
da jih bo kdo prebral in spo-
ročil naprej, da bodo prišla
morebiti celo do ušes njiho-
vih najbližjih, da bo ostala za
njimi kaka sled, da se bo ve-
delo, kj_e in kako so umrli in
zakaj. Zal se jim želja ni iz-
polnila. Stanovalci so pre-
barvaU stene svojih kleti in
z beležem prekrili sporočila.
Sicer pa je bila tudi nekda-
nja občinska zgradba na Te-
harju v zasebni lasti. Njen
lastnik je bil teharski poslov-
než Žani Jošt, ki je posedo-
val še vrsto drugih poslopij.
Njegovo zadnje bivahšče je
Košnica. Obtožili so ga kot
vojnega dobičkarja in ga
ustrehh z drugimi Celjani.
Gospa Marica Mernik, kije
bila prva tajnica teharske ob-
čine do leta 1948 in ki še ved-
no stanuje v nekdanjem Jo-
štovem, kasneje občinskem
poslopju, mi je povedala
o teh dogodkih:
22. STRAN - 29. MAREC 1990
PISMA BRALCt
ODMEVI
Lepo ime
gimnazija 5.
Ko novinar napiše članek
in »pričakuje odmev na svoj
komentar«, mora v svojih
odgovorih na odmeve upora-
biti argumente, ki jih v član-
ku ni (imel ali znal uporabi-
ti). Če bi tovariš Umnik pre-
listal Letna poročila Srednje
družboslovne šole - Gimna-
zije Celje od šol. leta 1982/83
do 1989/90, preden se je lotil
pisanja članka »Lepo ime
gimnazija«, bi ne mogel zapi-
sati, daje »osem proslulih let
dalo najmanj osem zafuranih
generacij« in bi »mu šlo bolj
v glavo, da je s kamenčkom
- komentarjem tako vznemi-
ril tolmun.« Ker se v odme-
vih na članek omenja tudi
moje ime glede »umetniških
dosežkov«, bi rad k razmi-
šljanjem kolegov dodal sa-
mo še nekaj konkretnih po-
datkov, ki bodo mogoče pre-
pričah tovariša Umnika, da
je njegov članek skrajno ža-
ljiv, čeprav pričakuje razmi-
šljanja na »bistveno višjem
nivoju.«
Uspehe, ki so jih naši dija-
ki dosegli zadnjih osem let,
bom razdelil na tri področja:
Jezikoslovje:
49 dijakov je dobilo prizna-
nja in nagrade na republi-
ških in zveznih tekmovanjih
v znanju angleškega, nem-
škega in francoskega jezika.
Imeli smo dve republiški pr-
vakinji iz angleškega jezika,
v znanju francoskega jezika
so se dijakinje naše šole tri-
krat uvrstile na 2. mesto in
trikrat na 3. mesto v repubU-
škem merilu in zastopale
Slovenijo na zveznem tek-
movanju, kjer so dosegle 4.
in 5. mesto, kar je še poseben
uspeh, saj so tekmovale z di-
jaki iz drugih repubhk, ki se
učijo francoščine 7. leto, one
pa le 3. leta! Imeh smo Prix
Composition frangaise, imeli
smo laureta na Concours
europeen de langue franga-
ise, dijakinjo 3. letnika naše
šole, ki je bila v pisanju fran-
coskega spisa med 4 najbolj-
šimi v Jugoslaviji, zopet sku-
paj s tistimi, ki so se učili
francoščine osem (!) let. Ime-
h smo zmagovalko na tek-
movanju »1789, aujourd-
'hui«. Tuje vlade nagrajujejo
najboljše z bivanjem v drža-
vi, katere jezik se učijo. Te
najvišje nagrade v Sloveniji
in Jugoslaviji je prejelo 7 na-
ših dijakinj - ena je bila na
nagradnem študijskem biva-
nju v Angliji, 6 (šest) pa
v Franciji, v povprečju torej
vsako leto eno nagradno po-
tovanje v tujino za dijaka na-
še šole.
Dve dijakinji sta dobih na-
grado na zveznem tekmova-
nju mladih pesnikov Jugo-
slavije, en dijak je dobil re-
publiško nagrado za kratko
mladinsko prozo; na področ-
nem tekmovanju za Cankar-
jevo priznanje sta dve dijaki-
nji dosegh prvi mesti. Se-
stavki naših mladih literatov
so bili objavljeni v več slo-
venskih časopisih in revijah.
Mislim, da so številke o na-
grajencih dovolj zgovorne in
ne kažejo na »padec zahtev-
nosti«, ampak na to, da je
bilo z nadarjenimi učenci
opravljeno ogromno dela.
Uspehi tekmovalcev so vse-
kakor rezultat dela dijakov
in mentorjev. Pa še to: 17.
marca 1990 je bilo v Ljublja-
ni repubhško tekmovanje
v znanju tujih jezikov, ki se
ga je udeležilo 24 dijakov 2.
in 3. letnikov Gimnazije Ce-
lje. Tekmovali so v znanju
angleškega, nemškega, fran-
coskega in latinskega jezika.
24. marca 1990 se je 20 dija-
kinj 3. in 4. letnika naše šole
udeležilo republiškega tek-
movanja v pisanju franco-
skih spisov v okviru evrop-
skega tekmovanja iz franco-
skega jezika. Rezultati bodo
znani čez mesec ali dva, šte-
vilo udeležencev pa verjetno
ne kaže na »katastrofalno de-
motivacijo gimnazijskih pro-
fesorjev« in na »doživljenj-
ske, usodne posledice v indi-
vidualnem in kolektivnem,
družbenem smislu.« Morda
pa je tovariš Umnik imel
v mishh motivacijo za tek-
movanje, intenzivne pripra-
ve, ogromno dodatnih ur di-
jakov in njihovih mentorjev,
morebitne knjižne nagrade,
priznanja in bivanja v tujini,
ki jih bodo tekmovalci dobi-
h, če se bodo dobro uvrstiU.
Ah so to: »demotivacija in
usodne posledice?«
Raziskovalna dejavnost:
V zadnjih osmih letih so
dijaki naše šole ustvarili 62
raziskovalnih nalog. Dobili
so 36 prvih nagrad, 18 drugih
in 5 tretjih nagrad v okviru
tekmovanja Znanost mladi-
ni v Celju, nekaj pa tudi v re-
publiškem in zveznem meri-
lu. Naloge niso segale le na
čisto družboslovno področ-
je, ampak tudi na druga po-
dročja - od tujih jezikov do
naravoslovja, ekonomije in
ekologije. Tudi te nagrade
zgovorno pričajo o široki pa-
leti raziskovalnega dela na
šoh. Koliko časa, natančno-
sti in vzpodbujanja zahteva
takšno delo, vedo le tisti, ki
so se s tem kdaj ukvarjah.
Od drugih bi človek pričako-
val vsaj spoštovanje do mla-
dih raziskovalcev in njihovih
mentorjev.
Kulturna dejavnost:
V okviru prireditve Naša
beseda so gimnazijske pred-
stave v slovenskem jeziku
štirikrat sodelovale na regij-
ski in bile dvakrat izbrane za
republiško revijo. Naši dija-
ki vsako leto pripravijo na-
stope v angleškem in franco^
skem jeziku (pod vodstvom
njihovih mentorjev), ki jih
predstavijo na republiški po-
delitvi nagrad najboljšim
tekmovalcem v znanju tujih
jezikov v Cankarjevem do-
mu. Angleški krožek naše
šole je z uspehom predstavil
svoj angleški recital s petjem
in plesom v Celju in drugod.
Leta 1986 so člani francoske-
ga krožka pripraviU uspešno
predstavo »Le Petit Prince«
in »En chantant«, ki so jo
predstavih v Celju, Ljubljani
in drugod po Sloveniji, v Za-
grebu in Beogradu. Pred-
stavljah nismo le celjske
gimnazije (takrat družbo-
slovne šole), ampak tudi Ce-
lje in Slovenijo. Predstava je
doživela izreden uspeh pri
občinstvu in kritiki in imela
velik odmev v sredstvih jav-
nega obveščanja v Sloveniji
in Jugoslaviji. ZKO Sloveni-
je je francoski krožek odliko-
vala z zlato Linhartovo znač-
ko za »posebno obliko žanr-
skega nastopa«. Mogoče so
najboljši odgovor pomisle-
kom v članku tovariša Um-
nika o »odrezanih koreninah
dodatnih dejavnosti« tele
misli iz raznih kritik predsta-
ve: »Celjani so pripravili pra-
vi gledališki dosežek, ki je
izžareval talent in šarm ter
resnično navdušil publiko
v Okrogli dvorani Cankarje-
vega doma«. (Dnevnik,
Ljubljana); »Srdačno vam
čestitamo na velikem uspe-
hu koji su vaši učenici posti-
gh u Zagrebu. Njihovo odlič-
no poznavanje francuskog
jezika, primjerno ponašanje
mogu služiti na čast vašoj
školi« (pismo prof. dr. Ivane
Batušič, predsednice Dru-
štva Jugoslavija-Francija);
»poetičnost je prišla do izra-
za z očarljivim valovanjem
pesmi, instrumentov, plesa
in gibov teh mladih ljudi«
(Delo, Ljubljana); za dobro
izgovorjavo, igro in petje je
dijakom, mentorjem in di-
rektorju čestital kulturni
svetnik francoske ambasade
v Beogradu; direktor Zavo-
da SRS za šolstvo je v pismu
čestital   nastopćgočim   in
mentorjem, saj so dokazali,
»da se da z zavzetostjo in res-
nim delom ob rednem šol-
skem delu doseči veliko več
kot predvideva običajni šol-
ski program«; novinar Radia
Ljubljana pa je v jutranji
kroniki 5. 3.1986 povedal, da
je »celjska francoska pred-
stava dokazala, daje mogoče
z resnično voljo in veseljem
celo ob nasilnih posegih
v vzgojno-izobraževalni si-
stem pokazati ustvarjalnost,
ki je lahko zgled drugim«.
Upam, da ta kratek in ver-
jetno nepopoln pregled
uspehov naših dijakov v zad-
njih osmih letih kaže na to,
da na naši šoli nismo odpra-
vili ne zahtevnosti ne ustvar-
jalnosti, ampak da smo na-
daljevah in marsikdaj celo
presegli kutlurno, razisko-
valno in učno-vzgojno dejav-
nost gimnazije. Glede na re-
zultate, ki smo jih dosegh, je
vendarle očitno, da so na na-
ši šoli morale biti »pedago-
ške, gimnazijske osebnosti«,
ki so »širile obzorja, znanja
in življenjskega vedenja raz-
gibanim in z ničemer zado-
voljnim generacijam«. Tova-
riš Umnik ne dvomi o »iz-
jemnem padcu pri zahtevno-
sti znanja, ki je bilo v teh
letih ponujano mladim gene-
racijam«. Če ne bi bilo do-
brih dijakov in dobrih profe-
sorjev, tudi teh rezultatov ne
bi bilo! To, da odgovorni
urednik Radia Celje v enem
članku kratkomalo izniči de-
lo nekaj generacij celjskih
dijakov in gimnazijskih pro-
fesorjev, je nizkotno in žalji-
vo. Njegov odgovor na prve
odmeve pa je brez osnove in
ciničen. V teh neprijetnih ča-
sih bi si človek želel bolj ar-
gumentiranih in kulturnih
člankov, še posebej, če pri-
dejo izpod peresa urednika.
SLAVKO DERŽEK,
Gimnazija Celje
Lepo ime
gimnazija 6.
Tovariš Umnik, človeku se
včasih zgodi, ker je zelo je-
zen, da prevzame v pogovo-
ru nivo izzivalca. Višino ni-
voja ste tokrat določili vi
z našo pripombo o zmehča-
nih hrbtenicah, itd. Moje
prepričanje mi ne dovoljuje,
da bi bil odgovoril v vašem
stilu. Največja nesramnost
se mi zdi, če kdo žrtev pro-
glasi za krivca, nesramnost,
ki so jo vešče uporabljali to-
talitarni režimi 20. stoletja od
Rena do Vladivostoka. Zato,
ker sva oba hodila na našo
gimnazijo in se likala v nje-
nem sijaju, sem za to ne-
sramnost pričakoval opravi-
čilo! Zato!
MILAN DOBNIK,
Gimnazija Celje
Lepo ime
gimnazija 7.
Profesorska kanonada iz
celjske gimnazije se torej na-
daljuje in spet se počutim
kot v šoli. Z dvignjenim pr-
stom mi žugajo in poučujejo
(pač poklicna deformacija),
skoraj »unisono«, kako kot
odgovorni novinar neodgo-
vorno razmišljam. Pedagogi
me najprej prav nepedago-
ško ozmerjajo, izstrelijo sal-
vo sila netolerantnih, moč-
nih očitkov tipa »skrajno ža-
ljiv, nespoštovanje do mla-
dih raziskovalcev, izničiti
delo nekaj generacij celjskih
dijakov in gimnazijskih pro-
fesorjev, kar je nizkotno in
žaljivo, cinizem, neargumen-
tiranost, nekulturnost« etc.
Neznansko obžalujem, da
je ta cvetober prispeval prof.
Slavko Deržek, katerega de-
lo izredno cenim in sem kot
medijski človek slavo »gim-
nazijskega« jezikoslovja, zla-
sti francoskega krožka, brez
rezerve podpiral.
Kaže, da so se strasti že ta-
ko razvnele, da nista po-
membna moj komentar in
njegova poanta, ampak stre-
ljanje povprek, ker si je nek
novinar sploh upal dregniti
v gimnazijsko elito. Človek
nehote pomisli, da postaja
celo enake vrste začimba za
volilne golaže (predvsem
prof. Dobnik strelja s politič-
nimi puščicami).
Profesor Deržek, časopisu
pač ne morem vzeti toliko
prostora, kot ste ga vi, saj ste
objavili prava Izvestja (tako
smo včasih rekli gimnazij-
skemu letnemu poročilu),
zato poleg zgoraj izrečenega
obžalovanja s priznanjem va-
šim zaslugam, čisto na krat-
ko: prosim, še enkrat pozor-
no preberite moj komentar,
besedo za besedo in v tem
okviru zanikajte, da osem
let usmerjenstva ni bilo brez
škodljivih posledic, da je
spolna sestava z veliko veči-
no deklet neugodna, da niso
bile porezane korenine do-
datnih dejavnosti, da dodat-
ne dejavnosti ne dajejo imid-
ža šoli, da najboljši imidž šoli
dajejo njeni profesorji, da ni
bilo ideologizacije poHtike
nad pedagoško stroko in
v njej, da politika ni »natego-
vala« stroke (ne samo vaše,
tudi našo, če vam je pri tem
laže!). In končno, ali ne po-
trebujete v zbornici še več
takšnih pokončnih osebno-
sti, polnih znanja in motivi-
ranosti (in izobraženosti),
kot ste vi. In s takšnimi re-
zultati! Vse to namreč v svo-
jem komentarju trdim, zabe-
Um pa s tekočo Savinjo in
prepričanjem, da bomo
v Sloveniji, na primer, laže
zamenjali sto šolskih mini-
strov, kot pa sto (v Sloveniji,
na primer) nesposobnih šol-
nikov oziroma šolskih politi-
kov. Se tudi s tem ne stri-
njate?
Gospodu Dobniku pa sa-
mo to: najin pogovor gluhih
se bo tisti hip spremenil, ko
me bo nehal prištevati med
pripadnike totahtarnega re-
žima in ne bo vsepovsod vi-
deval rdeče cunje, kajti
v tem je bistvo njegovega
»problema«. Prepričan sem,
da bi potem njegova sveta
jeza zadevala vsaj v prave
tarče, na primer, kakšno zno-
traj sistema vzgoje in izobra-
ževanja, katerega eminentni
predstavnici zavoda za šol-
stvo sta ga nekorektno »pe-
glah«.
Čim več vzgojnih in izo-
braževalnih uspehov dija-
štvu, vodstvu in kolektivu
žeh in khče VIVAT, CRES-
CAT, FLOREAT, gimnazija
naša draga.
MITJA UMNIK
P. S. Kot odgovorni ured-
nik Radia Celje konstruktiv-
no, vabim na okroglo mizo
v ŽIVO o gimnaziji v začetku
prihodnjega šolskega leta,
lahko pa tudi prej. Radio Ce-
lje je bil, je in bo, povsem
odprt za vsakršno ustvarjal-
nost, tudi za gimnazijsko.
Beda v zalfotju
Velenja malo
drugače
Nikakor ne moremo mimo
članka novinarke Nataše
Gerkeš, ki ga je zapisala
v Našem tedniku o družini
Oprešnik. Življenje Oprešni-
kovih je resnično bedno,
spregledati pa ne moremo
številnih neresnic in žalitev,
ki jih navaja novinarka v tem
članku. Očitno je, da je tova-
rišici Gerkeš življenje priza-
našalo, da se ji s podobno
situacijo še ni bilo treba s,
očiti. Pa tudi o človekovi p;
hologiji se novinarka ni doj
spraševala, saj bi mamo p
vlo in dva sinova, meni n
tebi nič porinila v dom. Z
kaj tovarišica Gerkeš dorr
za ostarele ni omenila man
Pavli, kmalu bi ji posta]
marsikaj jasno.
Dejstvo je, da se mama P;
vla doma že veliko let močil
in goreče brani. Prepričaj
je, da bi to pomenilo nje
konec. Še bolj pa se boji lo(
tve od svojih sinov. Patn
nažni sestri so razmere p
Oprešnikovih dobro znan,
saj jih obiskuje že vrsto le
Mamo Pavlo oskrbuje z zdri
vili, uredi, da jo občasr
obišče zdravnik. NikoU p
ne pride k Oprešniku bri
priboljškov, ki jih je mai
še najbolj vesela. Dolg bi
seznam, če bi pričeh z naš
vanjem, kaj vse je oprav
patronažna sestra za Opr
nikove. Mnogo opravil in <
javnosti presega njene (
lovne naloge, pa jih je op
vila iz golega sočutja do s
človeka.
Na pobudo RK in KS Pal
jim je bila iz solidarnostn
sredstev zgrajena zidana a
ša, ki pa se bistveno razlikt
je od predhodne kajže. V h
šo je bila napeljana elektrik
in voda (kar je tov. Gerke
spregledala). Na prošnjo p;
tronažne sestre jim je TG(
Gorenje omogočila naku
pralnega stroja po nižji cen
Pred tremi leti je bil naba\
Ijen štedilnik na trda goriv;
Vsako jesen je družin
Oprešnik preskrbljena z di
DRŽAVLJANSKA ZELENA LISTA
Strup za najbolj trdovratne
onesnaževalce okolja.
Zgodovina naša je bogata,
tudi prihodnost naj bo
Marjan Jože Mastnak za zaupanje Šentjurčanov
Redko srečamo člove-
ka, ki bi v svoja dejanja
vložil toliko truda, pri-
zadevnosti, znanja in ne-
nazadnje tudi lastnega
denarja, kot je to Marjan
Jože Mastnak iz Proseni-
škega v šentjurski obči-
ni. Zanj velja, da ne priz-
nava polovičarstva tudi
v političnih vodah, kjer
se zdaj preizkuša, je z du-
šo in telesom.
»Zdi se mi, da je že kar
dolgo tega, kar sem se od-
ločil za kandidaturo za
delegata v zboru občin re-
pubhške Skupščine,«
pravi Marjan Jože, ki je
svojo kandidaturo s pod-
poro Sveta KS Blagovna
predstavil na zborih volil-
ce v šentjurski občini. Ve-
liko dela je bilo opravlje-
nega v tem času, saj je
Marjan Jože občanom
svoje občine predložil ce-
lovit program, za katere-
ga bi se po morebitni iz-
volitvi zavzemal. »Dovolj
trmast in vztrajen je, da bi
mu večino zastavljenih
nalog najbrž uspelo izpe-
ljati,« pravijo tisti, ki ga
dobro poznajo, Šentjur-
čani pa so mu svoje za-
upanje dokazali s podpisi
podpore na zborih vo-
lilcev.
Marjan Jože Mastnak
trenutno opravlja sekre-
tarska dela na občinskem
sindikalnem svetu v Šent-
jurju, tako da mu pohtika
ni neznanka. Ne gre za za-
nesenjaka, ki bi želel čez
noč spreminjati razmere,
v zadnjih letih še kako ne-
ugodne za šentjursko ob-
čino. Gre za človeka, ki je
trezno pretehtal svoje
sposobnosti in možnosti
ter presodil, da je vredno
poskusiti. Že zato, da tr-
ditev »Zgodovina naša je
bogata, tudi prihodnost
naj bo«, ne bo ostalo ve-
ljavna le za prvi del
stavka.
Marjan Jože tudi ni od
nekdaj pohtik, ki se pri
štiridesetih letih ne bi
znal lotiti drugega dela.
Preizkušal se je z delom
sekretarja komunalno-
cestne skupnosti in kas-
neje direktorja Komunal-
no obrtnega podjetja
Šentjur, kjer je dokazoval
svoje organizacijske spo-
sobnosti. Krajani Blagov-
ne pa ga poznajo tudi kot
aktivnega člana (skoraj)
vseh gradbenih odborov.
ki so zadnja leta tej kra-
jevni skupnosti temeljito
spreminjali podobo, in
zagnanega gasilca.
Se zanimivo izhodišče,
ki si ga je pri oblikovanju
svojega volilnega progra-
ma zastavil Marjan Jože:
»Vse kar ni izrecno pre-
povedano, je dovoljeno.«
Pa v teh razmišljanjih ne
gre za anarhizem, ampak
za preprosto logiko uve-
Ijavnjanja samoiniciativ-
nosti, znanja in ustvarjal-
nih sposobnosti, ki jih
- vsaj po.izkušnjah iz pre-
teklosti Šentjurčanom ne
manjka. Marjan Jože se
zavzema za osnovne člo-
vekove in delavčeve pra-
vice, izhaja pa iz stališča,
da kraj bivanja ne more
določevati pogojev dela
in življenja, njegova zapo-
slitev pa mu mora zago-
tavljati človeka vredno
življenje. »Sramota je, da
za polno zaposlenost de-
lavci prejemajo takšno
plačilo, da bi brez social-
nih dodatkov ne ostali ni-
ti na robu preživetja,« ne-
goduje Mastnak, ki pod-
pira pravično socialno re-
gulativo.
Prav zaradi takšnega
načina razmišljanja se je
Marjan Jože Mastnak od-
ločil za samostojno kan-
didaturo, neodvisno od
strank in zvez. Predstavi-
tev njegovega volilnega
programa pa vam obljub-
ljamo za eno prihodnjih
številk Novega tednika.
PISMA BRALCEV

29. MAREC 1990 -STRAN 23
^arrii in premogom. Sredstva
jO se v glavnem črpala iz
(pentra za socialno delo.
Oprešniki tudi od sosedov
jjiso pozabljeni, saj še za ta-
1^0 majhno stvar in opravilo
poiščejo pomoč pri njih. Tu-
(}i pri obdelavi zemlje jim
pomagajo sosedje (oranje,
saditev). Pobiranje krompir-
ja z rokami pa tudi drugod ni
pobena redkost. Še in še bi
lahko naštevali kaj je bilo
storjenega, pa je pri Oprešni-
^ovih vse zaman. V parih
dneh se vse razblini v nič in
teče živjenje po starih že leta
ustaljenih tirih.
Članki in fotografije tov.
Ojsterška objavljeni v Na-
šem času so nam dobro zna-
ni. Predobro se spominjamo
njegovega članka in fotogra-
fije, kjer uči fanta umivanja
rok in posode. Pa so morda
vidni rezultati njegovega po-
duka? Izgleda, da je bolj
spreten pri vrtenju svinčni-
ka in kamere kot pa metle na
tujem pragu.
Avtorica članka piše, da se
namenoma ni obrnila na
ustrezne institucije, pa bi ji
v bodoče priporočali, saj ima
vsaka resnica več plati, kar
ni izvzeto pri družini
Oprešnik.
Patronažno varstvo
ZC Velenje
»Ko mačku stopiš na rep,
zacvili,« pravi slovenski pre-
govor. Ko okrcaš našo druž-
bo, pa zatuli. Revščina
Oprešnikovih je očitna in če
se na patronažnem varstvu
v Velenju trkate po prsih, kaj
vse ste storili zanje, bi lahko
rdeli pred tem, kaj imajo.
Kaj pomaga Oprešnikovim
pralni stroj, če z njim ne zna-
jo ravnati? Kaj pomenijo ma-
mi Pavli priboljški v obliki
kruha, napolitank in podob-
no, če jo je sama kost in koža
in ji gre že verjetno težko po
grlu? Kaj jim pomaga štedil-
lak na trda goriva, če je očit-
I no, da ga ne uporabljajo?
Prav je, da ste se oglasih in
zapisali tudi svojo plat vide-
nja zadeve Oprešnik, ki je
nedvomno bolje poznate kot
jaz. Ne razumem pa, da sko-
raj z obžalovanjem pišete, da
mi je življenje prizanašalo,
ker se mi s podobno situaci-
jo še ni bilo potrebno sooča-
ti. Na vašem mestu bi si pri-
zadevala, da se z njo na pra-
gu 21. stoletja ne bi bilo pp-
trebno soočati nikomur! Oe
sem v članku napisala kaj,
kar vas je razžalilo, me to-
krat, izjemoma, veseli, saj si
obetam, da si boste na raz-
umnejši način prizadevali,
da Oprešnikovim podobnih
usod ne bi imeli v svoji obči-
ni še več.
O psihologiji res ne vem
veliko, toda naj je človeško
bitje še tako zaostalo, prav
gotovo ne uživa v življenju
v lastnem blatu. Še posebej,
to ni njegov običajni stil
življenja.
Če Lojze Ojsteršek bolje
vrti svinčnik in kamero (ver-
jetno ste mislili fotoaparat)
in če za povrh skuša še komu
Pomagati, na vašem mestu
ne bi tako zlobno ocenjevala.
Ce mu to ne uspeva nič bolje
kot vam, ki naj bi bih stro-
kovno usposobljeni, pa še
Posebej ne.
In mimogrede v poduk.
Našemu tedniku je ime »No-
vi tednik«. Če ste tako nete-
'neljiti pri svojem delu kot
pri prebiranju naslovnice ča-
sopisa, potem se ne čudim,
da vam problemi, kot je pri-
nter Oprešnikovih, uhajajo iz
rok.
NATAŠA GERKEŠ
Izkoriščanje
v »Asu«
Vil. števih Novega tedni-
ka ste objavih moje pismo
izkoriščanje v »Asu«, v na-
slednji številki pa še odgo-
vor zasebnika Vinka Arba-
'^ssa, ki je navedel, da sem
Nesposobna delavka. Zaradi
tega sem morala napisati še
ta odgovor, da pojasim kon-
flikt med mano in deloda-
jalcem.
Če sem bila tako nespo-
sobna, kot trdi, zakaj me ni
potem nagnal najprej, am-
pak šele zadnjo? Začelo pa
se je takole: ko je nagnal dva
kuharja, sva ostala v kuhinji
samo dva. Rekel je, da mora-
mo dalati izmenično - en
dan zjutraj, drugi dan po-
poldne. Rekla sem, da na to
ne morem pristati, ker sem
poročena, poleg tega pa, ka-
ko boš delal, če si en dan
v službi popoldne (in moraš
zvečer ostati v službi dokler
so gosti, večkrat tudi do pol-
noči), drugi dan pa zjutraj.
Imeh smo tudi samo štiri
proste dneve - nedelje, ker
ima takrat zaprto.
Ko me je odpustil, sem šla
iskat pomoč na več strani,
a mi niso mogli vehko poma-
gati, ker nisem imela nobe-
nih papirjev. Pozneje sem
šla k Arbanasu po pogodbo,
a mi je ni dal, ampak mi je
napisal neveljavno odpoved
brez datuma in pravnega po-
duka.
Šla sem tudi na zavod za
zaposlovanje, kjer sem bila
prijavljena, preden sem šla
delat k Asu in sem dobivala
denarno pomoč. Rekli so mi,
da sedaj nimam več pravice
do take pomoči zaradi takš-
ne odpovedi. Tako sem osta-
la brez vseh dohodkov. Ži-
vim v bloku in z moževo pla-
čo je težko poravnati vse ra-
čune. Zato sem se tudi obrni-
la na javnost in bralci naj
ocenijo, če je imel obrtnik
dobre namene in če je bilo
vse po zakonu in zakaj mi ni
dal takoj pogodbe (registri-
rana je bila 27. februarja, a jo
je poslal po pošti šele 20.
marca, obračunske hste pa
še do sedaj ne).
Imam priče, ki bodo na so-
dišču potrdile, kar sem napi-
sala. Sicer pa je tudi Arbanas
mene užalil v odgovoru, zato
ga bom morala tožiti.
Sprašujem se, kdaj bo pri-
šel čas, ko bomo delavci lah-
ko uveljavljali svoje pravice
in nas ne bodo tako izkoriš-
čali, potem pa nagnah.
ĐURĐICA BEZEK
»Da se resnica
prav spozna...«
Razmišljam o svojem živ-
ljenju in o okoliščinah, ki so
me pripeljale v 11. številko
NT na 32. stran. Znašel sem
se med prestopniki, s kateri-
mi ima opraviti policija. Raz-
mišljam o tem, kako krivič-
no in nerazumljivo je življe-
nje. Vse naše dobre namene,
vse svetle cilje nam največ-
krat izniči. Zaradi različnih
razmer in nepoštenih medse-
bojnih odnosov nas iz dobrih
ljudi spreminja v slabe. Po-
stajamo takšni, kakršni ni-
koli nismo želeli biti. Vsem
tistim, ki so se ob branju
članka z naslovom »Bivši ni
prišel z dobrimi nameni« na-
smihali na moj račun, vsem
ostalim bralcem - milični-
kom in ne nazadnje NT, ki
objavlja vsako vest iz prve
roke, ne da bi se prepričal,
kaj se skriva v drugi, poši-
ljam v dopolnilo naslednje
besede.
Sem sin kmečkih staršev,
vzgojen ob delu in v strogem
verskem prepričanju, po ka-
terem velja zakonsko življe-
nje za nedotakljivo in je po-
vezano z zvestobo do groba.
Vse, kar mi je bilo v otroštvu
drago in sveto, sem želel po-
nesti tudi v svoje zakonsko
življenje. Ker ni bilo doma
primerne zaposlitve, sem šel
za kruhom v tujino. S pri-
hranki sem začel graditi hišo
v bližini rojstnega doma. Ko
je prišel pravi čas, sem se po-
ročil. Nihče ne gre v zakon
z namenom, da bi se kasneje
razvezal, zanemaril ženo in
otroke, da bi zavrgel s težavo
pridobljeno skupno premo-
ženje. Poročil sem se iz lju-
bezni in z željo po dolgem
skupnem življenju. Po teh
tirnicah je teklo takrat tudi
moje življenje. Žena je ostala
doma, skrbela za hišo in
hčerkici, jaz pa sem moral še
naprej na delo v tujino. Kako
hudo je možu in očetu, ki
mora ob nedeljah zvečer za
dalj časa od žene in otrok,
vedo samo tisti, ki doživljajo
isto usodo, kot sem jo takrat
jaz. Kljub temu je bila takrat
naša družina srečna, vsaj jaz
mislim tako, saj so bila naša
snidenja izpolnjena z vese-
ljem, z ljubeznijo in z nestrp-
nim pričakovanjem, da se
bomo spet videh. Tako smo
živeh celih enajst let. Potem
pa se je med nas vrinil tretji
človek. Razdrl je svojo druži-
no in uničil tudi našo družin-
sko srečo. Ob mojem priho-
du domov ni bilo več vesele-
ga pričakovanja, ženi sem bil
kar naenkrat odveč, deklici
sta postali zadržani. Počasi,
zelo počasi sem dojemal, da
se v naši družini nekaj doga-
ja. Na življenje sem še vedno
gledal iz svojega zornega ko-
ta, zato tudi na namige sose-
dov nisem reagiral, dokler
končno nisem spoznal, da ni-
mam več ne doma, ne žene,
da morda tudi otrok nimam
več. Z domom so me povezo-
vale samo še marke, ki jih ni
bilo nikoli dovolj. Po večlet-
nem prizadevanju, da bi dru-
žino vendarle spravil v nor-
malno življenje, je moj zakon
popolnoma propadel. Žena
je izsilila ločitev, vendar mi
pot domov - v domačo hišo,
zgrajeno pretežno z mojimi
prihranki - z zakonom še ni
prepovedana. Torej še vedno
prihajam domov k otroko-
ma, ki pa sta se mi skoraj
povsem odtujila. Ne vem, če
zaradi pritiska ali iz lastnega
nagiba. Za vse pri hiši sem
torej tujec. Zgodilo se je ce-
lo, da so me iz lastnega doma
prišh naganjat neznani lju-
dje. V svojem nesrečnem in
zavoženem   življenju   sem
- tako kot mnogi drugi - tudi
jaz segel po pijači. Vem, da
to ni prav, a kaj si morem.
Razočaran človek si največ-
krat ne zna pomagati druga-
če. Tako je bilo tudi tisti ve-
čer, zaradi katerega sem pri-
šel v časopis. Moja, sedaj že
bivša žena je poklicala poh-
cijo, češ da sem vsem sku-
paj, tudi hčerkicama, grobo
grozil. Res je, da sem grozil
njej, nisem pa dekhcama, saj
ju sploh ni bilo doma. In tu-
di, če sta bili, nisem ju videl,
pa tudi onidve ne mene. Oči-
tek, da sem grozil hčerkama,
me je močno prizadel. Tega
nikoh ne bi storil, saj ju
imam zelo rad. Upam, da bo
čas prinesel svoje in da bosta
spoznali, kakšen je moj delež
pri vsem tem, koliko sem
kriv, da ne preživljata sreč-
nega otroštva, kar sem jima
tako zelo želel. Edino, na kar
se v življenju še zanašam, sta
moji ljubi deklici. Očitek, da
sem grdo ravnal z njima, mi
je povzročil veliko bolečino.
To me je tudi vzpodbudilo
k pisanju tega sestavka.
Vsi tisti, ki vam je življenje
bolj naklonjeno kot meni,
postavite se na moje mesto;
na mesto prevaranega sopro-
ga, očeta z odtujenimi otroki,
na mesto lastnika doma - ki
to ni več, na mesto garača
v tujini - s polnim srcem lju-
bezni do doma in domačih
- postavite se na moje mesto
in priznajte, če ne naglas, pa
vsaj takole tiho, pri sebi: ah
ne bi morda tudi vi vsaj zaro-
bantili, če že ne bi štorih kaj
hujšega? Razmislite in me
obsodite. Pri tem pa ne poza-
bite na svetopisemski sta-
vek: »Kdor je brez greha, naj
prvi vrže kamen vame.«
FRANC STIPLOŠEK,
Stranje
PREJELI
SMO
Juteks-
onesnaževalec
okolja
Zbrale smo se krajanke
Ložnice z namenom, da
osvetlimo drugo plat meda-
lje tovarne Juteks. Obrača-
mo se na javnost, da ji razlo-
žimo, kako se nam na Ložni-
ci godi že dobri dve leti. Ne
bomo se spuščale v kemijske
anahze, ampak bomo skuša-
le na preprost način prikaza-
ti dejansko stanje.
Kemično podjetje Žalec
(tako se Juteks imenuje, če-
prav to ni nikjer objavljeno)
ima v programu dve ekolo-
ško popolnoma sporni proiz-
vodnji. Niti za eno niti za
drugo nima ustreznih dovo-
ljenj, prav tako nima dovo-
ljenj za zidanje proizvodnih
hal, saj so začeli graditi pod
pretvezo, da bodo gradili
skladiščne prostore in za tak
namen tudi obst^a uradna
dokumentacija. V Juteksu
torej imajo proizvodnjo to-
plega poda (so med n^večji-
mi, če ne celo n^večji
v Evropi) in proizvodnjo av-
tomobilskih oblog, za katero
trdijo, da je šele poizkusna.
Toph pod proizvaj^o na
dvometrski liniji (dveh), kjer
so nameščene čistilne napra-
ve, vendar delujejo le občas-
no (ponoči nikoli) in trimetr-
ski liniji, kjer čistilnih na-
prav sploh ni. In končno naj-
bolj sporna proizvodnja av-
tomobilskih oblog za katero
bodo pp izjavah predstavni-
kov tovarne izdelane čistilne
naprave po meritvah in izde-
lavi ustrezne metodologije.
To nam daje slutiti, da vpliv
te proizvodnje na okolje še
ni znan. Za tako sporno pro-
izvodnjo pa celo ponujeno
obveznice in čudovito rekla-
mo na televiziji.
Takšna proizvodnja ima
številne posledice: podnevi
in ponoči se nevzdržno kadi,
dim se vali po dvoriščih sre^
di jasnega dne. Smrad nam
ne dovoli, da bi stopili iz hiš.
V tem dimu pa so zagotovo
zdravju škodljive snovi. Kra-
jani Ložnice smo obsojeni na
to, da ne moremo več uživati
svojega zraka, ne moremo
več sušiti perila, ne prezrači-
ti stanovanja, niti otrok si ne
upamo peljati na zrak. Tudi
vrtov ne moremo več upo-
rabljati. Analiza zelenjave, ki
sta jo opravila zavod za"
zdravstveno varstvo v Mari-
boru in Celju je pokazala, da
je solata neužitna, ker so pri-
sotne nekontrolirane emisije
tovarne Juteks. Torej vsi ti
izpušni phni niso tako ne-
dolžna stvar.
O vsem tem smo se pogo-
varjah z vodilnimi Juteksa,
vendar se do danes ni nič
spremenilo. Glede na učin-
kovitost čistilnih naprav
močno dvomimo v popolno
odstranitev škodljivih snovi.
Ing. Kek pa celo tako ironič-
no odgovaija na tako resno
zadevo. Citiram: »Kar mirno
sej te solato, jo bom jaz po-
jedel.«
Zdi se nam, da postajamo
in ostajamo glas vpijočega
v puščavi, saj so celo inšpek-
torske službe na žalski obči-
ni nemočne kaj storiti za nas.
Sprašujemo se, ali je tovariš
Šinigoj, ki je tovarno slav-
nostno otvoril, napravil to
napako vede ali nevede, se
pravi, da so ga speljah na led,
kakor zd^ hočejo nas. Ne-
mogoče se nam zdi, da bi ta-
ko pomemben mož, kot je
predsednik IS Slovenije, na-
pravil nekaj takega kar tako
mimogrede, ne da bi bil prej
podrobneje seznanjen, če to-
varna sploh zakonito stoji.
Pred vrati so volitve. Koga
naj volimo? Ah bo mah člo-
vek ostal vedno odmaknjen
od svoje pravice do človeka
vrednega življenja? Vsi ob-
Ijubljćuo skoraj nemogoče,
vendar stare izkušnje govo-
re, da ko se nevihta poleže,
gre naprej vse po starem. Te-
ga pa se krajani Ložnice naj-
bolj bojimo. Bojimo se tega,
da se bomo morah še naprej
dušiti v dimu in smradu. Si-
cer pa je nekdo iz Juteksa
dejal, da je na koncu tako in
tako treba najti vzrok, da
umremo. Kljub vsemu pa
nam še vedno ni jasno, kako
občinske inšpekcijske služ-
be dovolijo ekološko sporno
proizvodnjo brez sleherne
dokumentacije in zaščite in
kje so njihove pristojnosti
ukrepanja v skladu z ustrez-
nimi zakoni.
KRAJANKE LOŽNICE
sledi 114 podpisov
Volilne zvijače
Prve lekcije iz demokraci-
je obrtniki nismo predelali
predvsem po zaslugi sklica-
telja zbora volivcev tov. Dra-
meta, predsednika Obrtnega
združenja Celje. Gre za očit-
no realsocialistično predvo-
lilno zvijačo. Niso še namreč
pozabljene skrivalnice iz
prejšnjih volitev (tako ime-
novane zaprte kandidacijske
liste) itd. Ljudje naj sami
presodijo, če so imeh sploh
legalno vodstvo. Sedaj pa
k stvari. Vabilo za zbor vohv-
cev je bilo datirano 1. 3.1990.
Termin za zbor volivcev
obrtnikov in pri njih zaposle-
nih delavcev je bil napove-
dan za sredo 7. 3. t.l. ob 18.
uri v domu obrtnikov.
Sklicatelja na zboru ni bi-
lo, za kar ne vidim opraviči-
la. Izgovor, da je bil na zase-
danju republiške skupščine,
je bila verjetno v naprej na-
črtovana zvijača. Čeprav je
datum 1. 3. na vabilu navi-
dezno ugoden, je bila mani-
pulacija v tem, da sem jaz
dobil poziv šele v ponede-
ljek, nekateri šele v torek, in
sredo. To je stara taktika za-
to, da bi prišli ljudje na zbor
nepripravljeni. Naj omenim,
da smo dobili vabila za obrt-
ni ples U dni prej. Razlog za
tako razmišljanje je bila zelo
slaba udeležba, vsega 54 lju-
di. Znano je, da vsak obrtnik
ob obilici dela razporeja čas
(tudi za sestanke) na daljše
obdobje in zato marsikdo ni
utegnil priti na tako pomem-
ben sestanek. Zadevo sedaj
preverjamo. Obrtniki in pri
njih zaposleni, sporočajte
nam kdaj in če ste sploh do-
bili vabila, da bi evt. proble-
matičen skhc lahko ocenili.
MARJAN MANČEK
Rokodelnica,
Miklošičeva 2, Celje
Celjski politični
vrh odločno proti
demokraciji
Občinska komisija za pri-
pravo sprememb in dopolni-
tev statuta občine Celje želi
za vsako ceno skupščini vri-
niti v sprejem »Odlok o se-
stavi in pristojnosti zborov
skupščine občine Celje in iz-
volitvi funkcionarjev občin-
ske skupščine«, katerega
vsebina omogoča vse drugo
samo ne demokratičnega od-
ločanja v novi skupščini.
Z določilom 6. člena odloka
hoče doseči preglasovanje
posameznega zbora pri gla-
sovanju o zadevah, ki se
sprejemajo na skupni seji
skupščine.
Čeprav je opozicija že na
osnutek dala tehtne pripom-
be in dokazala, daje določba
6. člena odloka popolnoma
nezakonita, predlagatelj
vztraja pri svojem in je celo
uspel prepričati vse tri zbore
skupščine, da so osnutek
sprejeli v prvotnem besedilu
in ga kot predlog posreduje-
jo v sprejem skupščini, ki bo
v četrtek, dne 29. marca
1990.
Prepričani smo, da za ob-
činsko komisijo za pripravo
sprememb in dopolnitev sta-
tuta občine Celje stoji tudi
celjski pohtični vrh, ki se bo-
ji za svoj vodilni položaj, ki
ne trpi nobenega dialoga in
demokracije ter hoče še na-
prej avtokratsko odločati, pa
čeprav na podlagi nezakoni-
tih in protiustavnih lokalnih
predpisov.
Zanimivo pri tem je, da je
slovenska partija zapustila
14. kongres prav iz razloga
preglasovanja na kongresu,
a da na drugi strani člani
prav iste partije žele za vsako
ceno tak način preglasova-
nja, ki je bil vzrok za prekini-
tev 14. kongresa, uvesti v lo-
kalnih skupščinskih or-
ganih!
Ugotavlja se, da ostale ob-
čine s svojimi odloki niso šle
po poti celjske in niso uvaja-
le nezakonitega glasovanja.
Najboj nelogična utemelji-
tev o predvidenem glasova-
nju v skupščini, pri čemer
lahko pride do preglasova-
nja posameznih zborov, pa je
v tem, ko predlagatelj trdi,
da naj bi bila bodoča organi-
ziranost skupščine enodom-
na, ali v skrajnem primeru
dvodomna! To je še bodoč-
nost in novo izvoljena skupš-
čina ne bo enodomna in zato
jo je nesmiselno primerjati
z njo!
Javno postavljam nasled-
nje vprašanje:
Zakaj se žeh za vsako ceno
uvesti v skupščinski sistem
preglasovanje, pa čeprav
z nezakonitim odlokom, in
zakaj se predlagatelji tako
boje demokracije!?
JANEZ LAMPRET, dipl. iur.
Kulturni maraton
smo ml
Da celjski gimnazijci živi-
mo s kulturo, ni nobena
skrivnost, skrivnost pa ni ni-
ti dejstvo, da je v petek, 23.
februarja 1990 na »nekdanji«
Srednji družboslovni šoli po-
uk potekal nekoliko druga-
če. Vse - od recitalov, ske-
čev, iger - prav vse si je bilo
mogoče ogledati, prisluhniti,
sodelovati in se nenazadnje
tudi nćoesti in napiti na zdaj
že udomačenem Kulturnem
maratonu.
Vse od 8^, ko sta predsed-
nica in mentor kulturnega
društva Anton Aškerc dala
znak za začetek, pa tja do
14^, ko so z miz v enem iz-
med razredov izginjali še
zadnji »dejavniki« Mizice
pogrni se, smo drveli z ene
predstave na drugo, - bili
smo priče spektaklu, ki mu
ni para.
Kljub mogoče navidezno
podobnih predstav pa ven-
darle ne moremo dati v sku-
pen koš. Koliko idej, zamisli,
pisanja, vaj,... je bilo potreb-
nih. Zadnji teden ni minil
brez dneva, ko je še pozno
popoldan v kakšnem razre-
du gorela luč - pa se vpra-
šam: ali se je splačalo? Je
bilo vredno truda? In kaj
imamo od vsega tega mi?
Predvsem smo bogatejši še
za en kulturni dogodek, kul-
ture pa - kot vemo - nikoli
preveč. In še nekaj. Dokazali
smo, da Kulturni maraton ni
zaradi nas samih, da ni po-
uka, ampak da smo Kulturni
maraton MI, da ustvarjamo,
toda nikakor ne iz istega ma-
teriala in ne na enak način
- in to je naša prednost - vse-
ga po malem za vse.
Vehko predstav se je zvr-
stilo v petkovem dopoldne-
vu, toda vseeno se mi zdi, da
bi bilo potrebno omeniti
»dve nad« če bi se to sploh
lahko izločilo. Prva je nasta-
la v »kooperaciji« dveh raz-
redov - 2. c, 3. C, pripravih pa
so celourni show program
- daj damski kabaret Svetla-
ne Makarovič. V telovadnici
pa so s poslovilno predstavo
Pajčevina v okvirju dodali
piko na i svojemu delovanju
na šoh tudi dijaki 4. č, ki so si
tako na, kot tudi izven šole
zagotovih mesto enega iz-
med kulturno najuspešnej-
ših razredov.
In za konec še to: pridite
drugo leto in se na lastne oči
prepričate, da pri nas pouk
niso samo zvezki, dnevnik in
redovalnica.
ANDREJA TERČEK
24. STRAN - 29. MAREC 1990

PISMA BRAlCi
Umiritev
Predsedstva
Slovenije
Ob obravnavanju medvoj-
nih in povojnih dogodkov
smo p»rišli do tiste točke, ko
je nujno potrebno napisati
jasen pregled medvojnih do-
godkov. Po vrstnem redu in
da so šteta vsa zgodovinska
dejstva. Pri dosedanjih pre-
gledih (zgodovinah) nameč
nekatera, celo ključna, dej-
stva manjkajo, ali pa so pre-
malo poudarjena.
Prav zaradi tega stanja tu-
di v »Izjavi o narodni in dr-
žavni umiritvi«, ki jo je 6.
marca izdalo Predsedstvo
SR Slovenije, preberemo tr-
ditev, ki ji manjka ključni
del, zato je pomanjkljiva, če
že ne neresnična. V Izjavi ta-
ko lahko preberemo: »Na-
rodnoosvobodilni boj, ki ga
je na Slovenskem organizira-
la Osvobodilna fronta, je na-
letel, predvsem v tako ime-
novani Ljubljanski pokraji-
ni, na nasprotovanje dela dr-
žavljanov«. Takoj nato Pred-
sedstvo Slovenije poišče
»razloge« za to. Ti so »ideolo-
ški in politični, deloma pa
tudi zaradi napak gibanja«
(podčrtal I. Ž.). Torej, zelo
skromna omemba »napak
gibanja«. Prav te »napake«
pa so ključni vzrok, da so se
goloroki ljudje .Ljubljanske
pokrajine začeh braniti (ne
pa boriti, to šele kasneje, ko
sta bili obe »fronti« razviti)
proti vosovskemu in vojvod-
skemu nasilju. Iz Kardelje-
vega poročila J.Brozu izve-
mo, da je samo v Ljubljani
do 1. maja 1942 VOS likvidi-
ral 65 ljudi, po Dolenjskem
in Notranjskem pa nadaljnih
200 ljudi. Po 1. maju 1942 so
se te likvidacije ljudi še in-
tenzivirale. Vsak ta umor go-
lorokih je izredno odmeval
med prebivalstvom.
Važen je torej vrstni red
dogodkov in, seveda, da jih
več ne zamolčujemo, še po-
sebej, ker gre za ključne »do-
godke« za razumevanje raz-
voja državljanske vojne na
Slovenskem. Predsedstvo si
celo upa zapisati takšen ne-
smisel, kot je trditev, da je
»narodnoosvobodilni boj na-
letel na nasprotovanje dela
državljanov«!
Naj se spet povrnem
k. vrstnemu redu dogajanj.
»Šele« kdaj kasneje so se or-
ganizirale vaške straže, kot
obramba pred tem terorjem?
Komunistična partija, ki je
revolucijo sprožila že leta
1941 ter jo nato vedno inten-
zivneje izvajala v pomlad in
poletje 1942, je glavni krivec
za državljansko vojno. Spo-
mladi in poleti 1942 pa so se
v tej revoluciji zgodili strašni
zločini. Partizanske vojvode
so pobijah cele družine - tu-
di ženske in otroke. Naj na-
štejem samo nekaj primerov.
6. aprila 1942 na Brezovici
Franca Kolenca, ženo in 4-
letno hčerko, 15. aprila na
Mirni Alojza Uhernika, ženo
in hčerko, 22. aprila Jožeta
Jakopina, njegovo ženo in
štiri otroke v starosti 9 do 18
let, 13. junija Mravljetovo
družino iz Brezovice, 12. juli-
ja v Bruni vasi pri Mokrono-
gu Antona Koširja z družino,
13. julija Lončarjevo družino
iz Borovnice. 24. julija Grud-
novo družino iz Ulake pri
Vehkih Laščah, 26. avgusta
Kozinčevo družino iz Zapo-
toka pri Sodražici.
26. decembra, na Božič, so
partizani na Dobju zajeh
Mavsarjevo družino iz Pra-
proč pri Šentrupertu. Zveza-
li so jih v hlevu, jih ves dan
mučili, nato pa vrgli v ogenj,
da so živi zgoreli. Zgoreli so
oče Jože, mati Terezija, sin
Darko Mavsar, znani šport-
nik in balkanski prvak v me-
tanju kopja, 17-letni Ciril, 16-
letna Marija. 14-letni Peter in
9-letni Stanko. Za sedmimi
krstami je šel 12-letni sin Vil-
ko Mavsar - sam. 23. marca
je nek (še živeči) partizan pri-
šel ustrelit še njega, maja je
bil ubit še Dolfi Mavsar, tako
da so partizani pobili devet
članov te slovenske družine
(leta 1945 na Rogu še dese-
tega).
Tragično je seveda dej-
stvo, da je partija sprožila to
revolucijo v času, ko je slo-
venski narod bil izpostavljen
na življenje in smrt - torej
med okupacijo! Ljudi v teh
eksistenčnih časih ni kaj do-
sti zanimala visoka politika
ter civihzacijske vrednote.
Bili so, kot goloroki, narav-
nost pahnjeni v naročje oku-
patorju. Morali so se braniti
in italijanska »zaščita« je bila
edina pri roki. V konkretnih
primerih enostavno ni bilo
druge možnosti. Črne buk-
ve, ki izidejo v kratkem (tudi
Mladina je začela z objavo
odlomka 9. marca), bodo to
tragiko jasno izpričale.
Morda bo ob tem takoj kdo
pohitel, češ domobranci pa
z Nemci... Seveda, kasneje
je bil že tako vsak do grla
»noter«, vpleten v razvoj do-
godkov, da je pač bil tam,
kjer je bil.
Preveč je danes spreneve-
danja pri tistih, ki poudarja-
jo, da so domobranci kolabo-
rirali (v Izjavi se govori o ne-
kakšnem evropskem ovred-
notenju sodelovanja z oku-
patorjem). Ob tem je treba
hkrati poudariti, da so dolga
leta kolaborirali tudi komu-
nisti in to najtesneje z eno
največjih pošasti svetovne
zgodovine, s Stalinom ter
s stahnistično ideologijo.
V Izjavi je dosti »mogoč-
nih« besed. Tako je na pri-
mer govora o »evropskem
zgodovinopisju« in o »zgo-
dovinskem in državnoprav-
nem razlikovanju (»narodno-
osvobodilni boj« in »kolabo-
racija«). S temi bombastični-
mi sintagmami bo Predsed-
stvo Slovenije verodostojno
šele tedaj, ko bo upoštevalo
tudi tisto, kar zamolčuje in
kar sem jaz malo prej po-
udaril.
Skozi celo Izjavo se po-
udarja pravo pot kot glavna
vrednota. Vse lepo in prav,
vendar se ob tem poudarja-
nju prava dobiva občutek,
kot da hočejo zamegliti vso
skreganost s kakršnimkoli
pravom po letu 1941.
Izjava omenja nekakšno
novo porajanje »napetosti,
kot posledice starih ran«. Se-
veda, kdo pa je pričakoval
drugače? Kako pa bi sploh
lahko bilo drugače? Nehaj-
mo se sprenevedati. Napeto-
sti, ki so bile 45 let in več
strogo tlačene v prizadetih
ljudeh, se sedaj sproščajo.
In, hvala bogu, da se sproš-
čajo tako počasi in zaneslji-
vo. Huje bi lahko bilo, če bi
prišlo do nenadnih sprosti-
tev oziroma do (katarzičnih)
izbruhov zaradi nadaljnjih
zaviranj po odkrivanju za-
molčevanih in prepovedova-
nih resnic. Resnic v množini!
Predsedstvo Slovenije go-
vori o »prvem in odločilnem
koraku« k spravi, ki da gaje
že naredilo. Prav to Predsed-
stvo zato sprašujem, kaj pa
je z drugim in z vsemi nadalj-
nimi koraki? Kdaj bodo me-
je Slovenije popolnoma od-
prte za vse Slovence v svetu,
ne glede na njihovo idejno
prepričanje oziroma na nji-
hovo preteklost? Ah ni 45-
letna »kazen« prepovedi do-
movine za nekatere Sloven-
ce dovolj kruta »kazen«?
Kdo si upa še vedno lastiti
monopol nad domovino? To
je sicer retorično vprašanje,
ker dobro vemo kdo! Sedaj,
po 45 letih, moramo tej sra-
moti, da imamo Slovenci kot
tako majhen narod, takšno
število pohtičnih emigran-
tov, narediti konec.
Da se ne bomo še naprej
sprenevedali z nekakšnimi
vzvišenimi formulacijami,
kaj je narodna sprava, naj še
enkrat ponovim. Narodna
sprava je predvsem, v tej pr-
vi fazi. toleriranje drugače
mislečih. V roke si z nekda-
njim »nasprotnikom« mar-
sikdo ne bo mogel seči, mo-
rala pa bosta drug drugega
tolerirati. Slovenske meje se
morajo zato nemudoma od-
preti za vse Slovence po sve-
tu. Brez izjeme! Kar pomeni,
da se s psovanjem z nekakš-
nimi »vojnimi zločinci« mo-
ra nehati. Na tej in na oni
strani.
IVO ŽAJDELA
Ljubljana
Pojasnilo
javnosti
Ob prebiranju časopisnih
člankov smo ugotovih, da so
prebivalci Celja in ostah, ki
jih to zanima, premalo infor-
mirani kako in v kakšnem
obsegu se v Celju izvajajo
meritve onesnaženosti zra-
ka. S tem prispevkom žeh-
mo v grobih okvirih pojasni-
ti dejavnost Zavoda za soci-
alno medicino in higieno na
tem področju.
Meritve žveplovega dio-
ksida
Žveplov dioksid je poleg
dima, kot produkt zgoreva-
nja fosilnih goriv, prisoten
v atmosferi vseh naselij in ga
zato prištevamo med najbolj
razširjene in najpomembnej-
še onesnaževalce zraka v str-
njenih naseljih. Zaradi teh
lastnosti ga je Svetovna
zdravstvena organizacija do-
ločila za osnovnega pokaza-
telja onesnaženosti zraka.
Ker v Celju tudi iz tehnolo-
ških procesov izhaja v at-
mosfero velika količina SO2,
je bil tudi to eden izmed os-
novnih razlogov pri izbiri
najprimernejše in v prvi fazi
najnujnejše merilne opreme
za meritve onesnaženosti
zraka v Celju.
V Celju neprekinjeno po-
tekajo meritve imisijskih
koncentracij od leta 1978 da-
lje. Obseg in način izvajanja
meritev se je tekom let spre-
minjal in je danes organizi-
ran takole:
Na štirih lokacijah v Celju
potekajo meritve trenutnih
koncentracij SO2 v zraku. Iz-
vajanje meritev trenutnih
koncentracij pomeni, da je
mogoče v vsakem času dne-
va iz aparatur odčitati tre-
nutno koncentracijo SO2
v zraku. Predpisana metodo-
logija obdelave podatkov
o meritvah je takšna, da iz
trenutnih koncentracij izra-
čunavamo 1/2-urne in 24-ur-
ne povprečne imisijske kon-
centracije. Svetovna zdrav-
stvena organizacija namesto
1/2-urnih povprečij v svojih
normativih uporablja enour-
na povprečja.
Trenutne koncentracije
SO2 v zraku se v Celju
spremljajo na štirih razhčnih
lokacijah:
- na dvorišču Zdravstve-
nega centra Celje, ob Kers-
nikovi ulici, kjer obratuje
postaja ANAS (Analitsko-
Nadzorni Alarmni Sistem).
S postajo upravlja Hidrome-
teorološki zavod Slovenije.
Postaja je računalniško po-
vezana z Ljubljano in podat-
ke s te postaje HMZ Sloveni-
je sporoča RTV Ljubljana.
- drugi instrument je in-
staliran v Miklošičevi 5.
Z njim upravlja Zavod za so-
cialno medicino in higieno
Celje. Podatki o meritvah na
tej postaji služijo predvsem
za obveščanje javnosti v pri-
merih prekomerne in kritič-
ne    onesnaženosti    zraka
z SO2.
- s tretjim in četrtim in-
strumentom razpolaga Cin-
karna Celje. Prvi je instali-
ran v stari vratarnici v To-
varniški ulici, drugi pa
v marketingu (bivša stavba
Kovinotehne) na koncu Ki-
dričeve ulice. Oba instru-
menta sta vedno dostopna
tudi delavcem ZSMH Celje
in ju uporabljamo ob izred-
nih razmerah.
Instrumenta v Miklošičevi
5 in Tovarniški uhci sta po-
vezana z Občinskim centrom
za obveščanje. Ob prekomer-
ni onesnaženosti (do sedaj
1 mgSOa/M^ zraka) se na
obeh instrurnentih in v Cen-
tru za obveščanje sproži
zvočni in svetlobni signal, ki
opozarja dežurno osebje, da
je zrak v Celju preveč ones-
nažen. Po operativnem načr-
tu je dežurni v teh primerih
dolžan o tem obvestiti
ustrezne organe občine Celje
in pristojne delavce Zavoda
za socialno medicino in higi-
eno Celje. Po prejetju obve-
stila so delavci ZSMH dolžni
preveriti stanje in predlagati
nadaljnje ukrepe, ki jih nato
izvajajo občinski upravni or-
gani.
Poleg teh štirih postaj so
v Celju instalirane še tri po-
staje, ki merijo 24-urne pov-
prečne imisijske koncentra-
cije SO2 v zraku, z njimi pa
upravlja in jih oskrbuje Hi-
drometeorološki zavod Slo-
venije. Postavljene so na na-
slednjih lokacijah:
- postaja Celje-center je
v Gledahški 2
- Teharje
- Štore
Te tri postaje so sestavni
del republiške merilne mre-
že in na podlagi teh meritev
RHMZ Ljubljana vsako leto
sestavlja lestvico z SO2 naj-
bolj onesnaženih krajev
v Sloveniji. Na podlagi teh
meritev je bilo Celje v kuril-
ni sezoni 88/89 po polletnih
povprečnih koncentracijah
uvrščeno na 6. mesto v repu-
bliki, za Trbovljami, Hrastni-
kom, Črno, Mariborom in
Šentjurjem. Po najvišjih iz-
merjenih 24-urnih povpre-
nih koncentracijah je bilo
Celje v isti kurilni sezoni
uvrščeno na 9. mesto v repu-
bliki, za Trbovljami, Hrastni-
kom, Graško goro, Šentjur-
jem, Zavodnjami, Mežico,
Črno in Rimskimi Toph-
cami.
Tovrstnih podatkov za ku-
rilno sezono 89/90 še nima-
mo in jih bomo objavih ta-
koj, ko jih bomo prejeli.
Razlog, zakaj so meritve
onesnaženosti zraka skon-
centrirane v pretežni meri
v središču mesta je v znan-
stveno dokazanem spozna-
nju, da se onesnažen zrak iz
okolice mesta steka proti
središču mesta. Vzrok za to
je v tem, da je središče pravi-
loma vedno toplejše od oko-
lice mesta. Toplejši zrak
v centru mesta se dviguje, na
njegovo mesto pa prihaja
hladnejši zrak iz okolice, ki
s seboj stalno prinaša tudi
polutante, prisotne v zraku.
Temu fenomenu pravimo
pojav toplotnega otoka in je
bil v raziskovalni nalogi Mo-
del sanacije ozračja v urbani-
zirani kotlini dokazan tudi
v Celju.
Meritve onesnaženja
z dimom
Redne meritve imisijskih
koncentracij dima Hidrome-
teorološki zavod Slovenije
v Celju izvaja neprekinjeno
od leta 1977 dalje. Danes te
meritve potekajo na treh me-
rilnih mestih na istih lokaci-
jah kot S02. Tudi za onesna-
ženost zraka z dimom
RHMZ Slovenije vsako leto
izdela lestvico najbolj one-
snaženih krajev v Sloveniji.
Na tej lestvici seje Celje sku-
paj z Idrijo, Trbovljami,
Medvodami, Kamnikom,
Slovenj Gradcem in Škofjo
Loko v lanski kurilni sezoni
po polletnih povprečnih
koncentracijah uvrstilo na 2.
do 8. mesto v republiki.
Z ozirom na najvišje izmerje-
no 24-urno povprečje pa je
bilo Celje na isti lestvici
uvrščeno na 4. mesto.
Ker podatki o imisijskih
koncentracijah dima priha-
jajo v Celje z večmesečno za-
mudo, je SIS za varstvo zra-
ka občine Celje na svoji zad-
nji seji sprejel sklep, da je
potrebno v Celju zaradi bolj
sprotnega informiranja pri-
četi z tovrstnimi meritvami
še na Zavodu za socialno me-
dicino in higieno. Od začetka
januarja letošnjega leta tako
ZSMH v Miklošičevi 5 izvaja
tudi meritve 24-urnih pov-
prečnih koncentracij dima.
Meritve dušikovih oksidov
Od 8. 2. 1990 v Celju pote-
kajo tudi kontinuirane meri-
tve dušikovih oksidov. In-
strument je instaliran v po-
staji ANAS v Kersnikovi uli-
ci. Upravlja ga RHMZ Ljub-
ljana, ZSMH Celje pa ima
stalni vpogled v meritve.
Trenutno naš Zavod razpola-
ga s podatki o 24-urnih in
najvišjih 1/2-urnih povpreč-
nih koncentracijah NO in
NOx v Celju, z dograditvijo
računalniške opreme v letoš-
njem letu pa bomo do pričet-
ka kurilne sezone razpolaga-
h z vsem potrebnim za sprot-
no spremljanje onesnaženo-
sti in ukrepanje ob preko-
mernem onesnaženju, kar
zaenkrat še ni možno.
Meritve količine prašnih
usedlin
Od junija 1989 potekajo red-
ne meritve količine prašnih
usedlin na desetih različnih
lokacijah v Celju. Vzporedno
z meritvami količine prašnih
usedlin ugotavljamo tudi
prisotnost kadmija, svinca,
cinka in bakra v prašnih
usedhnah in pH vrednost pa-
davin. Meritve bodo v tem
obsegu potekale predvido-
ma do konca junija 1990, na-
to pa bomo merilno mrežo
skrčih na pet postaj, ki bodo
na podlagi rezultatov analiz
rezporejene na najbolj ones-
nažene predele Celja. Te po-
staje bodo stalne.
Meritve količine lebdečih
delcev
V marcu bo ZSMH Celje
pričel tudi z občasnimi meri-
tvami količine lebdečih del-
cev v zraku. V grobem lahko
kot lebdeče delce razumemo
tiste delce v zraku, ki so tako
majhni, da lahko prodrejo
v človeška pljuča. Poleg ko-
ličine lebdečih delcev bomo
ugotavljali tudi prisotnost
težkih kovin v tovrstnem
prahu. Prah bomo preiskali
na več kot 10 različnih polu-
tantov.
Merilna tehnika, ki nam je
na razpolago, nam zaenkrat
omogoča le izvajanje občas-
nih meritev 24-urnih pov-
prečnih imisijskih koncen-
tracij lebdečih delcev. In-
strument mora biti instaliran
na prostem in je precej hru-
pen, zato hkrati naprošamo
prizadete, naj bodo strpni,
ker bodo meritve potekale
tudi ponoči.
Občasne meritve
Poleg rednih meritev, ki
smo jih opisali v prejšnjih
štirih točkah, so bile v Celju
izvedene tudi druge, občas-
ne meritve onesnaženosti
zraka, ki ga zaradi finančnih,
tehničnih ah drugih objek-
tivnih razlogov niso prešle
v trajne meritve. Nikoli pa za
to ni bil razlog prikrivanje
dejanskega stanja.
Med temi meritvami so po-
membnejše meritve onesna-
ženosti zraka z organskimi
snovmi in fluoridi, ter ugo-
tavljanje kemične sestave
padavin. Za vse tri oblike
onesnaževanja je bilo ugo-
tovljeno, da so v Celju pro-
blematične, vendar obstoje-
ča merilna tehnika in razpo-
ložljiva finančna sredstva ne
omogočajo vpeljave konti-
nuiranih meritev.
Vsi podatki o meritvah
onesnaženosti zraka so javni
in nikoh niso bili prikriti ali
kako drugače prikrojeni ali
potvorjeni. Meritve potekajo
po metodologijah, ki so
vsklajene z metodami, upo-
rabljenimi drugod v svetu in
so v največji možni meri
vsklajene tudi z metodolo-
škimi pristopi, kijih priporo-
ča Svetovna znanstvena or-
ganizacija.
Rezultati meritev se oce-
njujejo na podlagi obstoječih
predpisov Republike Slove-
nije, poleg tega pa še na pod-
lagi priporočil Svetovne
zdravstvene organizacije,
smernic zveze društev za či-
stočo zraka Jugoslavije
drugih    zahodnoevropsL
normativov.
Zavod za socialno medj,
no in higieno vodi tudi
ster virov onesnaževanja z,
ka v Celju. Onesnaževalce,
klasični metodologiji delijj
v tri skupine:
1. industrija s tehnoloj)
mi procesi in energetiko (p
dobivanje toplote za tehj
loške procese)
2. terciarna dejavnost (t(
moenergetski objekti v si
novanjskem gospodarstv
ogrevanje poslovnih in dr
gih prostorov, šol itd)
3. drobna kurišča
4. promet ^
Od vseh onesnaževalci
skupaj prispeva industri
pozimi približno 60%, dro'
na kurišča 29%, terciarna d
javnost 7% in promet 4% c
lotnega onesnaževanja zral
v Celju. Neglede na proce
tualne deleže imata pri d
janski stopnji onesnaženo?
zraka izredno velik pome
tudi zadnji dve skupini one
naževalcev. Njun pomen s
močno poveča, če upoštevi
mo dejstvo, da polutanti p
teh dveh skupinah onesni
žujejo zrak praktično p
tleh, da poleg tako ali tal{
nekvalitetnih premoge
v drobnih kuriščih pokur
mo tudi velike količine ra;
novrstnih odpadkov in o(
padnih olj in da so naši avt(
mobili zastareli, dostikn
tehnično neprimerni za upi
rabo.
V industriji prištevam
med največje onesnaževale
Cinkarno Celje (predvsei
žveplov dioksid, prah, pri či
mer delež prahu Ti02 ni zna
in še drugi polutanti). EM(
Celje (predvsem fluoridi, sv
nec, prah in še drugi poli
tanti), železarna Štore (pre(
vsem prah, ki vsebuje velik
cinka in svinca in tudi dru^
polutanti), AERO Celji
(predvsem organske sno\\^
Libela Celje (predvsem 01
ganske snovi). Zlatarna CeJ
(predvsem nitrozni phni
delavnice Centra za poklici:
usposabljanje invahdov (?
žiganje lesnih odpadkov)
Pomemben onesnaževale
zraka v Celju je tudi bolni
niča, ker nima ustrezno ur
jenih naprav za sežigai^
bolnišničnih odpadkov.
V terciarni dejavnosti pri
števamo med največje ones
naževalce nekatere premo
govne kotlovnice in kotlov
niče na mazut. Te premogov
ne kotlovnice so: Sozd Menj
Ul. 29. novembra, I. osnovni
šola, Vrunčeva ulica, kotloi
niče bivše Samoupravne stj
novanjske skupnosti v Ča
prijski 21, Ul. 29. novembil
51, Kersnikovi 4, 4a, 6 in 6a
Mariborski 76a, VVO Tonč
ke Čečeve, Mariborska 43
Knjižnica Edvarda Kardelj
Muzejski trg, vojašnica Ji
Rajko, Teko, Gubčeva
ŽTP, Ul. XIV. divizije 2, A
to Celje. Ljubljanska U it«
Največje kotlarne na maz«
so: Kotlarna Otok II, Ljul
Ijanska 31, Avto Celje Ipa^
čeva 21, in Gregorčiče^
2 v lasti bivše SSS.
Drobna   kurišča   najbo
onesnažujejo zrak na tisti
obrobjih mesta, kjer je skoi
centriranih največ individt
alnih hiš in v nekaterih pr
delih ožjega mestnega jedrS
in to predvsem staro mestn"
jedro in blokovna naselja
s starimi bloki, kjer ogrevi
nje še ni urejeno iz skupin"
skih   kotlovnic   (predvsem
v    krajevnih    skupnostih
Otok, Dečkovo naselje 1
Dolgo polje). J
Zaradi prometa je zrak nal
bolj onesnažen v križiščih i*
povsod tam, kjer zaradi ten
ali drugih vzrokov ne poteka
tekoče.
Vodja oddelka
za varstvo okolj|
ANDREJA URŠIC
Direktor
ANDREJ PLANINŠE4
PISMA BRALCEV
NTyiC
29. MAREC 1990 - STRAN 25
Ustanaljamo
2vezo neodvisnih
sindilcatov
Slovenije
10. marca 1990 je bil
y Ljubljani ustanovljen ko-
ordinacijski nadpanožni od-
Ijor neodvisnih sindikatov
glovenije, ki je odgovoren za
pripravo in izpeljavo usta-
novnega kongresa ZNSS.
Na ustanovnem sestanku
50 ugotovih, da so parlamen-
tarna in pravna država ter
uc^inkovito tržno gospodar-
stvo z zaščito in socialno var-
nostjo delavcev uresničljivi
le v pluralističnem in demo-
Icratičnem sindikalnem or-
ganiziranju. Vsem zaposle-
nim mora biti dana možnost
svobodne izbire sindikalne-
ga članstva. Mednarodna
lionvencija, ki jo je ratificira-
la tudi Jugoslavija, predvi-
deva, da postane delavec
tlan sindikata šele takrat, ko
prostovoljno podpiše pristo-
pe izjavo o članstvu.
Koordinacijski nadpanož-
ni odbor se zavzema za nad-
strankarski sindikat. Na
ustanovnem kongresu mora
biti zastopanih čim več sin-
dikalnih panog iz vse Slove-
nije, zato so pričeh z akcijo
zbiranja poverjenikov in za-
stopnikov, ki podpirajo idejo
oNSS.
Ustanovni kongres ZNSS
bo predvidoma 30. marca ob
15. uri v Cankarjevem domu
v Ljubljani. Takoj pa se lah-
ko že včlanite v ZNSS tako,
da pošljete pristopno izjavo,
ki naj vsebuje ime, priimek,
pokhc, datum in kraj rojstva,
stalno   bivališče,   podatke
0 zaposlitvi, telefonsko šte-
vilko. Pristopno izjavo po-
šljite na naslov začasnega se-
deža: Koordinacijski nadpa-
nožni ZNSS, Sternetova
8 (tel. 061-554-407), Ljub-
ljana.
7akoj po kongresu bodo
1 podružnice ustanovih tudi
r vseh slovenskih regijah.
S tem bo že obstoječi sindi-
kat dobil sindikalno opozici-
jo. Ta sindikat je 45 let zvesto
služil vladajoči ideologiji,
zdaj pa se bo preimenoval
v Svobodne sindikate Slove-
nije. Koordinacijski odbor
ne nasprotuje kameleonstvu
in kameleonskemu početju
sedanjih sindikaov, ampak
želi ustanoviti alternativo
obstoječemu monopolnemu
sindikatu, ki danes nemočno
opazuje množično odpušča-
nje delavcev ob stečajnih po-
stopkih po vsej Sloveniji.
ZNSS se zavzema za ko-
lektivne pogodbe med delo-
dajalci in panožnimi sindika-
ti. Podpisniki s strani sindi-
kata morajo imeti zaupanje
delavcev. Zato se zavzemajo
za moratorij na kolektivne
pogodbe, dokler ne zaživi
sindikalni plurahzem in se
ne določi lastništvo kapitala.
Kolektivne pogodbe lahko
Počakajo nekaj mesecev
~ saj smo brez njih že tako ali
tako ves čas.
IGOR PODBREŽNIK,
Kamnik
Praznovanje
dneva žena
v Ceiovcu
žene, včlanjene v Zvezi
slovenskih žena v Celovcu,
s^no tudi letos, kakor že prej
^sa leta, lepo proslavile svoj
Praznik - mednarodni dan
fena. V Mladinski dom v Ce-
°ycu smo bile povabljene
'^d naše zveze na sam praz-
^^^ni dan, v Četrtek 8. marca
^° 13.30. uri. Vedno pridemo
pUpaj za ta praznik tu v Ce-
ovcu v polnem številu žene
^ vseh koroških dolin, iz
^est ter iz obrobnih krajev.
Zame, ki sem letos desetič
^/^aznovala dan žena s koro-
kinii ženami, je bil to en
^ajhen jubilej. Poznam
'^faznovanje ženskega praz-
nika tudi doli v Sloveniji, ki
pa se le razlikuje od prazno-
vanja tukaj v Celovcu. Lah-
ko rečem, da je tukau vse bolj
pristno, domače. Na prazno-
vanje pridejo tudi kmečke
mamce z nazaj zavezanimi
rutami iz Roža, Podjune,
z Zilje, z Gur, s Kostanj in še
od kje. Tako rada jih imam
vse, čeprav sem se morala
pošteno potruditi, da kolikor
toliko razumem vsa njihova
slovensko-koroška narečja.
Naša predsednica je Mile-
na Groblacher iz Škocijana
v Podjuni. Je simpatična,
prijazna in vsa žareča, če-
prav že lepih sivih las. Izku-
šena je, preudarna in odloč-
na pa tudi mila in dobra. Le-
tos nam je v svojem nagovo-
ru povedala, da naj bo naše
vodilo zavzemanje za enako-
pravnost in samozavestnost,
ker se bodo Koroški Sloven-
ci le tako lahko obranih na
svojem starodavnem nasel-
benem prostoru. Na naš
praznik smo imeli tudi lep
kulturni spored. Na citre so
nam igrale v troje žene iz Ro-
ža, peli so pevci Mladinskega
pevskega zbora slovenske
gimnazije iz Celovca, pod
skrbnim vodstvom prof.
Mirka Lauseggerja in z lepi-
mi ubranimi glasovi še trio iz
Roža. Med nami na priredi-
tvi je bila tudi simpatična žu-
panja Štefi Quatschnig iz
Bilčovsa; prva žena, ki je na
vodilnem mestu v občini
s pribhžno 1600 prebivalci.
Prijazna in prisrčna je, zato
ni čudno, da so jo izvolili za
županjo v občini dveh na-
rodnostnih skupnosti. Teko-
če in lepo zvočno govori slo-
vensko in se mi je zato zdela
kot topel pomladni sončni
žarek v tej, ne vedno prijazni
koroški vsakdanjosti. Poz-
dravili pa sta nas tudi odpo-
slanki žena iz Slovenije in si-
cer iz Ljubljane Tilka Blaha,
iz Kranja pa mlajša žena, ka-
tere imena pa se ne spom-
nim. K prazniku nam je če-
stital tudi predsednik Zveze
slovenskih organizacij v Ce-
lovcu dipl. inž. Feliks Wi-
eser. Od te zveze smo dobile
tudi vsaka svoj rdeč nagelj
za praznik. Prav simbolično
pa je bilo videti, koje kdaj pa
kdaj kak mali koroški Slo-
venček zmotil prireditev
s svojo korajžo in si pobhže
Ogledoval nastopajoče. Da bi
jih bilo le še veliko malih Ko-
roških Slovenčkov in Slo-
venkic!!! Tudi zato se žene
na Koroškem srečamo ob 8.
marcu in prepričana sem, da
se bomo še srečevale ob tem
dnevu. Po kulturnem delu
praznovanja pa smo posedle
za mize v jedilnici Mladin-
skega doma. Kar mi je tu naj-
bolj všeč, so domače dobro-
te, ki jih napečejo žene. Na
krožniku se kar same ponu-
jajo dobrote kot so: vseh vrst
potice, biskviti, pite in krofi.
Pri tem se čisto po domače
pogovarjamo in z velikim ve-
seljem tudi lepo zapojemo.
Letos sem lahko kakih 30
žen obdarila z malimi pe-
smaricami, ki sem jih zanje
dobila v Temeljni banki Ve-
lenje. Bile so jih vesele in so
jih sprejele z veliko hvalež-
nostjo.
Predsednica Milena pa mi
je včeraj povedala, da so 8.
marec lepo proslavili tudi na
Obirskem v Kovačevi gostil-
ni. Zbralo se je dosti žena,
otrok in tudi mož. Imeh so
lep kulturni spored. Udele-
žence proslave jja je pozdavil
tudi župan iz Železne Kaple
dr. Haller; iz špotovanja do
druge narodnostne skupno-
sti tudi z nekaj slovenskimi
besedami.
Tole moje poročilo sem
vam napisala zato, da vidite,
kako praznujemo medna-
rodni prazni dan žena za me-
jo na Koroškem. Je pa to
praznik tudi avstrijskih žen
in nanj so se spomnili na ra-
diu in na televiziji. V sloven-
ski televizijski oddaji »Do-
ber dan Koroška« je v nede-
ljo 11. marca napovedovalka
Danica Urschitz z izbranimi
besedami opisala praznova-
nje v Mladinskem domu. To-
rej, tudi v demokratični Av-
striji je to omembe vreden
praznik. Prav Avstrijo je
12.3. na ljubljanski televiziji
ob predstavitvi zveznega
programa omenil dr. Hubert
Požarnik, vodilni član Slo-
venske demokratske zveze.
V zadnji števih NT z dnem
8.3. letos pa je Grega Uranič
na strani 11 iz MLIN-e prav
te SDZ omalovažujoče raz-
mišljal o 8. marcu kot prazni-
ku. Vprašuje nas, kdo smo
me ženske. Prav domnevaš
sam, mladi Grega, dostikrat
smo tudi Brechtove Matere
korajže. Kosovske devojke,
predvsem pa žene, matere in
tudi vaše tolažnice. Klara
Zetkin, ki je pred 80-itimi le-
ti v Koebenhavnu predlagala
8. marec za mednarodni žen-
ski praznik, pa ni bila nika-
kršna vehementna tovariši-
ca, kakor jo imenuje mladi
gospod Uranič, ampak
omembe vredna učiteljica in
pohtičarka socialdemokrat-
skega časopisa »Die Gleich-
heit« v Nemčiji od 1891 do
1917. leta. Torej za tisti čas
korajžna in odločna borka za
ženske pravice. Zato jo naj-
demo tudi v priznanem lek-
sikonu Brockhaus, kjer je
omenjeno, da je bila 1932
(pred Hitlerjem seveda) že
kot 75-letna žena, članica
nemškega Reichstaga. Po
pravici torej: vsakemu svoje
- tudi nam ženam in ne samo
materam za materinski dan,
malo pozornosti ob dnevu
žena, ki bo v demokratični
Avstriji še naprej »Internazi-
onale Tag der Frauen«. Tisti
košček sebe, dragi Grega, ki
nam ga v svojem članku po-
nujaš, pa kar sam imej! Po-
treben ti bo za nadaljnji boj
za demokracijo v Sloveniji,
da boš mogoče nekoč, kakor
Klara Zetkin, prišel v kak
leksikon. Za tvojo korajžo pa
vsekakor ena petica!
NT pa lepa hvala za čestit-
ko ob dnevu žena na prvi
strani, z malce nerazumljivo
shko!   VERA AMENITSCH
Celovec
Resnica
današnjih dni
Po dolgem času sta. se
v mestu srečala sošolca. Šte-
fek trenutno zaposlen v Cin-
karni Celje in Janez, njegov
prijatelj,,ki je zaposlen v Al-
posu iz Šentjurja.
Ker se pač dolgo nista vi-
dela, sta se odločila, da malo
poklepetata^ odšla sta v ho-
tel Evropa. Stefek je bil veli-
ko bolje razpoložen kot Ja-
nez, čeravno nikoh ni bil pra-
vi veseljak. Danes je bil Ste-
fek dobre volje in takoj po-
kliče natakarja. Da pa bi se
izkazal, je naročil whisky.
Seveda tako pogovor steče
in Janeza je le zanimalo, za-
kaj je Štefek tako vesel, da je
naročil whisky, ki je sedaj že
pravi luksuz. Štefek razlaga
Janezu, kako je lahko vesel,
saj je vendar postal inovator
v podjetju in zato prejel lepo
nagrado. Seveda tudi Štefe-
ka zanima ah v Janezovem
podjetju tudi kaj inovirajo in
če tudi on k temu kaj dopri-
nese. Janez je bil samo tiho
in skomignil je z rameni. Se-
veda se Štefek še naprej poh-
vah, kako so v njegovem po-
djetju zagreti za inovacije pa
tudi vodilna struktura se
zavzema za to, saj tako težki
časi v gospodarstvu, kot so
sedaj, že dolgo niso bih. Ta-
ko vsaka inovacija prinese
firmi dobiček.
Štefek zopet pokliče nata-
karja in naroči ponovno isto
pijačo. Pri tem pa je začel
razlagati tudi Janez, da so
v njegovem podjetju tudi
inovirali. Najprej smo inovi-
rali podjetje, potem statut in
še veliko pravilnikov, med
njimi tudi inovacijski pravil-
nik. Prejšni pravilnik za ino-
vacije ni bil preveč stimulati-
ven za novega pa še ne vemo,
ker še ni nihče bil, izplačan
po njem. Janez razloži na-
prej, da su tudi v njegovem
podjetju veliko dali na ino-
vacije, saj so poslali tri delav-
ce na posebni seminar za
inovacije, vendar sedaj nihče
ne dela na njih. Janez obra-
zloži, da so tudi tunike ino-
vacijske komisije menjavali,
ker menda nobeden ne dela
tako, kot nekateri v podjetju
želijo. Štefka le zanima ali
tudi Janez kaj inovira. Janez
prikima z glavo in pove, da
tudi on ima nekaj inovacij,
vendar ne ve kdaj bo dobil
izplačane. Menda je general-
ni direktor že oblubil na de-
lavskemu svetu, da bodo
inovacije izplačane v januar-
ju, samo letnice ni povedal.
Seveda je Janeza zanimalo
kcu mish Stefek o današnjem
času, ko se vsi pripravljamo
na volitve in kateri stranki
bo Štefek pristopil. Štefek ni
veliko razmišljal kaj hitro
pojasni Janezu, da bo pristo-
pil k zelenim tako, kot skoraj
vsi v Cinkarni. Štefek razlo-
ži, da bodo pri zelenih verjet-
no lepo sprejeti, saj vendar
dovolj lepo skrbijo za nara-
vo. Saj vsako leto na novo
posadijo rože in razno okras-
no drevje okoh Cinkarne; se-
veda Štefek ne pozabi tudi
na odlagahšče sadre,. S tem
odlagahščem so po Štefeko-
vem mnenju vehko prispe-
vali k urejanju okolice
v Celju.
Seveda ga Janez posluša,
vendar mu ne da popolnoma
prav. Štefek si misli svoje ter
Janeza hudomušno pikne,
da veijetno ne bo dobil niko-
h inovacij izplačanih, saj
menda v njegovem podjetju
niso preveč zagreti za inova-
cije in še škodoželjni so drug
drugemu. Seveda tudi Janez
ni ostal Štefeku nič dolžan in
mu povedal, da on in njegovi
kolegi nikdar ne bodo pri ze-
lenih ampak naj ustanovijo
raje stranko belih, ko se iz
njihovih dimnikov vah samo
belilo.
Tako sta počasi končala
pogovor, saj sta vendar mo-
rala tudi domov. Doma pa so
čakale žene, ki se jih oba na-
ša tovariša bojita, če se pre-
dolgo kje zadržita.
Na koncu Janez obljubi Šte-
feku, da ga bo povabil na pi-
jačo, če bo dobil izplačano
inovacijo ter Štefeku namig-
nil, v kolikor hoče zmagati
na vohtvah, naj le brž usta-
novi stranko behh.      B. S.
P. s.: Gre za resničen dogo-
dek, ki sem mu bil prisoten
v hotelu Evropa v Celju 26.
februarja letos.
PRITOŽNA
KNJIGA
Neučinicoviti
občinsici organi
Naj nam na kratko opišem
svoj primer, ki se vleče že 17
let in o katerem bodo ponov-
no razpravljali delegati obeh
zborov - Zbora krajevnih
skupnosti in Zbora združe-
nega dela na zadnji seji v sta-
ri zasebi dne 29. marca letos
v Celju in vam poskušam
razložiti, kaj vse sije dovolila
zbirokratizirana občinska
struktura delati v doseda-
njem obdobju neomejene
oblasti. Ali bolje rečeno, pre-
berite zgodbo o tem. kako
skuša Izvršni svet SOB Celje
pretentati delegate na tej
zadnji seji in jim spet vsiliti
svoje mnenje.
Leta 1973 mi je bilo na ob-
čini Celje izdano gradbeno
dovoljenje in vsa ostala do-
kumentacija, med drugim
tudi Odločba za izgradnjo
dovoznega priključka od
moje hiše navzdol na glavno
cesto, ki vodi v Kompole.
Podpisnik dokumentacije je
bil tov. Sadar, ki je na občini
sedaj na drugi funkciji. Moja
parcela leži med parcelami
mojih staršev in sosednimi
parcelami. Pred gradnjo sem
hotel, da bi imel garažo na
drugi strani hiše in bi bil ta-
ko možen dovoz do moje hi-
še po zemlji mojih staršev,
vendar mi to na občini niso
dovohli. Tov. Kenda, ki mi je
prišel hišo zakohčiti, je re-
kel, da moram imeti garažo
na tej strani hiše, kot je se-
daj, ker bo potekala cesta ta-
ko, kot je vrisana v Zazidal-
nem načrtu Kompole, to je
navzdol preko sosedine zem-
lje. Problem je nastal pozne-
je, ko soseda ni pristala na
speljavo ceste po njeni zem-
lji. Speljava ceste v hrib na
stransko cesto prek zemlje
mojih staršev pa za mene ni
bila več sprejemljiva, ker je
hiša že stala tako, kot so na
občini zahtevah in bi imela
speljava v hrib prevelik na-
klon (niveleto).
Vsa leta so mi na občini
obljubljali rešitev, vendar do
nje ni prišlo. Vsa ta leta niso
nikdar omenjah speljavo ce-
ste v hrib na stransko cesto,
vse dokler ni soseda parcelo,
preko katere je narisana mo-
ja cesta, podarila sorodni-
kom, ki so zaposleni v Nem-
čiji. Od takrat dalje pa so se
na občini oz. na Zavodu za
planiranje in izgradnjo (ZPI)
spremenili. Tov. Sadar in
tov. Sekuličeva ter tov. Koz-
mos so me pričeli prepriče-
vati, naj pristanem na spelja-
vo ceste v hrib. Tov. Žohar,
predsednik KS Štore, mi je
celo obljubil asfaltiranje te
ceste. S tem se nisem stri-
njal, strinjal pa sem se s tem,
da se mi spelje cesta kjerko-
li, samo da vodi navzdol na
glavno cesto.
Leta 1988 je prišel IS SOB
Celje pred delegate s Predlo-
gom osnutka zazidalnega na-
črta Kompole, kjer je bila
vrisana speljava ceste v hrib
na stransko cesto. Žena je
uspela z argumenti delegate
obeh zborov prepričati, da
tega Predloga niso sprejeh.
Zbor Krajevnih skupnosti
je takrat sprejel sklep, da si
moram sam na svoje stroške
pridobiti mnenje strokovne-
ga izvedenca in ga predložiti
temu Zboru takrat, ko bo ta
razpravljal o tem. Zbor
Združenega dela pa je takrat
sprejel drugačen sklep in si-
cer, da si mora IS SOB Celje
pridobiti mnenje strokovne-
ga izvedenca za ceste in ga
predložiti Zboru takrat, ko
bo imel le-ta to zadevo na
dnevnem redu, izvedenec pa
mora biti izven celjskega ob-
močja. Oba izvedenca pa se
morata odločiti med tremi
variantami izvedbe cestnega
priključka;
- varianta dovozne ceste
do mene navzdol na glavno
cesto preko parcele soseda,
ki je zaposlen v Nemčiji
- varianta L, to je speljava
ceste od moje hiše navhrib
na stransko cesto
- varianta II., to je spelja-
va ceste od moje hiše navz-
dol na glavno cesto po meji
obeh sosedovih parcel.
Sam sem si pridobil mne-
nja dveh izvedencev za ce-
ste, ki sta zaprisežena na so-
dišču. Oba sta podala izjavo,
da je za mene in tudi za hiše
zraven mene najcenejša in
najugodnejša varianta II. IS
SOB Celje pa je pridobil
mnenje Cestnega podjetja
Maribor, ki jfe v svojem poro-
čilu navedel, da sta sprejem-
ljivi tako varianta I. kot tudi
varianta II., vendar je zame
ugodnejša varianta II. in
predlaga, da se ta varianta II
upošteva pri nadaljnjem po-
stopku. Pri varianti I. bi mo-
ralo priti do vklopa ceste pri-
bližno 20 m nižje od sedanje-
ga stanja in do rušenja kozol-
ca, za kar pa bi občina Celje
težko pridobila soglasje.
Nobeden od obeh zborov
pa ni sprejel sklepa, da mora
dati spet svoje mnenje in do-
končno odločitev o sprejetju
variante tudi Zavod Občine
Celje za planiranje in izgrad-
njo, kajti ravno ta Zavod že
vseskozi zagovarja varianto
I. in zaradi njega sem vso
stvar predal v odločitev dele-
gatom.
Sed^j naj še navedem,
v čem so trditve v delegat-
skem poročevalcu neresnič-
ne in pristransko prezenti-
rane.
- Nav^žUO, da sem hišo
prestavil ca. 10 m višje od pr-
votne lokacije. Pozabili pa so
napisati, da sem jo prestavil
z dovoljenjem, ki sem ga do-
bil na občini in to zato, ker so
mi narisah hišo delno na so-
sedovi parceli.
- Pod razlago variante I.
s potekom ceste v hrib na
stransko cesto je IS navedel,
da je ta varianta za nas spre-
jemljiva, če pride do vklopa
ceste. Pozabili pa so napisa-
ti, kar je napisal izvedenec iz
Maribora, da mora biti vklop
tak, da pride do nižanja pri-
bližno 20 m in do odstranitve
kozolca. Kakšni stroški bi
pri tem nastali, niso navedh,
ker so pozabih.
- Pod razlago variante II.
s potekom trase ceste od mo-
je hiše navzdol na glavno ce-
sto po mejah parcel obeh so-
sedov so navedh, da je tudi
ta varianta za nas sprejemlji-
va. Pozabili pa so napisati,
da je Cestno podjetje Mari-
bor v svojem poročilu na-
vedlo, je za mene ta varianta
najugodnejša in predlaga IS
SOB Celje, da se osvoji ta
varianta II., ker bi bila prido-
bitev soglasja za rušenje ko-
zolca predolgotrajna.
Ker vsa ta leta na občini
nismo nič dosegh, smo na
sodišču pričeh postopek za
pridobitev zasilne poti. Pr-
vostopenjsko sodišče je od-
ločilo, da bo potekala naša
cesta po varianti II. Počakati
moram še na odločitev dru-
gostopenjskega sodišča, ker
se je soseda pritožila.
Torej, za varianto I. je sa-
mo Zavod občine Celje za
planiranje in izgradnjo, vsi
ostah, to so: oba izvedenca,
katerih mnenja sem si moral
pridobiti jaz. Cestno podjetje
Maribor in prvostopenjsko
sodišče pa so za varianto II.
Pri vsem tem se mi postav-
lja vprašanje in sicer zakaj so
morala vsa ta mnenja ležati
v predalih leto in pol in zakaj
so jih uvrstili na dnevni red
zasedanja ravno na to zadnjo
sejo. Verjetno zato, da legali-
zirajo črno gradnjo nad mojo
parcelo, ki si jo je privoščil
sekretar partije iz Stor.
Upam, da sem vam obra-
zložil situacijo v razumljivi
vsebini in obenem apeliram
na delegate obeh zborov, ki
bodo na tej zadnji seji dne
29. marca, da v imenu pravi-
ce potrdijo varianto II. Naj
se že enkrat prične izvajati
pravica tudi v dejanjih, ne
samo v besedah. Upam, dajo
bom po 17 letih le dočakal.
FRANC VRECER
Kompole 29/a, Štore
Kje so
inšpelctorji?
v Žalcu je vedno več za-
sebnih trgovin. Ponudba je
precej pestra, posebej obla-
čil. Žal pa je vprašljiva kako-
vost izdelkov.
V prodajalni Art, lastnice
Hermine Fidler, lahko kupec
marsikaj doživi. Za današnji
čas je povsem nevsakdanje,
da na oblačihh ni oznak pro-
izvajalca, niti sestave tkanin,
kaj šele prodajne cene. Pro-
dajalka je med mojim obi-
skom vsakokrat spraševala
nekoga v ozadju trgovine
(najbrž lastnico trgovine)
kakšna je cena posameznega
oblačila. Od tam so prihajah
kaj čudni odgovori. Med
drugim je prodajalka na
vprašanje, če stane izdelek
(hlače) 600 din dobila odgo-
vor naj reče, da so 750 din.
Podobne stvari so v tej trgo-
vini doživele tudi moje
znanke.
Zanima me, če so to trgovi-
no že kdaj obiskali občinski
inšpektorji, in kaj so ugoto-
vili. Prepričana sem, da bi
imeh kaj ugotoviti.
MIRA KAVČIČ,
Vransko
28. STRAN - 29. MAREC 1990

Trije porazi rolcometnili eicip
Rokometaši Šoštanja so gostovali v Bugojnu in izgu-
bili z Iskro 33:24, najboljši strelec pa je bil Čater, ki je
dal 6 golov.
Rokometaši Aera so gostovali pri Borcu, kjer so izgubili
22:19, najboljša strelca pa sta bila Ivandija in Jašarevič,
saj sta dala vsak po štiri gole. Celjani so zaradi poraza
znova izgubili stik z vodečo ekipo Istraturist, sću zaostajajo
šest točk. Šoštanj je zadržal četrto mesto. Celjani so tekmo
19. kola s Splitom odigrali že v sredo ob 17. uri v Golovcu,
ker v soboto in nedeljo sodelujejo na četrtfmalnem tur-
nirju za pokal Jugoslavije v Nišu. Šoštanj bo igral 31.
marca v Rdeči dvorani s Čelikom.
V 2. zvezni ligi za ženske so rokometašice v Bosanskem
Brodu izgubile z Bosno 22:20, znova pa je bila odlična
Zidarjeva, ki je dala 13 golov ali več kot polovico vseh.
Velenjčanke so na 5. mestu, 31. marca pa bodo doma igrale
s Kranjem, ki je na 8. mestu.
Lepe možnosti za icošaricarice iVIetice
Košarkarice Metke so drugič zmagale
v plajr-ofl'u štirih ekip. V Celju so, v fini-
šu tekme le uspele ugnati ekipo Šentvi-
da 72:70. Ob polčasu so Celjanke zaosta-
jale za osem točk 33:41, v 2. delu pa so se
razigrale in preko razpoloženih Jurako-
ve in Čuješeve, ki so odlično sodelovale,
uspele priti do tesne, a pomembne
zmage.
Vse štiri ekipe (Metka, Cerknica, Šen-
tvid in Jesenice) imajo po dve zmagi in
dva poraza. Metka je z Jesenicami izgubi-
la za tri točke, zmaga za najmanj štiri
v soboto (16.30) v povratni tekmi pa bi jo
že močno približala 1. SKL. Strelke za
Metko so bile: Jurak 33, H. Podgoršek 4,
Čuješ 21, H^dinjak 4 in A. Vodopivec 10.
V 2. SKL, v končnici šestih ekip, je
Elektra sicer izgubila v Novi Gorici z Is-
kro 96:83, vendar so Šoštanjčanom vrata
1. SKL na široko odprli košarkarji šent-
jurskega Alposa, ki so v največjem prese-
nečenju hge uspeli premagati Iskro Idri-
jo v gosteh za točko. Tako si Elektra, pri
kateri so bili z Iskro NG najboljši strelci
Tomic 16, Mrzel 15 in Kitak 12, lahko
v soboto v Šoštanju ob 17. uri z zmago
proti najslabši ekipi play-offa Unitehni iz
Trebnjega priigra napredovanje.
V soboto je bil v Celju eden od štirih
polfmalnih turnirjev pionirskega pokala
Sumi. Selekcija Savinje si je že v prvi
tekmi z Mariborom zapravila možnosti za
uvrstitev v finalni turnir. V za mlade ko-
šarkarje najbrž nepozabni tekmi z bole-
čim zaključkom, je Savinja v 2. poltg,
že vodila za 15 točk (41:26). Na žalost tj
to ni bilo dovolj, kajti gostje so do^
novih 26 točk, Celjanom pa dopustili]
8 in tako slavih v burni končnici 52:4i
Oba tekmeca sta premagala slabo
murje, Maribor z 72:48, Savinja pa ^
82:25. Koše so v dveh tekmah za Savinj
dosegh: Herman 47, Rovšnik 37, Grejj
15, Pilih in Steiner po 8, Aleksovski,
Cvar po 5 ter Pfeifer in Čmak po 2. Igjj
so še Cigler, Kobe, Goršak, Oman in
gelovič.
Ljubitelji košarke pa ne smete pozabj
na sobotno srečanje v dvorani Tehnij^
šole. V prvi tekmi play-offa moške Sl^
se bosta ob 19. uri pomerila Celje (l,)i
kranjski Triglav (4.).     DEAN ŠUSTEi
Polovičen start v spomladansici del
Startali so nogometaši v republiški
ligi. Za štiri ekipe s celjskega območja
lahko rečemo, da ne preveč uspešno,
ampak polovično, saj sta dve osvojili
točko, ena dve, ena pa je doživela poraz.
Steklar iz Rogaške Slatine je gostoval
pri Elanu in igral 1:1, gol pa je dosegel
Neskič. Elkroj iz Mozirja je gostoval pri
Rudarju y Trbovljah, igral 2:2, gola pa je
dosegel Žurej. Zanimivo je, da so doma-
čini že vodih 2:0, vendar so gostje uspeh
izenačiti. Velenjski Rudarje doma z 1:0
premagal Stol Virtus, strelec pa je bil
Omič. Partizan Hmezad Žalec je izgubil
v Medvodah 2:1, gol pa je dal Dokič. Le-
stvica: 4.Rudar (TV), 8. Elkroj, 11. Ste-
klar, 12. Partizan Hmezad.
15. kolo bo 1. aprila: Steklar - Rudar
Trbovlje, Elkroj - Rudar (TV) in Partizan
Hmezad - Slovan.
Začelo se je tekmovanje v 2. delu
OČL-vzhod za nogometaše
Ingrad Kladivar, ki je po jesenskem
delu na lestvici zasedel 2. mesto s tremi
točkami zaostanka za vodečo ekipo Naf-
te, je v 1. kolu v derbiju gostil moštvo
Središča, ki ima točko manj. V dokaj pri-
vlačnem srečanju, še posebej glede na
slabe vremenske razmere, so Celjani vse-
skozi napadali, gostje pa so se dolgo
uspešno branili in le preko protinapadov
prehajali čez polovico igrišča. Po 0:0 ob
polčasu so Celjani še bolj pritisnili in
v 68. minuti je sodnik dosodil enajstme-
trovko za Ingrad Kladivar, potem ko so
gostje s prekrškom zaustavih Boškoviča,
kije v igro vstopil šele v 2. delu. Najboljši
igralec pri Celjanih Marinček, ki je
v obrambi spretno zaustavljal napade go-
stov, je zadel iz enajstih metrov. Po vod-
stvu Ingrada Kladivarja so borbeni in
srčni gostje zaigrali bolj ofenzivno in pet
minut pred koncem srečanja tudi uspeh
izenačiti preko svojega kapetana, ki se je
po predložku sam znašel pred vratarjem
Pusovnikom in ga premagal s strelom
z glavo. Ingrad Kladivar je ostal na 2.
mestu, vendar sedaj zaostaja za Nafto, ki
je zmagala v gosteh, za 4 točke. V nedeljo
bo gostoval v Šmartnem pri Eri.
V predtekmi so mladinci Ingrada Kla-
divarja v 1. kolu 2. slovenske nogometne
lige s 5:1 odpravili vrstnike iz Pragerske-
ga. S to zmago so se utrdili na 1. mestu,
gole pa so dosegh Podrepšek, Sešler, Ra-
dič, Jelen in Šoštar »uspel« pa jim je tudi
avtogol.
Bojan Prašnikar, trener Ingrada Kla-
divarja: »Srečanje je bilo podobno nekaj
našim zadnjim, saj smo znova večino tek-
me igrali na en gol, spet pa smo bili ne-
učinkoviti. Skoraj nemogoče je, da od
toliko priložnosti ne izkoristimo nobene.
Brez golov ni nogometa in že v naslednji
tekmi pričakujem spremembo. V hgi ni
ekipe, ki bi bistveno izstopala, zato so
naše možnosti enake, ne glede na izgubo
točke. Vodečo Nafto čaka v spomladan-
skem delu nekaj težkih preizkušenj, zato
bomo naredili vse, dajo dohitimo. V naši
igri je največ rezerv v agresivnosti pred-
vsem v napadu, in brez tega elementa ni
uspeha v športu.«        DEAN ŠUSTER
Uspešni šempetrsid odbojkarji
Igralci Partizana Šempeter, ki uspešno nastopajo v I. slovenski odbojkarski ligi. Od
leve proti desni stojijo: Dimec, Kladnik, Muhovic, Božič, Kugler, Mlakar (tehnični
vodja); čepijo: Prislan Omladič, ŠlogJff, Dvornik in Cilenšek. X. TAVČAR
NA KRATKO
Prvalc Penai Zvezdaš
Končana je zimska občinska
liga v malem nogometu, kjer je
nastopilo petnajst ekip. Prvak
je postala ekipa Penal Zvezdaš,
ki je osvojila 27 točk in za tri
prehitela ekipo Klatežev, ki so
osvojili drugo mesto. Sledijo Ma-
rinero, Umetniki, Grafika Gra-
cer, Aero, Skavti, Sokoli, Tran-
sport. Dra.mlje, Aškerčeva, Cin-
karna, Železarna, Cinkarna
DSSS in Merx BC. Nc^boljši
strelci so bili Aleš Pečnik 29,
Dževad Zukić 26, Goran Savič
20, Drago Videnšek 20 itd. Zma-
govalna ekipa Penal Zvezdaš je
nastopila v postavi: Mirko Špi-
Ijak, Dare Kopitar, Dani Rančan,
Vlado Bojovič, Ivan Hribernik,
Aleš Pečnik, Goran Savič, Bojan
Bevc, Jani Žilnik, Vinko Podgor-
šek, Nac Filipovič, Tina Štancer
in Mitja Marinček.
Vodijo icošaricarji
Poniicve
v šmarski občinski košarkar-
ski ligi so bili v 15. kolu doseže-
ni naslednji rezultati: Rogaška
- Poljčane  82:59,  Podčetrtek
- Dren 85-64, Šmarje veterani
- Kozje 72:63, Gorica - Šmarje
64:69 in Planina - Ponikva 84:87
po podaljšku. Registrirane so tu-
di tri tekme iz prejšnih kol: Kozje
- Dren 74:50, Rogaška - Ponikva
75:89 in Ponikva - Dren 69:47.
Lestvica: vodi Ponikva, sledijo
pa Šmarje (obe ekipi imata po 27
točk). Kozje. Podčetrtek, Roga-
ška, Poljčane, Šmarje veterani,
Planina, Dren in Gorica. Pari ^a
naslednje kolo: 30. marca Šmarje
veterani   -   Rogaška,   Goric
- Dren, Planina - Ko^e, Ponilcv
- Šmaije in 31. marca Podčetrte
- Poljčane.
Štiri medalje za
celjske judoiste
v Lendavi so pripravili repu
bliško prvenstvo v judu za pj
onirje, v Slovenski Bistrici %
za mlajše mladince. Obeh t^'
movanj so se udeležili tudi pre
stavniki judo kluba Ivo Reya
Celja ter osvojili štiri medaj; i
kar je eden večjih uspehov v žag
njem obdobju. Takšno je tuji
mnenje tehničnega vodje v khi
bu Metoda Petraka. Med pioniri
so osvojili medalje Jernej Petnii
in Vojin Mlinaric zlati ter Mai
Koleno srebrno, med mladii !
pa je bil najboljši Peter Bevc. \
so se tako uvrstili na državno |
venstvo, ki bo 5. in 6. maja v Ti
binju.
"m
Kegljači kadeti EMOj
sedmi
Na kegljišču Golovca je bil
republiško prvenstvo za mlj
dince. Zmagala je ekipa TrigbKi
iz Kranja, Celjani, ki so nastopili
s kadetsko ekipo (ta je mlajSaod
mladinske) pa so bih sedmi. Najj
boljši Celjan je bil Kompan, kil
osvojil 5. mesto in je podrl 161
kegljev. I
Pionirji Aera prvaki
Slovenije
v Ljubljani je bilo republišh i
prvenstvo v rokometu za p
onirje. Zmagali so rokometid
Aera, za najboljšega igralca i
vratarja pa sta bila proglašen
Celjana Goran Bilbija in Dušli 1
Podpečan.
Štiri kegljavke
v reprezentanci
v Ankaranu je bil prijateljsi
dvoboj med državnima kegljl
škima reprezentancama Jugi
slavije in Francije, Zmagale s
Jugoslovanke z 216 keglji rad
ke. V ekipi so nastopile ičar šti
članice kegljaškega kluba EM
Celje ter osvojile naslednja n»
sta: 2. Mikac 457, 3. Kardinar 44
4. Petak 425 in 6. Gobec 432.
DrugI Viktor
Vertačnik
Na Okroglem pri Kranju je h
lo republiško prvenstvo za si
pe v šahu, kjer je nastopilo d
vet mladincev. Iz celjskega dn
štva sta nastopila dva ter osvojil*
naslednji mesti. Drugi je bil Vil«;
tor Vertačnik, tretji pa Frantt
Pungartnik. i
REKLI SO
Miloš Rovšnik, trener roko^
metašev Šoštanja, ki uspešn«
nastopajo v 2. zvezni ligi: »Iz
redno nas je presenetila lepa po;
teza rokometašev Aera Celje. M)
smo potovali na tekmo v Bugoj'
no pa se nam je pokvaril avtobuS;
Takrat so nas prehiteh Celjani, 1"
so potovali na tekmo v Travnil'
Ustavili so in nas vzeli seboj t^'
tudi pripeljali nazaj domov P"
tekmi. Velika zasluga za uspel"
športno in človeško potezo g^.
poleg celjskih rokometašev tu*
lastniku avtobusa Ediju Veng^'
stu, ki je pokazal mnogo dobr^
volje, da seje vse uspešno konča'
lo. Hvala.«
Odbojkarske vesti
V republiški odbojkarski ligi so odigrali 18. kolo. V moški
hgi so zadnjeuvrščene Braslovče doma izgubile z Mežico 1:3,
v derbiju pa je Topolšica doma premagala Šempeter 3:2.
Lestvica: 7. Topolšica, 9. Šempeter, 12. Braslovče. Prihodnje
kolo, 31. marca: Mishnja-Braslovče, Izola-Topolšica, Šempeter-
-Granit.
Ženska liga: Celjanke so doma premagale Partizan Kamnico
3 :0, Topolšica Kajuh je doma izgubila s Koprom Cimosom 1:3,
Ljubno Glin pa je bilo poraženo v Ljubljani s Krimom 3:2.
Lestvica: 1. Celje, 6. Topolšica KaJuh, 7. Ljubno Glin.
VIZ ŠENTJUR
TOZD Osnovna šola
»Franja Malgaja«
Šentjur pri Celju
Na podlagi določil Statuta TOZD, razpisna komisija
razpisuje delovno mesto
ravnatelja TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da je učitelj s strokovnim izpitom
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravlje-
nem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem
delu
- da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,
ki jamčijo, da bo s svojim delom priseval k uresniče-
vanju smotrov in nalog TOZD
- da predloži program vodenja, poslovanja in razvo-
ja na področju vzgoje in izobraževanja v TOZD v štiri-
letnem mandatnem obdobju.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev in program v 15 dneh po
objavi na naslov: OŠ »Franja Malgaja« Šentjur pri
Celju, Ipavčeva 2, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa o imenovanju.
Konferenca Partizana Gaberje
»Ko gledam vašo polno te-
lovadnico mladih in najmlaj-
ših sem prepričan, da bomo
celjski šport spet pripeljali
tja, kjer je nekoč že bil«, je
dejal Otmar Koštomaj, pred-
sednik Odbora, za partizan-
ska društva pri ZTKO v Celju
na nedavni redni letni konfe-
renci Partizana Gaberje.
»Že simpatičen začetek kon-
ference kaže na to, da naša de-
javnost pravzaprav ne more
propasti« pa je v pozdravu de-
jal predsednik Partizana Slo-
venije, Rado Cvetek.
Ne glede na omenjene
vzpodbudne besede pa so bili
na konferenci kritični do svo-
jega lastnega dela, čeprav se je
iz poročila lahko razbralo, daje
realizacija nalog v preteklem
letu za amatersko vodeno dru-
štvo bila izjemno obsežna. To-
da, tako kot je pri tem društvu
vedno v navadi, so tudi na tej
konferenci našli nove vzpod-
bude za bodoče še boljše delo,
ki bo v letu 1990 imelo še po-
sebno obeležje, saj bo celotna
aktivnost posvečena 100 letni-
ci športa v Celju. Tako bo to
društvo, ki brez dvoma nosi
glavnino tradicije športa in re-
kreacije v Celju tudi v tem ju-
bilejnem letu delovalo v treh
smereh: splošna rekreativna
vadba vseh starostnih struk-
tur, oplemenitena s sodobno in
aktualno telesnokulturno po-
nudbo, nadaljnja izgradnja zu-
nanjih objektov kot osnove za
še bogatejšo ponudbo in v pri-
pravi športnorekreativne pri-
reditve ob 100 letnici športa
v Celju, na kateri bi se naj
predvsem srečali pripadniki
celjskih društev Partizana in
občani na sploh. Takrat bi naj
tudi svečano razvili nov dru-
štveni prapor (dosedanjega so
odstopih muzeju revolucije)
z na ta način zbranimi sredstvi
pa kupih novo žensko bradljo
saj tudi gimnastika v tem dru-
štvu pridobiva na svoji stari
tradiciji.
Letno konferenco so izkori-
stili tudi za podelitev PRE-
HODNIH POKALOV kot po-
sebno obhko stimuliranja red-
no vadečih v društvu. Tokrat
so jih podelih kar v 16. oddel-
kih, skupno pa se je tekmova-
nja za prehodni pokal udeleži-
lo 727 članov. V posameznih
oddelkih so prehodne pokale
prejeli: Fidel Barbara - ciciba-
ni-starši, Umek Jure - ciciba-
ni, Tihnger Petra - mlajše pi-
onirke, Trebičnik Aljoša in Sa-
ša - mlajši pionirji, Sotošek
Klavdij - starejši pionirji, Tre-
bičnik Vivian - starejše pionir-
ke, Kogovšek Primož - mla-
dinci, Splajt Ana - mlajše čla-
nice,   članice   Kovinotehne
- Šeligo Marjana in Živkovič
Nena, Kerstein Janko - mlajši
člani, Ratej Rihard - srednji
člani, Zimšek Zdenka, Povalej
Zdenka in Gils Marjana - sred-
nje članice, Rozman Zalika
- starejše članice, Zimšek
Zdenka - odbojka, Jurko Bo-
jan - badminton in Kovačič
Maja - gimnastika. Podeljen je
bil tudi absolutni prehodni po-
kal za aktivnosti v vseh kate-
gorijah, ki ga je letos prvič
osvojila Vivian Trebičnik.
Seveda pa si v Gabeiju takš-
nih uspehov in množičnih ak-
tivnosti ne bi mogh zamisliti
brez nadvse požrtvovalnih
vodnikov. Prehodni vodniški
pokal je osvojila Slemenšek
Darinka, vodnica starejših čla-
nic, posebna priznanja pa še
Olga Trebičnik, vodnica cici-
banskih oddelkov in Grahek
Franc, vodnik gimnastike in
METOD TREBIČNIK
Uspešni kolesarji IVIerxa
Kolesarska sezona se je začela in kolesarji Merxa iz
Celja so uspešno startali.
O tem pripoveduje tehnični vodja Edo Kranjc: »Nasto-
pili smo na dirki na Brionih, kjer je med člani zmagal
Janez Lampič, prej član KK SJoga Idrija, zdaj pa naš član.
Potem smo se udeležili dirke Siporexa v Puli, ki pa.je bila
grozljiva, saj je deževalo in prišlo je do množičnih padcev.
Tako je naša članska ekipa skoraj kompletno »odpadla«.
Razveseljiv p^ je uspeh mladinca Jureta Vodeba, ki je
v svoji kategoriji osvojil drugo mesto. Kljub poškodbam
članov se bodo v soboto in nedeljo udeležili nove dirke, ki
bo na Reki.« TV

29. MAREC 1990 - STRAN 27
Izvrstna Jurak in Vračun
pržavno prvenstvo - ilokaz poprečnosti Jugoslovanskega plavanja
od petka do nedelje je bilo
y bazenu Golovec v Celju dr-
evno prvenstvo v plavanju,
l(i so ga odlično pripravili
člani celjskega plavalnega
|{luba Klima Neptun. V celoti
bili najuspešnejši plavalci
j2 Splita, ne gre pa prezreti
nastopa Celjanov Gregorja
juraka in Jureta Vračuna, ki
sta osvojila tri naslove držav-
nih prvakov. Zal je moral za-
radi poškodbe spremljati dr-
žavno prvenstvo s tribune
tretji celjski adut. Dejan Te-
šovič.
, Ze v petek je Jure Vračun
osvojil prvo mesto v plavanju
na 100 m prsno in s časom
1:04.59 dosegel nov državni
rekord. Jurak je bil na 400 m
Icravl tretji, na 200 m mešano
pa prvi. V soboto je Jurak
osvojil drugo mesto na 200 m
Icravl ter prvo na 400 m meša-
no. V nedeljo pa je drugo me-
sto osvojil še Vračun na 200 m
prsno in obenem postavil re-
publiški rekord.
Državno prvenstvo je minilo
v znamenju šestih državnih in
dvajsetih repubhških rekor-
dov, n^uspešnejša tekmoval-
icaje bila Splitčanka Anamari-
ja Petričevič, ki je osvojila pet
prvih mest. Vse tekmovalne
dni so po prvih mestih v jglav-
nem posegali približno isti tek-
movalci. Njihovi rezultati, ki
so bistveno odstopali od rezul-
tatov ostalih nastopajočih, pa
so v primerjavi z evropskim
plavalnim vrhom še vedno
povprečni. Skupna ugotovitev
po končanem prvenstvu je bi-
la, da jugoslovansko plavanje
stagnira.
V nedeljo seje na seji sestalo
predsedstvo Plavalne zveze
Jugoslavije in ugotovilo, da se
je zveza znašla v finančni krizi.
Zato selektor Boris Volčanšek
še ni določil tekmovalcev, ki
bodo nastopili prihodnje leto
na svetovnem prvenstvu v Av-
straliji ter na evropskem poka-
lu v Rimu. Kandidati n^ bi si
nastop financirali sami ali s po-
močjo matičnih klubov.
Jure Vračun: »Z nastopom
na državnem prvenstvu sem
zadovoljen, saj rezultati, ki
sem jih odplaval, niso bili na-
črtovani. Drugo mesto, ki sem
ga osvojil na 200 m prsno, ni
bilo razočaranje, ker sem ve-
del, da je bolje pripravljen
Splitčan Vidjak. Glede na to,
da sem na članskem državnem
prvenstvu nastopil prvič, sem
svoja pričakovanja še presegel.
Sedaj si bom privoščil teden
dni počitka, nato pa se bom
pričel pripravljati za letno se-
zono.«
Gregor Jurak: »Z rezulta-
tom sem zelo zadovoljen. Uvr-
stitev na 200 m kravi sem pri-
čakoval, medtem ko sem ne-
pričakovano zasedel prvo me-
sto v plavanju na 400 m meša-
no. V disciplinah, ki sva jih
plavala z Juretom, je bila kon-
kurenca najmočnejša, zato na-
jini rezultati veljajo še toliko
več. Sedaj upam, da se bom
čim bolje spočil in se pripravil
na letno sezono, moj kratko-
ročni cilj pa je nastopiti na bal-
kaniadi v Skopju, ki bo konec
julija.«
Jože Jurak, predsednik PK
Klima Neptun Celje: »Organi-
zacija  prvenstva je odlično
uspela. To so dejali člani Pla-
valne zveze Jugoslavije in tre-
nerji po zaključku prvenstva,
o kvaliteti pa govorijo doseže-
ni rekordi. Zahvaliti se moram
vsem podjetjem, ki so nam fi-
nančno priskočila na pomoč,
saj brez njih prvenstva ne bi
mogh izpeljati. V prihodnjih
dneh nas čaka še ena pomemb-
na prireditev. V soboto in ne-
deljo pripravljamo namreč
v bazenu Golovec repubhško
prvenstvo v vaterpolu, vsak
dan se bo pričelo ob 9. uri, na-
stopila pa bo tudi celjska eki-
pa. V plavalnem klubu si bo-
mo v prihodnjih tednih priza-
devah za čimprejšnji prehod
v 50-metrski bazen, s čimer so
povezana številna odrekanja
plavalcev, ki še obiskujejo šo-
lo, saj sta Celju najnižja 50-
metrska bazena v Krškem in
v Zagrebu. S tem so povezani
tudi visoki stroški. Plavalcem
bomo skušah omogočiti še vi-
kend priprave ter nastop na
čim več tekmovanjih, da bodo
lahko preverjali svojo priprav-
ljenost. Naš osnovni cilj pa je
obdržati kakovost, ki smo jo že
dosegh, tudi v 50-metrskem
bazenu, ter formo, ki bi našim
članom omogočila nastope
z reprezentanco na balkanskih
igrah in morebiti tudi na sve-
tovnem prvenstvu ter na olim-
piadi. To pa bo, glede na pogo-
je, ki jih imamo v Celju, zelo
težko. Vsem trem Celjanom,
Juraku, Vračunu in Tešoviču,
se letos obeta še služenje voja-
škega roka, zato jim bomo
v klubu skušah zagotoviti
opravljanje vojaške obveznosti
v mestu, kjer bi imeli možnost
trenirati.
Seveda je škoda, ker zjiradi
ponovnih bolečin v nogi Tešo-
vič ni mogel nastopiti na dr-
žavnem prvenstvu, saj bi se
prav gotovo boril za medalje
na 1500 m in na 400 metrov me-
šano. Solidno so nastopih tudi
mlajši celjski plavalci, ki so se
kar nekajkrat uspeh uvrstiti
v A in B finale prvenstva.«
NATAŠA GERKEŠ
Jure Vračun in Gregor Jurak sta uspešno nastopila na minu-
lem državnem prvenstvu. Vračun je z državnim rekordom
osvojil prvo mesto na lOOm prsno. Jurak pa na 400m mešano.
Foto: TONE TAVČAR
Načrti zgornjesavinjčanov
Kaj se dogaja v zgornjesavinjskih športnih krogih?
Nogometaši Elkroja, Iju-
benske odbojkarice, gornje-
grajski lokostrelci, ljubenski
skakalci, rečiški tenisači, luč-
ki alpinisti in drugi s svojim
\wtnim udejstovanjem niso
toliko prisotni v javnosti, kot
\>isi glede na aktivnost zaslu-
iili. Kakšen je aktualni trenu-
tek zgomjesavinjskega
iporta?
Nogometni klub Elkroj, ki
nastopa v republiški ligi, je
v svoje vrste sprejel štiri igral-
ce iz mladinskega moštva, ki
dobro napredujejo. Namerava-
jo nastopati le z domačimi
igralci. Odbojkarice Ijubenske-
ga Ghna, ki so uvrščene v sre-
dini slovenske lige, zaradi po-
mladitve vrste ne dosegajo nič
slabših rezultatov. Paradna
zvrst zgomjesavinjskega špor-
ta je gornjegrajsko lokostrel-
stvo. V kategoriji H-fF se bodo
pomerili na štirih meddržav-
nih srečanjih. Pripravljajo se
na nastop na evropskem in
svetovnem prvenstvu v itali-
janskem Bolzanu. Štirje člani
kluba so v državni reprezen-
tanci: Cinca Čavničar, Simona
^ale. Žare ^rar^c in _Vojko
Čolnar, ki je tudi trener držav-
ne reprezentance.
Ljubenski smučarski ska-
kalci so zaradi pomanjkanja
snega vadili v Planici in Mish-
nji, vendar bodo v prihodnje
manj odvisni od pravega sne-
ga. V ljubenskem Kovinarstvu
so napravili zanje snežni top.
Kegljaški klub ZKZ Mozirje in
ljubenska sekcija Partizan se
v 2. ligi OKS Celje držita pri
vrhu. V Zgornjesavinjski doli-
ni so zadovoljni tudi z rekre-
ativci, ki se zbirajo v osnovnih
šolah v Mozirju, Gornjem gra-
du, na Ljubnem in v Lučah.
V mladem teniškem klubu na
Rečici ob Savinji na dobrih
igriščih mladi redno vadijo,
starejši pa se rekreirajo. Na po-
dročju taborništva prednjačijo
Gornjegrajčani, medtem ko so
z Nazarčani manj zadovoljni.
Člani Alpinističnega odseka
»Raduha« v Lučah vehko vadi-
jo. Letos naj bi njihov član so-
deloval tudi v slovenski hima-
lajski odpravi. Zgornjesavirg-
ski planinci so letošnje planin-
sko leto začeli z januarskim
pohodom na Mozirsko plani-
no. V Komisiji za planinstvo
pri mozirski Zvezi telesno kul-
turnih organizacij načrtujejo
za konec meseca, če bo dovolj
snega, smuk na Golteh, nato
pa bi radi priredili še velesla-
lom za memorial Joška Letner-
ja in veleslalom na Menini.
V aprilu se bodo v organizaciji
ljubenskih planincev pohodni-
ki že enajstič odpravili k parti-
zanski bolnici »Celje« na Trav-
niku. Prvo junijsko nedeljo bo-
do solčavski planinci pripravi-
h pohod v Matkov Škaf, isti
mesec pa bodo rečiški planinci
praznovali 10-letnico društva.
Komisija za planinstvo pri-
pravlja v juliju pohod občanov
iz vseh krajev mozirske občine
na Olševo. Septembra se bodo
zgornjesavinjski planinci ude-
ležili Dneva slovenskih planin-
cev. Kraj priljubljenega pla-
ninskega snidenja še ni znan,
toda Zgornjesavinjčani so
pred štirimi leti že bili priredi-
telji. Letošnje skupne akcije
zgornjesavinjskih planinskih
društev bodo zaključili s poho-
dom po Severjevi poti, od Mo-
zirske koče na vrh Boskovca,
najvišjega vrha Mozirskih pla-
nin. Poleg naštetega skupnega
programa bodo v vsakem kra-
jevnem planinskem društvu
dodah še svoje programe.
BRANE JERANKO
Z delom in disciplino do rezultata
Zdenko Zorko, ki že nekaj
tednov vodi prvo ekipo Aera,
je v Celju igral rokomet pred
štirinajstimi leti. Takrat je
pri Aeru stal v rokometnih
^fatih, sedaj pa bo v vlogi tre-
•^erja skušal Celjanom odpre-
ti vrata v 1. zvezno ligo.
Po Zorkovem mnenju ima
^l^ipa dovolj volje in znanja, da
ta cilj lahko dosegla. Sicer
P3 je Zdenko Zorko s trener-
skim delom ukvarja že šest let,
da je do sedaj to počel v Za-
^•.ebu in med drugim ekipi
^nromosa pomagal priti v 1.
"go.
Zdenko Zorko, kaj menite
? 'Menjavi trenerjev sredi ro-
•''^metne sezone?
»Težko je kaj reči. Anteja
^osteliča, bivšega trenerja
^^ra, dobro poznam, nekaj ča-
^ sva celo skupaj igrala roko-
P^^t in je tudi moj osebni prija-
^^'j- Zakaj je prišlo do nespora-
^Umov - ali zaradi pomanjka-
f>Ja sreče ali zaradi drugačnega
načina dela - je težko reči. Mi-
shm pa, da nam zaostanka še-
stih točk za vodečo ekipo Istra-
turista v tej sezoni ne bo uspe-
lo nadoknaditi. Če bi nam ven-
darle uspelo, bi bila to gotovo
senzacija.«
Slišati je bilo, da se igralci
Aera s trenerjem Kosteličem
niso ujeli. Kako pa to uspeva
vam?
»Najpomembnejše je, da
v klubu obstajata red in delo.
Če to obstcoa, potem so igralci
tisti, ki morajo poslušati.
V ekipi Aera sta dva igralca,
Razgor in Selčan, ki mi poma-
gata, da se v klubu vzdržujeta
red in disciplina in da igralci
izvajajo vse, za kar se dogovo-
rimo. Do sedaj smo že odigrah
osem tekem, od tega šest prija-
teljskih, in zaenkrat sem zelo
zadovoljen. Ekipa se je nekoh-
ko zbrala, dobila je koncept
igre. Zato menim, da delo in
red spremlja tudi rezultat.«
Smemo upati, da boste
v Celju ostali kot trener nekaj
let?
»To je težko reči. Delo v Ce-
lju namreč opravljam poleg
svoje redne službe, torej v klu-
bu nisem profesionalno zapo-
slen. Tu sem le zato, da poma-
gam ekipi Aera vrniti lepoto
igre, ki je nekoč krasila ta
klub, ter borbenost, hitrost,
nasprotni napad ter atraktivne
akcije, kar je privlačevalo ob-
činstvo. V klubu si želimo, da
bi bile tribune dvorane Golo-
vec zopet polne gledalcev.«
Kdo so igralci, na katerih
boste v prihodnjih tednih gra-
dili igro?
»Ekipo Aera sem opazoval
na nekaj treningih in prijatelj-
skih tekmah. Vsako srečanje je
specifično in vsak igralec bo
imel natančno določeno nalo-
go. Pomembno je, da dobijo
priložnost tudi mladi igralci, ti-
sti, ki pred tem niso imeli pri-
ložnosti igrati. Z ekipo sem
v celoti zadovoljen, veliko pa
bomo morali delati še na takti-
ki, uigravanju, igralci pa bodo
na vsaki tekmi morali pokazati
vse, kar zmorejo. Le tako bo
ekipa delovala homogeno kot
sinhroniziran stroj.«
NATAŠA GERKEŠ
Tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
»TOPER« CELJE
Teharska 4, 63000 CELJE
Komisija za delovna razmerja družbenega podjetja
»TOPER« objavlja dela in naloge
Vodje posebne finančne službe
Pogoji: Visoka oz. višja strokovna izobrazba eko-
nomske smeri (Vil. ali VI. stopnja), 3 leta delovnih
izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: »TOPER«
Celje, Teharska cesta 4, 63000 CEUE, Kadrovska
služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po skle-
pu delavskega sveta.
RAZPISNA KOMISIJA
Službe družbenega
knjigovodstva
v SR Sloveniji
Podružnica Celje
OBJAVUA
v skladu s 64. in 65. členom statuta Službe
družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, razpis
prostih del in nalog za vodilne in vodstvene
delavce v Službi ter delavce s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi za:
1. Vodenje sektorja skupnih nalog
(1 izvajalec)
Pogoji: strokovna izobrazba VII. stopnje - ekonom-
ske ali družboslovne smeri, 5 let ustreznih delovnih
izkušenj, reelekcija vsaka 4 leta, prenehanje pravnih
posledic po 176. členu zakona o SDK.
2. Vodenje ekonomsko-finančne
revizije
(1 izvajalec)
Pogoji: strokovna izobrazba VII. stopnje - ekonom-
ske ali pravne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izku-
šenj, dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
reelekcija vsaka 4 leta, prenehanje pravnih posledic
po 176. členu zakona o SDK.
3. Opravljanje zahtevnejših
pregledov pri pravnih osebah
(3 izvajalci)
Pogoji: strokovna izobrazba VII. stopnje - ekonom-
ske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izku-
šenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopka, delo
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, reelekcija
vsaka 4 leta, prenehanje pravnih posledic po 176.
členu zakona o SDK.
4. Opravljanje manj zahtevnih
pregledov pri pravnih osebah
(2 izvajalca)
Pogoji: strokovna izobrazba VI. stopnje - ekonom-
ske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izku-
šenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopka, delo
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, reelekcija
vsaka 4 leta, prenehanje pravnih posledic po 176.
členu zakona o SDK.
5. Vodenje interne kontrole
(1 izvajalec)
Pogoji: strokovna izobrazba VI. stopnje - ekonom-
ske ali upravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izku-
šenj.
6. Vodenje ekspoziture Šentjur
(1 Izvajalec)
Pogoji: strokovna izobrazba VI. stopnje - ekonom-
ske ali družboslovne smeri, 4 leta ustreznih delovnih
izkušenj, reelekcija vsaka 4 leta, prenehanje pravnih
posledic po 176. členu zakona o SDK.
Kandidati naj prijavi priložijo življenjepis in dokazila
o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi
razpisa na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji, podružnica Celje
»razpisna komisija«
Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili takoj po
sprejemu sklepa.
28. STRAN - 29. MAREC 1990
GUSi
Glasba za sladokusce
Koncert Big banda RTV Uubljana v Celiu
Koncerti velikih zasedb, tako resne
kot zabavne glasbe, so v Celju prava
redkost. To pove tudi podatek, da bo
Big band RTV Ljubljana jutri zvečer
prvič samostojno koncertiral v na-
šem mestu. Koncert bo ob 19.30 uri
v dvorani Golovca.
Orkester RTV Ljubljana je bil usta-
novljen takoj po osvoboditvi in takrat
je v njem igrala skupina glasbenih
navdušencev, predvsem študentov.
Prvi javni nastop so imeh 27. junija
1945 ob otvoritvi Postonjske jame, ta-
ko da je najstarejši umetniški ansam-
bel te vrste v državi. Ob rednem delu
za pogramske potrebe domače radij-
ske in kasneje tudi televizijske hiše, je
orkeser redno nastopal tudi v živo, ta-
ko doma kot tudi na tujem. S širokim
repertoariem, ki sega od popevk in
plesne glasbe, do modernega jazza, so-
di v sam evropski vrh tovrstne glasbe-
ne poustvarjalnosti.
Dirigent in umetniški vodja Jože
Privšek je izobhkoval poseben zven
orkestra, po katerem ga lahko prepoz-
na tudi neuko uho. Razen izenačenosti
vseh sekcij, kar je ena glavnih odlik
Big Banda, ne moremo mimo odhčnih
solistov kot so alt saksofonist Andy
Arnold, trobentač Petar Ugrin, pianist
Slavko Štingl, pozavnista Alojz Krajn-
čan in Emil Spruk ter bobnar Ratko
Divjak.
Big Band je sodeloval tudi na mno-
gih festivalih jazza v Jugoslaviji, na
Madžarskem, v Poljski, Zahodni Nem-
čiji, SZ, Avstriji in Italiji. Med po-
membnimi nastopi je tudi sodelovanje
orkestra na MIDEM-u v Cannesu. Vse
kritike so si edine, da je to prav gotovo
eden najboljših tovrstnih ansamblov
ne samo v Evropi temveč tudi v svetu.
Orkester je izdal tudi šest samostojnih
plošč, od tega zadnjo s slavno ameri-
ško pevko Joan Faulkner.
Ljubezen do glasbe
Ansambel Jožeta Šumaha iz Šoštanja je v soraz-
merno kratkem času svojega delovanja, skupaj de-
lajo šele dve leti, dosegel že dobre uspehe. Največji
je vsekakor srebrna značka Orfeja na lanskem ptuj-
skem festivalu narodnozabavne glasbe, pa tudi pr-
va kaseta je lep uspeh. V ansamblu igrajo vodja
ansambla Jože Sumah, Franc Gregorc, Stanko Ko-
ren in Janko Rednak, prepeva pa Saša Šmon. Zaen-
krat nastopajo predvsem v okolici Šoštanja in Sa-
vinjski dolini, želijo pa se z glasbo ukvarjati profesi-
onalno in igrati tudi v tujini. Te dni bo izšla tudi
prva kaseta tega ansambla, pripravljen pa imajo
tudi material za drugo kaseto.
B.Š.
Zagrebški umetniki v Celju
Celjski Popotnik je v soboto pripeljal v Celje priznane zagrebške
umetnike, ki so v cerkvi Sv. Duha priredili koncert, obarvan s sklad-
bami iz musicala Jalta, Jalta, iz operet Mala Floramye, Dundo Maroje
in drugih. Izvajali so tudi koncertne pesmi ter predstavili poezijo
Nazorja, Kornerja, Ujeviča in Pohča. Koncert na katerem se je zbralo
okoli 400 obiskovalcev, so obarvali Sandi Miladinov Langerholz,
Nevenka Petkovič-Sobjeslavski, Boris Pavelnič, Richard Simonelli, na
klavirju pa jih je spremljal Tomislav Uhlik. Žal koncert ni naletel na
tolikšen odziv občinstva kot je bilo pričakovati.
N.G., Foto: E. MASNEC
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. TEARS ON MY PILLOW - KYLIE MINOGUE (5)
2. THE ROAD TO HELL - CHRIS REA (7)
3. ZAPLEŠIVA CHA CHA CHA - OBVEZNA SMER (8)
4. ALL ARAUND THE VVORLD - LISA STANSFIELD (4)
5. KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIČ (10)
6. DANGEROUSE - ROXETTE (3)
7. SUZAMA SE VATRE NE GASE - PARNI VALJAK (4)
8. I WISH IT VVOULD RAIN DOWN - PHIL COLLINS (2)
9. UZMI ME - RITAM SRCA (1)
10. VINO, ŽENSKE, ROČK AND ROLL - AGROPOP (1)
Lestvica zabavnih melodij ]e na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1. BELI KAMEN UUBEZNI-VERDERBER (4)
2. NAJIN TANGO-AVSENIK (10)
3. SAVINJI - KLAVŽAR (3)
4. TEŽAVE V HRIBIH-KLINC (6)
5. NE BOM VEČ ČAKALA-HENČEK (9)
6. OB KRKI ZELENI-PUGELJ (5)
7. LETA ŽIVLJENJA-METALURGI (4)
8. ČEŠNJA ŽE CVETE-GORENJCI (3)
9. ZEMLJA, HVALA TI-RUPAR (2)
10. MATI POSLUŠAJ-MUŽENIČ (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Podjetje
Hmezad AGRINA p.o. Žalec
Novo Celje 4, Žalec
Smo srednje veliko podjetje v slovenskem prostoru
s pretežno trgovinsko dejavnostjo na domačem in
tujem trgu. Vključujemo tudi proizvodno dejavnost,
transport in obrtno kooperacijo.
Doseči želimo čim višjo stopnjo obvladovanja
poslovnih procesov, kar narekuje računalniško
podprto informatiko v okviru podjetja. Nabavljamo
računalnik srednjega ranga.
K sodelovanju vabimo
mlajše ustvarjalne strokovnjake z Izkuš-
njami na področju računalništva s Vil. oz.
VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Od novih sodelavcev pričakujemo pred-
vsem:
- konkretne delovne izkušnje na področju računal-
ništva
- znanje programskega jezika COBOL
- izkušnje na področju obvladovanja relacijskih baz
podatkov
- ustvarjalnost
- interes za sodelovanje oz. teamsko delo
Novim sodelavcem nudimo predvsem:
- strokovno in dinamično delo
- stalno izobraževanje
- osebnostni razvoj in napredovanje
- urejene osebne dohodke
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju želenih pogojev
pričakujemo do 10. 4. 1990 na naslov:
Hmezad AGRINA Žalec
kadrovska služba
Novo Celje 4
63310 Žalec
Kandidate bomo povabili na razgovor; lahko pa nas
pokličete na telefon (063) 713-211 (int. 319).
INSTALACIJSKO KOVINARSKO
IN OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE
IKOM
Šmarje pri Jelšah
Delavski svet
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. Direktorja podjetja
2. Pomočnika direktorja podjetja
3. Vodje finančno-ekonomsko-
plansko-analitskega sektorja
4. Vodje splošno kadrovskega
pravnega sektorja.
Kandidati za zasedbo delovnih mest morajo izpolnje-
vati naslednje pogoje:
Pod 1.točko
- da ima dokončano najmanj srednjo izobrazbo V.
stopnje, strojne, gradbene ali ekonomske smeri in
5 let delovne dobe, od tega 3 leta izkušenj na delov-
nih mestih vodenja ali da ima VI. oz. VII. stopnjo
gradbene, strojne ali ekonomske smeri in 5 let delov-
ne dobe, od tega 2 leti izkušenj na delovnih mestih
vodenja
- da nima omejitev iz 59. člena zakona o podjetjih.
Pod 2. točko
- da ima dokončano VI. ali VII. stopnjo strokovne
izobrazbe strojne ali gradbene smeri in 3 leta delov-
nih izkušenj na delovnih mestih vodenja ali V. stop-
njo strokovne izobrazbe in 4 leta delovnih izkušenj
na delovnih mestih vodenja.
Pod 3. točko
- da ima dokončano V. aH VI. stopnjo strokovne
izobrazbe ekonomske smeri in 3 leta delovnih izku-
šenj na delovnih mestih vodenja
Pod 4. točko
- da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
pravne ali upravne smeri in tri leta delovnih izkušenj
na podobnih delovnih mestih.
Vsi kandidati morajo imeti sposobnost vodenja in
koordiniranja.
Kandidati bodo izbrani za mandatno dobo 4 leta, po
poteku mandata pa so lahko ponovno imenovani na
to delovno mesto.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi po-
šljejo v 15 dneh po objavi na naslov IKOM Šmarje pri
Jelšah.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po oprav-
ljenem izbirnem postopku.
ijlfOBMACIJE
29. MAREC 1990 - STRAN 29
Tudi tek lahko prispeva k prebuditvi zaspanega mesta
NT & RC in ATLETSKI KLUB KLADIVAR
ORGANIZIRATA
PRVI POMLADANSKI TEK
PO ULICAH CELJA
(sreda, 11. aprila, z začetkom ob 16. uri)
Celje bo znova zabrstelo. Pa ne le zaradi pomladi, ki
prihaja. Počasi, toda zanesljivo, se mesto ob Savinji
rešuje okovov otopelosti. Vse bolj Celje prepreda
nova miselnost, podjetništvo, tekmovalni duh. Slednji
je potreben prav v vsakem okolju, kjer si želijo
napredka.
Delček tekmovalnega duha hočemo vzpodbuditi tudi
organizatorji prvega spomladanskega teka po ulicah
Celja. Poleg tega pa še obuditi tradicijo celjske
atletike in zbrati skupaj veliko prireditev željnih
Celjanov.
START in CILJ teka bosta na Tomšičevem trgu
v Celju. Tekmovalna proga bo: Tomšičev
trg-Prešernova ulica-Trg Svobode-Muzejski
trg-Savinjsko nabrežje-Savinjska ulica-Slomškov
trg-Tomšičev trg.
Sodelujoči:
1000 m: pionirke, pionirji od 5. do 8.
razreda
mladinke, mladinci od 1. do 4.
letnika
2000 m: članice in veteranke
3000 m: člani
3000 m: posebni atrakciji - TEK ASOV in
REKREATIVCEV
Tudi tek lahko prispeva k prebuditvi
zaspanega mesta
30. STRAN - 29. MAREC 1990
OTROŠKI VRTILj^
Mama
Moja mama me spremlja že od
rojstva in mi je vedno stala ob
strani. Tudi v najtežjih trenutkih,
ko sem bil že cisto na tleh, mi je
vlila novega upanja.
Skozi vsa ta leta sem jo tako
podrobno spoznal kot že nikogar
drugega, niti sebe. Všeč mi je,
ker je tako iznajdljiva in nikoli ne
prizna poraza. Je zelo zgovorna
in me s svojimi besedami večkrat
užene v kozji rog. Živimo v hiši,
ki zahteva precej natančno vzdr-
ževanje. Predvsem zaradi tega
mama nima veliko prostega časa,
kar pa ga najde, ga posveti nama
s sestro ah knjigam. Poleg tega
ima še odgovorno službo.
Le kai bi bilo, če je ne bi bilo
več?
MIHA CEGLAR, 7. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Volitve 90
Navijam za...
... Ivana Krambergerja, ker je
smešen in se rad heca. (Nataša
M.)
...Milana Kučana, ker govori
tako zamišljeno. (Sintija)
...Pučnika, ker ima najboljše
predloge in je videti pošten.
(Kristjan K.)
... Pučnika, ker je oče navdu-
šen nad njim. (Kristjan S.)
... Ivana Krambergerja, ker
ima velike oči in dolge lase.
(Jasna)
... Krambergerja, ker bi rev-
nim dal denar. (Nevenka G.)
... Kučana, ker je stara mama
rekla, da se ji dopade. (Petra L.)
... Krambergerja, ker govori ta-
ko resnično. (Franjo)
... Krambergerja, ker je že do-
živel hude čase. Spal je pri kravi,
tako da ve, kako je to. (Primož)
...Pučnika, ker ima najboljše
ideje. (Jaka)
...Krambergerja, ker dobro
mish za prihodnost. (Nevenka
M.)
... Pučnika, ker bi naredil red.
(Uroš)
...Krambergerja, če bi storil
vse, kar obljublja. (Matej P.)
Učenci 4.b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Prvi dan v službi
Zazvonilo je. Počakam še mi-
nuto, nato pa stopim iz zakajene
zbornice na dolg hodnik. Učenci
se še vedno lovijo in skrivno za
omarami. S počasnimi koraki se
napotim k vratom rjave barve
z belo tablico »Matematika«, kije
pribita na vratih. Za hipec posto-
jim, v grlu se mi nabira slina in
v mislih se, kot že stokrat prej,
vprašam: »Kako bo! Bom
zmogla?«
Hrup na hodniku pojenjuje in
tudi sama stopim v razred. Učen-
ci umolknejo, no, še prej me poz-
dravijo, in kojim dovohm, da se-
dejo, vsi sedejo. Sedem za kate-
der in se razgledam po učilnici:
vehka je in bela, a po tleh in pod
klopmi polno papirčkov, olup-
kov in zlomljenih konic - svinč-
nikovih, seveda. Pogled mi zdrsi
prek velikih, behh oken, ki so
polna rož, na plakate z enačbami
in s številkami. V dnevnik vpi-
šem svojo prvo uro. Ko me učen-
ci zvedavo pogledujejo, se spom-
nim, da se še ne poznamo, razen
redkih sosedov. Predstavim se in
se smehljam z neko grozo, a kot
učiteljica matematike se bom
najbrž še večkrat tako prisiljeno
smehljala.
Potem se mi predstavijo učen-
ci: »Rok, Miša, Kaja, Milena, Ta-
dej... Špela, Matjaž, Tomaž...«
K£ya, ki je n^bolj zgovorno de-
kle, mi potem vsakega posebej še
predstavi po svojih lastnostih.
Ko se ji nasmejimo do solz, učen-
ci odpro zvezke in napišejo tekst-
no nalogo. Začudim se, da je nih-
če ne zna rešiti, zato pokličem
Tomaža, odličnjaka, k tabU. Ker
pa tudi njemu po dolgih počitni-
cah ni šlo, se oglasi Kaja: »Kaj se
tako zvijaš, s^ ne plešeš trebuš-
nega plesa.«
Razred prasne v smeh in v tem
zazvoni tudi konec moje prve
ure.
TATJANA ZALOŽNIK, 8.a
OŠ VITANJE
Slabi obisicovalci
V ponedeljek, ko smo prišh
v šolo, smo videli, kakšno škodo
so naredili nesolidni obiskovalci
parka naše šole. Porazbih so vse
luči. Škode je bilo za več tisoč
dinarjev. V ponedeljek dopoldne
smo tudi vse pometli in počistili.
V torek so že električarji postavi-
h nove luči.
Pohcija preiskuje na vse prete-
ge in moči, kdo je povzročil ško-
do. Ne vedo še, kdo je krivec,
a bodo kmalu izvedeh. Upajmo!
NEŽKA CEGLAR, 5.a
COŠ Fran Roš
CELJE
Bil sem poreden
Nekoč sem si iz stiropora nare-
dil tarčo. Potem sem si jo obesil
zraven toplomera. V tarčo sem
metal pikado. Naenkrat pa: pok!
in razbil sem termometr. Za ka-
zen sem moral iti noter. Ta dan
mi ni bil preveč všeč.
DRAGO JAKOPIČ, 3.c
OŠ PRimož Trubar
LAŠKO
Stari icmečki običaji:
lickanje
Danes Učkajo bolj ali manj stroj-
no. Nekoč je bilo vse drugače.
Atkina
zanka
Zadnjikrat smo v Atkini zanki govorih o mavrici. Na
Zemlji je še mnogo zanimivih in nenavadnih pojavov.
Takšno je tudi denimo gibanje moija, takoimenovana
bibavica. Ob obali se gladina morja dvakrat na dan
dvigne in spusti.To nihanje povzročata privlačni sili
Lune in Sonca. Kako imenujemo pojav, ko se gladina
dvigne in kako pojav, ko se gladina morja spusti?
Odgovor pošljite na dopisnici na NOVI TEDNJIK, Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 3. aprila 1990. Na
enega od reševalcev čaka nagrada AERO.
Prejšnjikrat smo iz mavričnega niza izpustih rumeno
barvo. RUMENA je torej pravilen odgovor na Atkino vpra-
šanje. Nagrado pa prejme: Mojca Ilijevec, Huda Jama 4,
63270 Laško.
Učenjak.
Pred večerom, ko so pri hiši Uč-
kali, je oče svoje sinove poslal po
vasi, vabit vaščane na lickanje.
Gospodinja je spekla potice, svež
'kruh, iz shrambe je gospodar pri-
nesel mesa in nalil vina. Ponava-
di so pri eni hiši hčkali le enkrat,
tako da je bil pred lickanjem na
skednju kar lep kup koruze. Veli-
ka sramota je bila, če so domači-
ni prišli za drugimi.
Sedli so okrog kupa. Obvezno
je bil prisoten tudi človek, ki je
igral na harmoniko. Posebej zna-
no je bilo vezanje zhčkane koru-
ze, saj včasih koruze niso spravili
v koruznjake, ampak so jo obesi-
U, da se posuši. Med hčkanjem so
prepevali. Kljub temu, da je bil
večkrat zelo veli kup koruze pa
vmes niso jedli. Gospodar je več-
krat prinesel vina. Kdor je prvi
našel devet pisanih klasov, je
z hčkanjem lahko končal in šel
domov, vendar ni skoraj nihče
prej odšel, saj so vsi prišli ličkat
le zaradi zaključka, ko je postalo
najbolj veselo. Otroci so v poznih
urah zaspali kar na skednju in
nihče se ni zmenil zanje. Ko je
bila zličkana vsa koruza, so koru-
zo spraviU v kot. kožuhovino pa
zmetali na prostor, kjer so jo po-
tem nekaj dni obračah, da se je
posušila in jo nato porabih za
hranjenje in postiljanje živalim.
Tla so pometli z brezovo metlo.
Moški so prinesli veliko kmečko
mizo in prikazale so se razne do-
brote. Ljudje so se njgedli in na-
pili ter začeli plesati. Domov so
se vrniU v poznih jutranjih urah
in odnesli še vedno speče otroke.
Danes takega ličkanja ne nćo-
demo nikjer več. V naši vasi pa
še vseeno vsi hčkamo na roke in
to tako, da en dan hčkamo pri
eni, drugi dan pri drugi hiši.
Igralca harmonike pa nam nado-
Foto: EDIMASNil
mešča sodoben radio. Kljub t
mu je hčkanje opravilo, ki se j
v naši vasi prav radi udeležim
tudi otroci, saj takrat slišiir
mnogo zanimivih prigod.
MARJAN KRUMPAK,6
OŠ Edvard Karde
ROGATE
Ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d,
Celje
razpisuje po sklepu 2. zbora banke z dne 19. 3.
1990 in sklepu izvršilnega odbora z dne 27. 3. 1990
dela in naloge:
1. pomočnika direktorja banke
2. vodenje sektorja naložb
za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. - visoka oz. višja strokovna izobrazba eko-
nomske, pravne, politološke ali druge ustrezne
smeri,
- 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
- potrebne strokovne, organizacijske in druge os-
novne sposobnosti za opravljanje razpisanih del in
nalog,
- program dela za navedeno mandatno obdobje,
- izpolnjevati morajo tudi druge pogoje, ki jih pred-
pisuje zakon oz. drugi predpisi;
pod 2. - visoka strokovna izobrazba ekonomske,
tehnične ali druge ustrezne smeri,
- 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
- potrebne strokovne, organizacijske in druge po-
slovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del in
nalog,
- izpolnjevati morajo tudi druge pogoje, ki jih predpi-
suje zakon oz. drugi predpisi.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Ljubljanska banka-Splošna banka Celje d. d., Celje,
Celje, Vodnikova 2.
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
29. MAREC 1990 - STRAN 31
NA IZLET
Z Novim tednikom
Lestvica 2. kola
Videorekorder torej dobijo učenci 4.c z osnovne šole Slavka Šlandra
v Celju. Zbrali so rekordnih 72 naročnikov v kolu, ko je bilo precej težje
priti na vrh Šempetrčani, ki so v prvem kolu zmagali z 62 novimi naročniki,
bi bili v tem kolu šele tretji.
Z osnovne šole Vere Šlander na Polzeli so poslali več kot sto izpolnjenih
naročilnic, vendar jeza tekmovanje prijavljena smo 6.c, ostali razredi pa naj
bi pridobivali naročnike za njih. V pravilih tekmovanja na začetku smo
izrecno zapisali, da lahko tekmujejo samo razredi, ne pa šole ali posamez-
niki. Če bi tudi nekatere druge šole, kjer tekmuje več razredov (na primer
Slavko Šlander iz Celja in Franjo Malgaj iz Šentjurja) seštevale glasove,
potem bi nekatere razrede takoj potisnili v slabši položaj.. Tako smo 6.c
s Polzele upoštevali 46 naročilnic, ki so jih zbrali sami.
Skupna lestvica (po dveh kolih):
Vrstni red na vrhu seje temeljita spremenil; drugo kolo
je dokazalo, da se da v štirinajstih dneh pridobiti veliko
novih naročnikov in da bo tekma za prvo mesto in s tem
za izlet še zelo zanimiva.
Kaj nudi Novi tednik v akciji »Naročniki«:
- 30 dinarjev provizije za vsakega novega naročnika
- 6 videorekorderjev, ki jih prejmejo zmagovalci posameznih
kol (vsako kolo traja 14 dni)
- glavno nagrado - izlet v vrednosti najmanj 30.000 dinarjev, ki
jo dobi razred, ki bo skupaj zbral največ naročnikov 
Zavod SRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte:
- SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
- BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
- KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
- TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
- BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
- FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
- PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije in prijave po tel.: 33-233, int. 25.
Posebno priporočajo program ALEA,
ki je primeren za vse bivalne prostore
in je prvi jugoslovanski nosilec
blagovne znamke za visoko kakovost.
NI VAM TREBA ČAKATI NA POCENITVE
v ZASEBNI TRGOVINI
interier   na šlandrovem trgu v žalcu
SO ŽE DANES CENE NIŽJE TUDI DO 60 %
SEDEŽNE GARNITURE OD 8.800,00 din DALJE
VZMETNICE OD 1.144,00 din DALJE
JEDILNIŠKE GARNITURE OD 3.840,00 din DAUE
KUHINJE (3 m) OD 15.600,00 din DALJE
REGAL (270 - 56 - 235 cm) 8.614,00 din DALJE
SPALNICA OD 17.020,00 din DALJE
ODEJE OD 280,00 DO 480,00 din
POSTELJNE GARNITURE OD 300,00 DO 550,00 din
JOGI RJUHE OD 250,00 DO 420,00 din
BRISAČE OD 60,00 DO 170,00 din
KUHINJSKE KRPE OD 16,00 DO 19,00 din j
POVRHU PA ŠE KREDITI, NAKUP S ČEKI IN ODMIK PLAČILA
32. STRAN - 29. MAREC 1990
ZA RAZVEDRI
Vsak
po svoje
Konjiški komunisti so se na predvo-
lilnem srečanju zbrali v hotelu v Zre-
čah, socialisti pa v hotelu v Sloven-
skih Konjicah. Liberalci se ne bodo
tako zapirali.
Prireditev obetajo na prostem, na
Titovem trgu.
Nekaj lepšega
v Celju nas bodo v bodoče lepše
pokopavali. Vsaj nekaj.
Če že ne moremo živeti lepše.
Od 8. na 25.
Namesto 8. marca, dneva žena, so
ponekod začeli slaviti 25. marec, ma-
terinski dan.
Bodo zdaj namesto mož proslavlja-
li očetje?!
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din
2. nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din.
Pri žrebanju bomo upoštevali saj
rešitve, ki bodo v naše uredništvo p
spele najkasneje do torka, 3. apf
1990 do 9. ure dopoldne. Rešene \
zanke lahko prinesete tudi osebno, ]
vhodnih vratih je poštni nabiralru
Na kuverto napišite NAGRADj,
KRIŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: MOBERG, MO
v SPOMIN, OČI, STARI PISKER
Z., TALON, TUR, SLABINA, J \
JEANS, LEPITEV, ENARE, Ki
IVOR, ŽARNICA, JUTA, KIRNU
AKCIONARKA, ANIARA, BAA
KNAAK.
izid žrebanja
1. nagrado 100 dinarjev prejme Fra
ci Vuk, Trubarjeva 53 a, 63000 Celje,
2. nagrado prejme Jure Miljevi
Trubarjeva 40, 63000 Celje.
3 nagrade po 30 din prejmejo: Pet
Regoršek, Proseniško 59, 63230 Šei;
jur, Milka Jazbinšek, Tkalska 4, 630(
Celje in Irena Sekirnik, Tomšičeva 1
63310 Žalec.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade bodo prejeli po pošti!
Bodice
Samo zamislite si, di
bi živila imela taki
kratek rok trajanji
kot njihove cene!
Koliko časa bo še po
torošnik »tenis žogi
ca« v igri - med drža
v o in trgovci?
Očitno nekateri mish
jo, da se tržno gospo
drstvo doseže - s po
močjo numeratorja za
cene.
Ne moreš biti na ko-
nju, če se v politiki
prepiraš - »za oslova
senco«.
Tudi v notranji politi-
ki lahko govorimo
o »pozitivni ničli«.
Poti iz krize ne naj-
deš, če upoštevaš sa-
mo smerokaz proti fi-
nančnemu koritu.
Razlika med psom in
politikom je v tem
- da pes vsaj ne zalaja
brez razloga.
Sukanje kolesja časa
nazaj samo dokazuje
nazaj    zasukano
pamet.
Za Celje
v Celju se med organiza-
torje kulturnih prireditev
vse bolj vključuje tudi
cerkev.
Vsaj za zdaj zavisti pri
ostalih organizatorjih še ni,
čeprav imajo prireditve
v cerkveni organizaciji
najmnožičnejši obisk.
Pohitite v Avstrijo. Da
se vam še splača.
Cene pri nas nevarno
padajo!
Race - ribe
Predsednik slovenskih ri-
bičev je postal novinar Bo-
ris Delničar.
Bomo zdaj namesto
o novinarskih racah govori-
li o novinarskih ribah?!
Upajmo le, da nam ne bo
kdo očital ribarjenja
v kalnem.
Bolj vemo, koga bomo volili kot kako bomo volili - pa se
zato spet lahko zgodi, da ne bomo vedeli koga bomo volili
Penavost
Delavci Nivoja naj bi bili ugotovili,
da umazana in penasta Savinja »izvi-
ra« iz velenjskega konca.
Pa verjetno nima to nobene zveze
s tem, da so Velenjčani odklonili
udarniško čiščenje porečja Savinje,
ker da so »neki« delavci za to plačani.
Doma in čez
Vnesel čuden je nemir
na srečanju pred občino Mojmir:
Štajerska ekonomska zveza - ŠEZ
naj segala bi do meje in še čez.
Na zahod odšli bi naj prek juga - ne
le prek Ljubljane, je pot še druga,
dokazali bi naj na novo,
da sami smo sposobni za prenovo.
Besede smele so te liberalne,
a koliko v resnici so realne ?!
Karikatura Samo Kralj
HOROSKOP
• OVEN
Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič koristi-
lo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo
star znanec in ti predlagal sodelovanje z oboje-
stransko koristijo. Potrudi se in ne bo ti žal.
On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem
kos. Vse skupaj boš vzel kot še enega izmed izzi-
vov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, s^ se bo kon-
cem tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno
- predvsem zate. i
• BIK
Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prije-
ten pogovor, izvedela pa boš precej več kot pa
obič^ne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji
zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila
nase.
On: Razveseljil se boš prijateljičine pozornosti,
vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot pa ti
je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost
sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja.
• DVOJČKA
Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo posku-
šal vrniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsi-
kaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu.
Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privošila tudi kaj
novega ?
On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženske-
ga sveta iz istega testa, ke^jti srečal boš njo, ki te bo
popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti,
saj se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevrne
v katastrofo.
• RAK:
Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno
spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se vse
preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni
situaciji ni ravno velika prednost, prej težava.
On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa
tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi
tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, s^ se ti
lahko v nasprotnem primeru vse skup^ precej
čudno obrne.
LEV
Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v traj- \
nejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti']
bo odkrila veliko skrivnost, kipa si jo ti odkrila kar.
sama. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu. :
On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritič-1
nega poslovnega položna, zato je potrebno paziti I
na sleherni korak konkurence. Investicija se bo\
povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike.
DEVICA
Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo
kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi
svoje adute in na enostaven način zagotovi pred-
nost. Toda vprašanje je, ali bo to patnerju všeč.
On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja. Toda nikar
se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje na-
gone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo,
tako na Hnančnem kot tudi popolnoma zasebnem ,
področju. i
• TEHTNICA
Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po\
neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela in- ]
formacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbliža- 
nja. Pazi da ne boš vse skup^ ponovno pripeljala \
v slepo ulico. '
On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presene-i
čenje, ki se bo dokaj manifestiralo na tvojem fi-,
nančnem planu. Za partnerja naj te nikar ne skrbi *
preveč, s^ je njegovo trenutno nezadovoljstvo le]
pretkana igra. i
ŠKORPIJON
Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih,
saj se le ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj
vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko
dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje.
On: Obeta se ti enkratna priložnost na področju
tvojega hobija, zato jo nikar ne zamudi. V začetku
delovnega tedna pa se r^e posveti predvsem de-
narnim zadevam, kijih že dalj časa prav nesramno
zanemarjaš.
• STRELEC
Ona: Napravi že enkrat tisto kar te mika, sicer se
boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti.
O svojih namenih ne govori naokrog, s^ ti lahko
prijateljice tvoje načrte k^ hitro spremenijo v po-
lomijo.
On: Vse prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in
se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da v tem
načinu ne boš našel nikakršne sigurnosti, vendar,
se boš zabaval kot še nikoli doslej. )
KOZOROG
Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončn
odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se If
pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe še dodobi'
prekrižati tvoje načrte. Med vikendom se ti obel
prijeten obisk.
On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bol
v smeri prijateljstva kot pa poslov. To ti ia/i*'
v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja *
tvoje skrbi povsem odveč____,
• VODNAR_^
Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki'
veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj prev(
daljnosežnih načrtov, s^ še za ta trenutek ne ve',
kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki'
jo dobila od prijateljice.
On: Tokrat je na tebi vrsta, da dokažeš svoje resnic
ne sposobnosti in kvalitete. Obodbje lahkomis^
nega norčevanja je minilo in pokazati boš moP
svojo pravo podobo, s^ se ti lahko v nasprotne'
primeru zgodi, dajo izgubiš.
• RIBA_
Ona: Zaljubila se boš: ljubezen bo prijetna in š^'
boka, ravno takšna kot si jo želiš. Pokazala se"
možnost za spremembo v poklicnem življenj'
s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so vezane^
to.
On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj
grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem prese"'
čenju. ki se ti obeta koncem tedna. Načrte za veli'
dejarva pa rć(jši preloži na kasnejše obdobje.
NASVETI
29. MAREC 1990 - STRAN 33
PRAVNA POSVETOVALNICA
Ifprašanje
Ijneli smo dinarsko veza-
no vlogo in sicer tromeseč-
J^o od oktobra 1989 do janu-
j^fja 1990, Vezana denarna
sredstva so se nam razvred-
notila v primerjavi s tujo
valuto za 400 DM. Ali je mo-
goče s pritožbo kaj doseči?
Odgovor
pritožba je pravno sred-
jtvo s katerim se izpodbijajo
Q(jločbe izdane v sodnih ali
ypravnih postopkih.
V vašem primeru je bila
sklenjena pogodba o veza-
nem denarnem depozitu, to-
rej gre za pogodbeno raz-
merje.
Glede na to je dodati le, da
[je samo, da s pritožbo ni mo-
goče ničesar doseči, temveč
pritožba sploh ni mogoča.
Če ste v primerjavi s tujo
valuto res izgubih, je to po-
sledica vaše poslovne odloči-
tve vezati denarna sredstva,
ki kot vsaka druga odločitev
nosi določeno tveganje.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašanja za pravno po-
svetovalnico na naslov: Trg
V. kongresa 3a, Celje in
vprašanju priložijo kupon
za posvetovalnico.
MAMICA, KUPI Ml PSA
Piše FRANC CESTNIK
Imeti psa se pravi imeti pri-
jatelja, zvesto zanesljivo bit-
je, ki ga lahko stisneš v topel
objem in mu zaupaš tudi naj-
bolj skrite težave. Imeti psa
se pravi imeti igračo, ki ti jo
bodo zavidali vsi otroci iz uli-
ce. Mamica, kupi mi psa, pro-
sim, prosim!
Potem pa mamica sirota sto-
ji pred velikansko odločitvijo:
ali naj se usmih prosečih in ro-
tečih pogledov svojega naraš-
i^a, ali pa naj uboga pamet, ki
ji govori, da v bloku, v stanova-
njih, na mestnih uhcah ni pro-
stora za pse.
No, če so otroški pogledi
vztrajni, se slednjič omehča tu-
di najbolj stanovitna mamica.
Namesto psa prične misliti na
psička, na m^hno, prisrčno
TOrinico, za katero bi bilo tudi
t'/najhnem mestnem stanova-
iljn dovolj prostora.
Od tod, do odločitve, katere-
ga psa kupiti, ni več daleč.
Vendar stvar še vedno ni pre-
prosta. Kako izbrati otroku šti-
rinožnega prijatelja? Ponavadi
se starši odločijo za nakup či-
stokrvnega psa, ker je bolj
ugleden, ker se mu že na po-
gled vidi, da ni bil čisto poceni.
S psi je namreč po statističnih
podatkih iz večine zahodnih
držav takole: zavzemajo mesta,
ki si jih je včasih lastil avtomo-
bil. Kdor ima lepšega psa, ima
tudi več pod palcem. In tako
marsikdo kupuje psa zaradi
drugih in ne zase.
Preden pa preidem na raz-
predelnico, s katero bom sku-
šal vsaj malo pomagati bodo-
čim lastnikom štirinožnih pri-
jateljev, naj povem še tole:
mlad kuža je nasilno prisrčen,
vendar ga ne gre prehitro je-
mati iz materinega naročja. Pri
rejcu psov lahko dobite že ko-
maj tri tedne starega psa, bolj
priporočjivo pa je, če psička
najprej izberete, potem pa ga
obiskujete, dokler ni star že
osem tednov. Na ta način se
psiček navadi na vas. Vendar
pa se morate tudi vi pripraviti
na novega člana družine, ki bo
imel enake pravice in dolžno-
sti, kot ostali člani.
Majhnega psa je treba vzga-
jati kot majhnega otroka. Po-
kazati mu je treba kdo je v hiši
gospodar in koga je treba ubo-
gati. Nikoli, prav nikoli pa psa
ne smete tepsti! Vzgajajte ga
s trdo roko in psihološkimi pri-
jemi, nikakor pa ne s palico. Le
tako se boste nekega dne zave-
dali, da je pes, tudi vaš, člove-
kov najboljši prijatelj.
ZDRAVILNE RASTLINE
Vrednik
Vrednik (Potentilla erecta) je zdravilna rastlina iz
družine rožnic. Za to družino je značilno da so njeni
predstavniki na prvi pogled med seboj zelo različni,
vendar bi s podrobnejšim opazovanjem ugotovili j
veliko naravnih podobnosti. Med rožnice uvrščamo j
približno 120 rodov s 3500 vrstami. Rastline iz te i
družine imajo na poganjkih pogosto razvite bodice
ali pa so le-ti preobraženi v trne. Rastline iz družine
rožnic so gospodarsko zelo pomembne, kajti poleg
številnih drugih uvrščamo vanjo tudi jablane, hru-
ške, češnje, slive itd. Posamezne vrste se pogosto
križajo med seboj, kar še povečuje raznolikost teh
rastlin.
Vrednik je trajnica. V zemljo je zasidrana s krepko,
neenakomerno debelo korenino, ki jo tudi uporab-
ljamo za drogo. Korenika je na prerezu najprej bela,
kmalu pa se obarva temno rdeče. Iz korenike raste več
viličasto razraslih stebel, pokončnih ali poševnih, viso-
kih do 40 cm. Listi so pernato sestavljeni in brez pec-
Ijev ali pa imajo zelo kratke peclje. Na konceh stebel so
posamezni rumeni cvetovi s štirimi venčnimi listi.
Vrednik cveti od marca do maja, včasih tudi do junija.
Rastlina je zelo razširjena in raste po peščenih tleh, pa
tudi po vlažnih travnikih, potrebuje pa sonce in
toploto. Zato jo pogosto najdemo po pobočjih, golja-
vah, gozdnih jasah in nasipih. Pri vredniku nabiramo
koreniko spomladi in jeseni. Očistimo jih zemlje in
hitro posušimo v senci ali pa tudi v sušilniku.
Korenika vsebuje 20% čreslovin katehinske oblike,
ki se s staranjem spremeni v netopno flobafensko
rdečilo. Poleg poUmernih taninov obstojajo še mono-
meri, dimeri, kot sta flavan - 3-ol in procianidin. Poleg
teh čreslovin pa so prisotni še psevdosaponin tormen-
tozdi, organske kishne kot s kinova kislina, kavina
kislina, kumama kislina in sinapinska kislina ter v sle-
dovih tudi eterično olje.
Zaradi velike vsebnosti čreslovin je vrednikova
korenina odličen adstringens in se uporablja notranje
in zunanje. Notranje se uporablja pri želodčnih in čre-
vesnih težavah, pri akutnem in subakutnem gastroen-
teritisu, enterokolitisu in disenterji, zlasti pri napenja-
nju in driskah. Zunanje pa za grgranje ali izpiranje pri
vnetjih v ustni votlini, vnetjih dlesni in sluznic ter pri
vnetih mandeljnih. Drogo lahko uporabljamo tudi za
pripravo delnih kopeli ali obkladkov pri ozeblinah in
ranah, ki se težko celijo, pri hemeroidih in celo pri
opeklinah.
Pri proučevanju učinkov vrednikovih izvlečkov so
ugotovih da imajo antialergični, antihipertenzivni,
antivirusni, imunostimulacijski učinek ter aktivirajo
interferon.
Za pripravo čaja vzamemo eno veliko žlico zdrob-
ljene korenike in jo prelijemo s pol htra mrzle vode,
segrejemo do vrenja in kuhamo 5 minut. Nato
pustimo, da se nekoliko ohladi in precedimo. Lahko
pa pripravimo tudi hladni izvleček, tako da drogo
namočimo čez noč v hladni vodi, nato pa precedimo in
uporabimo. S tem preprečimo razpad čreslovin, ki
nastanejo pri daljšem kuhanju. Drogo namočimo tudi
v alkoholu in dobimo tinkturo. Za uporabo vzamemo
20 do 30 kapljic na kozarec mlačne vode in s tako
nastalo tekočino večkrat na dan grgramo oziroma izpi-
ramo vneto ustno votlino. Pri prebavnih motnjah
lahko uporabljamo drogo v prahu. Namočimo jo v rde-
čem vinu, pustimo stati 8 dni, nato pa precedimo. Pri
težavah popijemo večkrat na dan po eno ali dve žlički
tega vina. To vino je odlično tudi za jačanje organizma,
zlasti po preboleli bolezni. Vrednikovo tinkturo lahko
razredčimo s kamiličnim čajem in to lahko tudi upo-
rabljamo za obkladke. Z pravočasnim grgranjem vred-
nikovih pripravkov lahko preprečimo vnetje grla brez
uporabe antibiotikov.
BORIS JAGODIC
mODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA ARČAN-CAH
Iz Starega - novo
Stara sem 17 let, s posta-
vo nimam težav, rada pa se
oblačim modno, vendar
bolj športno. Že dolgo imam
jakno iz jeansa, ki pa je že
zelo ponošena in bi jo rada
nekako osvežila. Bi prišla
v poštev kakšna kombinaci-
ja z usnjem, sprašuje Jasna
iz Celja.
ODGOVOR: Nabavi si us-
njeno kožo - svinjski velur,
veliko pribUžno Im^. Robo-
ve obhkuj, kot je prikazano
na skici, nato kožo prerezi
točno po sredini. Dobiš dva
enaka dela, ki ju zarobiš in
z neti (lahko tudi gumbi) pri-
trdiš navpično na obeh stra-
neh spredaj in zadaj, pa je
»nova« jakna gotova.
Škatla, ki smo jo v uredni-
štvu namenili za zbiranje va-
ših izpolnjenih kuponov, se
tako hitro polni, da jo bomo
morali zamenjati z večjo. Do
ponedeljka je prispelo 63 na-
gradnih kuponov, večina vas
je - tako kot smo prosili
- priložila tudi vprašanja in
prpšnje za nasvet.
Še vedno pa prejemamo
tudi samo nagradne kupone
- zato smo se v uredništvu
odločili, da jih za prvo žreba-
nje v soboto, 31. marca, upo-
števamo, potem pa bodo ne-
usmiljeno romaU v koš. To-
rej ne v škatlo, iz katere bo-
mo pred radijskimi mikrofo-
ni žrebali dobitnika unikat-
nega, modnega puloverja
oziroma bluze, ampak v koš,
ki ga dnevno praznimo
v kontejner. Tega si, ne vi ne
mi, najbrž ne želimo!
Radi pa bi vas opozoriU še
na nekaj. V soboto, 31. mar-
ca, bo po 11. uri Vlasta Ar-
čan-Cah v našem mini mod-
nem klepetu na Radiu Celje
odgovarjala na preprostejša,
bolj splošna modna vpraša-
nja. Skupaj bomo nanizali
nekaj modnih smernic za po-
mlad in poletje, Vlasta pa je
- to vam že lahko zatrdimo
- polna povsem praktičnih
nasvetov, kako iz starih obla-
čil z malo znanja in spretno-
sti, predvsem pa skoraj za-
stonj, ustvariti nova oblačila.
Torej ne samo visoka moda
(zavedamo se, da je marsiko-
mu nedosegljiva), tudi drob-
ni, a uporabni modni namigi,
bodo krojili podobo našega
Modnega klepeta.
Uredništvo
Kalorije, kalorije...
Koliko kalorične vrednosti le v 100
sramih prehrane
Sadje
inarehce 60
[nandlji 600
banane 100
fešnje 75
umone 45
f^atlji 300
jagode 44
nielone 40
orehi 620
Pomaranče 50
grenivke 45
breskve 65
"ruške 65
jabolka 60
slive 75
sveže grozdje 90
zelenjava
^rtičoke 75
feluši 20
Korenje 45
zelena 30
^ampinjoni 40
^^Ije 18
^umare 16
^Pinača 50
^^leni fižol 40
pavnata salata 16
330
"Motovileč 30
^^eži grah 60
Por 35
Jrompirjev pire 90
^f^divija 25
Paradižnik 22
J^aščobe
^^rovo maslo 760
^l^etana 300
900
'"^rgarina 760
Sladkarije
čokolada 600
marmelada 300
drobno pecivo 500
sladkor 400
Jajca/Siri
2 mehko kuhana jajca 170
Roquefort 360
Camembert 300
jogurt 100
Pijače
voda O
sadni sokovi 60
polnornastno mleko 70
posneto mleko 36
vino 65
Žitarice
beli kruh 250
testenine 350
riž 340
Meso
pečena jagnjetina 200
pečeni goveji steak 200
šunka 200
svinjina 260
klobasni izdelki 450
teletina 170
Pertutnina/Divjačina
zajčje meso 150
piščanec 110
Riba
polenovka 80
skuša 120
tunovina v olju 280
RECEPT TEDNA
Postrv! s hrenovo omako
Potrebujemo: 1 velik gomolj zelene, žlico limoninega
soka, Z prekajene postrvi, eno sladko smetano, 40 g nariba-
noga hrena, po ščepec soli in sladkorja in rezino limone za
okras.
Zeleno olupimo in razrežemo na tanke paličice. Zložimo
jih na plitev krožnik in pokapamo z limoninim sokom.
Postrvima slečemo kožo in ju filetiramo, pri čemer odstra-
nimo tudi najtanjše koščice. Fileje razpolovimo po dolgem
in kose zložimo na zeleno v obliki zvezde. Smetano zelo trdo
stepemo, zmešamo s hrenom ter začinimo s soljo in sladkor-
jem. Hrenovo smetano damo v dresirno vrečko z velikim
zvezdastim nastavkom in jo nabrizgamo na postrvi. Ribje
fileje okrasimo z rezino limone. ]
ZA UUBITELJE MALIH ŽIVALI
Steklina
Povzročitelj bolezni je virus. Zbolijo
lahko vsi sesalci, vendar pri nas veči-
noma mesojedi. Sedanjo obliko širje-
nja (preko gozdnih živali) imenujemo
tudi gozdno ali salivatično, za razliko
od urbane ali mestne. V tej obliki je
glavni prenašalec in tudi bolnik lisica.
Tu in tam srna, kuna, jazbec, ris, piž-
movka, krava, pes ali mačka.
Bolezen je še vedno neozdravljiva za
živah in človeka. Konča se vedno
s smrtjo.
Zunanji znaki bolezni so zelo drama-
tični in to zaradi živčnih motenj, ki jih
povzroči virus v možganih. Bolne živa-
li zgubijo zavest, se vedejo nenormal-
no za vrsto, kateri pripadajo. Divje ži-
vah so neboječe, popadljive in se gib-
ljejo nekontrolirano. Z odprtimi očmi
se zaletavajo v zapreke, požirajo kame-
nje, brez pravega vzroka grizejo vse
okoli sebe. (Zaradi takih živčnih mo-
tenj jo pri nas hudobno imenujemo
tudi inšpektorska bolezen). Bolezen,
ki traja štiri do šest dni, se konča s po-
polno paralizo, izčrpanostjo in po-
ginom.
Zaščita je cepljenje - vendar ni po-
polna. Zato se živali cepijo različno,
z ozirom na izpostavljenost (lovski.psi
tudi dvakrat do trikrat na leto). Člo-
vek, kije sumljiv, daje okužen, se cepi
tudi petkrat, v kratkih časovnih raz-
dobjih.
Na splošno je steklina državni »bav-
bav« pri katerem največ zasluži drža-
va, nato stroka, najbolj pa »trpijo« last-
niki živali.
JANEZ ČRNEJ
34. STRAN - 29. MAREC 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPpn
RADIJSKE KUMARICE
Piše:
Nada Kumer
Junaki našega časa
Telefon je krasna iznajd-
ba. Seveda le tam, kjer tele-
fonske zveze delajo tako,
kot je treba. Pri nas bi lah-
ko PTT vsakemu telefon-
skemu naročniku plačevala
prispevek za zdravstveno
zavarovanje, saj šoki in
stresi, ki jih doživljamo ob
vsakdanjem vzpostavljanju
zvez včasih že presegajo
zmogljivosti človeškega
živčnega sistema. Nemalo-
krat bi novinar prej prišel
do informacije peš kot po
telefonu.
Najbrž je le pri nas mogo-
če, da poštarji zagrozijo ra-
dijski postaji z izklopom te-
lefonov, če ne bo prenehala
s telefonskimi nagradnimi
igrami. Odziv med poslušal-
ci je namreč tolikšen, da za-
blokira telefonsko centralo.
Smešno, na koliko načinov
danes plačujemo velike za-
blode minulega časa.
Ampak o tem le mimo-
grede.
Kot sem rekla: telefon je
krasna iznajdba. Ima namreč
tudi čudovito lastnost, da
posreduje glas, podoba tele-
fonirajočega pa ostane skrita
in prikrita. To lastnost s pri-
dom izkoriščajo nekateri sa-
mozvani šaljivci, ki se jim
zdi, da bi imeli svetu poveda-
ti kaj silno smešnega ali po-
membnega, a jih ni toliko
v hlačah, da bi svojemu be-
sedilu dodah tudi svojo iden-
titeto.
Saj vsi poznamo tiste što-
se, ko nas neznanec sredi no-
či pošlje na stranišče ali pre-
verja telefonske linije. Tudi
na radiu nismo zavarovani
pred takšnimi pojavi.
Po svoje sicer razumemo
anonimnost tistih, ki se ogla-
šajo s kakšno utemeljeno
kritiko, pa se bojijo izdati
ime. Strah pred še ne tako
davno realsocialistično prak-
so, ko so zamere temu ali
onemu veljaku ali zgolj ide-
ologiji, ljudje plačevaU'
s službo, svobodo in v skraj-
nih primerih celo z glavo, se
je v desetletjih dobro ukore-
ninilo. Moti se tudi, kdor mi-
sli, da smo se v pluralistični
pomladi že znebih vseh
vplivnežev, ki še imajo moč,
da svojo oblast branijo pred-
vsem s pritiski in šikanira-
njem.
Obstajajo pa tudi drugačni
anonimneži. Takšni, ki se
jim zdi, da je štos desetletja,
če preko etra izustijo kakšno
oslarijo. Res blazna hrabrost.
V rubriko Petkovega mo-
zaika nas je pokhcal nezna-
nec: »Dal bi črno piko kole-
gu, ker noče plačati gajbe pi-
va.« Simpatično. V studio
smo se od srca nasmejali.
. Za nagradno uganko, v ka-
teri smo iskah ime nekega
znanega pevca, zabeležimo
tudi odgovor: »Milan Kučan!
Neumno.
V oddajo o lovstu kliče
možakar: »Kdaj je dovoljen
lov na divje svinje?«
Moderator: »Ste lovec?«
Poslušalec: »Da!«
Moderator: »Potem bi to
najbrž morali vedeti!«
Poslušalec: »Veste, jaz vse
leto lovim svinje, tiste na
dveh nogah, pa so kar zado-
voljne.«
Neokusno.
Nekateri radijski studii
imajo za takšne primere
»šlingo«, zamik. Klice posre-
dujejo v eter z nekaj sekund-
nim zamikom. Neumnosti
lahko še pravi čas prekinejo.
Resnici na ljubo, te »šhnge«
so pravzaprav ostanek zgo-
dovine, ko so radijci morali
preprečiti vsako morebitno
blatenje svetle socialistične
resničnosti. Za neumnosti
»šling« ne potrebujemo. Za-
kaj bi prekrivali resnico. Tu-
di takšni smo in nič hudega,
če nam radijski eter kdaj po-
drži zrcalo.
Drži: telefon je krasna iz-
najdba. Škoda le, da nam,
Slovencem manjka smisla za
zdravi humor.
.^_._.Ji^A KUMER
RADIO CELJE
Četrtek, 29. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop,
9.00 Volilni vrtiljak, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldan-
ska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ),
13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poroči-
la, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto
z violinskim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 30. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.15 Žveplomer,
11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski koti-
ček, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za
najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 31. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski
sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odme-
vi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Le-
stvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 1. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00
Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz doma-
čih logov, 13.00 Povzetek novic, 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 2. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.15 OJDvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop,
9.00 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (pre-
nos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Volilni vrtiljak, 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih
melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 3. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene
novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odme-
vi (prenos RLJ), 16.00 Volilni vrtiljak, 17.00 Kroni-
ka, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Sreda, 4. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ),
16.00 Vodilni vrtiljak, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto
z violinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 29. 3.: 13.00 Napoved, EPP, obvestila,
14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo, 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka do-
mačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Petek, 30. 3.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00
Novice, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 17.00 Poročila, obvestila. Kontaktna oddaja
s pisanim glasbenim izborom, 18.00 Novice, obve-
stila, 19.00 Zaključek.
Sobota, 31. 3.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice,
kontaktna oddaja ali gost v studiu, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in
v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvesti-
la, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
Nedelja, 1. 4.: 8.00 Napoved, vreme, obvestila,
9.00 Minute za najmlajše, EPP, 10.00 Poročila,
obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubrika
iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo.
Ponedeljek, 2. 4.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00
Novice, obvestila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Šport, 17.00 Poročila, obvestila,
šport, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30
Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Torek, 3. 4.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice,
obvestila, kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo. Turizem, 17.00 Poročila, obvestila, turi-
zem, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30
Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Sreda, 4. 4.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice,
obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo, 17.00 Poročila, obvestila 18.00 Danes se vam
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zak-
Ijuček.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem
območju na frekvencah 88,9 In 97,2 MHz.
Petek, 30. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20
Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozd/avi;
17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šale-
ški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 1. 4.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od
Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30
Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldan-
skega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 2. 4.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15
Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odme-
vi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Vi in mi (oddaja
v živo, predstavili bomo program ZSMS - Liberal-
ne stranke Velenje; 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica
RddJB V6l6nJ6
Sreda, 4. 4.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Možnosti vpisa na Cen-
ter srednjih šol; 17.00 Vi in mi (predstavniki občin-
ske volilne komisije vam bodo povedali vse kar
vas zanima v zvezi z bližnjimi volitvami - pogovor
z njimi bo vodila Milena Krstič Planine, vprašanja
pa boste lahko postavljali po telefonu 855-963);
18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš gost
bo disko S).
Sobota,
3h marec
8.05-14.20 in 15.00-1.00 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRA-
NI; 8.30 IZBOR TEDENSKE PRO-
GRAMSKE TVORNOSTI; 8.30 NEMŠ-
ČINA-ALLES GUTE. 3. LEKCIJA; 9.00
SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 9.00
RADOVEDNI TAČEK: BISER; 9.15
LONČEK, KUHAJ; FIŽOLOVA TORTA;
9.25 ZBIS: M.GOLAR: JAŠE K NAM
ZELENI JURIJ; 9.40 CICIBAN, DOBER
DAN: ŽIČKA; 9.55 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH UUDSTEV: RUSTEM IN
SOHRAB I., oddaja TV Beograd, 8/13;
10.10 F.Puntar: KU-KU: ČEBIBULA,
lutkovna Igrica, 5/13; 10.25 OVČAR
HOBO, ameriška nanizanka, 2/13;
10.50 EX LIBRIS: ZVEZDE, ZNAKI IN
UUDJE; 11.45 VEČERNI GOST: PO-
GOVOR Z MELITO VOVK; 12.30 OČI
KRITIKE; 13.10 ZVEZDE ČARAJO,
ameriški show program; 14.10 VIDEO
STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25
I '90, oddaja pred SP v nogometu,
ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.45 RISANKA; 17.00 DO-
MAČI GRIČI, ameriški mladinski film;
18.30 EP VIDEO STRANI; 18.35 PO-
SLEDNJA OAZA, dokumentarna od-
daja TV Beograd, 4/5; 19.05 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
UTRIP; 20.14 EPP; 20.20 ŽREBANJE
3x3; 20.30 KOLO SREČE; 22.05 EPP;
22.10 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.30
L.Greer: LEPI UPI, francoska nadalje-
vanka, 11/13; 23.20 OSTANI TAKA
KOT SI, angleški film; 0.50 VIDEO
STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 19.00 KAKO BITI
SKUPAJ, oddaja TV Titograd; 19.30
TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠ-
NICE, ZNAJDI SE KAKOR VEŠ IN
ZNAŠ, ameriški film; 22.05 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENO-
SI (do 1.30)
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR IZO-
BRAŽEVALNEGA PROGRAMA; 9.00
ZGODBE IZ MUZEJA^ 9.00 BESEDA IN
SLIKA; 9.30 IZOBRAŽEVALNA ODDA-
JA; 10.00 NEMŠČINA; 10.35 ČEBELI-
CA MAJA, PISANA SERIJA; 11.00 SA
1, informativna zabavna oddaja, SA-
GA O FORSVTHIH, angleška nadalje-
vanka; 13.00 TV DRUŽINSKI MAGA-
ZIN; 14.30 ZGODBA O ŽABCU, ameri-
ški mladinski film; 16.00 KRITIČNA
TOČKA; 16.45 TV DNEVNIK 1; 17.00
NARODNA GLASBA; 17.30 MAČEK
POD ČELADO, ponovitev TV NADA-
UEVANKE, 1/6; 18.25 TELEOBJEK-
TIV, dokumentarna oddaja; 19.10
SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 19.20
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15
ALF, ameriška nanizanka; 20.50
ZVEZDA JE ROJENA, ameriški film;
22.30 TV DNEVNIK 3; 22.45 ŠPORTNA
SOBOTA; 23.05 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 23.10 NOČ Z VAMI; 1.15
POROČILA
12.30 TEST; 12.30 TV KOLEDAR;
12.40 SVET TIŠINE, oddaja za gluho-
neme; 13.25 NOČ Z VAMI. ponovitev;
15.30 KAKO BITI SKUPAJ, zabavno-
informativna oddaja; 16.00 ZLATI CE-
KIN, predstava za otroke; 17.25 DP
V ODBOJKI - CZ ; Partizan finale;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 UTRIP;
20.15 GLASBENI VEČER: Tekmovanje
glasbene mladine 21.45 POSTOJN-
SKA JAMA, reportaža; 21.50 TV FEU-
TON; 22.35 TV MIX; 22.50 ZGODBE
GRAHAMA GREENA; 23.40 KRONIKA
37. JUGOSLOVANSKEGGA DOKU-
MENTARNEGA IN KRATKOMETRAŽ-
NEGA FILMA
10.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev);
12.30 FISH EYE (ponovitev); 12.00
RAZISKOVALNA BAZA - posebna od-
daja (ponovitev); 13.45 SOTTOCANE-
STRO - oddaja o košarki (ponovitev);
14.30 BASKET NCAA; 15.30 FISH
EYE; 16.00 NOGOMET. Angl. prv.: Ll-
VERPOOL : SOUTHAMPTON/nep.
prenos; 17.45 SUPERCROSS (ponovi-
tev); 18.45 TV NOVICE; 19.00 SOOČA-
NJA: VOLITVE '90; 19.30 TVD STIČIŠ-
ČE; 20.00 NOGOMET, Špansko prv/
nep. prenos; 21.45 TV NOVICE; 22.15
JUKE BOX (ponovitev); 22.45 RAZI-
SKOVALNA BAZA (ponovitev); 23.15
CALCIOMANIA - vse o italijanskem
nogometu; 24.15 FISH EYE
9.00  POROČILA  in  SINHA  MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 94 dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE, 10.00 FRANCOŠČINA;
10.30 RUŠČINA; 11.00 DEDIŠČINA
GULDENBURGOVIH, Resnična ljube-
zen; 11.45 Spektrum: HOTELI - ZGO-
DOVINA IN ZGODBE, na robu ceste
- Moteli v Ameriki, ponovitev; 12.25
TELO - DUŠA - ZAVEST, 7. del: Go-
vorica; 13.20 POROČILA; 13.30 AME-
RIŠKI JUG, Južna Karolina; 13.55 IŠ-
ČE SE OKRAJNI NAMESTNIK, kratki
nemški film (1936) - igrajo: Reinhold
Bernt, Walter Bruh; 14.10 IGRAJ SE
Z MANO (Billy Roses - ameriški film,
1962); 16.00 OTROŠKI VVURLITZER;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 OD-
ŠTEVANJE, ekološka oddaja za mla-
de; 17.30 DEGRASSI JUNIOR HIGH,
Velika pričakovanja; 18.00 KUHAR-
SKE DOBROTE IZ AVSTRIJE; 18.24
VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja
župnik mag. Hansjdrg Eichmeyer;
18.30 NOGOMET; 19.00 DVAKRAT
SEDEM, pregled programa za pri-
hodnnji teden; 19.30 CAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
DRUŽINSKI PRAZNIK, oddajo vodi Ve-
ra Russvvurm; 21.55 HLADNOKRVNO
(In Cold Blood - ameriška kriminalka,
1957); 0.10 PEKEL SVA MIDVA (HelI in
the Pacific - ameriški film, 1968); 1.45
EX LIBRIS.
13.00 ŠPORT - TENIS - DAVISOV
POKAL, Avstrija-ltalija; 16.55 LEKSI-
KON UMETNIKOV, slikar Max Melc-
her; 17.00 UUBA DRUŽINA; 17.45
KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO
DOM; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJE-
LASTNIKOVA HČI, 95. del; 18.30 SLI-
KA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DA-
NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE-
ME; 20.00 KULTURA; 20.15 PRO-
STRANA DEŽELA, tv film po drami
Arthurja Schnitzlerja; 22.00 POROČI-
LA; 22.05 ŠPORT, reportaža o Daviso-
vem pokalu: Avstrija : Italija; SP V HO-
KEJU - SKUPINA B, Avstrija : Italija,
iz Lyona; 22.35 BENNY HILL, oddaja
priljubljenega angleškega komika;
23.00 EVROPSKI POKAL AMATERJEV
V LATINSKIH PLESIH, Iz Gradca; 0.00
JAZZ INTERNATIONAL, Berlin Con-
temporarv Jazz Orchestra, posneto
maja 1989; 0.45 JAZZ INTERNATI-
ONAL, Jazz festival z VVIesnu, 2. del;
2.00 EX LIBRIS.
Nedelia,
h april
8.20-23.40 TELETEKST RTV UUB-
UANA, 8.35 VIDEO STRANI; 8.45
OTROŠKA MATINEJA; 8.45 ŽIV ŽAV;
9.40 POLTRONA EXPRESS, ponovitev
španske nanizanke,, 2/13; 9.50 NORO,
NOREJŠE, NORIŠNICA, ponovitev
norveške igrane serije, 2/13; 10.05
L.Greer: LEPI UPI, ponovitev franco-
ske nadaljeanke, 9/13; 11.00 ALO,
'ALO, ponovitev angleške humoristič-
ne nanizanke; 11.25 VIDEOMEH;
11.55 EP VIDEO STRANI; 12.00 LJU-
DJE  IN  ZEMLJA;  12.30 ZAMEJCI
V CANKARJEVEM DOMU: KOMU
ZVONI SLOVENCI IZ PORABJA, pono-
vitev; 13.35 VIDEO STRANI; 13.50 FE-
STIVAL V FREYBURGU, nemški kratki
sortni film; 14.15 M.Bayer: DEDIŠČI-
NA GULDENBURGOVIH, nemška na-
daljevanka, 13/14; 15.00 KRIŽKRAŽ,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 ZVEZA,
ameriški film; 18.00 TV KAVARNA;
18.55 RISANKA; 19.00 TV MERNIK;
19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 G.Mihić: BALKAN EKSPRES,
nadaljevanka TV Beograd In TV Novi
Sad, 2/10; 20.55 EPP; 21.00 ZDRAVO;
22.20 TV DNEVNIK 3, VREME, EP VI-
DEO STRANI; 22.40 SOVA, KHAN,
ameriška nanizanka, 5/7; 23.30 VIDEO
STRANI
10.00 DANES ZA JUTRI, ODDAJA ZA
JLA IN ZGODOVINA AVIACIJE, fran-
coska dokumentarna serija; 13.00 NE-
DELJSKO ŠPORTNO POPOLDNE;
19.00 DAvNE BI BOLELO: ZDRAV-
JE!!!; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BIBLI-
JA, angleška dokumentarna serija, 3/
7; 20.50 IZ ČRNEGA DOSJEJA: BANČ-
NI ROP, dokumentarna oddaja; 21.35
GLASBENA PARADA RADENCI '90;
21.50 ŠPORTNI PREGLED; 22.35 SA-
TELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI; 22.50 KRONIKA EUROKA-
ZA; 23.40 REPORTAŽI Z NOGOMET-
NIH TEKEM - RADNIČKI : DINAMO IN
BORAC : CRVENA ZVEZDA (do 0.40)
9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, pono-
vitev risane serije; 10.00 NEDEUSKO
DOPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KME-
TIJSKA ODDAJA; 12.00 KONCERT MI-
RE JEFTIĆ V LENINGRADU, oddaja
resne glasbe; 12.50 MAMA LUCIA,
ameriška nadaljevanka, 3/5; 13.45 PO-
ROČILA; 13.50 NEDELJSKO PO-
POLDNE; 16.15 PO LETU 2000, av-
stralska poljudnoznanstvena serija;
17.05 ŽANDAR GRE V PENZIJO, fran-
coski film; 18.45 ASTERIX, risana seri-
ja, 1/4; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 POT NA JUG, TV
drama, 1/2; 21.00 NINA SIMONE, za-
bavnoglasbena oddaja; 21.30 TV
DNEVNIK 3; 21.50 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.35 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 22.40 NOČ Z VAMI, DINASTIJA,
ameriška nadaljevanka, AGENCIJA,
francoski TV film; 0.45 POROČILA
7.20 TEST; 7.40 TV KOLEDAR; 7.55
NOČ Z VAMI, ponovitev; 10.00 DANES
ZA JUTRI in ZGODOVINA LETAL-
STVA, dok. serija; 13.00 SPo«
POPOLDNE - KAJAK NA DiVjiu
DAH, posnetek, ROKOMET žer
car : Zagreb, KOŠARKA: NBA f
DP V VATERPOLU: Kotor-Juq
TV DNEVNIK; 20.00 PORTRETI'
TOVNIH VODITEUEV: MARGab
THATCHER; 20.55 TV MIX; 2u
SANA NEDELJA, dokumentarni'
daja; 22.55 Kronika EUROKAZA j
NOGOMET: Radnički : Dlnartio
NOGOMET: Borac : CZ
10.00 JUKE BOX (ponovitev) .
CALCIOMANIA - vse o Italijan,
nogometu; 11.30 TENIS (pono,
13^5 FISH EYE; 13.45 Ml
UO; 14.30 BASKET NBA; le*
NOVICE; 19.00 Ml V NEDELJO ,
OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 221
NOVICE; 22.25 RAZISKOVALNA R
(ponovitev); 23.45 OD IGRIŠČA
IGRIŠČA (ponovitev) ^
9.00 POROČILA; 9.05 ANTARk
- ZADNJI RAJ, Britanski dokumf
rec; 10.35 TEDNIK, z vremenske
povedjo za prihodnji teden; 11 j
SKOVNA KONFERENCA; 12.00 I
LO AUSTRIJA, HELLO VIENNA
denska oddaja Avstrije v anglej
jeziku; 12.30 ORIENTACIJA; 13.00
HARSKE DOBROTE IZ AVSTRIJE
novitev; 13.25 SINHA MOČA - <
NJELASTNIKOVA HČI, ponovitev
dela ; 13.50 NENAVADNI ŽIVAI
SVET, albini; 13.55 VELIKA UL
ZEN NADVOJVODE JOHANNA
strijski film, 1950); režija: h
Schott-Schobinger; 15.30 ČEl
KRALJ, 13. del Na sledi velikemu
lju; 15.35 HELMI - OTROŠKI P
METNI KLUB; 15.30 BRAVISSII
16.25 MINI ČAS V NEDEUO; 1i
MOJSTER EDER IN NJEGOV
MICKL, Plastična raca; 18.00 X'
GRE, oddaja za mlade z >.X-char
18.30 FALCON CREST, Prestraš
mesto; 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOK
JEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 1!
ŠPORT; 20.15 KRAU PIVA, tv f
21.50 BUDOVI NAUKI; 21.55 IT
JANKA V ALŽIRU, opera Gloaccl
Rossinlja; 0.10 POROČILA.
9.00 POROČILA; 9.30 KATOLli
MAŠA, prenos Iz Gradca; 10.15 Z\
OD DALEČ, Zapiski o novi gla
11.00 ORF STEREO KONCERT; I;
COMPUERTANIMATION, Prix
Electronica 89 - Flying Logs Pi
Conna; 12.30 DOBER DAN, KOI
ŠKA, oddaja za koroške Sloven
13.00 TENIS - DAVISOV POKALA
strija - Italija; 17.15 KLUB ZKSt'
ORJE, sestanek z vsemi, ki so po s
ostali mladi; 18.00 25 LET OPERI
GA VODIČA, Marcel Prawy bo po
zal, kako se je v zadnjih 25 letih sp
menila predstavitev opere na telev
ji; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00)
STRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIK
19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 21
NEŽNI PREMAKNJENO! (nemška I
medija, 1987J; 21.50 POROČILA; 21
UUDJE MAČKE (Cat People - am
škl film, 1982); 23.45 MIAMI VICE,
rati; 0.35 POROČILA.
Ponedeljek,
2. april
8.35-10.55 in 15.10 - 0.40 TE
TEKST RTV UUBLJANA; 8.50 VID
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SI
RED ZA OTROKE IN MLADE G.l
BIČ: BAŠ ČELIK, LUTKOVNA IG«
TV ZAGREB, 1/6; 9.15 DA NE BI i
LELO: ZDRAVJE!!!; 9.40 SLOVEN.S
UUDSKA GLASBILA IN GODCI: ?
GLA, folklorna oddaja; 10.00 UlR
10.15 ZRCALO TEDNA; 10.30
MERNIK; 10.45 VIDEO STRANI; 15
VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, KHi
ameriška nanizanka, 5/7, ponovit
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INK
MACIJE; 16.45 TV MOZAIK: ZDRA^
ponovitev; 18.05 EP VIDEO STRA
18.10 SPORED ZA OTROKE IN M
DE; 18.10 RADOVEDNI TAČEK: P
18.25 SINJEREPA RAČKA, slovašk«
sanka; 18.50 MITI IN LEGEN
ISLAMSKIH LJUDSTEV: RUSTEM
SOHRAB II., oddaja TV Beograd.
13; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OK"
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 1*
VREME; 19.59 EPP; 20.05 Z Ogre'
NAVADNA ZGODBA, drama TV S«
jevo; 20.55 EPP; 21.00 VOLITVE ■
PREDVOLILNA TRIBUNA; 21.30 0-
DAN; 22.15 TV DNEVNIK 3, VBE^
22.35 EP VIDEO STRANI; 22.40 OPt
NE ZGODBE, angleška glasbena 5<
ja, 1/10; 23.40 SOVA, KHAN, ameriS
nanizanka, 6/7; 0.30 VIDEO STRAN
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - f
SKUSNI PRENOSI; 18.50 PUS!
LOVŠČINA SLIKARSTVO, Švicar«
izobraževalna serija, 10/13; 19-3v
DNEVNIK: 20.00 VEČER S TOMAZt
DOMICLJEM; 20.40 PO SLEDEH
PREDKA; 21.05 SEDMA STEZA, 0<>'
ja o športu; 21.20 GLASBENA PAJ^
DA RADENCI '90, BIG BAND ^
UUBUANA; 21.40 SATELITSKI P*J
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI I"
0.30)
fgtEVIZIJSKI SPORED
20. MAREC 1990 - STRAN 35]
20 TV KOLEDAR; 8.30 RED MORA
;'iTI lutkovna igrica, 2/10, 8.45 PISA-
Sf-A oddaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI
oaOGBM NAREDI SAM; DEKLIŠKI
oFVSKI ZBOR IZ ZADRA; RENE-
SANČNO KIPARSTVO NA HRVA-
i^FM, 1 del; GLAGOLICA; 10.30 PO-
anČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM;
.,30 POROČILA; 12.40 PREZRLI
POGLEJTE; 14.45 POROČILA;
ji 55 NOČ Z VAMI, ponovitev nočne-
„*'programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
\j20 NEKAJ VEČ, Izobraževalna od-
''la 17.50 RED MORA BITI, lutkovna
Unca. 2 10; 18.05 PISANICA, oddaja
%troke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
$.40 RISANKA; 18.45 TELEDISH, za-
havnodokumentarna oddaja; 19.15
S|SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05
PIKLUS KOMEDIJ BRANISLAVA NU-
jlCA: POKOJNIK; 22.00 ARGUMENTI,
^(jaja o zunanji politiki; 22.30 TV
5NEVNIK 3; 22.50 ŠPORT DANES;
«55 NOČ Z VAMI, angleška nadalje-
Janka. 1/4, DRUŽINSKE VEZI, ameri-
jj(a nanizanka; 1.00 POROČILA
IS 25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
^ KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKI
PROGRAM; Z3; 18.30 ALF, humori-
ctična nanizanka, ponovitev; 19.00
I ZAGREBŠKA PANORAMA; 19.30 TV
I DNEVNIK; 19.55 SVET ŠPORTA; 20.35
(JaJHITREJŠI REVOLVERAŠ; 22.15
VOLITVE 90; Hrvaška demokratska
siranka; 23.15 EUROSONG
)}.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (po-
novitev); 15.30 TENIS (ponovitev);
17.00 BASKET NCAA (ponovitev);
11,15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45
TV NOViCE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TV STIŠČIŠČE: VOLITVE '90;
20 30 ZLATI JUKE B0X; 22 00 TV NO-
VICE; 22 10 BOKS; 22.25 BASKET
NBA: Los Angeles Lakers - Attanta
Hswks; 00 25 NOGOMET, Argentin-
iko prv. (posnetek)
^0 POROČILA in SHOW BILLA GOS-
JA, serija; 9.30 SUKA AVSTRIJE;
ILOO HANS CHRISTIAN ANDERSEN
VAVSTRIJI, 10.30 LIEBLING KREUZ-
BERG, Izjemoma zastonj, ponovitev;
11.15 NEIZPROSNA, A PRIJETNA, Vi-
tez vara; 12.00 POROČILA IZ PARLA-
MENTA, ponovitev; 13.05 PRIMER ZA
TOŽILCA, ponovitev z odmevi gledal-
cev; 13.35 TEDNIK, ponovitev; 14.00
\M ŠTORKLJA, dokumentarec;
tm BATMAN, Pozor, žarčenje, 1.
*/; 14.45 HIŠA NA EATON PLACEU,
tomača fronta; 15.30 OTROŠKI PRO-
SRAM; 15.35 FRAČJI DOL, z lutkami
Jima Hensona; 16.00 AM, DAM, DES;
16,20 MINI ODER; 16.30 KVIZ IN VI-
DEO USPEŠNICE; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.10 SAM SKOZI DIVJINO.
Požar v goščavi - avstralska otroška
serija; 17.35 MINI REPORTAŽA; 17.55
MIŠEK FILIP; 18.00 Ml, 18.30 FALCON
CREST, ples na vulkanu; 19.22 ZNA-
NJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
ŠPORT V PONEDEUEK; 21.08 KU-
HARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECt-
AUTETE; 21.15 HUNTER, Dee Dee
v klubu; 22.00 POGLEDI S STRANI;
22.10 SUBWAY (francoski film, 1985);
a.50 MIAMI VICE, V mreži; 0.35 PO-
ROČILA
16.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Norben Strolz: 16.45 UDMURTI ALI
JOKAJOČI MEDVED, reportaža; 17.30
LIPOVA ULICA, Uboga Elza; 18.00
SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKO-
VA HČI, 96. del; 18.30 VVURLITZER;
1900 LOKALNI PROGRAM; 19.30
CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 HOTEL PARADIŽ,
<do je bil stonlec; 21.08 KUHARSKI
MOJSTRI IN. NJIHOVE SPECIALITE-
'E; 21.15 ŠILING, gospodarski maga-
zin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 Tele-
skop; KOKAIN, 1. del; 23.10 ŠPORT
-SP v HOKEJU - SKUPINA B, Avstri-
?ILA l-yo"3; 0.10 PORO-
Torek,
J. april_
J*^12.05 in 14.40-0.05 TELETEKST
LJUBLJANA; 8.50 VIDEO STANI;
TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
r^OKE IN MLADE; ZGODBE IZ
*^0UKE, 14. ODDAJA; 9.30 ŠOLSKA
i; KO SE KORENIN ZAVEMO; VEŠ
JJET SVOJ DOLG 10.25 NEMŠČINA
^,JLLES GUTE. 5 lekcija; 10.55 SED-
./^ STEZA, oddaja o športna, ponovi-
u!: 11-10 OSMI DAN, ponovitev; 11.55
STRANI; 14.55 VIDEO STRANI;
.^•"S NEMŠČINA - ALLES GUTE, po-
,°^"ev 5. lekcije; 15.35 SOVA, KHAN,
.^eriSka nanizanka, 6/7, ponovitev;
D?;« EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
u'^tVNlK 1; 16.40 POSOVNE INFOR-
^.^CIJE; 16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA
VČ; ponovitev, KO SE KORENIN ZA-
tMO: VEŠ POET SVOJ DOLG; 17.45
Ot^IDEO STRANI; 17.50 SPORED ZA
'^OKE in MLADE; 17.50 LONČEK,
KUHAJ: KREMNI KROFKI; 18.00 PERI-
SKOP; ZA LEP NASMEH, 1. DEL;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.22 EPP, 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME, 19.59 EPP; 20.05 VOLITVE
'90, SOOČENJE STRANK; 21.45 EPP;
21.50 P.Hamilton: ZAPEUlVEC, an-
gleška nadaljevanka, 4/6; 22.40 TV
DNEVNIK 3, VREME; 23.00 EP VIDEO
STRANI; 23.05 SOVA. KHAN, 7. zadnji
del ameriške nanizanke; 23.55 VIDEO
STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.15 SVET ŠPOR-
TA, oddaja tv Zagreb; 18.55 NAŠA PE-
SEM: JUGOSLOVANSKE ZBOROV-
SKE SLOVESNOSTI, NIŠ '88, 3 odda-
ja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBA-
NJA LOTA; 20.05 UMETNIŠKI VEČER:
BAGDADSKI TATIC, ameriški nemi
film (čb); 22.50 SATELITSKI PROGRA-
MI - poskusni prenosi (do 0.00)   .
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 KNJIGA, KI
TE SPREMENI, dokumentarna oddaja
za otroke; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM:
JUGOSLOVANSKE MEJE, SEDMI
ČUT, GALERIJA SODOBNE UMETNO-
STI V ZAGREBU; UUBEZEN NA PO-
TOVANJU, 2. oddaja; 10.30 POROČI-
LA; 10.35 .ŠOLSKI PROGRAM; 12.30
POROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 13.40 ŠOLSKI PROGRAM:
TV LEKSIKON. INFORMATIKA, RENE-
SANČNO KIPARSTVO NA HRVA-
ŠKEM, 2 del; 14.45 POROČILA; 14.55
NOČ Z VAMI, ponovitev nočnega pro-
grama; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
SODOBNA MEDICINA, izobraževalna
oddaja; 17.50 KNJIGA, KI TE SPRE-
MENI, dokumentarna oddaja za otro-
ke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40
RISANKA; 18.45 ZNANOST IN Ml;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 VOJNE
USODE, angleška nadaljevanka, 4/7;
21.10 DIALOGI, kontaktni magazin;
22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00 ŠPORT
DANES^ 23.05 NOČ Z VAMI, JACK
RAZPARAČ, angleška nadaljevanka.
2/4, DRUŽINSKE VEZI, ameriška nani-
zanka; 1.10 POROČILA
15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50
TV KOLEDAR; 16.00 VOLITVE 90, po-
novitev; 18.00 ZAGREBŠKA PANORA-
MA; 18.20 REGIONALNI PROGRAM;
19.30 KOŠARKA: CZ : Zadar; 21.00 TV
MIX; 21.10 ALPE JADRAN, dokumen-
tarna reportaža; 21.40 ZABAVNA OD-
DAJA; 22.15 VOLITVE 90: Hrvaška
stranka; 23.15 VOLITVE 90: Republi-
kanska kmečka stranka
14.45 NOGOMET, Argentinsko prv.
(ponovitev); 15.30 BOKS (ponovitev);
16.15 JUKE BOX; 16.45 BASKET NBA:
Los Angeles Lakers - Atlanta Hawks;
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STtČlŠČE; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 BOKS; 21.30 SUPERVOLLEV
- oddaja o odbojki; 22.15 TV NOVI-
CE; 22.25 SMUČASKI TEDNIK - od-
daja o zimskiti športih; 23.25 EURO-
GOLF; 00.55 FISH EYE (ponovitev)
9.00  POROČILA in  SINHA  MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 96. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30
IGRA SE Z MANO, ponovitev; 12.15
ŠPORT V PONEDEUEK, ponovitev;
13.10 POROČILA; 13.20 Ml, ponovi-
tev; 13.50 ŽIVALI V BORBI ZA PREŽI-
VETJE, Strup; 14.20 BATMAN, Pozor,
žarčenje, 2. del; 14.45 HIŠA NA
EATON PLACEU, V ponosnem žalova-
nju; 15.30 Otroški program; 15.35 ALI-
CE V ČUDEŽNI DEŽELI, risana serija
po knjigi Levvisa Carrolla; 16.00 AM,
DAM, DES; 16.20 ŽIVALSKI KOTIČEI^
Zajci; 16.30 ODDAJA Z MIŠKO, zabav-
ne in poučne zgodbe; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI: 17.10 SKRIVNOST SEDME
POTI, serija; 17.35 14 - KAJ ZDAJ?,
Tipografik in reprotehnik; 17.55 MI-
ŠEK FILIP: 18.00 Ml; 18.30 FALCON
CREST, Prijatelji in pomoč; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
Univerzum: AVSTRALSKA DIVJINA, 2.
del; Pod pripekajočim soncem; 21.00
TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 KO BI
SOSEDJE VEDELI, oče z omejeno od-
govornostjo; 21.55 POGLEDI S STRA-
NI; 22.05 HOUSE; 23.35 ŠPORT - SP
V HOKEJU - SKUPINA B, Avstrija
- Švica, iz Lyona; 0.50 POROČILA
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
in grafik Johann Jasche; 17.00 ŠOL-
SKA TV; 10.30 ORIENTACIJA; 18.00
SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKO-
VA HČI, 97. Del; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 TISTA STVAR JE,
kviz; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI;
21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja
zunanjepolitične redakcije; 22.00 ČAS
V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2 - POROČILA
Sreda,
4, april_
8.35-11.05 in 15.10-0.30 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK, 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, K BRENKOVA:
DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITO-
REPKA: ČETRTKOVA CESTA; 9.15 Z.
Ogresta: Navadna zgodba, drama tv
Sarajevo: 10.05 P. Hamilton; ZAPEUl-
VEC, angleška nadaljevanka, 4/6;
10.55 VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO
STRANI; 15.35 SOVA, KHAN, ponovi-
tev 7. zadnjega dela ameriške nani-
zanke; 16.25 EP VIDEO STANI; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK; 16.50
IZ ČRNEGA DOSJEJA: BANČNI ROP,
dokumentarna oddaja; 17.30 PO SLE-
DEH NAPREDKA; 17.55 EP VIDEO
STRANI; 18.00 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.00 ZBIS: M. Cerkovnik:
ŠOLA ZA PRAVLJICE; 18.15 VRAB-
ČEK BREZ JEZIKA, STARA JAPON-
SKA PRAVLJICA; 18.30 D. Gorinšek:
RDEČA KAPICA, 2. zadnji del predsta-
ve SNG Maribor; 19.00 RISANKA;
19.12 TV OKNO; 18.18 DOBRO JE VE-
DETI; 19.22 EPP, 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA, PRIZNANJE, francosko
italijanski film; 22.15 EPP; 22.20 TV
DNEVNIK 3, VREME; 22.40 EP VIDEO
STRANI; 22.45 ROČK KOMPAS; 23.30
SOVA. HUNTER, ameriška nadalje-
vanka, 1/10; 0.20 VIDEO STRANI
16.00 SATELITSKI PRORAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.00 BANJA LU-
KA: DP V ROKOMETU - BORAC : CR-
VENA ZVEZDA, prenos; 18.30 MO-
STOVI; 19.00 VAS ZELENJAVNI VRT.
izobraževalna serija, 1/7; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 NOGOMET - 1. TEK-
MA POLFINALA POKALA UEFA, pre-
nos. Reporter: Ivo Milovanovič OFF;
22.00 ŽARIŠČE; 22.30 SVET POROČA
(do 23.30)
8.25 TV KOLEDAR; 8.35 NAJLEPŠA
LETA, serija za otroke, 6/15; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: POŠTNI NABIRAL-
NIK, HOMMAGE A MARC CHAGALL
II.; NEMŠČINA. 19. LEKCIJA; ODDAJA
ZA UČITEUE; 10.30 POROČILA;
10.35 ŠOLSKI PROGRAM; 12.30 PO-
ROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 13.40 ŠOLSKI PROGRAM: IZ
SVETA NARAVE: DEVETA SOBICA;
KAKO GLEDATI SLIKO; V VRTINCU
STOLETIJ: NARONA IN SPODNJA NE-
RETVA; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ
Z VAMI, ponovitev nočnega progra-
ma; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 BE-
SEDE IN STVARI, izobraževalna odda-
ja, 3/3; 17.50 NAJLEPŠA LETA, serija
za otroke, 6/15; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 PLAVI
PROGRAM: MORJE, LJUDJE, OBA-
LE; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 20.00 TELEKINO, ODDAJA
O FILMU IN ČASTNIK IN GENTLE-
MEN, amenški film; 23.00 TV DNEV-
NIK 3; 23.20 ŠPORT DANES; 23.25
NOČ Z VAMI, JACK RAZPARAČ, an-
gleška nadaljevanka. 3/4. DRUŽINSKE
VEZI, ameriška nanizanka; 1.30 PO-
ROČILA
14.25 TEST; 14.50 KOLEDAR; 15.00
VOLITVE 90. ponovitev obeti oddaj;
17.00 PJ v ROKOMETU: Borac : CZ;
18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 ŠPORTNA SRE-
DA; 22.15 VOLITVE 90: Zveza sociali-
stične mladine Hrvaške; 23.15 VOLI-
TVE 90: Stranka neodvisne demokra-
cije
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS
(ponovitev); 15.45 RAZISKOVALNA
BAZA - posebna oddaja (ponovitev);
17.45 SMUČARSKI TEDNIK - oddaja
o zimskih športih (ponovitev); 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
BASKET NBA: Boston Celtics - At-
lanta Hawks; 22.00 TV NOVICE; 22.10
BOKS; 22.25 SNOVVBOARD SHOW;
23.10 SUPERCROSS; 00.10 NOGO-
MET, Angl. prv.: Everton - Notting-
ham Forest (posnetek)
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽENJELASTNIKOVA HČI, pono-
vitev 97. dela; 9.30 FRANCOŠČINA;
10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 VELIKA UU-
BEZEN NADVOJVODE JOHANNA, po-
novitev; 12.10 REPORTAŽE IZ TUJI-
NE, ponovitev; 13.00 POROČILA;
13.10 Ml, ponovitev; 13.40 ŽIVALI
V BORBI ZA PREŽIVETJE. Nevarna
srečanja; Ptiči in piloti; 14.10 RAMZE-
SOVE POTEGAVŠČINE, zabavne do-
godivščine lovskega psa in njegovega
gospodarja - risanka; 14.20 BAT-
MAN, v krempljih mačke, 1. del; 14.45
HIŠA NA EATON PLACEU, In še eno
leto; 15.30 OTROŠKI PROGRAM;
15.35 HEATCLIFF IN RIFFRAFF.
Zvezdnik reklam. Potovanje na Jug,
risanki; 16.00 TRGOVEC HABEVIEL,
lutkovna igrica; 16.35 MINI ČAS V SLI-
KI; 17.10 GRUEY - JUNAK. KI VEDNO
PADE. Džungla tik za hišo - angleška
otroška serija; 17.35 MINI KLUB; 17.55
MIŠEK FILIP; 18.00 Ml; 18.30 FALCON
CREST, Porod; 19.22 ZNANJE DA-
NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE-
ME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DEDIŠČINA
GULDENBURGOVIH. Sovražni sorod-
niki; 21.00 POGLEDI S STRANI; 21.10
EL HAKIM. (Nemški film, 1957); 22.55
POLICUA POSEŽE VMES; 0.15 MIAMI
VICE, Calderonovo prekletstvo; 1.00
POROČILA
15.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar-
ka Maria Lassing; 16.00 ŠPORT; 17.00
GRADITI. STANOVATI, ŽIVETI, 8 del;
17.30 ZEMUA IN UUDJE; 18.00 SIN-
HA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA
HČI, 98. del; 18.30 VVURLITZER; 19.30
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 20.00 KULTURA; 20.15 AR-
GUMENTI; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.30
ŠPORT; NOGOMET - POLFINALE
EVROPSKEGA POKALA, povratne
tekme; 0.00 POROČILA
Četrtek,
5. april_
8.3S-11.10 in 14.40-0.40 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE INDIJANSKE LE-
GENDE; NEVIDNI ČLOVEK, kanadska
nanizanka, 11/12; 9.25 ŠOLSKA TV:
POTA ODRAŠČANJA; 9.55 ESTETSKA
VZGOJA, 3/9 (ČB); 10.15 GOVORICA
SLOVENSKE KMEČKE NOŠE; 10.30
MOSTOVI, ponovitev; 11.00 VIDEO
STRANI; 14.55 VIDEO STRANI; 15.05
ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA,
HUNTER, ameriška nadaljevanka. 1/
10 ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK; 16.45 MOSTOVI, ponovitev;
ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.15 POTA
ODRAŠČANJA; 17.45 ESTETSKA
VZGOJA, 3/9 (ČB); 18.00 GOVORICA
SLOVENSKE KMEČKE NOŠE; 18.15
EP VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.20 CICIBAN,
DOBER DAN: V VRTCU IMAMO DA-
NES MODNO REVIJO; 18.35 OVČAR
HUBO, ameriška nanizanka, 3/13;
19.00 RISANKA; 19.12 TV OKNO;
19.18 DOBRO JE VEDETI; 19.22 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 P.VVheeler: BLU-
EBELL. angleška nadaljevanka, 5/8;
20.55 EPP; 21.00 VOLITVE'90; SO-
OČENJE KANDIDATOV ZA ČLANE
PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVE-
NIJE; 22.30 EP VIDEO STRANI; 22.35
TV DNEVNIK 3, VREME; 22.55 Retro-
spektiva sodobnega slovenskega fil-
ma: TRUE PRISPEVKI K SLOVENSKI
BLAZNOSTI; 0.30 VIDEO STRANI;
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.50 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV LJUBLJANA- STU-
DIO UUBUANA; 19.00 ALO, ALO,
angleška humoristična nanizanka;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 NEDEUA NA VASI, dokumen-
tarna oddaja; 21.10 MALI KONCERT,
PAVLA URŠIČ-KUNEJ, HARFA; 21.25
43 LET POZNEJE, dokumentarna od-
daja; 22.00 SVET NA ZASLONU; 22.30
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 0.30)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ODDAJA ZA
OTROKE; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM:
LUTKE IZ VSEGA SVETA: GLEDALIŠ-
ČE SENC; GOBE; OGUIK; FRANCIJA
DANES; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOL-
SKI PROGRAM; 12.30 POROČILA;
12.40 PREZRLI STE, POGLEJTE;
13.40 ŠOLSKI PROGRAM: MOJSTRI
GLASBENE DELAVNICE: ČEMBALO;
NEMŠČINA, 19. LEKCIJA; 14.45 PO-
ROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI, ponovi-
tev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 GOVORIMO
O ZDRAVJU, izobraževalna oddaja;
17.50 ODDAJA ZA OTROKE; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE, 1000. oddaja;
18.50 EKOLOGIJA; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 PANORA-
MA, politični magazin; 21.05 KVIZKO-
TEKA; 22.20 TV DNEVNIK 3, 22.40
ŠPORT DANES; 22.45 NOČ Z VAMI,
JACK RAZPARAČ, angleška nadalje-
vanka, 4/4, DRUŽINSKE VEZI, ameri-
ška nanizanka, ZGODBE IZ TEME;
0.50 POROČILA;
14.25 TEST; 14.45 POROČILA; 14.50
TV KOLEDAR: 15.00 VOLITVE 90, po-
novitev; 18.00 ZAGREBŠKA PANORA-
MA; 18.30 REGIONALNI PROGRAM;
20.00 MEDENI MESEC; 21.55 TV MIX;
22.05 TV RAZSTAVA; 22.15 VOLITVE
90: Hrvaška kmečka stranka; 23.15
VOLITVE 90; Reška demokratska zve-
za
13.45 NOGOMET, Nemško prv. (pos-
netek); 15.30 NOGOMET, Špansko
prv. (posnetek); 17.15 SNOVVBOARD
SHOVV (ponovitev); 17.30 SUPERVOL-
LEV - oddaja o odbojki (ponovitev);
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45
V NOVICE, 10.00 V ZNAMENJU KONJ-
SKIH MOČI; 19.25 ODDPRTA MEJA;
19..30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠ-
ČE;   20.30   RAZISKOVALNA   BAZA
- posebna oddaja (ponovitev); 22.00
TV NOVICE; 22.10 -MON-GOL-FI-
ERA« - oddaja o nogometu; 23.10
TENIS: ATP TOUR; 00.10 BASKET
NBA; Los Angeles Lakers - Atlanta
Havvks (ponovitev)
9.00  POROČILA  in  SINHA  MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 98. dela; 9.30 ZEMUA IN UUDJE,
ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30
ARGUMENTI, ponovitev; 12.15 KLUB
ZA SEIONORJE, ponovitev; 13.00 PO-
ROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40
BODENSKO JEZERO V KNJIŽEVNO-
STI; 14.05 RISANKE; 14.20 BATMAN.
V krempljih mačke. 2. del; 14.15 HIŠA
NA EATON PLACEU, Pogrešam; 15.30
Otroški program; 15.35 PERRINE.
V lepi deželi - risana serija po roma-
nu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00
AM, DAM, DES; 16.20 MINI TRAILER,
filmi za otroka; 16.35 GLASBENA DE-
LAVNICA; 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.10 RESNIČNA ZGODBA SPITA
MACPHEEJA, 1/8 del nadaljevanke;
17.35 MINI LEKSIKON; 17.55 MIŠEK
FILIP; 18.00 Ml; 18.30 FALCON
CREST. Umazane zvijače; 19.22 ZNA-
NJE DANES; 19.30 CAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
MUSIKANTENSTADL, večer narodno-
zabavne glasbe, voditelj: Xarl Moik;
21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 Vide-
oteka: NOVI STARI KLOBUKI Z DUNA-
JA, besedila Karla Farkasa, Kurta
Nachmar.na in Huga VVeinerja; 23.00
KRIVNOST SRCA; 0.35 POROČILA;
0.40 ŠPORT; SP V HOKEJU - SKUPI-
NA B, Avstrija - Japonska, iz Lyona;
1.40 POROČILA
16.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Georg Eisler; 16.15 ŠPORT; 17.15
BANGLADEŠ - DEŽELA BENGAL-
CEV. 4.-zadnji del: S skodelico čaja;
18.05 SINHA MOČA - SUŽNJELAST-
NIKOVA HČI, 99. del; 18.30 VVURLIT-
ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE RE-
PORTAŽE; 21.05 SPEKTRUM; 22.00
ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2 - PORO-
ČILA__
Petek,
6, april_
8.35-11.45 IN 15.00-1.40 TELETEKST
RTV LJUBLJANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE NARODNI PARKI:
PAKLENICA; 9.25 NEDEUA NA VASI,
dokumentarna oddaja; 10.05 43 LET
POZNEJE, dokumentarna oddaja;
10.40 P.VVheeler: BLUEBELL, angle-
ška nadaljevanka. 2/8; 11.35 VIDEO
STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25
SVET NA ZASLONU, ponovitev; 15.55
ŽARIŠČE, ponovitev; 16.30 TV DNEV-
NIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 1. KONGRES SVOBODNIH
SINDIKATOV SLOVENIJE; 17.15 P.l.
Čajkovski: TRNJUUČICA, ANGLEŠKI
BALET NA LEDU, ponovitev; 18.15
SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
18.15 F.Puntar: KU-KU: NEKOČ JE,
NEKOČ NI, lutkovna igrica, 6/13; 18.30
RISANKA; 18.35 POLTRONA EX-
PRESS, španska nanizanka, 3/13;
18.45 NORO, NOREJŠE,NORIŠNICA,
norveška igrana serija, 3/13; 19.00 RI-
SANKA; 19.12 TV OKNO; 19.18 DO-
BRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TED-
NA; 20.20 VOLITVE '90 SOOČENJE
PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV;
21.25 TAJNE SLUŽBE, francoska do-
kumentarna serija, 5/6; 22.20 TV
DNEVNIK 3, VREME; 22.40 J. le CAR-
RE: SMILEVJEVI UUDJE, angleška
nadaljevanka, 1/6; 23.35 CIKLUS FIL-
MOV SAMA PECKINPAHA: SLAMNA-
TI PSI, ameriški film; 1.30 VIDEO
STRANI:
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.50 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV LJUBLJANA - STU-
DIO MARIBOR: TELE M; 19.00 VIDE-
OMEH, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV
UUBUANA, prenos iz Cankarjeveoa
doma.  G.Mahler:  SIMFONIJA  ŠT.
7 - PESEM NOČI; 21.25 SKUPŠČIN-
SKA KRONIKA; 21.55 VIDEONOČ
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od-
daja za otroke, 6/8; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM: ZDRAVJE, kontaktna oddaja;
10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM; 12.30 POROČILA; 12.40 PRE-
ZRLI STE, POGLEJTE; 13.25 KVIZKO-
TEKA, ponovitev; 14.45 POROČILA;
14.55 NOČ Z VAMI. ponovitev nočne-
ga programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 ZNANOST; 17.50 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od-
daja za otroke, 6/8; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 MUP-
PET SHOVV; 19.10 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ZAKON V LOS AN-
GELESU, ameriška nanizanka. 19/20;
20.55 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA;
21.40 TV DNEVNIK 3; 22.00 KULTURNI
MAGAZIN, 23.00 ŠPORT DANES;
23.05 NOČ Z VAMI, DINASTIJA, ameri-
ška nadaljevanka SKRIVNOST JACKA
RAZPARAČA, dok.film. 1/2; 1.10 PO-
ROČILA;
15.05 TEST; 15.30 POROČILA; 15.35
TV KOLEDAR; 15.45 IZ SVETA ZNA-
NOSTI; 16.00 VOLITVE 90, ponovitev;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.20 PANORAMA 15, poročila v itali-
janskem jeziku; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ODDAJA TEDNA; 20.45 TV MIX;
21.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.30
MOJSTRI ANIMACIJE; 22.05 CIKLUS
BRITANSKEGA FILMA: PISMO BREŽ-
NJEVU; 23.35 VIDEO NOČ
13.45 »M0N-50L-FIERA« - oddaja
o nogometu (ponovitev); 15.00 BOKS
(ponovitev); 15.45 TENIS: ATP TOUR
(ponovitev); 15.45 JUKE BOX; 16.45
BASKET NBA: Bosto Celtics - Atlanta
Havvks (ponovitev); 18.15 VVREST-
LING SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE;
19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STI-
ČIŠČA; 20.00 NOGOMET, Nemško pr/
nep. prenos; 21.45 TV NOVICE; 21.55
SOTTOCANESTRO - oddaja o košar-
ki; 22.40 TENIS; 00.10 EUROGOLF
9.00 POROČILA in SINHA MOČA:
SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev
99. dela: 9.30 RUŠČINA; 10.00 SKRIV-
NOST SRCA, ponovitev; 12.10 DOMA-
ČA REPORTAŽA, ponovitev; 13.10 Ml,
ponovitev; 13.40 Teleskop: KOKAIN,
ponovitev 1. dela; 14.25 TARZAN
V NEVARNOSTI; (Tarzan and the Mer-
maids - ameriški film, 1948); 15.30
Otroški program; 15.35 JANOŠEVA
URA, Oh, kako lepa je Panama, Popov
in zgodba o gradu - risana serija po
knjigah Janoscha; 16.00 AM, DAM,
DES; 16.20 5 X JAZ IN TI, pregled
programa; 16.30 USPEŠNICE IN NA-
POTKI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10
CURIOSITV SHOVV. zabavna in pouč-
na znanstvena oddaja za otroke; 17.30
MINI KVIZ; 17.55 MIŠEK FILIP; 18.00
Ml; 18.30 FALCON CREST, Bojne čr-
te; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 XY - NEREŠENO, poli-
cija prosi za pomoč; 21.20 LIEBLING
KREUZBERG, Svoboda umetnosti;
22.05 POGLEDI S STRANI; 22.15 TRA-
ILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.45
DVOBOJ   V   MEHIKI,   (A  Gunfight
- ameriški film, 1970); 0.15 XY - NE-
REŠENO, odzivi gledalcev; 0.25 MI-
AMI VICE, Stonova vojna; 1.10 PORO-
ČILA
14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Adolf Frohner, 15.00 ŠPORT; 16.45
HOTEL, Predniki, zadnji del; 17.30
SREČANJE PRI VETERINARJU, ORF
oddaja o živalih v sodelovanju
z VVVVVVF; 18.00 SINHA MOČA - SUŽ-
NJELASTNIKOVA HČI, 10. del; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DIS-
KRETNA DRUŽBA, Zgodovina prosto-
zidarjev; 21.00 MEDIJ, radijske in tele-
vizijske zgodbe; 21.20 NOVOSTI IZ
SVETA FILMA; 21.50 NOVO V KABA-
RETU, program in njihove glave;
22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT;
SP V HOKEJU - SKUPINA B, Avstrija
- Nizozemska, iz Lyona; 22.50 Moj-
strovina: MONTE PYTON'S FLYING
CIRCUS, humoristična serija; 23.25
KOMISARKA; 1.30 POROČILA
38. STRAN - 29. MAREC 1990
JNFORMACi
PRIREDITVE
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko do 14.
aprila ogledate razstavi z naslovom: Svet fizike in slikar-
stva profesorja Miroslava Adlešiča in Literatura s področja
bibliotekarstva.
Vsako prvo sredo v mesecu pa vas iz knjižnice Edvarda
Kardelja na Muzejskem trgu 1 a vabijo, da jih obiščete med
12. in 18. uro v čitalnici študijskega oddelka, kjer vam
nudijo rabljene knjige po simbohčnih cenah in celo za-
stonj.
V Kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 31. marca ob
20. uri letni koncert moškega pevskega zbora KUD France
Prešeren iz Vojnika.
V Pionirskem domu Cvetke Jerin v Ulici 29. novembra
24, se danes v četrtek, 29. marca začenja 20. zaključno
srečanje slovenskih lutkarjev. Predstave bodo danes,
v četrtek ob 9.30, 11.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 21.30 uri, jutri
v petek ob 11.30 15.00 in 17.00 uri, soboto ob 10.00,12.00 in
15.00 uri v Pionirskem domu Cvetke Jerin; v petek, 30.
marca ob 9.30 v Kulturnem domu v Vojniku, ob 18. uri
v Mladinskem kulturnem centru KLjUB in ob 20. uri
v Restavraciji »Pri Mostu«; v soboto, 31. marca ob 16. uri
pa bodo po zadnji predstavi potekali še pogovori o pred-
stavah.
V razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina
bodo v ponedeljek, 2. aprila odprli razstavo likovnih del
Andreja Kosiča. Otvoritev bo ob 19.30 uri, v kulturnem
programu ob otvoritvi pa bo nastopil tudi ženski pevski
zbor dravilišča Rogaška Slatina, pod vodstvom Tatjane
Šolman. Razstava bo na ogled do 4. maja.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini pa bo nocoj,
v četrtek 29. marca ob 20. uri večer jugoslovanske folklore
KUD Študent iz Maribora.
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu razstavlja
svoje stripe - risbe Samo Kra^. Razstavo si lahko ogledate
do sobote, 31. marca.
V kinu Union v Celju bo jutri, v petek, 30. marca ob
19.30 uri otvoritveni koncert Slovenskih glasbenih dnevov
1990. S tem se bo najboljši jugoslovanski jazz orkester
prvič predstavil s samostojnim koncertom v Celju.
V Likovnem salonu v Celju si do sobote, 31. marca še
vedno lahko ogledate reizstavo slikarskih del akadem-
skega slikarja Ratimirja Pušelje.
V Slovenskem ljudskem gledališču pa vam ponujajo
v tem tednu ogled naslednjih predstav: jutri v petek, 30.
marca ob 15.30 bodo za 1. šolski abonma izvedli predstavo
Štefana Zweiga VOLPONE. Jutri v soboto, 31. marca pa
bodo z delom Joeja Ortona PLEN, ki ga je režiral Franci
Križaj, gostovali v Izoli.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 29 dečkov in
28 dekhc.
Laško
Rodil se je 1 deček.
Celje
Zakonsko zvezo so sklenili
3 pari, od teh: Jožef POVALC
in Terezija TRATNIK ter Sreč-
ko SALOMON In Suzana
OGRAJENŠEK, vsi iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se trije pari.
Žalec
Zakonsko zvezo so sklenili:
Martin JERMAN iz Knezdola
in Marija POVALEJ iz Celja,
Darko KRANJEC iz Dolenje
vasi in Cvetka KNEZ iz Laziš,
ter Matjaž PEČNIK iz Žalca in
Rima QURAISH iz Žalca.
Titovo Velenje
Poročili so se: Bojan LAJ-
LAR in Vlasta GORŠEK, ter
Franc KARLIČ in Irena KRA-
MER, vsi iz Titovega Velenja.
Laško
 Poročila sta se dva para, od
teh: Tomaž LEVIČAK in Mar-
jeta KAČIČ.
Celje
Umrli so: Kari RUDOLF, 78
let iz Zidanega Mosta, Adolf
LAMUT, 59 let iz Šmarjete Ni-
na PEER, 81 let iz Celja, Alojzij
TURJAK, 88 let iz Celja, Jože
KNEZ, 24 let iz Titovega Vele-
nja, Emil SKERLOVNIK. 28
let iz Pristave, Alfonz VERVE-
GA, 62 let iz Brežic, Julijana
SELČAN, 82 let iz Trnovelj pri
Socki, Marija LIPEC, 78 let iz
NJIVIC. Marta KOZOLE, 41
let iz Celja, Marija KELHAR,
71 let iz Celja, Alojz ZABOV-
NIK, 76 let iz Zabukovice.
Franc HREN 82 let iz Kokarij,
Darja KOVAČ, 19 let iz Dobra-
ve pri Konjicah, Friderik
VOVK, 79 let iz Žalca, Ivan
NOVAK, 80 let iz Hotemeža,
Marija GOLOB, 78 let iz Žalca,
Ivan Runovc, 63 let iz Trnovelj,
Ljudmila HLASTAN, 58 let iz
Slovenske Bistrice, Milan
KUZMAN, 55 let iz Trnovelj,
Janez GORIŠEK, 61 let iz Ogo-
revca, Edvard GRUBER, 71 let
iz Celja, Marija LESJAK, 61 let
iz Prekorij, Avgust DERŽEK,
70 let iz Celja, Roman PAL-
HARTINGER, 42 let iz Celja in
Ivan GROSEK, 85 let iz Botrič-
nice.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Konrad ČOKLC,
56 let iz Šentjurja, Juljana PO-
TOČNIK, 82 let iz Dobja, Miha-
el DROBNE, 80 let iz Podvina,
Maksimiljan MOHAR, 56 let iz
Dobovca, Franc PILKO, 62 let
iz Hrastja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Karol BERNARD,
83 let iz Rogaške Slatine, Mari-
ja HOČEVAR, 84 let iz Štor,
Paula LESKOŠEK, 66 let iz
Celja, Marija JAZBINŠEK, 81
let iz Lesičnega in Ana DOBL-
ŠEK, 67 let iz Mestinja.
Laško
Umrli so: Olga ZALOKAR,
76 let iz Mrzlega polja, Matilda
ČANŽEK, 92 let iz Rimskih to-
plic in Cecilija OBREZ, 89 let
iz Velikih Grahoš.
Žalec
Umrli so: Amalija JELEN,
83 let iz Galicije, Rozalija PA-
VLIC, 86 let iz Podsmrečja Jo-
žef RAZBORŠEK, 62 let iz
Prebolda, Kari ŠUPERGER,
79 let iz Hramš, Rozalija ŠI-
MULAK, 92 let iz Žalca, Fran-
čiška REBOV, 88 let iz Arje
vasi in Elizabeta MARKO 92
let iz Črnega vrha.
GREMO V KINO
KINO UNION
do   29.   3.:   KICKBOXER
- ameriški film
do 29. 3.: ZAPOSLENO DE-
KLE - ameriški film
29.   3.:   NEVARNE   IGRE
- ameriški film
od 30. 3.: SMRTONOSNO
OROŽJE - ameriški film
KINO UNION
do 31. 3.: PET OŽIGOSANIH
- ameriški film
od 2. 4.: GREMLINl - ameri-
ški film
KINO METROPOL
do 29. 3.: KRVOSESI - jugo-
slovanski film
do 29. 3.: MOJA LEPA ŠO-
FERKA - ameriški film
do 30. 3. do 2. 4.: DISCO MA-
FIJA - ameriški film
od 30. 3. do 2. 4.: SEKS NA
DELOVNEM MESTU - ame-
riški film
od 3. 4.: DVA VRAGA IZ
CHICAGA - ameriški film
od 3. 4.: ZVEZDA PORNO
FILMA - ameriški film
matineja
-31.3.: SUPERNINJA- hong-
kongški film
KINO DOM
do 29. 3.: VESOLJSKI VAM-
PIRJI - ameriški film
od 30. 3. do 2. 4.: ZADNJI
ZMAJ - ameriški film
od   3.   4.:   SUPERNINJA
- hong-kongški film
od 30. 3. do 2. 4.: UPORNIK
IZ MOJE ŠOLE - ameriški
film
KINO UNIOR ZREČE
29. 3.: DOVOLJENJE ZA
UBIJANJE - ameriški film
30. in 31. 3.: MISIJON - ame-
riški film
1. 4.: KAKŠEN OČE, TAK-
ŠEN SIN - jugoslovanski
film
KINO DOM MOZIRJE
29. 3.: OPERACIJA ŠIM-
PANZ - ameriški film
31. 3. in 1. 4.: ZMAJI ZA
VEČNO - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE   ^
31. 3. in 1. 4.: KRVOLOČNE
PTICE - ameriški film
4. 4.: BEGUNCA V PASTI
- francoski film
KINO LJUBNO
29. 3.: KRISTUS IZ NAZA-
RETA I. del - ameriški film
30. 3.: KRISTUS IZ NAZA-
RETA II. del - ameriški film
31. 3. in 1. 4.: KRISTUS IZ
NAZARETA I. in II. del
- ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
29. in 30. 3.: VELIK (BIG)
- ameriški film
31. 3. in 1. 4.: DOVOLJENJE
ZA UBIJANJE - ameriški
film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
29. 3.: JEZUS IZ NAZARE-
TA - ameriški film
30. 3.:    MOONWALKER
- ameriški film
31. 3.: PRESIDIO - ameriški
film
Nočni kino
30. in 31. 3.: BORDEL - ame-
riški film
KINO ŽALEC
29. 3.: KOBILICA - ameriški
film
KINO PREBOLD
29. 3.: ZBIRNI CENTER-ju-
goslovanski film
30. 3.: MLADI VOLKO-
DLAK - ameriški film
1. 4.: BARBARI - ameriški
film
KINO POLZELA
29. 3.: MLADI VOLKO-
DLAK - ameriški film
31. 3.: ZBIRNI CENTER - ju-
goslovanski film
1. 4.: KOBILICA - ameriški
film
KINO LIBOJE
31. 3.: MLADI VOLKO-
DLAK - ameriški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
31. 3. in 1. 4.: KOMANDOS
- ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
29. 3. in 1. 4.: KARATE KID
III. del - ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
29. 3. in 2. 4.: DRAGULJ
Z NILA - ameriški film
od 30. 3. do 1. 4.: DOVOLJE-
NJE ZA UBIJANJE - ameri-
ški film
3.4. in 4.4.: NAD ZAKONOM
- ameriški film
29. 3. in 4. 4.: ROSEMARIE
- ameriški film
od 30. 3. do 2. 4.: BOJEVITI
BIKINI - ameriški film
KINO DOM KULTURE
31. 3.: DOVOLJENJE ZA
UBIJANJE - ameriški film
1. 4.: TARZAN IN SIRENE
- ameriški film
2. 4.: ZAPOSLENO DEKLE
- ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
31. 3.: TARZAN IN SIRENE
- ameriški film
31. 3.: ROSEMARIE - ameri-
ški film
1. 4.:   NAD   ZAKONOM
- ameriški film
2. 4.:   DOVOLJENJE  ZA
UBIJANJE - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
30. 3.:  INDIANA  JONES
- ZADNJI KRIŽARSKI PO-
HOD - ameriški film
1. 4.: TARZAN IN SIRENE
- ameriški film
1. 4.: ROSEMARIE - ameri-
ški film
3. 4.: ZAPOSLENO DEKLE
- ameriški film i
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na samopostrežna trgovina Sa-
vica od 7.30 do 19. ure. Ob ne-
deljah pa so dežurne: prodajal-
na Stručka od 7. do 11. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Laško
V Laškem in Rimskih Toph-
cah so Merxove trgovine z živi-
li odprte ob sobotah do 14. ure,
trgovina na Otoku pa je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure. V Radečah je Mer-
xova Blagovnica odprta ob so-
botah od 7. do 15. ure, ostale
trgovine z živili pa so odprte
samo do 12. ure. Tako je tudi
v Zidanem mostu. Ob nedeljah
so vse trgovine z živili v La-
škem in Radečah zaprte. V La-
škem sta ob sobotah odprta še
zasebni diskont Komi do 17.
ure in trgovina Ježek v samem
centru do 16. ure. Ob nedeljah
je diskont Komi v Rečici odprt
od 7.30 do 12. ure.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od-
prta poslovalnica Gorica.
Slovenske Konjice
Trgovine. Market, Samopo-
strežba in Živila v Slovenskih
Konjicah, so ob sobotah odpr-
te do 15. ure, ob nedeljah pa bo
od 8. do 11. ure dežurna izme-
nično vsak mesec ena od teh
trgovin.
V Zrečah je ob sobotah sa-
mopostrežba Zreče odprta do
15. ure, ob nedeljah pa od 7.30
do 10.30 ure.
Žalec
V Žalcu so odprte trgovine
Savinjskega magazina Žalec in
sicer ob sobotah od 7. do 16.
ure: blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovce, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela ter samopostrežna
Vransko. Ob nedeljah pa je od-
prt diskont Cankarjeva od 8.
do II. ure in diskont Šempeter
od 8. do 12. ure.
Šentjur pri Celju
V občini Šentjur so trgovine
z živih ob sobotah odprte le do
12. ure. Le trgovina Kmetijske-
■ ga kombinata Šentjur je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 15. ure popoldan.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta trgovina Jelša - prehrana,
vseiko drugo nedeljo pa od 7.30
do 10.30 ure.
Ob nedeljah so odprte še tr-
govine: Oskrba Šmarje od 7.30
do 10.30, Market Jelša od 7. do
11. ure. Prehrana od 7. do 11.
ure. Turist Rogaška Slatina od
7. do II. ure. Mesnica Kozje od
7.30 do 10. ure, Merkur Bist,
ob Soth od 8. do 11. ure,
ska vas od 8. do 12. urg
Ratanska vas od 7.30 do n
ure.
Mozirje
Blagovnica Mozirje je ob
botah odprta do 14. ure.
ELEKTRO Celle
Dežurno službo imajo
ganizirano vsak dan, telef,
ska številka, kamor jih lat
pokhčete, pa je 25-841   .
Trgovinica NINA      ,
Zidanškova 3 - Friderikov Atrij -m
Nova spomladanska kolekcija
oblačil po zelo ugodni ceni
Velika razprodaja puloverjev
če hočete biti lepo oblečeni, pridite
v NINO.
Hranilno kreditna služba
AGRINA ŽALEC
Potrjuje vaše zaupanje
z ugodnimi obrestnimi merami:
- vloge na vpogled 20% letna obrestna mera,
z mesečnim pripisom
- vezave nad 3 mesece 23% letna obrestna
mera z mesečnim pripisom
- vezave nad 6 mesecev 25% letna obrestna
mera z mesečnim pripisom
Obrestne mere veljajo v mesecu marcu.
VARČEVALCI DOBRI GOSPODARJI,
VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU!
CENA MALIH OGLASOV
- do 10 besed 70 din
- vsaka nadaljnja beseda 10 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo
mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da
ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure,
objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan
po telefonu 24-402.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro,
v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati
pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in
navedbo šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto.

29. MAREC 1990 - STRAN 37i
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene,
mame in stare mame
MARIJE
LESJAK
iz Prekorij 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih in izreče-
no ustno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni
zadnji poti. Še posebej hvala gospodu župniku za opravljen,
pogrebni obred, govorniku Mirku Jamnikarju za poslovilne
besede, pevcem za zapete žalostinke ob odprtem grobu ter
sosedu Mirku Zabretu za nesebično pomoč v težkih tre-
nutkih.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Stane, sin Stane, hčerke Nada, Sonja in
Tatjana ter vnukinja Suzana.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
sina in brata
ROMANA
PALHARTINGERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sode-
lavcem, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovah,
nam pomagali ter ga v tako velikem številu pospremiU na
njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se Carinarnici Celje za nudeno pomoč ter
nepozaben govor govorniku, KS Savinja za poslovilne bese-
de, g. župniku za opravljen obred. Zlatarni Celje za nese-
bično pomoč, medicinskemu osebju Internega oddelka ZCC
ter osnovni šoli I. celjske čete za darovano cvetje in tako
številno udeležbo.
Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino.
V globoki žalosti žena Marjana, sinova Uroš in Rok, mama
in sestri z družinama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in
nepozabne
MARIJE
OFENTAVŠEK
rojene ŠABEC
Se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki so soču-
stvovali z nami v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvejte
'n ostalo, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na zadnji
»^nsrčna hvala zdravniškemu osebju, pevcem iz Ljubečne,
duhovnikom za lepo opravljen obred in govorniku za poslo-
vilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
EDIJA CVEKA
iz Stenskega v Rimskih Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki ste mu izkazali zadnje spoštovanje, mu darova-
li cvetje in ga pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti.
Hvala KS Rimske Toplice, še posebej predsedniku tov.
A. Mlakarju, pevskemu zboru, kolektivu OŠ Slavko Šlan-
der Celje, govorniku in duhovniku.
Hvala vsem, ki sle ga imeli radi in ga boste ohranili v le-
pem spominu.
Žalujoči oče Edi, mama Štefka, sestra Marjana z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, moža,
očeta, tasta in dedka
MILANA
KRIZMANA
iz Tmovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za izrečen., sožalja, darovano cvetje in
svete maše ter vsem, ki sta ga pospremili v tako vehkem
številu na njegovi zadnji poti.
Posebej hvala DO^ Jutranka iz Sevnice, GD Trnovlje, KS
Trnovlje in DO Žična za poslovilne besede ob odprtem
grobu.
Hvala duhovniku za opravljen obred.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube žene, mamice in babice
JOŽICE SIRK
se zahvaljujemo osebju Internega A oddelka celjske bolniš-
nice za vso skrb in ne^o v času bolezni, posebej še primarij
dr. Drnovšku in dr. Siferjevi, ter osebju celjskega Doma
upokojencev.
Za duhovno tolažbo se zahvaljujemo g. Rateju in opatu
g. Kolšku za opravljen obred.
Vsem prijateljem in znancem se zahvaljujemo za obiske
v času bolezni in za izraze sožalja, cvetje in spremljanje na
zadnji poti.
Žalujoči:
mož France in otroci Alenka, Marta in Tone z družinami;
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega, moža, očeta
in brata
IVANA
GORIŠKA
iz Ogorevca, Štore
se iskreno zahvaljujemo podjetjema KOMUNALA CELJE
in MESNINE CELJE ter sosedom za takojšnjo nesebično
pomoč, kakor tudi duhovnikoma za vestno opravljen obred.
Posebno zahvalo izrekamo tudi vsem sorodnikom, prijate-
ljem in znancem, ki so ga v tako vehkem številu pospremili
na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa
izrekali sožalje. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
žena Angela, hčerki Brigita in Marjana z družino
Le srce in duša ve,
kako boli, ko več te ni.
SPOMIN
na
SREČKA
POLAKA
1963-1989
28. marca mineva leto dni žalosti, odkar te ni več med
nami. Vsem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina z mi-
slijo, iskrena hvala.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
EDIJA
GRUBERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem
darovalcem vencev in šopkov rož, ter za izrečena sožalja.
Posebna zahvala dr. Petru Lipovšku in patronažnim sestram
ZC Celje ter govorniku Stanetu Krivcu za poslovilne be-
sede.
Žalujoči:
žena Jožica in sinovi Roman, Marjan ter Milan
z družinami.
ZAHVALA
Dva meseca potem, ko je izgubila moža, je klonila tudi
sama, naša ljuba mama, babica in prababica
MARIJA
GRAČNER
iz Dobja pri Planini
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo
pot, ji darovali cvetje in nam v žalostnih trenutkih stali ob
strani. Za vse nas bodo leta, ko smo živeli z njo in z njenim
Adolfom, zapisana v najlepšem spominu.
Hči Jožica z družino
V S P O MT N
Zaprla so se groba vrata. Za tabo so ostali sledovi stopinj
v slovenskih gorah, odmevi glasu med ulicami ljubljenega
Celja, sence živahnih gibov v gaberski telovadnici
PAVLA
LESKOŠEK
Na naših skupnih poteh nas bo spremljal topel spomin nate.
Tvoje prijateljice iz telovadnice.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik j
dežuren v sprejernni pisarni. V zdravstvenih domovih v Celju,
Šentjurju. Žalcu. Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kozje. Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne, v Slovenskih Konjicah. Titovem Velenju in Laškem pa
zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511. Slovenske Konjice:
751-522. Šmarje: 821-021. Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711-
138, Rogatec; 826-016, Kozje: 770-010. Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Soth: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 in Laško: 731-
233.
38. STRAN - 29. MAREC 1990
MALI O
PRODAM
motorna vozila
126 PGL, letnik 1988, prodam. Te-
lefon 34-178.
Z 101 GTL 55, letnik 84, prodam.
Telefon 36-955.
ZASTAVO 1,1 GX, letnik 87, cena
6200 DEM v din. protivrednosti,
ugodno prodam. Branko Hab-
jan. Črni vrh 25, Tabor.
Z 101 GTL, letnik 86/87, kot nova,
prodam. Kosrin, Milčiskega 5,
Celje.
SIMCA crysler, dobro ohranjen,
v nevoznem stanju, ugodno pro-
dam. Telefon 24-949, doma in
856-381/210, služba.
GOLF JXB, star 3 mesece, dodat,
opremljen, cena 23.000 DEM
din. protivrednosti, prodam. Te-
lefon 27-503.
ZASTAVO 101 LUX, letnik 79, od-
lično ohranjen, reg. do novem-
bra 90, ugodno prodam. Klicati
po 12. uri na telefon 32-984.
FIAT 750, letnik 1981, reg. do feb.
1991, prodam. Inf. na teL 731-
523, do 14. ure.
PEUGEOT 309, letnik 87, garaži-
ran, prodam. Inf. na tel. 831-933,
popoldan.
126 PGL,september 88, ugodno
prodam. Telefon 701-844, po 19.
uri.
LAD0 1200 karavan, letnik 73, pro-
dam. Telefon 36-922.
VISO 11 RE, letnik 85, prodam. Te-
lefon 712-323.
LADO samaro, letnik 10/87, prevo-
ženih 22.000 km, prodam. Tele-
fon 32-577, zvečer.
TOMOS APN 6, letnik 87, leto dni
nevozen, cena 10.000,00 din,
prodam. Darjan Roje, Ljubljan-
ska 23, Celje.
KAVASAKI 125 kros, star dve leti,
ugodno prodam. Telefon (063)
882-135.
ŠKODO 105, letnik 1977, zelo do-
bro ohranjeno, reg. do oktobra
1990, prodam za 2300 DEM v di-
narski protivrednosti. Slavko,
Pečovje 16, 63220 Štore.
RABATA, reg. do 9/90, prodam za
10.000,00 din ali menjam za nov
barvni televizor. Bojan Blazin-
iek, Socka 55 a, 63203 Strmec.
BRANCE MIRAN
- edini pooblaščeni servis na
našem območju za vozila WW,
Audi, TAS, Opel IDA.
- servisna in remontna
popravila
- kleparska dela
- montaža in centriranje gum
- zaščita vozil
NOVO
- generalna popravila upli-
njačev
- prodaja rabljenih in novih
vozil ter rezervnih delov
Servis in prodaja vozil
BRANCE, Laško. <T 731-282.
MOTOR tomos kolibri, nov, ugod-
no prodam. Telefon (063) 713-
211/364, Šlandrov trg 43, 63310
Žalec.
JAWO 350, letnik 83, ugodno pro-
dam. Telefon 34-391, int. 25-226.
AVTO Toyota celica, letnik 77, reg.
do maja, prodam. Inf. na telefon
(063) 811-011, dopoldan.
TOMOS avtomatik zelo ugodno
prodam. Telefon 39-304, po-
poldan.
MERCEDES 508 D, letnik 80, za
B kategorijo, prodam. Franc Ro-
ikar, Matke 82, Prebold.
MOTORNO kolo BT 50 prodam.
Sandi Virant, Gorica/Slivnici 41.
KOMBI 850, letnik 83, ugodno pro-
dam. Interesenti naj se oglasijo
pri Jelki Pesjak, Ložnica 47 a,
Žalec.
OSEBNI avtomobil jugo 55 AX, let-
nik 1988, prodam. Inf. na tel. 27-
115.
FORD escort 1,6 L, letnik 1981, pr-
va reg. 1986, reg. do 16. 1. 91,
prva barva, odlično ohranjen,
prodam. Inf. na telefon 28-327.
BMW 524 TD, 3.5 let, dodatno
opremljen, odlično ohranjen,
prodam. Grešak, Zg. Rečica 89,
Laško, telefon (063) 731-083.
VESPO P 200 E, letnik 86, bela,
z dodat, opremo, prodam. Tele-
fon 711-935.
JUGO koral 45, letnik 88/11,
12.000 km, ugodno prodam. Te-
lefon (063) 24-034.
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam.
Cena po dogovoru. Renato Ša-
fran, Migojnice 32 b. Griže.
AVTO lado kombi 1200, letnik 85 in
avto ford 15 M, letnik 68, pro-
dam. Inf. od 6. do 14. na telefon
34-511/99.
JUGO 45, letnik 83, reg. do sept.
91, prodam. Telefon 33-112/43-
01, škorjanc.
MZ 250, letnik 88, zelo ugodno pro-
dam. Franc Hohkraut, Male Gra-
hovše 1, 63270 Laško.
ZASTAVO 128, letnik 1986, pro-
dam. Informacije popoldan na
telefon 35-940.
VW kombi, letnik 74/82, odlično
ohranjen, devet sedežev,
1000 kg, prodam. Telefon 713-
805.
OSEBNI avto škoda, letnik 1981,
cena 2100 DEM v dinarski proti-
vrednosti, prodam. Mirko Orter,
Matke 24, Prebold.
TOMOS avtomatik, popolnoma
nov, prodam 20% ceneje. Tele-
fon 857-286.
VESPO PX 200 E prodam. Telefon
712-866.
Z 101, 1,1 GX, letnik 1988,
16 000 km, garažiran, prodam.
Telefon 36-846.
ZASTAVA 101, neregistriran,
ugodno prodam za rezervne de-
le. Slavko Tam&e, Zabukovica,
telefon 714-733.
CTX 80, ie z garancijo, ugodno
prodam. Anica Ojsteršek, Strm-
ca 104, Laško.
Z 128, letnik 1988 in Z 750, letnik
1985, prodam. Telefon 741-811/
223.
LADO samaro, letnik 1987, prevo-
ženih 15 000 km, prodam. Tele-
fon 36-946.
ZASTAVO 101. letnik 81, prodam
ali menjam za 126 P ali diano 6.
Žuraj, Bodrež 7.
ZASTAVO 101 L prodam ali me-
njam za 126 P. Kačič, Gornja
vas 21.
OPEL kadet 1,6 D, letnik 84, pro-
dam. Telefon 741-562.
AVTO lada karavan, letnik 1986,
prodam. Telefon 29-997, po-
poldan.
Z 101, letnik 1986, prevoženih
41 000 km, garažiran, prodam.
Cena 45 000,00 din. Telefon
(063) 741-813.
ZASTAVO 750, neregistrirano.
Wartburg turist, letnik 82, regi-
striran do feb. 91 m VW 1600 TL
letnik 70, prodam. Slavko Pre-
voinik. Orla vas 30, p. Bra-
slovče.
GOLF, letnik 1979, garažiran, pro-
dam. Debenjak, Trg Svobode 71
I.
Z 750, odlično ohranjen, garažiran,
prodam. Informacije popoldan
na telefon (063) 711-001.
TAM 2001, prekucnik, generalno
obnovljen, prodam. Franc Lah,
Pečica n.h.. Podplat.
R 4, letnik 79, ugodno prodam.
Darko Mlakar, Polzela 205, za
Garantom.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 86/9,
prodam. Telefon 25-906.
R 18, letnik 85, 5 brzin, prodam.
Telefon 34-774, popoldan.
GOLF DIESEL, letnik 83, z malo
okvaro na motorju, cena 45.000
din. Golf diesel, letnik 85 in
Yugo 55, letnik 88, prodam. Sta-
ne Plahuta, Dobje 18a, 63224
Dobje, telefon 783-190.
Z 101 scala 55, star 16 mesecev,
rdeč, prodam. Telefon 29-518.
OPEL KADET C tip, letnik 78,
ugodno prodam. Ogled popol-
dan. Jože Medved, Brstovnica
11, Rimske Toplice.
126 P, letnik 1984, prodam. Milan
Frece, Trnovlje 124, Gaje.
AVTOMATIK s smerokazi, nov,
prodam po ugodni ceni. Naslov:
Teharska 100.
BT 50, maj 88, malo vožen, ugodno
prodam. Telefon 701-017.
Z 101, obnovljeno, z opravljenim
tehničnim pregledom, prodam
za 14.000 din. Informacije tele-
fon 763-170.
R TL 4, letnik 77, prodam. Telefon
32-840.
Kadet, C tip, letnik 77 in Fiat 126 P,
letnik 80, ugodno prodam. Tele-
fon 742-386, popoldan.
ALFA ROMEO 33 1.5, oktober 85,
reg. do oktobra 1990 z dodatno
opremo, prodam za 16.000 DEM
dinarske protivrednosti. Telefon
713-320.
LADO NIVO, letnik oktober 88, iz-
redno ugodno prodam. Telefon
35-931.
posest
v GAZICAH, Cerklje ob Krki, pro-
dam vikend (7 x 6), podkleten,
elektrika, voda, dostop z avtom,
parcela 28 a, vinograd 8 a, gozd.
Informacije Ernest Marinček,
Cerklje 5.
VIKEND parcelo nad Vranskim,
sončna lega, ugodno prodam.
Telefon (061) 738-564.
PARCELO za vikend, 90 arov,
v okolici Grobelnega pri Celju,
cena 80 000,00 din, prodam. Inf.
na telefon 701-500/344.
MAJHNO kmetijo v Brezah pri Ce-
lju, primerno za vikend, ugodno
prodam. Telefon (0601) 61-226.
ZEMLJIŠČE, manjše, z objektom,
zgrajenim do prve plošče, v bli-
žini Dramelj, prodam. Telefon
772-051 ali 776-962.
NOVO hišo 100 m' 8tan.4>ovršine,
1700 m' zemlje, vrt, lepa sončna
okolica, bližina Rožne doline in
jezera, cena 160.000 DEM v di-
narski protivrednosti, možna
manjša obrt, prodam. Ponudbe
pod PRIJETNO, na NT Celje.
GRADBENO parcelo, 604 m^
v Vrbju pri Žalcu, prodam. Tele-
fon dopoldan 854-369, po 20. uri
pa 858-863.
OBNOVUENO hišico, 45 arov
zemlje, izredno lepa lega
v Krančah pri Šentjurju, pro-
dam. Telefon (063) 31-758, po
19. uri.
PARCELO, 13 arov, na lepi sončni
legi, možna nadomestna grad-
nja, prodam. Buče, 781-090.
VEČ PARCEL za vikend, blizu
smučišča Gozdnik, prodam. Ig-
nac Pražnikar, Pongrac 138,
Griže.
TRAVNIK 56 arov v Trnovljah, pro-
dam. Telefon (063) 35-927.
ZAZIDALNO parcelo v Petrovčah,
velikost 850 m^ prodam. Inf. na
telefon 776-822, med 10. in 12
uro.
ZAZIDLJIVO parcelo in gospodar-
sko poslopje v središču Vojnika,
prodam. Čufarjeva 5, Vojnik.
VIKEND parcelo prodam. Martin
Pospeh, Strmca 105, Laško.
Stanovanja
ETAŽNO 3 sobno stanovanje v Ce-
lju, prodam. Kličite popoldan na
telefon 24-023, oH 16. do 20. ure.
NOVO stanovanje, 76 m^ v Žalcu,
prodam ali zamenjam za mani-
je. Šifra: BLOK.
gradbeni material
OPEKO - modul, 500 kom, prodam
35% ceneje. Škorjanc, Breg 26,
Celje.
SALONITKE, rjave barve,
100 X 125, 150 kom, prodam.
Telefon 39-161.
SUHE smrekove in borove plohe,
nekaj desk ter raznovrstnega tr-
dega lesa, skupaj cca 1.5 m^, po
ugodni ceni prodam. Telefon
(063) 35-687.
Stroji
MOTORNO škropilnico sola pro-
dam. Telefon (062) 815-096.
KOSILNICO Gorenje, novo, pro-
dam 10% ceneje. Telefon 745-
294.
TAM T 12 - 125, letnik 10/79 kiper,
prodam. V račun vzamem kme-
tijske stroje. Janko Ahačič,
Gubno 16, Lesično.
TRAKTOR deutz 4006, nemški,
s kabino, kompresorjem, prevože-
nih 1600 ur, ugodno prodam.
Franc Fiiej, Dremlje 250.
KOSO na en nož, za traktor, pro-
dam. Darko PangerI, Šmiklavž
30, Škofja vas.
VILIČARJA 1.5 t-dieset, ugodno
prodam. Telefon (063) 741-016,
popoldan.
TRAKTOR IMT 533, 1800 delovnih
ur, ugodno prodam. Marko Bož-
nik, Socka 25.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523,
star dve leti, prodam. Franc
Škorjanec, Nezbiše 21, Pristava
pri Mestinju.
TRAKTOR Ursus 336, 60 KM, pro-
dam ali zamenjam za univerzal,
pogon na vsa štiri kolesa. Jure
Klinar, Podgorica 13, Sevnica,
telefon (0608) 82-889.
SAMONAKLADALKO SIP prodam.
Franc Kosaber, Luterje 30, Po-
nikva.
MUTO Gorenje prodam. Telefon
744-174.
TRAKTOR Same delfino 35, obra-
čalnik SIP 220, BČS kosilnico
127, dvobrazdni plug, vse zelo
ohranjeno, prodam. Brunšek,
Proseniško 7, Štore. Telefon
742-348.
TRAKTOR Torpedo 62, možno
obročno odplačevanje ali me-
njava za osebni avto, ugodno
prodam. Telefon (063) 711-075
ali 714-494, od 16. ure dalje.
TRAKTOR IMT 539, s kabino in
kompresorjem (nov traktor),
ugodno prodam. Jože Arzen-
šek, Krivica 54, Prevorje.
ŠIVALNI stroj Višnja z ohišjem,
malo rabljen, prodam. Telefon
821-259.
TROSILEC kiper, nov, za hlevski
gnoj, Tehnostroj TG 42, prodam.
Tel. 721-499.
TRAKTOR Pasgualli, 21 KM, pro-
dam. Anton Gaber, Lipa 34,
Frankolovo.
TRAKTOR TV 523, star 2 leti, cena
ugodna, prodam. Ida Pačnik,
Stražica 16, Frankolovo.
akustični aparati
- glasbila
NOV VHS Gorenje ugodno pro-
dam. Srečko Mastnak, Proseni-
ško 15a, Šentjur.
STAREJŠI BTV Gorenje prodam
za 1800 din. Telefon 37-797.
ČB televizor Gorenje, ekran
64 cm, dobro ohranjen, prodam.
Telefon 25-564.
VIDEOREKORDER, japonski,
ugodno prodam. Telefon 776-
803.
VIDEORcKORDER VHS Goldstar
GHV 12 45 P prodam. Rabljen 15
mesecev, cena 4300,00 din. In-
formacije popoldne 776-856.
VIDEOREKORDER Hitachi pro-
dam. Tel. pop. 24-460.
oprema
ŠTEDILNIK 2-1-2 ugodno prodam.
Informacije na telefon 53-321,
popoldan.
KUHINJSKO mizo, okroglo, šest
stolov, prodam. Telefon 811-
824, dopoldan (Marta Natlačen)
tel. 812-250.
CENTRALNO peč ferotherm, rab-
ljeno 5 let, prodam. Telefon 701-
793.
KUHINJSKO pomivalno korito,
predalnik ter posteljo s preda-
lom (ležišče) in dva jogi vložka,
poceni prodam. Telefon 34-511/
42, Urankar.
NOVO kuhinjo s štedilnikom in
hladilnikom, zelo ugodno pro-
dam. Telefon 21-611, do 14. ure.
POSTELJO 190 X 90, ugodno pro-
dam. Telefon 34-790, popoldan.
SPALNICO, dobro ohranjeno, pro-
dam. Informacije po telefonu
33-873.
STADLER peč 40 KW, novo, z boj-
lerjem in oljnim grelcem, pro-
dam s popustom. Informacije od
nedelje 714-467.
Hotel Evropa Celje
oddaja več
poslovnih prostorov
primernih za
pisarne.
Uprava hotel
TRIDELNO predsobno om
200 X 225 prodam. Telefon
505.
KUHINJO MARLES-orhideja, 4
z belo tehniko, poceni prod
Telefon 776-441, zvečer.
KUHINJSKE elemente, doli
2,5 m, zgornje in spodnje, |
dam. Inf. tel. 35-910.
Športni rekviziti
KOLO BMX, opremljeno, ugo
prodam. Informaciie na tele
33-453, popoldan.
JADRNICO ELAN S 375 s prikd
in dodatno opremo, pocen|
dam. Možnost nakupa na I
ke. Cirkulan, 29-021.        '
Živali
NOVOFURLANDKO, staro 4. i
sece, odlični starši, prodam,
lefon (061) 340-683, Angela
PUJSKE, stare 7 tednov, proda
Ana Ploštajner, Črnolica
Šentjur.
KRAVE, breje, dobre molznice,
izbiri, prodam. Ivan Puncer,^
je 44, Žalec.
VEČ KOZ 8 kozliči, od 140%
2600 din, prodam. Telefon 7
759, 711-571.
TELICO simantAlko, brejo v dl
tem mesecu, prodam. Frit
Paušer, Keršova 6, Vojnik.
KOBILO, staro 9 let, za opravlj«
kmet. del, prodam. Vili Klad«
Založe 17, Polzela.
MLADE psičke prodam. Kra^
Laška vas 25 a. Štore.
KRAVI simentalki, breji 3. in 4.1
sece, vozni, težki 550 kg, t
dam. Ida Pačnik, Stražica)
Frankolovo.
JARKICE, rjave in grahaste, f
dajamo vsak dan. Wlnter, Ld
ta 55, telefon 33-751.        '
ostalo_^
OTROŠKI   kombiniran   vo^
ugodno prodam. Telefon ^
236, ves dan.
OTROŠKO posteljico z jogi ^
kom ugodno prodam, inf-'
080, popoldan.
BRAKO počitniško prikolico P
dam za 8.750,00 din. Tel«'
(063) 24-706.
FIAT 126 P, star 5 let in poni I"
(srednje velika kolesa), prod'
Telefon (063) 36-490, popold'
DEVET oken, 80x140 (noviH)
videorekorder panasonic, r
dam. Telefon 776-696.
TRAKTOR torpedo 55 A in doi»''j
slivovko, prodam. Telefon '
290.
^
Cenjeni potrošnikij
Trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec znižuje
cene bele tehnike - domače proizvodnje,
videorekorderjev in TV sprejemnikov za j
Izkoristite priložnost
za ugoden nakup!
Informacije: Blagovnica Savinjka Žalec, Blagovnica
Polzela, Blagovnica Šempeter, Blagovnica Prebold,
DOM Vransko, Tehnika Prebold, Kovinooprema
Polzela in Tehnična trgovina Žalec.
OGLASI - INFORMACIJE

29. MAREC 1990 - STRAN 39
Žalec
Šlandrov trg 9
foto atelje za barvno
jn črnobelo
fotografijo
fjtoamalerli!
mnetke z ¥ašega filma
m izdelamo ¥ treh
meh.
Jelefon: ms J 712-252
Pmročamose!
LIBELA CELJE, p. o.
CELJE, Opekarniška 2
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
Javna licitacija bo v petek, 6. aprila ob.11. uri v pro-
storih LIBELE.
Udeleženci licitacije (fizične in pravne osebe) so
dolžni pred licitacijo položiti varščino v višini 10%.
Ostale informacije dobite po telefonu: 33-611 (int.
26).
»DEKORATIVNA« LJUBLJANA
»PREDILNICA« LAŠKO,
Podšmihel 1
objavlja
JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v soboto, 31. 3.
1990, ob 9. uri v skladišču predilnice 1.
Osnovna sredstva:
črpalni agregat SEVER, 2 kom.
črpalni agregat 3 stopnje, 2 kom.
črpalni agregat 8 stopenj, 1 kom.
kompresor TRUDBENIK, 100 I
Ogled je možen 1 uro pred licitacijo.
Informacije: telefon (063) 731-521, int. 42.
Nakup je po sistemu »ogledano-prodano«. Reklama-
cij ni.
Kupec plača kupnino s prometnim davkom takoj.
VRTNARSTVO CELJE
Celje, Ljubljanska 93
Objavlja
JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v soboto, dne 7.
aprila 1990 ob 10.00 uri v upravni zgradbi na Ljub-
ljanski cesti 93
Osnovna sredstva:
1. Kombi IMV 2200 D
2. Traktor Ferguson 58 km z nakladalcem Rlko
3. Traktor Ferguson 35 km
4. Traktor T. Vinkovič 18 km
5. Traktorski priključki
Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred licitaci-
jo na gospodarskem dvorišču. Morebitne informaci-
je lahko dobite po telefonu (063) 240-40.
Osebe, ki licitirajo, plačajo pred licitacijo 10% izklic-
ne cene kot varščino pri blagajni podjetja. Nakup je
po sistemu »ogledano-prodano«, reklamacij ni.
Kupec plača kupnino s prometnim davkom takoj ali
najkasneje v 7 dneh.
OTROŠKI voziček Roky, kombini-
ran, prodam. Tel 29-666, po 19.
uri.
SLADKO suho seno, odlične kako-
vosti, ugodno prodam. Tel. 36-
304, po 19. uri.
VODNO ČRPALKO za hidrofor, no-
vo in enofazni 2,2 kw elektromo-
tor, zelo ugodno prodam. Tele-
fon 701-920.
BT 50, cena 7.000,00 din in nov
barvni TV, z garancijo, cena
7.000,00 din, prodam. Matjaž
Kovač, Šentjanž nad Štorami 9,
štore.
SLADKO krmo prodam. Telefon
742-224.
ZEMLJO za vrt in zelenico, franko
kamion, prodam. Teharje 68, te-
lefon (063) 25-985.
ŽENSKO kolo, dobro ohranjeno,
znamke rog In 50 lit sod, še
dobro ohranjen, prodam. Pro-
sim pokličite na telefon 24-876,
od 10. do 20. ure.
GARAŽO na Pesnici v Šentjurju
prodam. Možnost obročnega
odplačevanja. Telefon 29-151,
Zinka Vodeb.
OLJNI gorilec, centralno peč In
barvni televizor, prodam. Tele-
fon 34-765, zvečer.
DOMAČE belo vino, od 100 litrov,
po 10,00 din, prodam. Kličite od
14. ure dalje na telefon 770-026.
OTROŠKO posteljico, sedež-hoj-
co, kongoroo, večjo Izolirano
pasjo uto, prodam. Telefon 28-
010.
TOPLOTNO črpalko Gorenje, novo
in dele za R 8, prodam. Inf. 711-
278 (063), dopoldan.
POLSLADKO seno, ugodno pro-
dam. Alojz KincI, Gostilna, Gro-
belno 21.
MOTOR za kombi 850 Zastava,
prevoženih 52.000 km, prodam.
Telefon (063) 28-872.
OTROŠKI voziček perferego, otro-
ško posteljico In šivalni stroj
Višnja, nov, prodam. Telefon 25-
896.
DVOJNI kasetofon, kolo pony, hla-
dilnik, štedilnik 2 + 2, prodam.
Riickl, Ložnica 10 a, Celje.
TAM 190 T 15 kiper In prikolico 12
T kiper, prodam. Inf. na telefon
28-828, od 19. do 20. ure.
AVTOKAMP prikolico (+ balda-
hin), rahlo karambolirano, za
4 osebe, cena po dogovoru, pro-
dam. Inf. vsak dan na telefon
(063) 714-713, od 15. ure dalje.
KOSTANJEVE stebre za brajdo in
vprežni sejalnik, ugodno pro-
dam. Marija Esih, Šentvid 40,
Grobelno.
ELEKTROMOTOR 4KW, 2800
obratov, prodam. Telefon 744-
248.
ZRAČNO puško suli, novo, pro-
dam. Telefon 34-391, 25-226.
SABA hl-fi stolp, 2x120W, eL či-
stilec preprog in pisalni stroj
olimpia, prodam. Telefon 25-
695.
PRALNI stroj Candy, električni
štedilnik z dvema ploščama In
pekač, lesena okenska polkna,
93X108, lovsko obleko št. 52,
vse rabljeno, prodam. Telefon
821-225.
SLADKO seno prodam. Stepišnik,
Dobrova 19, Celje, telefon 21-
231.
VGRADNI MOTOR A 3 z vpllnja-
čem, letnik 88, prodam za 800,00
din. Nove ročke za plin in sklop-
ko prodam 35% ceneje (z raču-
nom). Telefon (063) 33-732.
AVTOMATE za brezalkoholne to-
ple in hladne napitke na žetone
prodam. So v obratovanju
z ugodnim prometom. Telefon
39-667.
SUŠILNA HAVBA, prešita odeja,
pregrinjala za kavče, dva pred-
posteljnlka, prodam. Telefon 33-
818.
OBIRALNI STROJ WOLF, plohe
50-80 mm In kravo za zakol, pro-
dam. Jože Rejnik, Poljče 8, Bra-
slovče.
GUME SAVA best 165/13 In priklju-
ček za Z 101, prodam. Telefon
714-218.
OLJNI gorilec z loputo, rabljen,
prodam. Telefon 713-233.
SUŠILNO omaro zelo ugodno pro-
dam. Telefon 24-949.
TRAKTORSKE gume, nove, 12-4/
41-28, prodam ali zamenjam za
živino. Mastnak, Arclin 50, Škof-
ja vas.
MIKROVALOVNO pečico Bosch,
novo, novo fritezo Moullnex In
zaščitno cerado za avtomobil
jugo, prodam. Telefon (063) 36-
737.
ZASTAVO 101, mikrovalovno peči-
co In dva regala, prodam. Tele-
fon 701-441.
BOJLER za centralno, navadni In
solarni bojler, prodam. Telefon
28-797, popoldan.
KOZOLEC, stroje za zidake In tla-
kovce, starejše pohištvo in tla-
kovce, prodam. Telefon (063)
35-637.
ZAPOSLITEV
ŠTUDENTKE, dijakinje, mlajše
upokojenke, potrebujemo 2 ur-
no varstvo, dopoldan, maja in
junija, v Laškem. Telefon 713-
153.
PIZZERIJA Mamma mia v Žalcu
sprejme v redno delovno raz-
merje kuharja ali fanta z vese-
ljem za delo v kuhinji. Inf. na tel.
711-240 ali vsako dopoldne
osebno v pizzeriji.
HONORARNO delo, po možnosti
v trgovini, išče mati samohranil-
ka, na relaciji Laško - Mozirje.
Ponudbe pod NUJNO.
MIZARJA in delavca v mizarstvu,
zaposlim. Šifra 065 TAKOJ.
ŽENSKE za ročno pletenje iščem.
Telefon 714-796.
DEKLE s prakso v strežbi, zaposli-
mo v bifeju. Inf. na telefon 32-
902, zvečer.
ULIČNE prodajalce časopisa za
širše območje Celja, iščemo.
Telefon 28-008, po 15. url.
POMOČ na kmetiji potrebuje dru-
žina. Bivanje v svoji hiši. Ostalo
po dogovoru. Telefon (063) 39-
789, po 20. uri.
NATAKARICO za bife iščem. Tel.
33-265, 36-347.
VARSTVO za eno leto starega
fantka Iščemo. Nudimo ugodno
plačilo. Tel. 731-317.
STANOVANJA
TRIČLANSKA družina najame sta-
novanje za eno leto. Telefon
711-938.
GARSONIJERO (center) brez cen-
tralne, z balkonom, menjam za
podobno, vendar s centralno
v Celju, bližnji okolici aH v Ljub-
ljani. Inf. 28-958.
TROSOBNO stanovanje v Celju
zamenjam za enako v Preboldu.
Telefon 723-056.
GARSONIJERO v Nazarjah zame-
njam za enoinpolsobno aH dvo-
sobno stanovanje v Celju. Po-
nudbe pod ZDRAVO OKOLJE.
STANOVANJE v Celju zamenjam
za stanovanje v Ljubljani. Šifra
ZAMENJAM.
V CENTRU CEUA Iščem sobo
s posebnim vhodom. Šifra:
HITRO.
OPREMLJENO centralno ogreva-
no sobo s kopalnico, dobi mlad
par, brez otrok. Telefon 714-355
dopoldan od 9. do 11. ure.
DVOSOBNO opremljeno stanova-
nje z garažo, pri Petrovčah, od-
dam v najem. Ponudbe pod ši-
fro: STANOVANJE.
SAMSKI uslužbenec Išče sobo
z uporabo kopalnice v Celju. Ši-
fra VELIKO ODSOTEN.
V NAJEM vzamem gostin. lokal.
Telefon 741-212, Plahuta (delav-
niki dopoldan).
ODDAM vrsni red za lado samare.
Dobava takoj. Telefon (063) 779-
378.
VRTIČKARJIl Ugodne predam hu-
musni substrat za sejanje In
presajanje. Telefon 28-615.
PRVOVRSTNI domači čaj iz narav-
nih zdravilišč, pripravljen pe re-
ceptih iz strek. literature, ki
uspešne zdravi bronhialne ast-
me, vse vrste katarja, uspešne
zmanjšuje sečno kislino, pomir-
ja živce in zdravi sečila, vam
ponuja Olga Palir, Mariborska 1,
v Slovenskih Konjicah, vsak
dan ed 10. de 22. ure. Cena
5 dkg vrečke je 30,00 din.
MONTIRAM vse vrste relet. Tele-
fon (063) 31-776.
KVALITETNO In hitre polagam ke-
ramične ploščice in opravljam
pečarska dela. Inf. 35-566, po-
poldan.
KITARO poučujem. Telefon 33-
820.
STOPNICE, ograje, vetrolove, vam
naredimo pe meri. Montiramo
vse vrste ebleg. Telefon 713-
983.
HITRO, poceni, kvalitetne vam oči-
stimo Itison, tapisen, tepih. Inf.
24-382.
ČEVLJARJA, ki bi mi Izdelal orto-
pedske čevlje. Iščem. Telefon
701-510.
CIPRESE, velike ed metra naprej,
kupim. Antonija Mlakar, Petrov-
ce 261.
MOTOR za Temes elektrenik
90ccm, kupim. Cena pe dogovo-
ru. Biti mera brezhiben. Damjan
Nerat, Radmirje 63a, Ljubno eb
Savinji.
FIAT 750, star okreg 10 let, kupim.
Za zamenjave videerekerder,
plus doplačilo. Telefon 713-436.
POSREDNIŠTVO NEPREMIČNIN!
V predaji vikendi v ekelici Celja
ed 35.000 DEM, dalje, stano-
vanjske hiše v Laškem ed
90.000 DEM de 150.000 DEM, hi-
še in stanovanja v Celju. Plačila
v dinarski protivrednosti. Zidan-
škeva 18, telefon 21-697.
INSTRUIRAM matematike, fizike
in angleščino. Prevajam stro-
kovne angleško literature. Infor-
macije ponedeljek, četrtek do-
poldan, ostale popoldan. Tele-
fon 21-971.
ROLETE In žaluzije v več barvah
Izdelujemo In montiramo, tudi
popravljamo. Telefon 24-296.
NOVO!
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
ročnini, i
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- i
jev na veterinarski postni v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna;
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer j
pa imgjo redno dežurno službo orgauiizirano v popoldanskem in ^
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba I
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure /
organizirana na veterinću-skih post^ćih v Laškem in Radečah, j
Dežurstvo od 15. do 7. ure gutrsg naslednjega dne pa je za celo j
občino na veterinarski postni Laško, telefon: 731-485. V pri-:
meru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo
pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski posteči v Slovenskih Koryicah je redni delovni čas \
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega'
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski I
postaji: Telefon: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji \
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, ]
neprekirgeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure i
2jutr^ naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi obj
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144. j
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri- ]
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen \
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa;
od 7. do 9. ure. Do nedelje, 1. aprila bo dežural dipl. vet. Ciril!
Kralj, tel.: 840-112, od 2. aprila dalje pa dipl. vet. Drago Zagožen, •
tel. 840-179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-:
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure ;
vsak dan, od 15. do 7. ure gutraj nasledryega dne pa je organizi- i
rano dežurstvo. Od jutri, 30. marca dalje bo dežural dipl. vet. I
Jože Pangerl, tel.: 741-041.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič. Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
T^nica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
40. STRAN - 29. MAREC 1990
KROKi
NOČNE
CVETKE
• V ponedeljek nismo
odkrili nobene cvetke, to-
rek pa je bil b. p., če odmi-
slimo popoldanskega po-
čitkarja v Novi vasi, ki si
je začasno ležišče poslal
kar ob tamkajšnji glavni
cesti. Ker je bil opažen in
osumljen alkoholnega
predoziranja, so si ga pri-
šli ogledat tudi miličniki.
Ugotovili so, da gre za
Ivana T. iz Žepine, ki bo
moral svoje nemoralno
početje zagovarjati pred
sodnikom za j)rekrške.
• Mladen S. se je v sre-
do, malo pred enajsto po-
noči, zatekel po pomoč na
Postajo milice v Celju.
Tam je povedal, da sta ga
dva neznanca v bližini bi-
stroja Scotch pretepla.
Potem se je izkazalo, da
sta bila srboriteža Marko
D. in Gregor P. iz Celja,
bistro Scotch pa pri tej
zadevi nima nič zraven.
Marko in Gregor se bosta
seznanila s sodnikom za
prekrške.
• V četrtek sta pognali
dve cvetki. Prva popol-
danska, v Vrunčevi ulici
v Celju, kjer so tamkajš-
nji prebivalci obvestili
miličnike, da je na cesti
nekdo padel in obležal.
Nekaj minut po prihodu
mož postave je bil poško-
dovani Vinko Ž. iz Celja
že v bolnišnici. Druga
cvetka pa je pognala malo
pred polnočjo. Iz Iršičeve
ulice 4 so stanovalci
v brezupu telefonirali, da
v njihovi hiši nekdo po-
sluša glasbo, ki ni narav-
nana na sobno jakost.
Opozorilo miličnikov je
zaleglo, strastni ljubitelj
glasbe pa je po tem obi-
sku bržčas tudi sam za-
spal.
• V petek proti večeru
so za posredovanje zapro-
sili iz slaščičarne Zvezda.
Tam naj bi se gostje pre-
tepali, pa se je kmalu iz-
kazalo, da je bilo vmes
malce pretiravanja. Bilo
je le izzivanje, glavni ak-
ter pa Mirko V. iz Šentjur-
ja, ki je še pred prihodom
miličnikov pobegnil.
Sodnik za prekrške pa
mu kljub temu ne uide.
• Še ena petkova cvet-
ka je, ki bi se bila skoraj
izgubila. Precej ovenelo
so jo miličniki našli v Mil-
činskega ulici 11, kjer sta
se dva poročena človeka
malo preglasno sprla.
Ženska, prijavljiteljica te
cvetke, je miličnikom iz-
dala skrivnost v zvezi
s prepirom. Mož ni hotel
spati. Zakaj ne, se ne ve,
ve pa se, da javni red in
mir v tem primeru nista
bila kršena.
• Niso samo moški žej-
ni. V soboto popoldne so
iz Centrovega bifeja na
Otoku (bolj znan je po
imenu ribiški bife) sporo-
čili, da tam neka ženska
hoče še. Ker ji niso dali, je
bila zelo huda in preglas-
na. Tudi Elizabeta V. iz
Celja bo morala svojo piv-
sko žejo za toži ti sodniku
za prekrške. M. A.
- gumi preproge
GLEDRING
- odbijači: Yugo, 126-P,
Z 101
- disk ploščice za   vsa
vozila
- popravilo   amortizerjev
- obnavljanje sklopk in
zavornih    oblog
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nevarno križišče v Zečali
Križišče v Žečah pri zna-
nem gostišču Ulipi na stari
cesti Celje-Slovenske Ko-
njice je neustrezno urejeno
in je botrovalo že marsika-
teri prometni nesreči. Na-
zadnje je v tem križišču 16.
marca letos ugasnilo mlado
življenje 19-letne Darje
Kovač.
V samem križišču je odcep
prometno frekventne ceste
proti najmlajšemu sloven-
skemu mestu Zreče in vse
bolj obiskani Rogh. Avto-
busna postaja za smer Slo-
venske Konjice je v desnem
ovinku, za smer Celje pa tudi
praktično v križišču, med-
tem ko je postaja za Zreče na
mostu čez Koprivnico.
Skratka, pravi prometni gor-
dijski vozel, ne pa urejeno
cestno križišče. Za povrh je
najbolj nevarno ponoči, kajti
osvetlitev križišča ni ustrez-
na in luč sveti samo na kon-
cu mosta pri odcepu za
Zreče.
Konjičani so republiško
skupnost za ceste že večkrat
opozorili na neurejeno in ne-
varno križišče v Žečah, med
drugimi tudi župan Avgust
Špoljar in konjiški izvršni
svet, z delegatskim vpraša-
njem se je v republiški
skupščini oglasil konjiški
delegat Tone Ošlak, v konji-
ški skupščini je delegatsko
vprašanje zastavil Jože
Kuzman.
Vse kaže, da se bodo na
tem križišču še morale doga-
jati prometne nezgode, mor-
da tudi s tragičnimi posledi-
cami, da ?t bodo stvari ven-
dar premaknile.
Dojenček umrl
za pošicodbami
zaradi udarca
Sredi prejšnjega meseca smo poročali, da je oče
s pestjo udaril svojega dvomesečnega otroka, zaradi
česar so ga takoj prepeljali v ljubljanski Univerzitetni
klinični center in se borili za otrokovo življenje.
V torek pa smo dobili od UNZ Celje obvestilo, da je
trimesečni D. G. za posledicami udarcev po glavi umrl.
Obdukcijo je opravil strokovnjak Instituta za sodno
medicino v Ljubljani, njegovega mnenja pa na Temelj-
nem javnem tožilstvu v Celju še nimajo. Oče, ki naj bi
se okrutno znesel nad svojim otrokom, je petindvajset-
letni A. G. iz občine Šmarje pri Jelšah.
LISTAMO
PORUMCNELE
SrHANI

Leta 1900
Časopis razbojnilca
v Palermu na Siciliji izdaja glasoviti ropar in mon
lec Melhior Candida razbojniški list »Giornale di Sia
lia«. V tem listu prijavlja natančna poročila o vsej
lopovščinah, ki jih doprinesel s svojimi tovariši
Nedavno je prijavil v listu celo svojo fotografijo, kaj
pada seje policija fotografije polastila in jo dala pom
nožiti, da tem laže zasledi predrznega lopova.
Streijanje s pištolo v IViozirju
v petek, okoli 19.30 ure, je
prišlo v gostišču Merlin
v Mozirju do dogodka, ki bi
ga zaenkrat lahko označili
kot poskus umora.
Tega večera je bil, v Merli-
nu 35-letni Adolf Štorman,
ki naj bi ga verbalno izzival
36-lenti Franc Jakup iz Ljub-
nega ob Savinji. Zaradi izzi-
va ga je Štorman udaril
s pestjo v brado in ga zbil na
tla. Francu Jakupu sta na po-
moč priskočila dva gosta.
menda prijatelja, Alojz Mur-
ko iz Ljubnega ob Savinji in
Janez Klemenak iz Rečice
ob, Savinji, ki sta hotela
s Štormanom tudi fizično
obračunati. Tedaj naj bi
Adolf Štorman izza pasu po-
tegnil revolver in Klemena-
ka ustrelil v trebuh, Murka
pa v stegno desne noge. Po
tem dejanju je Štorman s pri-
zorišča pobegnil z osebnim
avtomobilom, vendar so ga
miličniki izsledili še isti dan
v Titovem Velenju. Ranji
Klemenak in Murko sta
operativnem posegu osi
v celjski bolnišnici in sta
ven življenjske nevaro
Franc Jakup pa je zdra\
ško pomoč odklonil Zo
osumljenega Adolfa Štori
na preiskovalna sodnica J
na Podergajs ni odredila)
pora, ker za to ni bilo ra;
ga, preiskava pa je v teku
M
PROMETNE
NESREČE
Spet čelno trčenje
V torek, 20. marca je prišlo
do prometne nesreče na magi-
stralni cesti izven naseda
Žalec.
Po cesti iz smeri Celja proti
Šempetru je vozil osebni avto
Štefan Obrez iz Pečovja pri Ce-
lju. Okoli 150 metrov od križiš-
ča oziroma ceste proti Gotov-
Ijam je pričel prehitevati pred
njim vozeči tovornjak s pri-
klopnikom, ne da bi se prepri-
čal, če lahko to varno stori. Ta-
krat je iz nasprotne smeri pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila Marjan Dobrave iz Žla-
borja pri Mozirju. Prišlo je do
čelnega trčenja, pri čemer so
bili sopotniki v Obrezovem av-
tomobilu: Miroslav Doki iz
Cankove, Obrez Jelka iz Pe-
čovja in sopotnica v Dobravče-
vem tovornjaku, Olga Do-
brave, hudo telesno poškodo-
vani, ostali štirje potniki
v obeh avtomobilih pa lažje.
Smrtna nesreča
s tralctoriem
Minuli četrtek je Pavel Ro-
gel iz Velikega Vrha vozil
s traktorjem po gozdni cesti.
Na jekleni vrvi je imel prive-
zan hlod. Zaradi preobreme-
njenosti vozila je traktor obrni-
lo preko zadnje osi, pri čemer
je voznik obležal pod njim. Vo-
zilo ga je tako močno stisnilo,
da je že med prevozom v bol-
nišnico poškodbam podlegel.
Traktor ni bil opremljen s ka-
bino, niti z varnostnim lokom.
Nepravilno
prehitevanje, smrtna
žrtev
v nedeljo popoldne seje pri-
petila smrtna prometna nesre-
ča na Opekarniški ulici v Ce-
lju, vzrok pa n^ bi bilo nepra-
vilno prehitevanje - v škarje.
Voznik osebnega avtomobi-
la Branko Padarič iz Celja je
vozil po Opekarniški ulici
v smeri Hudinje. Pred nepre-
glednim ovinkom je začel pre-
hitevati osebni avtomobil,
v času, ko mu je nasproti pri-
peljala voznica osebnega avto-
mobila Ljubica Tanko iz Celja.
Pri čelnem trčenju je bila voz-
nica Tankova huje telesno po-
škodovana in so jo takoj pripe-
ljali v celjsko bolnišnico. Mate-
rialna škoda na vozilih znaša
160 tisoč dinarjev.
M. A.
Ogenj
v Super Liiu
Sreča, da je bil dan, ko so očividci
lahko hitro opazili dim, ki je izdajal, da
v Super Li gostišču v Titovem Velenju
nekaj ni v redu. Če bi do požara prišlo
v mraku ali ponoči, bi bila škoda brez
dvoma zelo velika.
Požar je nastal iz znanega vzroka, iz
malomarnosti. Nekdo je namreč v režo
na vratih potisnil cigaretni ogorek, ki
je povzročil tlenje in nato ogenj. Na
srečo je ta zajel le nekaj prostorov.
L. O.
Spet požar zaradi igre
z vžigalicami
Do požara na gospodarskem poslop-
ju Franca Pirša iz Kristan vrha v šmar-
ski občini je prišlo minuli torek okoli
opoldneva. Zanetil ga je Piršev petlet-
ni vnuk, ki se je igral z vžigalicami.
V požaru je zgorel gornji leseni del
poslopja v izmeri 18 krat 6 metrov,
4 tone sena, nekaj slame in poljščin.
Živino in orodje so uspeh rešiti, nasta-
lo škodo pa so ocenili na 300 tisoč
dinarjev. Gasili so gasilci prostovolj-
nih društev iz Kristan vrha, Šmarja,
Mestinja in Podčetrtka ter 12 kraja-
nov, sosedov.
Če bi hoteli opisati vse požare, ki so se v minulem tednu razbobotili po travnikib,
gozdovih in drugod na širnem celjskem območju, bi nam skorajda zmanjkalo prostora.
Zato je zadnje deževje pravo olajšanje, ki je prineslo s sabo tudi tovrstno zatišje. Pred
novo nevihto ognjenih zubljev in človeške brezbrižnosti? Fotografija, ki jo prilagamo, je
samo ena izmed številnih podob travniških požarov.

POROCI
Gasilsko tedensko poroi
je spet v znamenju ognja, po
rov zaradi nenadzorovaiK
sežiganja suhljadi na tra\
kih, ogenj pa je v nekaterih |
merih zajel tudi bližnji gozc
s tem povzročil vehko ško
Tako je, na primer v minul
tednu gorela gozdna površ
v Slatini pri Šmartnem, go
je gozd v celjskem mestni
parku, na Lavi in na Golov
je prav tako gorel travi]
V celjskem rnestnem parkij
ta teden pravzaprav dvaio
gorelo, drugič je gorelo gn
čevje, ki krasi ta lepi del na'
ga mesta.
Kuharica v Merxovi res
vraciji v Novi vasi seje v sre
držala za glavo, gasilci pa
medtem gasili požar, ki ga
povzročil štedilnik, ki se
vžgal.
Vemo, da sladoled in čoke
da nista za v kontejner, očit
pa še mnogim ni jasno, da ti
tleči odpadki niso primerni
v skupni smetnjak. In tako
je zgodilo, da je spet zago
kontejner, tokrat v četrl
v Ulici 29. novembra. Ta c
so tudi veselo kurili odpac
gume, za to opravilo pa sc
občani izbrali prostorček
Voglajni pri Šipadu. V nede
se je zlagala Tekova alarm
naprava, pravzaprav je mal
pretiravala, ker v resnici ni'
lo nič hudega. Resneje pa
bilo v ponedeljek, ko je v Aei
tozd Kemija na Ipavčevi ul
prišlo do razlitja kemikali
V ponedeljek so poklicali tij
iz Milčinskega ulice 23, ki
naj bi gorelo, a so se prijavit«
požara nemarno zlagali. Ki
ve, kaj imajo od tega.
V bero tega tedna sodi še|
piranje vode v Kraigherjevi'
odpiranje vrat na Slandrovf
trgu 3 in na Goriški 8, v blo
na Malgajevi uhci pa seje, bi
napovedi, ustavilo dvigalo,
so ga naši reševalci kar hit
spet spravili v pogon. Dela^
Zavoda za požarno, reševal
in tehnično službo v Celju
minuli torek posredovali 1
prometni nesreči v Žal'
v sredo pri prometni nesr<
na Ostrožnem, v nedeljo I
nesreči na Opekarniški ces
Preveč pester teden, da bi
ob tem ne zamislili.       M