77 Oda kavi. Ko bi pač mi danih bilo Ti pa, kava, vsej dobroti Namest dvejeh dvesto rok, Si izvir! Po tvoji moč' Da bi tresla ti kadilo, Marsikteri bolni s'roti Tolažniea vseh nadlog! Naglo mine dolga noč. Ko b' imela glas grmeči, Modri mož podpira glavo, Htela ž njim bi razodet' Jarem, misli, tare ga; Vsemu svetu, da največi Našel pa še le je pravo, Čast in hvala gre kafet'. Ko s taboj se okrepča. Po širjavah, po daljavah, Vboga žena od starosti Koder je človeški sled, V revni bajtici medlf, Po vseh hribih, po planjavah, Pookusu pa sladk6sti Jeli bi ti slavo pet'. Tvoji zopet oživi. Ko več teže let ne zmaga, K tebi, ljuba, smo hiteli, Stari Noe oslabi, Klicali te na pomoč, Božja milost mu pomaga, Ako v družbi smo veseli Vince delat' ga uči. Sukali se celo noč. Res je dobro se krepčati Bodi bela, bodi črna, S sokom sada trtnega; Vednoslužiš nam na prid; Vendar ni mu verovati, O dobroti tvoj'ga zrna Ker nas dene rad ob tla. Morasvet prepričan bit'. Slavni Gambrin, bistra glava, Dokler bode zemlja stala, Kuhat' pivo nam veli; Bival ta Človeški rod, S pivom pa je spet težava, Pela se ti bode hvala, Ker nemarno ž'vot masti. Ti boš vladala povsod! Od koristi žgan'ga vina Dokler žena bo rodila Satan sam le sme zapet1, OtroČiČe na tem svet', Ker brez njega ta mrcina Bo hvaležna jih učila Ne bi vladala po svet'. Včislu vedno te imet'. Voda grlu sicer brani, Tudi jaz vesela rečem: Da se žeje ne vsušf, Kava! bod' mi sestra ti, Pa,vtak prav'jo modrijani, K tebi, draga! se zatečem; Žabe v drobu zaredi. S tabo le se v mir' živi! V Ljubljani. Klara R.