GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 30. JANUARJA 1984 Kmalu bomo na polovici tretjega mandatnega obdobja. Poteklo bo torej dve leti in s tem tudi mandat predsednikom in podpredsednikom skupščin, predsednikom zborov občinske skupščine in skupščin vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Enako velja tudi za funkcionarje republiške skupščine opravljene med 7. in 26. marcem letos. Pred tem pa bo treba opraviti vse kandidacijske postopke v SZDL, v temeljnih in občinski kandidacijski' konferenci. Temeljne kandidacijske konference v KS in tozdih bi morale biti opravljene do 10, februar- bodo priložnost za temeljito oceno dvoletnega dela skupščin na vseh ravneh, hkrati pa seveda tudi za oceno deleža, ki so ga k delu skupščin prispevali predsedniki, podpredsedniki in drugi funkcionarji, ki jim poteče dvoletni mandat. Vsa ta opravila nikakor ne bi smela potekati kot formalna potrdi- posebno mesto ocena njihovega prizadevanja za razvoj in demokratizacijo delegatskega odločanja, zlasti za odnos do uresničevanja sprejetih sklepov in stališč. V času uresničevanja gospodarske stabilizacije si ne moremo in ne smemo več privoščiti Informacija s predsedstva OK SZDL o postopkih kandidiranja za predsednika skupščine Pred volitvami v skupščinah in skupščin republiških SIS ter za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije kot za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Po rokovniku, ki ga je sprejelo predsedstvo OK SZDL, naj bi bile volitve v občinski skupSčini in skupščinah SIS ja. Na teh konferencah, ki bodo razširjene z delegacijami za vse skupščine, bodo delegati oblikovali mnenja, stališča in predloge o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce odgovornih družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji. Kandidacijske konference tev možnih kandidatov, pač pa kot temeljita presoja pripravljenosti in sposobnosti dosedanjih nosilcev družbenih funkcij, ki jim je mogoče mandat podaljšati še za dve leti in novih možnih kandidatov za ta mesta. Med merili za predlaganje možnih kandidatov mora imeti samo lepih stališč na papirju, ne da bi odločno zaostrili odgovornost za njihovo uresničevanje in to na vseh ravneh, od občine do federacije. Predlog evidentiranih možnih kandidatov objavljamo na 3. strani. F. Svetelj Predsedstvo je na svoji seji obravnavalo in sprejelo naslednjo informacijo o postopkih kandidiranja možnega kandidata za predsednika občinske skupščine. V postopku evidentiranja v okviru vodstev družbenopolitičnih organizacij so bili evidentirani trije možni kandidati, in sicer: Ivan JUSTINEK, Milan MARI-NIČ, Tone ŽIBERT. Tovariš Milan Marinič je bil aprila 1983 izvoljen za predsednika medobčinskega sveta SZDL. Na seji predsedstva v oktobru 1983 je dobil polno podporo, da ponovno kandidira za predsednika MS SZDL in člana delegacije RK SZDL za zvezno konferenco SZDL. Predsedstvo je zato ocenilo, da bi bilo neprimerno in celo neodgovorno, če bi ga sedaj kandidirali za predsed- nika skupščine. Tone Žibert na kandidaturo ni pristal, ker je ocenil, da funkcije v trenutni situaciji ne bi mogel zadovoljivo opravljati v vsej njeni zahtevnosti in razsežnosti. Zato je bil na podlagi usklajevanja v vodstvih DPO sprejet predlog, da se kandidira Ivan Justinek, ki pa bi funkcijo opravljal neprofesionalno in bi mu bilo tako omogočeno uresničevanje njegovih interesov na področju strokovnega in znanstvenega dela na Pedagoški akademiji. Predsedstvo ugotavlja, da neprofesionalno opravljanje te funkcije ni najboljša in perspektivna rešitev, posebej še zaradi uveljavljanja vloge delegatske skupščine. Zato bo še posebej skrbno spremljalo delo skupščin in skušala najti rešitev, če bo potrebno. ■Hi Sejem mode 84 Priznanje dvema kamniškima organizacijama Svttanit je uspešno predstavil svoje izdelke na sejmu Moda 84 v Ljubljani. Eksperimentalna tkalnica Kamnik in Svilanit - prva organizacija je v preteklem letu praznovala tridesetletnico (leta 1953 je bila ustanovljena v okviru tekstilnega inštituta v Mariboru), druga pa petintri desetletnico svojega obstoja. Eksperimentalna tkalnica, prej bolj znana po izdelovanju vzorcev za jugoslovansko tekstilno industrijo, vseh vrst namiznih prtov in tekstilij za kravate, se je pred sedmimi leti preusmerila v proizvajanje razširjenega programa tekstilij za notranjo opremo. Prav za področje širjenja stanovanjske kulture je na sejmu Moda'84, ki je bil od 16. do 19. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, dobila posebno priznanje za oblikovanje. Svilariitov TOZD Frotir pa si je na letošnjem sejmu prislužil nič manj kot statuo ljubljanskega zmaja - najvišje možno priznanje. Dobili so ga za eksotični program za prosti čas - frotiraste tunike v kompletu z brisačami. Kolekcija je narejena v čmo-pe-ščeno-belo-terakota barvni kSBrn-binaciji in s črtasto geometrijskim vzorcem. Frotirasta tunika, namenjena rekreaciji in prostemu času, je črna in modno kombinirana z lanenim platnom in zakovicami. Skupina sedmih oblikovalcev te kolekcije je dobi- Svetovno politično dogajanje je kajpak sestavljeno iz različnih drobcev, ki tako ali drugače vplivajo na tisto, čemur pravimo popuščanje ali pa naraščanje napetosti med razlici, nimi silami. Če pravimo, da gre pri tem velikokrat za drobce, majhne probleme in pojave, potem je zagotovo res, da ti v zgornji trditvi. Vsa reč se je nenavadno hitro končala, saj so oblasti v Nemški demokratični republiki takorekoč ena dva tri spravile z dnevnega reda problem azilantov. Ti so lahko odšli v Zahodni Berlin. Za večino pa je ostalo neodgovorje-no vprašanje, zakaj še je tako mudilo. Vedeti je namreč tre- običajno ni seznanjena z njimi, če pa že je, potem so tudi prikazane okoliščine in razsežnosti te vode na mlin uradni politiki. Prav zaradi takšnih »nerodnosti« je procedura velikokrat zelo-dolgotrajna in prosilci političnega azila lahko preživijo v tujih veleposlaništvih tudi nekaj let. > Malenkost« v svetovni politiki različnih okoliščinah nimajo enake teže in pomena. Vse je odvisno od trenutnih političnih in še kakšnih razmer in zato nikakršne »malenkosti« ni mogoče imeti zgolj za malenkost. Nedavni zaplet s šestimi vzhodnonemškimi državljani, ki so se zatekli v veleposlaništvo ZDA v Vzhodnem Berlinu in zaprosili za izhod iz NDR, so najlepši primer in ilustracija ba, da pojav ilegalnega oziroma begunskega zapuščanja države v Vzhodni Evropi ni posebno dobrodošel. Razkriva mnogotere socialne, politične, ekonomske in še kakšne zadrege neke družbe in verjetno je ni države na svetu, ki ne bi bila bolj ali manj občutljiva na to. V državah Vzhodne Evrope so takšni dogodki največkrat tudi državna skrivnost, saj javnost Verjetno se imajo vzhodno-nemški begunci za svoj hitri odhod z ameriškega veleposlaništva zahvaliti predvsem sedanji stockholmski konferenci, saj vsi želijo, da »takšen drobec« ne bi predstavljal velikega problema. Drugače pa verjetno ne bi šlo le za malenkost, marveč bi kaj lahko govorili o velikem problemu. J. KOVAČIČ la še posebno priznanje za ustvarjalnost. V Eksperimentalni tkalnici imajo slog Ne delajo le poizkusov, kar bi si lahko predstavljali zaradi naziva »Eksperimentalna«, .Zelo konkretni so v tem 90-članskem kolektivu (z njimi sodeluje še prek dvajset kooperantov, ki šivajo), čeprav se zdi, da so bili še pred nekaj leti brez pravih idej. Leta 1982 je z ustanovitvijo svetovalno prodajnega studija »Ideja« prišlo do pravega burna. Dober glas seže v deveto vas, in res je, da kamniško Idejo poznajo malodane že po vsej Jugoslaviji. Eksperimentalna tkalnica je leta 1976 po prihodu novega direktorja, ing. Slobodana Miladinovi-ča, spremenila svoj proizvodni program. Z opustitvijo tkanin za kravate se je preusmerila na razširjen program tekstilij za notranjo opremo. Sistematično delo, zagnanost delavcev za nove ideje in sodelovanje arhitektke Maje Tasić Demšar kot zunanje sodelavke za oblikovanje, so privedli Eksperimentalno tkalnico z uspelimi kolekcijami tkanin do vrste priznanj za oblikovanje in kvaliteto: 1979. leta so na sejmu mode dobili diplomo ljubljanski zmaj 1980, 1981 in 1982. leta so na istem sejmu dobili statuo ljubljanski zmaj. Leta 1982 se je Eksperimentalna tkalnica kot dotedanji TOZD Tekstilnega inštituta Maribor osamosvojila. Istega leta so se po uspešnem sodelovanju s fakulteto za tehnologijo-smer oblikovanje tekstilij v Ideji zaposlile novopečene inženirke oblikovanja tekstilij. Štiri dekleta in nešteto idej: Irena Orehek, Breda Tesner, Marjeta Leban in Alenka Tratar so oblikovalke v Ideji. Pa ne samo to, poleg oblikovanja se ukvarjajo v oblikovalno svetovalnem studiju še s trgovskimi in administrativnimi posli. Pridne so, vendar jih utesnjujeta čas in prostor. Naročil je toliko, da morajo individualni kupci, ki iz vseh koncev Slovenije prihajajo po nasvete in blago za opremo stanovanj, čakati tudi po tri mesece. Zaradi potrebe tržišča po sodobnih oblikah in kvalitetnih materialih (akril, juta, lan , bombaž, volna) so izdelki tkalnice vedno bolj iskani tako na domačem kot na tujem trgu, zlasti v zahodni Evropi in Skandinaviji. Surovine mora tkalnica skoraj v celoti uvažati, le nekatera sintentična vlakna dobijo na domačem trgu. Vendar pa z uspešnim poslovanjem uvoz dobro pokrivajo z izvozom, ki je celo večji od uvoza. Letos ga nameravajo še povečati. Direktor Eksperimentalne tkalnice ing. Miladinović jc zagotovil, da so do sedaj podpisali še enkrat več pogodb s tujimi partnerji kot v lanskem letu. Naj omenim, da sva se pogovarjala v majhni vendar domiselno opremljeni sobi tik nad tkalnico, kjer nevajena ušesa moti nenehen ropot tekstilnih strojev. Prostorska stiska je res očitna, vendar je Slobodan Miladinović kljub temu poln optimizma, novih idej in načrtov. Vsi uspehi so posledica premišljeno začrtane razvojne poti in tehnične ter estetske kvalitete izdelkov. To velja za celoten oblikovalski pristop tako za izbiro samega materiala kot tudi za tkalske tehnike. Metersko blago, ki ga izdeluje tkalnica, se uporablja za zavese, prte, pohištveno blago, posteljna pregrinjala, dekorativne blazine, svetilke, in stenske obloge. Vse je v vzorcu črt, kara in geometrijskih likov v nežnih pastelnih barvah. Kot dokaz, da znajo v kamniški tkalnici opremljati tudi večje objekte je tudi, da so v veliki konkurenci ostalih (Lesnina... Slovenijales...) opremili nekaj velikih hotelov za olimpijske igre v Sarajevu. Sto starih milijonov dohodka na delavca je kazalec, ki pove, da Eksperimentalna tkalnica sodi v sam vrh tekstilne industrije. Poprečni osebni dohodek delavcev je 21.000 din. Dober in priden delovni kolektiv, v katerem se vsak zaveda svojih nalog pa se še vedno ukvarja s prostorsko stisko. Zaradi vse večjega povpraševanja kupcev po Idejinih servisnih dejavnostih bodo morali zaposliti nove ljudi v šivalnici, načrtujejo pa tudi prostorsko razširitev z adaptacijo stare Ete, seveda pod pogojem, da se razčistijo nekatere dileme v zvezi z njo. Zagovornico novega sloga -Idejo in s tem Eksperimentalno tkalnico Kamnik smo predstavili malo obširneje, saj njihova dejavnost že zaradi kratkotrajnega obstoja še marsikomu ni bila znana. Predstavljamo pa vam še drugega dobitnika priznanja-sta-tue ljubljanski zmaj - delovno organizacijo Svilanit (s kittero Eksperimentalna tkalnica že več let uspešno sodeluje) oz. njihovo Temeljno organizacijo Frotir. Tudi brisača je lahko moderno oblikovana V njihovi vzorčni sobi sem se pogovarjala z vodjo propagande Martino Erman, kreatorko Mileno Sušnik in vodjo vzorčno oblikovalnega oddelka v Frotirju Melito Matičič. Svilanit s svojima dvema toz-doma, poleg Frotirja še TOZD. Svila, sodi med petimi jugoslovanskimi proizvajalci frotirja v sam vrh. V Svilanitu je zaposlenih 822 delavcev, od tega jih je 622 v tozdu Frotir. Poprečni osebni dohodek v zadnjih enajstih mesecih prekletega leta je bil 19.902 dinarjev. Proizvodni program Frotirja, ki ga bomo danes pobliže predstavili, obsega brisače in tkanino frotir, ki jo uporabljajo za konfekcijo: kopalni plašči, domače halje iz žametastega frotirja in konfekcija za prosti čas, v katero sodijo tunike in med kupci izredno dobro sprejete frotiraste trenirke, ki so jih začeli izdelovati v zadnjem obdobju. Program brisač »valk« obsega enobarvne brisače, narejene v vseh barvnih odtenkih. V Svilanitu svoje izdelke že več kot dvajset let tudi uspešno izvažajo. S pravočasnimi dobavnimi roki in kvalitetnimi izdelki so si ustvarili dobro ime. TOZD Frotir tako 40% celotne proizvodnje izvaža na konvertibilno področje, največ v Zahodno Nemčijo. Za proizvodnjo uvažajo le kemikalije, prejo kupujejo na domačem trgu, vendar jo devizno pokrivajo.Potreba po izvozu in devizah je zato očitna. Proizvodnja za domače tržišče je zato nezadovoljiva, še posebej zaradi velikega povpraševanja po tovrstnih proizvodih. Zahtevnost zunanjega trga jc velika, zato je nujno potreben usklajen tim oblikovalcev, ki morajo pripraviti veliko kolekcij. Delajo za proizvajalce in trgovske hiše. Moramo priznati, da se je sedemčlanski oblikovalski tim zelo potrudil, posebno če upoštevamo, da je pri brisačah npr. težko ustvariti dvakrat letno, koli-korkrat menjajo kolekcije nekaj povsem novega. Vendar so iznajdljivi v kompletiranju barvnih kombinacij kopalnih plaščev in brisač. Zato letošnji ljubljanski zmaj ni bil prvo tako priznanje. Za frotirast program so ga tokrat dobili že tretjič, poleg tega pa se ponašajo še s priznanji z ostalih jugoslovanskih sejmov. ROMANA GRČAR OD VSEPOVSOD • Uspešno poslovanje novomeškega IMV NOVO MESTO - Nekdaj največji slovenski izgubar, novomeški IMV, se je lani dokaj dobro uveljavil na tujih trgih. Tako je francoskemu partnerju Renaultu dobavil nekaj več kot 32 tisoč vozil R-4, kar je precej več, kot predlani. Hkrati je v različne evropske države izvozil 19 tisoč prikolic. V Jugoslaviji je novomeška tovarna lani prodala nekaj več kot 13 tisoč»katrc«, 1259 vozil R-9 in 4.135 R-18. Prodali so tudi tri tisoč počitniških prikolic in 1371 gospodarskih vozil. Po letošnjih načrtih naj bi IMV izdelal 50 tisoč vozil (osebnih in gospodarskih) in 22 tisoč prikolic. Izvoz v Francijo bo za malenkost manjši, zato bo več avtomobilov na voljo domačim kupcem. • Še dovolj dela, a vendarle manj BEOGRAD - Skupna vrednost dogovorjenih investicijskih del, ki jih morajo naši gradbeniki še letos dokončati oziroma opraviti v tujini, je nekako dve milijardi in 700 milijonov dolarjev, Ta številka približno ustreza lanski vrednosti del, ki so jih jugoslovanski gradbeniki opravili v več kot 40 državah. Kot vse kaže, je večletno relativno visoko naraščanje obsega investicijskih del sedaj končano, saj je bila lanska vrednost dokončanih del v primerjavi s predlansko nekoliko manjša. Menijo, da osnovni vzrok tiči v zmanjšanju svetovnih investicij, konkurenca na tujih trgih je vse hujša, hkrati pa naše gradbene delovne organizacije niso sposobne kreditirati gradnje. • Industrijska proizvodnja lani večja za 1,3 odstotka BEOGRAD - Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji lani povečala za 1,3 odstotka v primerjavi z letom 1982. Največjo rast industrijske proizvodnje so imeli v Makedoniji, medtem ko je bila na Hrvaškem manjša za 1,7 odstotka. • Osebni dohodki v zdravstvu so prenizki LJUBLJANA - Kljub različnim napovedim so imele slovenske zdravstvene organizacije v lanskih devetih mesecih le šestino izgub, kar je precej manj, kot so pravzaprav načrtovali. Zdravstveni delavci pa pravijo, da predvsem na račun osebnih dohodkov. Problemi so največji v velikih bolnišnicah in socialnih zavodih, kjer znašajo materialni stroški že 46 odstotkov. Po drugi strani pa je oprema slovenskega zdravstva izrabljena že 72 odstotno, v Kliničnem centru pa kar 80 odstotno. • Jugoslovanski družbeni proizvod za 33 odstotkov večji LJUBLJANA - Kot ugotavlja slovenski zavod za statistiko, je bil jugoslovanski družbeni proizvod v letu 1982 nekaj več kot 2925 milijard dinarjev in je bil 33 odstotkov večji kot leto poprej. V Sloveniji je znašal 437,82 milijarde dinarjev in je bil za 28,9 odstotka višji kot leta 1981. Predlani je znašala inflacija 29,5 odstotka, če jo računamo po dvigu povprečnih letnih cen na drobno. Nekaj pripomb k opisu poti Od pomnika do pomnika Z zanimanjem sem prebiral sestavke Vinka Gragorca o pomnikih, ki so bili postavljeni v spomin na velike dogodke iz časa osvobodilne vojne. Marsikateri opisani dogodek je tako ponovno oživel naš spomin in tudi mojega. Pri nekaterih dogodkih sem sodeloval, zato naj mi bo dovoljeno dati naslednje pripombe. Pripombe se nanašajo na vse doslej objavljene opise. 1. Na Perovski brvi se začne spominska magistrala. To so že napačni podatki. Spomenik Dominiku Mlakarju in Antonu Mi-klavčiču je oblikoval arh. Vlasto Kopač sam, vendar po ideji Albina Vengusta. S kiparjem Janezom Pirnatom je bilo dogovorjeno, da bo v kamen vklesal dva obraza. Ostalo je samo pri besedah. Tako spomenik pravzaprav ni dokončan. Spomenik je bil odkrit za 40-letnico vstaje na Kamniškem, dne 27. junija 1981. Ne smem pozabiti povedati, da je besedilo na spomeniku: »Za svobodo vseh ubita iz zasede v noči vstaje« oblikoval pesnik Janez Menart. 2. 6. 1. 1945 se je okupatorju posrečilo s pomočjo domačega izdajalca uničiti partizansko tiskarno v zemljanki Rudnik. To ni res. V tej zemljanki je partizanska tiskarna 7 A delovala le do junija 1944, nato smo jo preselili v Kamniško Bistrico v dolino Korošice. V to zapuščeno zemljanko v Rudniku so se v januarju 1945 zatekli kamniški okrožni aktivisti. Okupator jih je s pomočjo izdajalca izsledil in obkolil. Ves opis o tem odstavku kaže nanovo oblikovati, saj so na voljo obširni in točni podatki. 3. Velika Lasna. Spomenik je projektiral občinski odbor Kamnik. To najbrž ne drži. To je opravil nekdo z imenom in priimkom. Taka kolektivna imena se v opisih še večkrat pojavljajo. 4. Loke. V tej hiši - na Gobov-šah - se je avgusta leta 1941 sestal prvi štab Kamniškega bataljona, ki ga je vodil Marjan Dermastia in politkomisar Anton Šturm. Res se je Kamniška četa 30. 7: 1941 ustavila pri Cehtetu, kjer smo se nahranili in prenočili, drugi dan smo navsezgodaj nadaljevali pot proti Gozdu. V svojih spominih je ta obisk pri Cehteto-vih opisal Tone Šturm takole: »Pri prehodu ceste pri vasi Loke v Tuhinju, ko je dupliško kamniška grupa prekoračila cesto, smo se ustavili pri posestniku (Cehte- tu), kateri je imel hišo okrog 1 km ob glavne ceste v hribu in pri katerem kmetu smo prenočili ter dobili hrano.« O kakem posvetovanju torej ni mogoče govoriti. Res je le to, da smo se kot partizanska enota prvikrat ustavili pri kakem kmetu; no, to smo naslednje dni storili večkrat pri drugih, seveda pri naših somišljenikih in aktivistih. Za kakršenkoli sestanek prvega štaba Kamniškega bataljona ni bilo nobene potrebe, saj so tovariši Marjan Dermastia, Tone Šturm, Roman Potočnik, Stane Žerovnik in Tomo Brejc, bili v Kamniški četi od 27. julija do 31. julija nepretrgoma prisotni. 5. Motnik ima še eno obeležje, ki v opisu ni omenjeno; spominsko ploščo na hiši, v kateri je zasedal 26. novembra 1944 Zbor aktivistov OF za Kamniško okrožje. Naslednji dan je še za-OF in 11-člansko tajništvo. 6. Pravo ime za ing. arh. Šlaj-merja je Marko in ne Mirko. Pravi priimek za Dermastjo je Dermastia. 7. O dogodkih na Veliki planini bi kazalo mnogo več napisati. Od 1939 do 1945 se je tam gori zvrstilo resnično veliko dogodkov. Zbranih imam veliko podatkov in po želji dam gradivo na voljo. 8. Kamniško sedlo - Klin, plošča v spomin Ivanu Robleku -Petru ni na višini 1900 metrov nadmorske višine, ampak le kakih 1350 metrov, saj celo Kamniško sedlo nima več kot 1884 metrov nad morjem. Upam, da bodo bogati opisi zgodovine dogodkov, zaradi katerih so bili postavljeni pomniki, s pridom služili predvsem mladim na popotovanju od spomenika do spomenika. ALBIN VENGUST • S seje OK ZSMS Kamnik O mladinskem turizmu V sredo, 25. januarja je bila o mladinskem turizmu volilna seja OK ZSMS Kamnik. Na seji je bil največji poudarek na mladinskem turizmu. Gre namreč za akcijo, v katero bi vključili mlade na območju naše občine. Organizirali bi pohode, izlete, tekmovanja, družabne igre in druga srečanja, na ta srečanja pa bi povabili mlade iz drugih krajev Slovenije, iz pobratenih občin širom Jugoslavije. Tu pa najdejo vlogo mladinske organizacije, ki bi z mnenji in predlogi ter morebitno organizacijo katere od naštetih stvari pripomogli k izvedbi te akcije. Pri izvedbi akcije oz. pri nameri so nas podprli ZUIM, pa tudi taborniki so ob- ljubili, da bodo pomagali s svojimi bogatimi izkušnjami. Računamo pa tudi na pomoč drugih družbenih organizacij in društev. Mladi turist se vključuje tudi v organizacijo izletov skupine mladih, mladinske organizacije ali društva, lahko sami predlagajo smer izleta, »Mladi turist« pa jim izdela program, ki vsebuje vožnjo, prenočišče, prehrano in oglede na relaciji, ki jo mladi žele prepotovati. Smoter te organizacije je v tem, da mladim, ki želijo potovati, omogoča čim cenejše in udobnejše potovanje z vso potrebno organizacijo. V letošnjem letu bodo potekale tudi lokalne mladinske delov- ne akcije po krajevnih skupnostih in sicer lokalna MD A za ureditev trim steze v Kamniku, delovna akcija za izgradnjo igrišča v Tunjicah, mladi iz Kamnika pa se bodo udeležili zvezne MDA Posočje '84, ki bo od 8. 7. do 4. 8. 1984. Mladi, ki bi se MDA želeli udeležiti, lahko dobijo prijavnice na sedežu OK ZSMS Kamnik. Na seji smo izvolili tudi novega predsednika občinske konference ZSMS Kamnik, GRBEC Ola-fa, kateremu smo zaželeli obilo uspeha v prihodnjem obdobju, dosedanjem predsedniku pa smo se zahvalili za njegovo uspešno delo v preteklem obdobju. M. K. Priprave na melioracijo v Mostah, Komendi in Križu Gotovo ni bilo v zadnjih letih v Mostah, v Komendi, na Križu in tudi širši okolici o čem izgovorjenih toliko besed, kot prav o pripravah in kasnejši melioraciji in nato komasaciji zemljišča nad glavno cesto, Id pelje od Križa proti Mostam, pod cesto med Križem in Komendo in mejo s potokom Pšato na zahodni strani. Veliko komentarjev je povzročil že prvi sestanek v osnovni šoli Moste. Bil je lani in so se ga udeležili krajani Most, Komende in Križa. Prisotni so bili strokovnjaki iz Kamnika, Domžal in Ljubljane. V omenjenem prvem dogovoru o posodobitvi zemljišč smo v Kamniškem občanu že pisali. Na tem skupnem sestanku je bil imenovan melioracijski odbor. Delo je nadaljeval skupaj s strokovnjaki iz Emonine kooperacije v Domžalah, občasno pa so bili prisotni tudi tov. Avbelj iz Geodetskega zavoda SRS v Ljubljani, kjer je vodja komasacijskih ureditev, tov. Prešeren iz Hidrotehnika, tov. Juntez iz Zemljiške skupnosti iz Kamnika in tov. Jurančič, član kamniškega izvršnega sveta. Skupina je v različni sestavi večkrat obhodila in ocenila zemljišče predvideno za melioracijo, poleg tega pa je imela sestanke v Zadružni enoti v Komendi, na Zemljiški skupnosti v Kamniku in na občinski skupščini. Namen obhodov na terenu in sestankov je bil kar najbolj točno oceniti sedanje stanje zemljišča, potrebe po ureditvi na različnih mestih in določitev meja melioracijskega območja, ki so od prvotnega načrta doživele nekaj sprememb. Ker na južni strani na zemljišče, ki je predvideno za melioracijo, meji cesta od Križa proti Mostam in na severu cesta od Križa proti Komendi, je bil seveda glavni problem določitev melioracijskega območja ob Pšati, kjer je sedanje rastlinstvo močno razgttmo. Na več mestih gozd preide v travnike in obratno, vmes pa so še razne vaške in gozdne poti, ki teren še naknadno delijo. Zemljišče med Pšato in Tunjico je že dolgo nespremenjeno na njem ni ne pravega lesa, ne možnih količin trave za košnjo, saj se po skoraj celotnem območju vlečejo obrobki drevja in grmov. Zemljišče zares ne nudi tistega, kar bi lahko. Pred kratkim je bila točno določena meja ureditvenih posegov na tem območju. Predvsem v gornjem delu s tem ni bilo problemov, saj so se kmetje - lastniki parcel hitro odločili, do kod naj bi segali novi travniki in polja in kje gozd ostane. Vsega gozda ob Pšati ne bi smeli posekati, prav tako tudi ne ob Tunjici, ker bi bilo s tem premočno spremenjeno sedanje podnebno in s tem tudi kmetijsko stanje celotnega območja. Razumljivo pa je, da je bilo treba mejo, ki bo pogojevala sprejemljive melioracijske stroške in primeren končen izgled zemljišč, vendarle treba določiti. Že pred zadnjih ogledom terena in sporazumevanju za določitev melioracijske meje je precej lastnikov na svojem pričelo s sekanjem gozdov. Lepa jesen in suha zima sta bili za to delo kot naročeni. Na večih mestih je skoraj končano. Nekaj problemov je nastalo z zametki gozda, ki segajo naravnost v melioracijsko območje, vendar se lastniki zaradi nepopolne ali napačne informiranosti za posek vzporedno z drugimi, ki so delo pričeli pravočasno opravljati, niso odločili. Pred nekaj tedni so bili o nujnem poseku obveščeni ponovno. Vzporedno s strokovnimi pripravami na pričetek melioracije, ki naj bi stekla letos spomladi, so ljudje zaradi neodgovornega govorenja posameznikov v vaseh pričeli širiti vesti, da je nova delitev zemljišča že nekako določena in bodo na ta način lastniki manjših zemljišč z lego svojega novega zemljišča prikrajšani. Ker je takih lastnikov največ, saj je majhnih parcel v tem velikem trikotniku zares veliko, je precej domačinov in tudi ljudi, ki ne živijo v mejnih vaseh, so pa lastniki manjših travnikov, njivic in gozdičkov, takim govorjenjem prisluhnilo. Z. melioracijskim odborom je ves čas aktivno sodeloval tov. Demojzes iz Emonine Kooperacije in po pristopu k temu delu tov. Jurančič iz IS, pa tov. Prešeren in v zadnjem času tov. Juntez in tov. Zupane s Komiteja za družbeno ekonomski razvoj občine Kamnik. Z odborom je delal tudi tov. Kotnik, referent za kmetijstvo v Občini Kamnik in tov. Novakova, kmetijski inšpektor. Potrebno je razumeti, da melioracijski odbor sestavljajo ljudje iz domačega kraja. Ob tako občutljivem delu pa je potrebna širša pomoč, ker gre za prvi primer ureditve in združitve zemljišč v kamniški občini. Zadeva je za vse prebivalce, posebno pa za lastnike zemljišč nova in izredno občutljiva. Zemlja je zagotovilo za življenje. Tako je bilo pred stoletji in danes ni nič drugače. Skozi čas so nekatera zemljišča res menjala lastnika, v glavnem pa so se ljudje držali zemlje z obema rokama. Oče jo je prepuščal otrokom in otroci svojim naslednikom. Tudi danes se vsakdo boji, da bi izgubil njivo, travnik ali kos gozda ali bil prikrajšan pri velikosti. V tem pogledu je treba razumeti vsakega lastnika. Če hočejo nekateri vaščani poleg vsega še obmiti informacije po svoje, jim bo marsikdo rad prisluhnil, ker so nekateri lastniki zemljišč žal le tako pomirjeni. Stara slika kraja je v starejših ljudeh pustila svoje. Tudi to je treba razumeti. Prav v navezanosti na zemljo, pa čeprav je slabo rodila, je treba iskati odgovore na številna vprašanja, ki so v tem letu zares neštetokrat obšla naše vasi. Vsak lastnik njive ali travnika hoče imeti zagotovilo, da bo tudi nov tako velik in na primernem mestu. Pomembno informacijo pa lahko "da čimprejšnja, pa čeprav le okvirna razdelitev nanovo urejenega in razdeljenega zemljišča, ki jo bo po izkopanih odtočnih jarkih že mogoče narisati in dati vsem lastnikom zemlje in tudi drugim prebivalcem vasi na ogled. Tak okvirni načrt je mogoče narisati tudi pred izkopom jarkov. S tem bi odpadlo veliko negotovosti. Na zadnjem sestanku, ki je bil v Mostah v prvi polovici januarja, je bilo od strani vaščanov nešteto pripomb in vprašanj. Med pomembnimi so gotovo: ali bodo jarki med Pšato in Tunjico, izkopani to pomlad, dopuščali* vsaj zasilno pridelovanje krme za živino na stari način, ker jo bo sicer marsikomu manjkalo; ali bodo ti jarki zares napravljeni v najkrajšem možnem času in dovolj kvalitetno in se bo iz njih povsod voda res takoj odtekla, ali bo pravočasno urejen odtok vode v Pšatni strugi in Pšata ob močnih nalivih ne bo poplavljala dela vasi. (Znano je, da je Pšati-na struga kljub razbremenilniku na zahodni strani Most ob deževjih še vedno polna vode.) Krajevna organizacija SZDL v Mostah je predlagala, da bi z melioracijskimi deli pričeli čez nekako tričetrt leta in bi kmetje lahko letošnje košnje opravili na sedanji način in si tako zagotovili krmo za živino. Melioracija in komasacija naj bi biji opravljeni v mrtvem jesenskem in zimskem času, prihodnjo pomlad pa bi pričeli z novo obdelavo. Na sestanku v Mostah je bilo sklenjeno, da je potreben kar najkrajši čas za izvedbo del. Na zemljišču med Pšato in Tunjico obstaja stara Tunjičina struga in druge zemljske depresije, ki jih je potrebno zasuti. Da se zemlja usede, pa je potreben čas, sicer se drenažne cevi, ki so položene pod površino, po usedanju zemlje pretipajo in deformirajo. S prvo melioracijo v kamniški občini bodo vsi delavci, ki se bodo ukvarjali s tem delom, pa naj bodo to neposredni izvajalci del, strokovnjaki z vseh potrebnih področij in vsi drugi, ki so jim lastniki zemljišč in drugi zaupali, pokazali, ali so sposobni začetna in nadaljevalna dela na terenu tako opraviti, da bo vsak vaščan Most, Komende in Križa lahko rekel, da so zares dali vse od sebe. Sloveniji je z melioracijskim in komasacijskim posegom urejenih nad 30.000 ha zemlje. Z veliko večino opravljenih del so kmetje zadovoljni, saj na nekdanjih neurejenih in razdrobljenih zemljiščih sedaj pridelajo po večkrat toliko. Delo je lažje, hitreje opravljeno in zato neprimerno cenejše. Celotno melioracijsko območje med Križem, Mostami in Ko-. mendo je vidno nagnjeno proti Tunjici in Pšati in ga zato ni težko dobro urediti. Kljub temu pa je potrebno delu posvetiti vso skrb. Danes je vsako delo drago, velika dela pa temu primerno dražja. Pri delu, kot je urejanje zemljišč, je tudi posebno pomembna kvaliteta in pravilnost opravljenega dela. S pravilnim načinom se da veliko narediti in dovolj hitro. Da bo to zares uresničeno, bo potrebno večje zanimanje za delo, ne samo peščice ljudi, am- pak tudi tistih, ki so doslej dogajanje le opazovali. Na sestanku v Mostah je tov. Jurančič rekel: »Voljo do ureditve zemljišč na vašem območju je potrebno pozdravili. Vsi želimo, da bi bili domačini po opravljenih delih zares zadovoljni in bi bil prvi primer pozitivno napotilo k melioraciji in komasaciji na zemljišču za Suhadolami in na polju za Že jami.« V ljudeh je treba odpraviti skrb, ki se pojavlja pred komasacijo. Prav ta pri velikem številu lastnikov zemlje dviga srčni utrip. Komasacijsko delo mora biti narejeno kvalitetno, demokratično, odločno in tako, da bo domačinom zagotovilo sodobno obdelavo in donosnejšo pridelavo. ODBOR MELIORACIJSKE SKUPNOSTI SERVIS termoakumuiacij-skih peči. MATIJA ZIBEL-NIK, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. SERVIS šivalnih strojev. TINE KLANČAR, Čufarje-va 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Pohod na Oseke Osmega februarja letos bo minilo 40 let od boja Šlandrove brigade na Osekah na Menini planini. V kratki, a ostri borbi je po štabnih poročilih padlo 18 partizanov. Ta dan je po pobočjih Menine planine pod sovražnikovimi kroglami usahnilo še nad deset mladih življenj. Točno število žrtev sovražnikove hajke ni znano. Krajevna skupnost Tuhinj si je ta dan izbrala za svoj krajevni praznik. Osnovna organizacija ZSMS Tuhinja v sodelovanju s krajevno organizacijo ZZB Tuhinj letos organizira jubilejni 10. pohod na Oseke ob 40. obletnici borbe, ki bo 12. februarja 1984. Začetek pohoda bo pred osnovno šolo v Zg. Tuhinju ob 8. uri, slovesnost na Osekah "ob spomeniku pa bo ob 10. uri. Osnovna organizacija ZSMS Tuhinj in krajevna organizacija ZZB Tuhinj vabita vse borce, aktiviste, mladince in ostale občane, da se udeležijo pohoda na Oseke. Pohod bo v vsakem vremenu! OO ZSMS Tuhinj KO ZZB Tuhinj Predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih delegatskih funkcij v občini Ustavni amandmaji in sprejeta stališča in usmeritve, s katerimi se uvaja kolektivno delo in odgovornost pri delu nosilcev vodilnih delegatskih funkcij določa trajanje njihovega mandata na dve leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Iztekajo se prvi dvoletni mandati, zato je potrebno v vseh okoljih izpeljati normalne kandidacijske postopke za vse nosilce teh funkcij. Pri kandidiranju možnih kandidatov je potrebno upoštevati načela in merila za evidentiranje in kandidiranje delegatskih funkcij, ki opredeljujejo kot najpomembnejša merila predvsem odnos do delegatskega sistema, razvijanje demokratičnih samoupravnih odnosov, poštenost, predvsem pa odgovornost za uresničevanje dogovorjenih nalog in sprejetih programov razvoja. Pri tem si morajo prizadevati za prevladovanje širših družbenih interesov nad parcialnimi in krepitev samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Ob kandidiranju je potrebno upoštevati tudi načelo kontinuiranosti kadrovanja. Zato je težnja, da bi se zamenjala polovica nosilcev vodilnih delegatskih funkcij še kako pomembna in upravičena. . miMi Predlog evidentiranih možnih kandidatov je bil napravljen na podlagi ocen dela nosilcev teh funkcij ter ugleda in zaupanja, ki ga uživajo v svojih okoljih ter usklajen in sprejet v občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Predlog še ni dokončen in ga delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile na temeljnih kandidacijskih konferencah lahko dopolnijo s konstruktivnimi in utemeljenimi predlogi. Izhajajoč iz vsega tega in na podlagi opredelitev volilnih postopkov, daje predsedstvo občinske konference SZDL delovnim ljudem in občanom v razpravo predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih delegatskih funkcij: L OBČINSKA SKUPŠČINA Predsednik občinske skupščine: Za funkcijo predsednika občinske skupščine so bili evidentirani naslednji možni kandidati: 1. Ivan JUSTINEK 2. Milan MARINIČ 3. Tone ŽIBERT Glede na oceno dosedanjega dela predsedstva občinske skupščine in njegovih članov, ki jo je sprejelo predsedstvo OK SZDL je bil v okviru vodstev družbenopolitičnih organov oblikovan predlog, da se podpira ponovno kandidaturo dosedanjega predsednika mag. Ivana Justine ka. V dosedanjem dveletnem mandatnem obdobju je uspešno opravljal funkcijo predsednika in s svojim prispevkom pomembno pripomogel k demokratičnemu dogovarjanju in usklajevanju interesov v občinski skupščini. Pod njegovim vodstvom je predsedstvo občinske skupščine uspešno opravljaljo svoje naloge in uveljavilo nekatere nove metode dela občinske skupščine kot so lo-,čeno zasedanje zborov. Sprotno je ocenjevalo in analiziralo potek sej zborov skupščine in oblikovalo predloge za izboljšanje vsebine in načina dela zborov, veliko pozornost pa je namenjalo tudi stikom z delegacijami. Na svojih sejah se predsedstvo, ni opredeljevalo do vprašanj, ki so bila na dnevnem redu zborov, kar je povsem v skladu z vlogo predsedstva kot metode dela predsednika skupščine in predsednikov zborov, ampak je največ pozornosti posvetilo vsebinskim in organizacijskim pripravam na seje zborov, usklajevalo je deld zborov in se dogovarjalo o metodah in načinu njihovega dela. Zaradi svojih obveznosti na Pedagoški akademiji, s katerimi je povezano tudi vprašanje njegovega strokovnega in znanstvenega dela, bo funkcijo opravljal neprofesionalno. Podpredsednika občinske skupščine: Za funkcijo podpredsednikov sta bila evidentirana: Vanda REBOLJ (1947), profesor, zaposlena OS Komenda Moste (Kamnik-Center) Milan MARINIČ (1952), dipl. ing. elektroteh., MS SZDL Ljubljana (Kamnik-Novi trg) Oba predlagana kandidata sta uveljavljena družbenopolitična delavca in sta uspešno opravljala vrsto odgovornih dolžnosti. Funkcijo bosta opravljala neprofesionalno. Predsedniki zborov: Družbenopolitični zbor: Predsednik zbora: Marta ŽERKO (1941), ekonm. tehnik, zaposlena v Domu upokojencev je uspešno opravljala to funkcijo že v dosedanjem dveletnem mandatnem obdobju in je ponovno evidentirana. Namestnik predsednika zbora: Lado PODBEVŠEK (1915), upokojenec, to funkcijo je opravljal tudi sedaj in je ponovno evidentiran. Zbor združenega dela: Predsednik zbora: Ivan PERŠIN (1940), strojni tehnik, zaposlen v Titanu je to funkcijo uspešno opravljal že v sedanjem mandatu in je ponovno evidentiran. Namestnik predsednika /.bora: Stanka GOLOB (1944), zaposlena v TOZD Kemostik, je to funkcijo opravljal tudi dosedaj in je ponovno evidentirana. Zbor krajevnih skupnosti: Predsednik zbora: Tone ŽIBERT (1947), absolvent VEKŠ, zaposlen v LIP Radomlje, delegat KS Volčji potok je že v dosedanjem mandatnem obdobju uspešno vodil zbor krajevnih skupnosti in je ponovno evidentiran Namestnik predsednika zbora: Boris BAVČAR st. (1925), upokojenec, delegat KS Duplica je to funkcijo opravljal tudi dosedaj in je ponovno evidentiran. 2. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Predsednik skupščine: Branko BOŽIČ (1927), profesor na Pedagoški akademiji (KS Duplica). Zaupano funkcijo je v prvem mandatnem obdobju opravljal zelo uspešno in prizadevno in se evidentira ponovno Podpredsednik skupščine: Alenka DOPLIHAR (1937), prof. nemščine in angleščine, Svi-lanit Kamnik (Svilanit Kamnik). Kot podpredsednik je bila aktivna in uspešna ter se ponovno evidentira. Predsednik zbora uporabnikov: Mira POTOČNIK-ŠTUPAR (1957), abs. Visoke šole za organizacijo dela, zaposlena KI K Kamnik (KIK Kamnik) je aktivna družbenopolitična delavka na področju vzgoje in izobraževanja. To bi bil njen prvi mandat. Namestnik predsednika zbora uporabnikov: 1. Ivan VOLČANŠEK (1935), ing. lesarstva, STOL Duplica (STOL). Dosedaj je zelo uspešno deloval kot predsednik zbora uporabnikov. 2. Stanka VRHOVNIK (1931), gimn. mat., ETA Kamnik (ETA), doslej je aktivno delovala na področju vzgoje in izobraževanja v delovni organizaciji in v družbenopolitični skupnosti. Predsednik zbora izvajalcev: 1. Marija ANŽLOVAR (1935), učiteljica na OŠ Toma Brejca (OŠ Toma Brejca) 2. Milena PRAŠNIKAR (1945), učiteljica na OŠ Toma Brejca (OŠ Toma Brejca) Obe sta aktivni v svojih delovnih okoljih in tudi v občini. Namestnik predsednika zbora izvajalcev Ana VENGUST (1955), predm. učitelj slovenščine in zgodovine, OŠ Stranje (OŠ Stranje). Naloge, ki jih je dobila, je uspešno opravljala že v prvem mandatu. 3. KULTURNA SKUPNOST Predsednik skupščine: Mojca PODOBNIK (1954), prof. slovenščine in sociologije, zaposlena v SAŠ, članica DPZ, izredno aktivna na kulturnem področju, doslej je uspešno opravljala funkcijo podpredsednika skupščine (predlog še ni usklajen) Podpredsednik skupščine: Alenka DRČAR (1949), OŠ Komenda Moste, učiteljica muzi-kol. (KS Kamnik-Perovo) Predsednik zbora uporabnikov: Franc PESTOTNIK (1953), sred. polit, šola, zaposlen STOL Kamnik (STOL) je ponovno evidentiran. Podpredsednik zbora uporabnikov: Vojko KOLARIČ (1956), gimn. mat., zaposlen pri Z'1'KO Kamnik (Kamnik Center). Predsednik zbora izvajalcev: Janez MALEŠ (1942), gimn. mat., zaposlen PM Kamnik (Podgorje) je uspešno opravljal vrsto odgovornih nalog v občini, aktiven pa je tudi na kulturnem področju. Podpredsednik zbora izvajalcev: Jože BRLEČ (1949), dipl. ing. strojništva, TITAN Kamnik (TITAN) je ponovno evidentiran. 4. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST Predsednik skupščine: Peter KURET (1933), ing. strojništva, zaposlen v KIK Kamnik (delegat KS Kamnik-Za-price), je to funkcijo že v tem mandatu zelo uspešno opravljal in je ponovno evidentiran. Podpredsednik skupščine: Karel ŽMAVC (1939), VK ključavničar, zaposlen v Alpre-mu (delegat Alprema), je to funkcijo že v sedanjem mandatnem obdobju uspešno opravljal in je ponovno evidentiran. 5. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA zajema samoupravne interesne skupnosti s področja otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjskega gospodarstvp. Predsednik skupščine: Stanislava ZRNEC, upokojenka (delegatka KS Zaprice), je aktivna družbenopolitična delavka in je prvič evidentirana (predlog še ni usklajen) Podpredsednik skupščine: Jožica RUT AR (1943), zaposlena Otroški vrtec A. Medveda, (OV A. Medveda), je aktivne v skupnosti otroškega varstva in je ponovno evidentirana. 6. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Predsednik skupščine: Marinka BEVC (1947), gimn. mat., zaposlena Alprem Kamnik (KS Kamnik - Nevlje) je uspešno opravljala to funkcijo dosedaj in je ponovno evidentirana. Podpredsednik skupščine: Marjan BURJA (1949), strojni tehnik, TITAN Kamnik (TITAN). V prvem mandatnem obdobju je zaupano funkcijo opravljal uspešno. Predsednik zbora uporabnikov: Jarinka PAJNTAR (1948), ekonomist, ETA Kamnik (ETA) Podpredsednik zbora uporabnikov: Cvetka ROTAR (1940), razredni učitelj, TITAN Kamnik (TITAN) - Predsednik zbora izvajalcev: Jožica RUTAR (1943), zaposlena Otroški vrtec Antona Medveda (OV A. Medveda) Podpredsednik zbora izvajalcev: Breda PODLIPNIK (1956), zaposlena Otroški vrtec Antona Medveda (OV A. Medveda). Vsi evidentirani kandidati so v iztekajočem se mandatu zaupane funkcije opravljali uspešno in se zato predlagajo tudij za naslednje mandatno obdobje. 7. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Predsednik skupščine: Matevž KOSIR (1929), čevljar, upokojenec (Kamnik-Za-price). Zaupano funkcijo je v prvem mandatnem obdobju uspešno opravljal. Podpredsednik skupščine: Marija ROT (1928), upokojenka (Kamnik - Novi trg). V odsotnosti predsednika je uspešno vodila skupščino in je ponovno evidentirana. Predsednik zbora uporabnikov: Ivanka LISIČIČ (1937), soc. delavka, KIK Kamnik (KIK) je uspešno delovala v skupnosti kot presednica komisije za vprašanja socialne varnosti invalidov. Namestnik predsednika zbora uporabnikov: Pavla KALIŠNIK (1944), ekonom, tehnik, STOL Kamnik (STOL) je bila aktivna v skupnosti in se ponovno evidentira. Predsednik zbora izvajalcev: Mojca REMS (1956), soc. delavka, Dom upokojencev Kamnik (Dom upokojencev), je bila aktivna in uspešna pri delovanju in se ponovno evidentira. Podpredsednik zbora izvajalcev: Aleksandra JERAS (1951), soc. delavec, Center za socialno delo v ustanavljanju. Zaupano funkcijo je opravljala uspešno in se ponovno evidentira. 8. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Predsednik skupščine: Jože MUHVIČ (1938), učitelj praktičnega pouka, ZUIM Kamnik (Kamnik - Zaprice) Podpredsednik skupščine: Mira BOGATAJ (1939), ekonom, tehnik, SO Kamnik (Kamnik - Zaprice). Oba sta delo v tem obdobju opravljala zelo uspešno in prizadevno ter sta evidentirana tudi za naslednji man- ■ dat. 9. SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Predsednik zbora: Alojz LOGAR (1925), dipl. oec, TITAN Kamnik (Kamnik -Zaprice). Namestnik predsednika zbora: Marija MERČUN (1943), ekonom, tehnik, ETA Kamnik (ETA). Oba sta zaupano funkcijo uspešno opravljala in sta ponovno evidentirana. 10. STANOVANJSKA SKUPNOST Predsednik skupščine: Zdenka DROLJC (1950), pravnik, Zarja Kamnik (Zarja) je aktivna družbenopolitična delavka, prvič kandidira. Podpredsednik skupščine: Marjeta BUKOVŠEK (1936), gradb. tehnik, Graditelj (Graditelj) II. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 1. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Cvetka CVEK (1952), dipl. psiholog, zaposlena na Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje, delegat KS Zaprice, je aktivna družbenopolitična delavka, doslej je med odgovornimi funkcijami opravljala tudi dolžnosti predsednice zbora uporabnikov v skupnosti socialnega skrbstva. Podpredsednik skupščine: Mirko BRUMEN (1942), zdravnik, ZD Kamnik (KS Pero-vo) je ponovno evidentiran za to funkcijo. Predsednik zbora uporabnikov: Ivanka HAJDINJAK (1945), ekonomski tehnik, LB Kamnik (KS Center) je ponovno evidentirana za funkcijo predsednika zbora uporabnikov. Podpredsednica zbora uporabnikov: Ana CERKVENIK (1927), upokojenka (KS Zaprice) je ponovno evidentirana za podpredsednico zbora uporabnikov. Predsednik zbora izvajalcev: Julijana ŠUŠTAR (1934), zdravnik, ZD Kamnik (ZD Kamnik) Podpredsednica zbora izvajalcev: Marija DRNOVŠEK (1934), višja med. sestra, zaposlena v ZD Kamnik je ponovno evidentirana. Predsednik zbora uporabnikov: Anton ŽELEZNIK, zaposlen Alprem, delegat KS Zaprice je ponovno evidentiran. Podpredsednik zbora uporabnikov: Katarina CERAR (1952), kemijski tehnik, zaposlena v TOZD Trival, delegat TOZD Trival, je uspešno opravljala svojo dolžnost in je ponovno evidentirana. Predsednik zbora izvjalcev: Marjan KRIŽNIK (1956), gradb. tehnik, SGP Graditelj (Graditelj) je uspešno opravljal svojo funkcijo in je ponovno evidentiran. Podpredsednik zbora izvajalcev: Danilo AVGUŠTIN (1954), gradb. tehnik, Gradbinec (Gradbinec) je ponovno evidentiran. 11. SAMOUPRAVNA INTERESNA TELESNOKUL-TURNA SKUPNOST Predsednik skupščine: Slavko RAJH (1924), ing. org. dela, zaposlen vili AN Kamnik, delegat KS Kamnik-Center je že v dosedanjem dveletnem mandatnem obdobju uspešno oprav- ljal funkcijo predsednika in je ponovno evidentiran. Podpredsednik skupščine: Demeter SADNI KAR (1951), dipl. veterinar, Veterinarski zavod Kamnik-Domžale (KS Kamnik-Center) je to funkcijo uspešno opravljal dosedaj in je ponovno evidentiran. Predsednik zbora uporabnikov: Jože ZUPIN (1950), viš. organizator športne rekreacije, zaposlen v DO STOL Kamnik (STOL) je ponovno evidentiran, to funkcijo je v tem obdobju uspešno opravljal. Podpredsednik zbora uporabnikov: Matevž SKAMEN (1943), strojni tehnik, Alprem Kamnik (Alprem) je ponovno evidentiran. Predsednik zbora izvajalcev: Franc ZADRGAL (1933), šofer, STOL Kamnik (KS Komenda) je to funkcijo opravljal že dosedaj in je ponovno evidentiran. Podpredsednik zbora izvajalcev: Janko BLAGŠIČ (1943), pravnik, Donit-Trival Kamnik (SZDL) je ponovno evidentiran. MZ ŠMARTNO Gradi se dom kulture Prije nekoliko godina u MZ Šmartno, na području općine Kamnik, obnovljen je zadružni dom i u njega useljena odjeljenja ćetverorazredne osnovne škole. Tada je i dogovoreno da se stara zgrada obnovi, te . da u njoj dobiju prostorije i mjesni ured, društveno-političke organizacije, teritorijalna obrana, aktiv mladih, dramska sekcija i knjižnica. Već je prošle godine urađeno dosta toga, a još više ove. Održavane su stalne radne akcije. Posebno su se isticali mladi. Ovih je dana dovršena i manja dvorana i prostorije mjesnog ureda, a na proljeće preostaje još uređenje prostorija fotp-kluba i knjižnice, pa će - predviđa se -novi dom kulture biti dovršen do juna sljedeće godine. Ocjenjuje se da vrijednost do sada uloženih sati dobrovoljnog rada iznosi oko 3 milijuna dinara. Znatnu su "pomoć pružile i neke OOUR iz Kamnika, dok je Mjesna zajednica Šmartno osigurala oko 600.000 dinara. M. Č. »Si "KAMNI .-Kl O^CAK" - tov. Jana Taškar KAT-niK zagrab, rada leončara 7 ooun -ujfou Z novKitku riaUtdniei r»gn*. [(da konci '.->'■ .m 1TMM, ^ OOUH rfOTROUCKI INfOftMATOM. ■Mflnri. kum mllot* II K'l.ilmil M2-0M. HADNA ZAJtmiC* >7AJI0NrCKt SU I «•>**, rad* kantari T melon: mm ZG, 25.12.8?. Spoštovana tovariŠica Taškar, Dve leti je tega kar na naslov naše redakcije redno prihaja vaše občinsko glasilo. List "Mjesna zajednica" je zvezno glasilo krajevnih skupnosti Jugoslavije; vse premalo prinaša prakso delovanja krajevnih skupnosti z področja SH Slovenije in je ravno vaš "Občan" zelo ljub informator o taki dejavnosti z področja kamniške občine. Prilagam decembersko številko "Mj-sna zajednice"; na Dred-zadnji strani je tudi novica iz k!} Šmartno, katero sem jas nriredil in žito tudi -■odpisal - "nm je ca'' praksa. Zato, za d eletno sodelo'-mje, v imenu redakcije -hv?la. -Vama in "Karani.;kemu oočanu" pa še - vse mjboljie v Xovem letu. > *i Red.ikci.ia lista "mjesna zajadnica™ . »aCepe ZAM3B I M'n. Cvetličarna Ravnikar Marjeta Trdinov trg 2, Mengeš, tel.: 373-042 Dnevno sveže cvetje, razne lončnice, venci, sveče, ikebane (žalne, namizne za razne slovesnosti), poročni šopki, araiiranje daril in avtomobilov, zemlja, lonci, okrasni lonci, razna gnojila in hrana za ptice. Če želite vence ob nedeljah in praznikih, pokličite na tel.: 814-406, Moste 116 (doma) DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Osnutek programa dela zborov skupščine občine Kamnik za leto 1984 Predsedstvo občinske skupščine je septembra 1983 pozvalo vse delegacije za Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, pravosodne organe, Izvršni svet SO Kamnik in Občinski odbor pri Medobčinski gospodarski zbornici, da dostavijo svoje pobude in predloge za oblikovanje programa dela zborov SO za leto 1984. Poziv je bil objavljen tudi v Kamniškem občanu št. 16 z dne 26.9.1983. Predloge in pobude so posredovali: - KS Šmarca (predlog je vključen v program -1, trimesečje - zap. št. 10), - KS Nevlje (I./2. II./4), - Občinska skupnost otroškega varstva Kamnik (I./17), - OŠ Kamniškega bataljona Stranje (v analizo izvajanja resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Kamnik bo vključeno tudi poročilo o gibanju osebnih dohodkov v občini (II./9, III./l, IV./8). Pri sestavi programa so upoštevani tudi predlogi, ki so jih posredovali: - Občinska raziskovalna skupnost, - Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik in - Izvršni svet SO Kamnik. Osnutek programa dela vsebuje predvsem tele prioritetne naloge: - stalno spremljanje uresničevanja politike gospodarske stabilizacije, - sprejem družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 - prostorski del, , - sprejem dolgoročnega programa razvoja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma, - sprejem dolgoročnega plana do leta 2000, - sprejem srednjeročnega plana občine za obdobje 1986-1990, ocena kako se izvaja resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1984 in sprejem resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1985, - spremembe in dopolnitve poslovnika občinske skupščine in statuta občine, « - spremljanje izvajanja programa samoprispevka v občini, - sprejem odlokov s področja urejanja prostora, zaščite kmetij, financiranja splošne porabe, - obravnava gradiva za sejo zborov Skupščine SR Slovenije. V programu niso navedene zadeve, ki jih ni bilo mogoče predvideti Zap. ZADEVA in jih bodo glede na odprtost programa zbori uvrščali na dnevni red sej zborov. Zbori bodo obravnavali tudi samoupravne akte tistih organizacij in skupnosti, h katerim je potrebno na podlagi zakonskih obveznosti dajati soglasja oziroma jih potrditi. Prav tako bodo zbori obravnavali tudi tiste naloge, ki jih bo v letu 1984 potrebno opraviti v zvezi s prenehanjem dveletnega mandata funkcionarjev skupščine. Zbori bodo obravnavali tudi zadeve iz pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije, ki konkretno v programu niso navedene. Iz prakse letošnjega leta lahko ugotovimo, da z uvrščanjem teh zadev na dnevne rede sej zborov občinske skupščine nismo bili preveč uspešni, ker večkrat časovno nismo mogli uskladiti obravnave gradiv na sejah naše skupščine s sejami zborov republiške skupščine. Vendar si moramo v prihodnjem letu prizadevati, da bomo pomembnejše zadeve le obravnavali na sejah zborov. Delegati zborov občinske skupščine so na seji 28. decembra 1983 izrekli soglasje k osnutku programa dela zborov SO Kamnik. O pripombah in predlogih, danih na osnutek bo - ob pripravi predloga programa - razpravljalo predsedstvo Skupščine občine Kamnik. Objavljamo osnutek programa dela zborov občinske skupščine za prvo tromesečje letošnjega leta. PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA OBČIN DSf DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA LETO 1984 Program dela zborov Skupščine SR Slovenije izhaja iz položaja, funkcije in nalog, ki jih ima Skupščina SR Slovenije kot organ družbenega samoupravljanja in organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike ter nalog, ki izhajajo iz sprejetih dokumentbv družbenopolitičnih organizacij ter dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Program dela skupščine je skupni program družbenopolitične aktivnosti vseh družbenih dejavnikov v republiki, ki sodelujejo pri njenem delu. Kljub temu, da je program dela zborov obsežen in zahteven, uveljavlja nečelo kontinuiranega planiranja, to pomeni vsebinsko odprtost programa za pobude, zlasti pa za pobude za obravnavo najaktualnejših družbenopolitičnih in družbenoekonomskih vprašanj. Zbori slovenske skupščine bodo v letošnjem letu posebno pozornost namenili pripravi novih srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih planskih dokumentov; v sklopu tega pomembnega in obsežnega dela bodo obravnavali analizo razvojnih možnosti in globalne okvire razvoja do leta 1990, ki bo hkrati osnova za oblikovanje smernic za pripravo srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Obravnavali bodo tudi analizo dolgoročnih možnosti razvoja in smernice za pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije, konec leta pa naj bi dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 tudi sprejeli. Ocenili bodo tudi, kako se uresničuje družbeni plan v prvih štirih letih tekočega srednjeročnega obdobja ter sprejeli republiško in zvezno resolucijo o izvajanju družbenega plana za prihodnje leto. Temeljite razprave in posebno pozornost bo skupščina namenila uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, spremljala pa bo tudi, kako se uresničuje sprejeta politika in kako se v praksi uresničujejo zakoni in drugi akti skupščine. GRADIVO PRIPRAVI PREDLAGATELJ PRISTOJNI ZBOR ZZD ZKS DPZ L TRIMESEČJE 1. Program dolgoročne energetske preskrbe Kamnika 2. Osnutek družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 -prostorski plan 3. Predlog programa dela zborov SO za leto 1984 4. Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika SO Kamnik 5. Poročilo o delu občinske skupščine in njenih teles za obdobje april 1982 do 31.12.1983 6. Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov 7. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini 8. Študija za uporabo odpadnega in pregnitega blata iz čistilne naprave Domžale-Kamnik 9. Poročilo o analizi ugotovitev »Raziskave termalne vode pri Vasenem v Tuhinjski dolini« -1. in II. faza 10. Dejavnosti za ohranitev čistega in zdravega okolja na območju občine Kamnik: - nadaljevanje izgradnje primarne in sekundarne kanalizacije za fekalne odplake in priključevanje na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik - priprava novega sanitarnega odlagališča za komunalne odpadke - zaštita vseh virov pitne vode na območju občine 11. Ureditev financiranja na področju cestnega gospodarstva v skladu s sprejetim zakonom o cestah (Ur. 1. SRS, št. 38/82); - vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju občine Kamnik - modernizacija prometa in cestnega omrežja na območju občine Kamnik v naslednjih letih 12. Predlog sklepa, da se začne postopek za spremembo statuta občine Kamnik 13. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik 14. Predlog odloka o spremembah odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Kamnik 15. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zeml išč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij 16. Predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1984 17. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 18. Volitve, razrešitev in imenovanja - Komite za DER - SIKCS - SIS za energetiko - komite za urejanje prostora - Sekretarka SO - Sekretariat za občo upravo - Predsednik in sekretarka SO delovna telesa - Izvršni svet in upravni organi - Sekretariat za OU - Odbor podpis. DD Občinska raziskovalna skupnost Občinska raziskovalna skupnost SIKCS občine Kamnik SIKCS občine Kamnik Izvršni svet Izvršni svet Predsedstvo SO Predsedstvo SO Predsedstvo SO Izvršni svet Izvršni svet Občinska raziskovalna skupnost Občinska raziskovalna skupnost SIKCS SIKCS Sekretariat za OU Izvršni svet Komisija • Sekretariat za občo upravo Komite za DER Kmetijska zemljiška skup. občine Kamnik Komite za DER Komite za DER Občinska konferenca SZDL Sekretariat za občo upravo Komisija Izvrsni svet Izvršni svet Izvršni svet Izvršni svet Obč. konf. SZDL x Komisija za volitve imenovanja in kadrovska vprašanja Zakonodajni del programa zajema nekatere zakone iz preteklega leta, ker postopek sprejemanja še ni bil v celoti opravljen. Med drugim naj bi bila končana razprava o sklopu zakonov, ki se nanašajo na urejanje in varstvo prostora, o zakonu o gozdovih, zakonu o kulturnoumetniških dejavnostih in posredovanju kulturnih vrednot, itd. nadaljevala pa se bo obravnava zakonskih aktov, ki urejajo nekatera pomembna področja (npr. javno obveščanje in zaščito podatkov v družbenem sistemu informiranja, stečaj nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov, letališko dejavnost, itd.) Velik del programa dela pa se v prihodnjem letu nanaša na dopolnitve in spremembe zakonov, med katerimi velja omeniti štiri zakone s področja kmetijstva, nadalje zakon o varstvu pred požarom, o varstvu zraka, o varnosti cestnega prometa, na programu pa so tudi spremembe in dopolnitve kazenskega zakona SR Slovenije. Program dela zajema še obravnavo aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ na podlagi sogLasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin in obravnavo nekaterih drugih pomembnejših aktov tega zbora in Zveznega zbora Skupščine SFRJ. Program dela zborov Skupščine SR Slovenije in periodični delovni načrt za prvo tromesečje letošnjega leta, sta objavljena v Poročevalcu št 1/10. januarja 1984; Poročevalec je na voljo v INDOK službi. Integral DO LPP TOZD Delavnice, b. o. Ljubljana oglaša Za obrat Kamnik prosta dela in naloge čistilke vozil (izmensko delo) Pogoj: NK delavka Delo se sklene za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 1 mesec. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. Obrtno podjetje »Usluga« Kamnik Delovna enota Krojačnica Kamnik Borisa Kidriča 36 poziva vse cenjene stranke, ki imajo karkoli v delu ali neurejenega v enoti Krojačnica, da se v njej zagotovo zglasijo v mesecu februarju 1984 od 8. do 14. ure in se dokončno dogovorijo z mojstrom glede izvršitve naročil. Komisija za delovna razmerja osnovne šole Toma Brejca Kamnik objavlja prosta dela in naloge čistilke - za nedoločen čas Nastop dela 1. 3.1984. čistilke - za določen čas od 6. 2. do 30. 6. 1984. Prijave sprejemamo v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po poteku roka za prijave. Stanovanja ni. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta FRANCA MARTINJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Blejčeve in Prvomajske ulice in kolektivu DO Stol za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo ZZB NOV teren Duplica, pevcem Solidarnosti, društvu upokojencev, praporščakom, GD Križ, vsem govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za pogrebne slovesnosti. Žalujoči: žena Antonija, hčerki Danica in Jelka ter sin Vido z f Kamnik, januarja 1984 x Komite za DER