Januš Golec: 21 Ponarejevalc Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in aedanje dobe Potočnik je imel mesto enega kar dva krepka moža proti sebi. Pretila sta mu dejansko, zagrozila celo s smrtjo, če se ne zgubi, ne molči in se nikoli več ne oglasi pri tej hiši! Jurija je spreletelo prepričanje, da ima pred seboj iz neznanega vzroka ponorela človeka, s katerima se ni šaliti. Hotel je oditi brez opravičila, a ga je zagrabil gospodar od zadaj za obe roki, Rupnik pa mu je pretipal in preobrnil vse žepe, če ni morda kaj izmaknil od po mizi raztrošenih potvorb. Jurij je ostavil Starošince z jezo in boljo v srcu. Ni mu šlo v glavo, zakaj sta zgubila ta dva moža zaupanje vanj. Mojster mu je vendar sam razkazal v Mariboru vse različne plošče s posnetki bankovcev in sedaj ga podi od sebe kot kakega zaupnika žandarjev in ovaduha! Pozneje je zvedel, da je nasvetoval hišni gospodar Rupniku kot razpeoevalca za promet pripravlje- nega denarja nekega Cirkovčana. Ta se je zavezal z vso zgovornostjo, kako bodo zakrožili falzifikati v najkrajšem času po Ptuju in Mariboru in bodo natekli v skupno blagajno pravi bankovci. Komaj pa je bil izdan prvi italijanski stotak v Ptuju, so že imeli razpečevalca in oblast je posvarila javnost pred potvorbami po časopisju. Kako in kaj se je zgodilo zaupniku iz Cirkovc, sta zvedela v Starošince ponarejevalec in njegov gospodar. Rupnik je kar hitro poslal svojega gostitelja v Ptuj po časopise, da se bo prepričal črno na belem, kaj vse bi naj bil aretirani izdal. Na povratku iz Ptuja je srečal Starošinčan Jurija, ki je bil namenjen v mesto, da bi nakupil za svojo tvornico razne potrebščine. Kmet bi se bil sigurno izognil Potočniku, ako bi ga bil količkaj prej zagledal. Morala sta drug mimo drugega. Jurij je vprašal čisto mirno in prijazno, če je mojster še pod njegovo streho. Ogovorjeni je stopil korak naprej in lagal, da je pobral Rupnik šila in kopita. Preselil se je neznano kam iz jeze, ker je šnofal Jurij po njegovih zabojih. Znanca izza šolske dobe sta se razstala po teh besedah. Vsak je bll zadovoijen, da je lahko nadaljeval pot sam. Potočnik je natančno vedel, da je bival mojster v Starošincah pod od njega naprošeno streho celih 14 mesecev. Z Jurijem nista govorila, dasi se je peljal Rupnik večkrat na kolesu skozi Dobrovce na Dravskem polju in sta se srečala. Postrašenje Dva petelina se ne trpita na enem dvorišču. Tako cazmerje je zavladalo tudi med mojstrom Rupnikoro >» Potočnikom. Razdora je bil kriv Starošinčan, ker je podžgal v Rupniku nezaupanje v na toliko let predkaznovanega Potočnika. Jurij se je hudoval na oba nekdanja zaupnika v Starošincah, ker sta ga napodila brez vzroka iz svoje sredine in hočeta preplavljati sama mariborski okoliš s potvorbami, Rupnik se je s svojim gospodarjem vred bridko ftiotil v veri, da je ostalo njuno početje prikrito kmečkim očem po Dravskem polju. Ožji Jurijevi rojaki so bili odločno na njegovi strani in so ga nagovarjali večkrat, naj bi katero zagodel svojemu mojstru v Starošincah. Potočnik je odlašal dalje časa z maščevanjem. Slednjič je le privolil v nedolžno postrašenje. Ob času senene košnje si je prevzel Potočnik tri domačine. Ob eni uri v noči se je podal v družbi v Starošince z namenom, da se sam prepriča, če je Rupnik še tam. Ponočni ogledniki so se priklatili neopaženo v vas. Sposodili so si pri nekem kmetu lestvo in so jo pristavili k zadnjemu delu one hiše, na koje podstrešju je bil zaposlen mojster. Eden od Jurijevih spremljevalcev se je potegnil na streho, vzel iz nje dve opeki in posvetil z žepno svetilko skozi odprtino po podstrešju. Zagledal je dve polni mizi priprav za ponarejanje denarja, stroj za tiskanje, Rupnikovo obleko in zlato uro. Izvidnika na strehi je opazil Starošinčanov sosed. Kdo bi mu zameril, če je zagnal vik ter krik v prepričanju, da se namerava drzen tat splaziti skozi razdrto streho na dile. Vsled krika v noč so ogleduhi gledali, da so kolikor mogoče naglo zbežali iz vasi, sicer bi jih bili pošteno skupili od vzdramljenih in vzbujenih vaščanov. Nenavadnega nočnega obiska skozi streho se je Rupnik tako prestrašil, da jo je drugo jutro popihal iz Starošincev in se je preselil v Maribor« (Dalje prlhodnJIC)