Izhaja vamk Goti*tok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Viltoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 30*- Ut' NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 168 TRST, ČETRTEK 29. AVGUSTA 1957, GORICA LET. VI. ARABCI OB NAJNOVEJŠIH DOGODKIH V SIRIJI MED VZHODOM IN ZAHODOM Nezadržni politični in gospodarski razvoj arabskega sveta Koristi zahoda zahtevajo, da spremeni svojo politiko Zadnji čas se. je tisk, ki zastopa uradno politiko zahodnih velesil, predvsem Anglije in Francije, razhudil zaradi Sirije. Tam se baje dogajajo hude reči. Kakšne, tega nihče natančno ne ve. Niti sam angleški in francoski tisk 9i nista na jasnem, kaj naj bi pravzaprav trdila. En lisi n. pr. poiroča, da je v žiriji že na tisoče sovjetskih »prostovoljcev«, dopisnik drugega londonskega lisla pa poroča iz Sirije, da ni lato hudo in sl vari ni treba pretiravali. Vsekakor je očitno, da se je Po Egiptu, Maroku, Tuniziji in Jordaniji zdaj Sirija zamerila in mora prenašati žolčne izlive in grožnje zahodnih politikov in njihovega tiska. Govejk, ki nd Francoz ali Anglež, si iz vsega tega vreščanja in razburjenja ne more ustvariti prave sodbe, kaj je pravzaprav Sirija zakrivila. Zelo verjetno je tudi v Angliji 'n Franciji ter celo v Združenih državah malo ljudi, ki ibi jim bilo jasno, kako stvari stoje in zakaj se je Ireba razburjati. Vse vesti, ki jih o Siriji in sploh o arabskih zadevah prinaša zahodni tisk, prihajajo iz Londona 'n delno iz Pariza in tam prikazujejo dogodke pač tako, kakor prija tamkajšnjim vladam. ZA KAJ V RESNICI GRE? Kdor se Ikloličkaj zanima za mednarodno dogajanje, je moral opaziti, da se vsipljejo strele zahodnega sveta na arabske dežele, kot 8o Egipt, Sirija, Tunizija in druge, že 'kakih pel let, in src er od trenutka, ko se je začel dramiti arabski svet iz svoje večstoletne ptrplosti, Tairče propagandnega napadanja •n oboroženih intervencij zahodnih velesil v arabskem svetu so se izpreminjale od Maroka, Tunizije, Egipta, Jordanije do Omana in Sirije, toda vzroki so ostali v bistvu en alki. Nekaterim politikom in tudi delu zapeljanega' javnega mnenja v Franciji in Angliji ne Prija, da bi se arabski svet prebudil. Hoteli bi ga ohraniti v duhovni lin gospodarski otrplosti in negibnosti, v katero ga je pred 8toletji vkoval turški imperij. To stanje so na žalost ohranili vse do časa po drugi svetovni vojni tisti, ki so nasledili turško oblast nad arabskimi ljudstvi, in sicer francoska in britanska kolonialna uprava ali dozdevno neodvisni arabski vladarji. O slednjih pa vsakdo ve, da so bili in so še — kolikor jih nove revolucionarne sile že niso odnesle kol n. pr. v Egiptu — samo varovanci reakcionarnih zahodnih krogov. Reakcionarnih pra-V|rno ne iz namena, da bi hoteli (kogarkoli zaliti ali psovati, ampak pojmujemo to bese-do v njenem pravem pomenu. Z njo označujemo namreč tisto, ki so proti kakršnemuko- li napredku v arabskem svetu, ker se ga iz tega ali onega razloga boje in iker si ne prizadevajo, da' bi skušali razumeti silnice novega razvoja. V arabskem svetu so se sprostile sile, ki niso zrahljale samo njegovega političnega ustroja, temveč povzročile bistvene socialne in gospodarske spremembe. TEŽNJE ARABSKIH REVOLUCIONARNIH SIL Arabska ljudstva posedujejo v Aziji in Afriki okrog 8 milijonov kvadratnih kilometrov oizemlja in štejejo skupno okrog 60 milijonov ‘ljudi. Arabski svet sega od Atlantskega oceana ob maroški obali do Indijskega oceana. To je svet, ki loči Evropo od Afrike in Azije. Preko arabskih ozemelj vodijo sko-ro vse najbližje zemeljske in pomorske poti do evropskih posesti na azijski in afriški celimi in do Avstralije in vse najboljše trgovske zveze Evrope s temi detli sveta. Zato je razumljivo, da se zahodne kolonialne velesile zanimajo za ta ozemlja. Skoro polovica arabskih dežel je bila do pred kratkim nepo- sredna kolonialna posest Francije in tretjina je ostala to še danes. Skoro vse druge arabske države pa so dejansko napo!kolonialna ozemlja, tudi če so na papirju neodvisne. V celi vrsti teh držav vladajo kralji1 in sultani čisto po srednjeveško n. pr. v Omanu, Saudski Arabiji, Jemenu in drugod. O kakšni ustavnosti in demokraciji ni sledu. Svojim nasprotnikom dajo odrezali glave s sabljami kot v času križarskih vojn. Opirajo se na majhne, a dovolj dobro oborožene vojslke, da zaduše vsak upor in vsak izraz nezadovoljstva. Kljub srednjeveškemu značaju svojih dvorov in svojega življenja' pa razpolagajo z najmodernejšimi pridobitvami ameriške tehnike — z n a ji uksuznejšimii avtomobili, letali, klimatskimi napravami za svoje palače itd. Medtem ko spadajo njihovi podaniki med najrevnejše ljudi na zemlji1, se sami kopljejo v bogastvu, delno zaradi neusmiljenega izkoriščanja svojih podložnikov, delno pa zaradi tega, ker jim izplačujejo ameriške, angleške in druge petrolejske družbe milijone dolarjev za izkoriščanje petrolejskih vrelcev, ki spadajo med najbogatejše na zemlji. Neverjetna nasprotstva Medtem ko se 'dvigajo marsikje v arabskih deželah celi gozdi vrtalnih in1 črpalnih stolpov za pridobivanje petroleja in nastajajo drugje, n. pr. v Alžiru, evropska velemesta z naijvečjimii udobnostmi, ki jih premore evropska in ameriška tehnika, so ostali Arabci, najbližji sosedje novih velemest in taboreči talko rekoč v senci1 petrolejskih stolpov, ire-vežii, kalkor so' bili njihovi predniki stoletja in »todetja. Morda še bolj, ker se začenjajo zavedati svoje revščine in razlik med Evropejci in seboj. Zahodne vlade in industrijske družlie se pogajajo samo z njihovimi okrutnimi vladarji, z njimi sklepajo pogodbe in zato imajo 'tudi vso- korist, da ostanejo ti vladarji na oblasti. Tako ni čudno, da niso Francozi nikjer odpravili absolutne monarhije, kvečjemu so zamenjali ikakega nepokornega iin ponosnega vladarja, kot n. pr. v Maroku, z drugim, pokornejšiim in še bolj nazadnjaškim in okrutnim. Med temi vladarji in zahodnimi kapitalističnimi družbami vlada zveza na življenje in smrt. S tem seveda ni rečeno, da ne pride med njimi do kakih manjših sporov in nevljudnosti, ki so pa hitro poravnane. Med arabskimi podložniki in vladarji zija prepad1 tudi v tistih arabskih državah, ki so navidezno neodvisne. Neki zahodni časnikar, ki je nedavno potoval po teh deželah, je za- pisal, da ni bolj nesrečnih ljudi na zemlji, •kot so Arabci. Ne samo zaradi svoje revščine, ampak tudi zaradi zaostalosti in splošnih razmer, ki vladajo v arabski družbi, otrpli v stoltetjih. MEDSEBOJNO NEZAUPANJE 'Spričo take povezanosti med zahodnimi vladnimi in finančnimi krogli ter arabskimi vladarji ni čudno, da Zahod ne želi nobenih bistvenih sprememb v arabskih državah in da gleda z nezaupanjem na mlade revolucionarne sile, ki se tam pojavljajo. In prav tako ni čudno, da so te mlade sile, ki hočejo resnično neodvisnost arabskega sveta in bolj ali manj temeljite socialne spremembe, razočarane nad Zahodom, od katerega ne dobe nikakc pomoči, ampak samo ovire v svojem boju za izboljšanje razmer. Zahodne velesile gredo v svojem pohlepu po neokrnjenih dobičkih na arabski zemlji celo tako daleč, da z orožjem posežejo vmes, kadar se jim ponudi priložnost, kot n. pr. v Egiptu, ali pa da z grožnjami skušajo izsiliti odločitve v svoj navidezni prid, kot n. pr. zdaj v Siriji. Pretirana je trditev, da Sirija danes vojaško ogroža ves Bližnji in Srednji vzhod, če pomislimo, da šteje komaj tri in pol milijona prebivalcev, ki so tehnično in gospodarsko (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA RUSI UVEDLI NOVO OROŽJE Medlem ko so predstavniki zapadn ih držav bili na tem, da predložijo sovjetskemu odposlancu Zorin u dokončni načrt o razorožc-vanju, jo ta v Londonu imel govor, v katerem je po naročilu svoje vlade zavrnil domala vse dosedanje predloge zapadnjakov. Odbil je tako predlog, da bi ozemlje Združenih držav, Kanade in Sovjetske zveze (bilo pod stalnim nadzorstvom iz. zraka in da bi za dve leti prenehali poskuse z jedrnim orožjem. Obdolžil je obenem Ameriko, da pripravlja napad na Sovjetsko zvezo, in je v tej zvezi dejal, da bi svobodno kroženje zahodnih letal nad ozemljem Rusije bistveno pripomoglo k uspešni izvedbi ameriških napadalnih načrtov. Značilno je, da je te izredno ostre izjave izustil prav v trenutku, ko je dospela vest, da so Rusi izstrelili prvo prekooceansko raketo in s leni prekosili Amerikance, ki trenutno tega strahovitega orožja še nimajo. Ameriški zunanji minister Diilles je izjavil, da Sovjeti pri tem orožju verjetno niso dosegli tiste tehnične popolnosti, ki so jo pred poskusom pričakovali. Kljub trenutnemu napetemu stanju se zdi, da se bodo pogajanja o razocoževanju v Londonu nadaljevali a. Zapadnjaki nameravajo, kakor smo že omenili, predložiti Rusom nov načrt, ki ga je izdelal stalni odbor Atlantske zveze. Novost novega predloga, naj bi bila v tem, da je zahod pristal, da se nadzorstvo nad oboroževanjem vodi tudi po kopnem, kakor so bili predlagali Sovjeti. Toda zapadnjaki zahtevajo, naj bo nadzorovano ozemlje razsežnejše od tistega, ki ga je ‘bi! predlagal Ei-senhower za letalsko nadzorstvo. Atomsko orožje bii država smela uporabljati le v primeru, da je napadena. Sovjetska zveza in Združene države naj bi imele vsaka po 1 milijon 700 tisoč vojakov, Anglija in Francija pa po 600 tisoč. Zahod se je, kakor vidimo, nekoliko približal sovjetskim predlogom in bi zato bilo naravnost usodno za ves svet, če bi se pogajanja zaradi trme in zgrešenih političnih računov odgovornih državnikov v tem trenutku razbila. NEMŠKE VOLITVE Dne 15. septembra bodo volivci Zapadn e Nemčije poklicani, dla oddajo glasove za novi nemški parlament. Kandidatne liste je postavilo 14 strank. V dosedanjem parlamentu jih je bilo samo šest. Najmočnejša stranka je Krščanska demokratska zveza. Posebno stranko tvorijo Iklrščanski socialni. Dosti je sredinskih skupin; na levi so socialni demokrati. Desničarsko so usmerjeni pripadniki »Stranke dobrih Nemcev.« Dosedanja vodilna stranka (krščanskih demokratov navaja v sv olj e dobro predvsem duhovno preusmeritev povojne Nemčije: najprej da je niovi nemšk i ro d zrast el v demokratičnem in krščanskem duhu; da je prenehalo rasno sovraštvo zlasti proti drugo verskim soroja-koin in tretjič, da se je izravnalo nasprotstvo in mržnja do bivših zavojevalcev Nemčije, do Francozov in Angležev. S temi splošno evropskimi gesli se namerava Adenauerjev a stranka vreči v volilno borbo. Imela ho pa trd oreh, ker druge stranke poudarjajo silno rade nacionalno zamisel o združitvi vseh Nemcev v novi »četni raijh«. GOMULKA PRIDE V JUGOSLAVIJO V prvih dneh oktobra pride na obisk v Jugoslavijo vodja poljskih komunistov Go-mulka. Kakor pišejo listi, se bo na Brionih pogovarjali s predsednikom Titom predvsem o raznih načinih, po katerih se lahko ustvari nov socialni red, ter o oduošajih do Moskve. SVOBODA DUHA V Rimu je umrl kardinal Ivan Mercati v visoki starosti 91 let. Rajni kardinali, ki je bil knjižničar vatikanske biblioteke, je slovel po svoji svetosti in ljubezni do revežev. Živel je kol preprost duhovnik; na svoji ‘terasi je gojil celo kokoši za domačo rabo. Še bolj je bil na glasu kot znanstvenik in humanist. Do zadnjega je uied. svojimi knjigami delal po deset ur na dan. Ko je bil lota 1931 povzdignjen v kardinala, si je izgovoril, da mu ne bo treba nositi škrlata in da sc bo lahko prosto posvečal znanstvenemu delu. Takrat je v slovesnem zahvalnem nagovoru na Pija XI. dejal: »Svoboda duha je prvi pogoj za razvoj kulture«. Zaradi takega mišljenja tudi ni dobil sedeža v fašistični »Italijanski akademiji«, kar pa je bilo borcu za svobodo duha malo mar. Dl VITTORIO PRI TITU Znani komunistični prvak iin voditelj Italijanskih delavskih sindikatov Di Vittorio se je vrnil s potovanja po Rusiji in Jugosla-vij i. Pohvalil je delavsko samoupravljanje v jugoslovanskih tovarnah in rekel, da ni nujno potrebno imeti pred očmi lic eno državo kot vzor in voditeljico socializma. VELIKANSKE VAJE V drugi polovici septembra se 'bodo v Sredozemskem morju začele vel ikanSkie pomorske vaje edinic, združenih v evropski obrambni skupnosti. Pri vajah ho sodelovalo 500 vojnih ladij; med lomi bodo Štiri na atomski pogon. Uprizorjeno bo tudi poskusno izkrcanje 10.000 ameriških mornarjev na turški obali. NOVA DRŽAVA V soboto, 31. avgusta, bodo slovesno proglasili za neodvisno državo v okviru Britanske skupnosti Malajski polotok. Deželo, ki je zelo bogata na gumijevih plantažah in rudnikih kositra, so Angleži zasedli že pred sto leti. Na Skrajnem južnem koncu so zgradili silno utrjeno pomorsko oporišče Singapur. V notranjosti dežele so pustili samoupravo raznim sultanom pod angleškim nadzorstvom. Leta 1946 so ustanovili Iz vseh dežel Malajsko zvezo s prestolnico v Kuala Lumpur. Na Malajskem piolotoku žive razne narodnosti in vere, poleg Malajoev zlasti še Indijci in Kitajci, ki imajo v svojih rokah večino trgovine. V novi državi, ki je enajsta v Britanski skupnosti, si bodo Angleži obdržali precejšnjo besedo. Želji narodov po samoupravi in svobodi se pa niso več mogli upirati. SLOVENSKA GIMNAZIJA To jesen se začne piottk v prvih treh razredih na slovenski gimnaziji v Celovcu, ki jo je v smislu mirovne pogodbe Avstrija dovolila naši narodni1 manjšini. Proti gimnazij i sio dvignili bivši nacisti in ostali nacionalisti ostro gonjo, toda doslej se je kljub temu prijavilo- v 3 razrede že 90 dijakov. Število j« nepričakovano visoko. S koroškimi- brali se uspeha vesele vsi Slovenci, kjerkoli bivajo. DOBRODELNA POMOČ Občinski dobrodelni zavod v Trstu je letos izdal nad 316 milijonov lir. Skupini znesek podpor za revne meščane je za okoli 22 milijonov manjši kot lani; število prošenj za pomoč je narasti o. Od javne podpore je bilo lansko leto odvisnih okoli 15.000 oseb, letos je pa morala občina mnoge podpore j odklonili. ZBOR NA JASNI GORI V ponedeljek se je zbralo na starosti avni božji poti pri Mariji Čenstohovski na Jasni gori nad' en milijon katoličanov iz vse Poljske. Jasna gora- ni samo poljsko versko središče, ampak tudi' kraj narodnega odpora Poljakov proti tujim zavojevalcem. Poljski kardinal Višinski je imel na zbrano množico velik nagovor, prvi, odkar je bil lani v oktobru Izpuščen iz ječe. DENARNI OBTOK Državna banka v Rimu je izdala poročilo, iz katerega razberemo', da kroži po državi tnalo manj kot 1712 milijard lir. Obtok se je v primeri ‘z lanskim letom povečali za 44 milijardi in pol. Finančni krogli razlagajo, da povišek ne pomeni nič izrednega. DOBER ZGLED Prosvetno ministrstvo na Japonskem je ukazalo vsem srednješolcem, da morajo med počitnicami preb rali najmanj pet knjig iz evropske im ameriške 'književnosti. Prav bi bilo, če hi la zgled vplival tudi na naše di-jašitvo, da bi prebralo nekaj knjig vsaj iz domnač e ga slov st v a. NAJVEČJE MESTO Doslej srno vodno brali, da je največje mesto na sveitu New Vodki. Po zadnjih podatkih je pa po številu prebivalcev največje mesto na svetu Tolklo. Japonska prestolnica ima namreč 8,500.000 ljudi. Za njo pride London iz 8 milijoni in 300 tisoč prebivalci' in na tretjem mestu šele Nevv York s • milijoni in 700 tisoč dušami. NAJBOGATEJŠA ŽENA Po smrti Aga Kana je postala najbogatej-šia ženska na svetu njegova vdova Yvette La-brousBe. Po rodu je Francozinja in po prvotnem poklicu šivilja. Vdova, ki še zdaj slovi zaradi svojo izredne lepote, ima premoženje, katerega' cenijo na 150 milijard -lir. Sama ne ve, kje povsod leže razit rešeni zlati zakladi umrlega moža. NOV ŠOLSKI PREDMET V mestu Leoeo so se zbrali ma peto državno zborovanje reševalci križank. Zadevo so vzeli tako resno, da so predlagali, naj bi šolska oblastva uvedla reševanje križank 'kol učni predmet, češ da bi nova snov razbistrila um učencev. Kirižankarji so si izbrali tudi nebeškega patrona, in sicer svetega- Janeza Bose o. NOVICE VELIČASTEN ZBOR Prejšnji teden se je v Rimu »bralo 300.000 delavcev iz vseh držav. Ta veliilkJa skupina Pripada organizaciji »žosistov« ali ikrščan siko soicialne mednarodne delavske zveze, ki jo je po prvi sveto vni vojni ustanovil kanoni k 'ardain. V soboto se je zbor pomikal v veličastni bakladi proti koloseju, kjer so v štirinajst ib različnih jezilklih prisegli zvestobo ceri in delu. V nedeljo dopoldne so se zbrali na trgu svetega Patra, kjer je delavce nagovoril sv. oče. V TUJINO V torek je odpilul iz tržaškega pristanišča parnik Begona z 952 izseljenci. Med njimi i je največ Madžarov in Jugoslovanov, ki si bodo poiskali dela in kruha v Avstraliji. BEOGRAJSKI SEJEM V petek so svečano odprli v Beogradu sejem in razstavo tehnike ter novih tehničnih rzuinov. Razstave se udeležuje 28 držav. Ve-lesejemski paviljoni so izredno veliki in estetsko lepo opremljeni. ŽITNA LETINA V Jugoslaviji so letos pridelali tri milijone ton pšenice in rži; to je na j večji1 pri del ek po vojni. Vendar pa bo morala država za prehrano prebivalstva uvoziti še en milijon * on žit a. AZIJSKA MRZLICA Neznana mrzlica, k.i ji pravijo tudi azijska, se je iz Neaplja razširila že v Rim in v Videmsko pokrajino. Dosti bolnikov leži tudi v Londonu, kjer se je med prebivalci ra-z-siril velikanski strah. Zdravstvena oblast v a v Rimu že pripravljajo posebno cepivo, zla-s| 1 da bi se bolezen ne razširila v začetku šol. s'kega leta. MINISTER NE VE Zakladni minister Medici je dopisniku lista »II reslo del Canlino« dal zanimive izjave o državnem upravnem ustroju. Dejal je, da državni osrednji uradi delajo še vedno s Pripomočki iz kamene dobe. Potrebno da bi bil o vse mehanizirati, posebno če bi hotela •ninislrstva imeti vsak dan točno sltilkio o državnem stanju. Število državnih uradnikov. Je povedal, je res veliko, a koliko jih je prav natanko, da niti sam ne ve. Ko so pripravljali nove plačilne lestvico, so se pni ministrstvu ušteli kar za 63 milijard premalo, kor So ugotovili!, da je število državnih uradnikov Večje, kot so prvotno mislili. VZTRAJEN SNUBEC Angleška princesin ja Margareta je imela ze več snubcev, a je vse šlo po vodi. Pred dnevi pa je pozvonil na vratih kraljevega gradu Bailmorala že postaran Francoz Janez Luerritz, po poklicu hotelski portir. V uglajenih besedah je povedal straži, naj ga pu-ste h kraljici, da zasnubi njeno sestro. Prav luko uglajeno so zaljubljenega Francoza porjavili na cesto, kjer ga je policij a poslala s tiralico domov. Kraljični snubec ni imel ni-l|i beliča v žepu. Guerraz se je pri odhodu 2ak]inja]? da ne bo odnehal. Najlepše je pa Se to, da se resni francoski listi jezijo, kako da so si upali kar tako odpraviti poštenega Francoza, ki se je zaljubil v princesi,njo. LJUDSKO VESELJE Časopis Sovjetska kultura je naznanil, da se bodo vsako soboto in nedeljo popoldne vsi prebivalci Moskve lahko zastonj zabavali na peterih glavnih trgih prestolnice. Prirejena so plesišča na prostem, ljudski odri, pevski nastopi in kinematografi. Ljudstvo se je teh zabav zadnji dve nedelji v velikem številu udeležilo. Igre pač bolj vlečejo kot politika. VZOR ŽENSKE V nedeljo so izbirali v Riminiju idealno žensko leta 1958. Pogoji za zmago niso bili samo lepota, marveč tudi izobrazim, znanje hišnih opravi! in skromnost. Za idealno žensko je bila proglašena Tržačanka Goticet-ta Conlcnito. Po poklicu je uraidtnica na komisariatu in je poročena. Po zmagi so naši lepi rojakinji ponujali filmske vloge, toda ona je vse vabe odklonila in. se je že v ponedeljek- vrnila k svojemu možu in v službo. —1 trn Koča, Klopni vrli — Pohorje ČAROVNIK KOLTA Pred nekaj dnevi je umrl madžarski hi-trorokec Kalita. Uživ al je sloves, da je eden n a j'večjih spreitnežev na svetu. Na odru se je pojavil z majhno kocko v roki. Ko je naredil nekaj hitrih gibov, se je kocka- začela večati in večati, dokler ni iz nje slkločilo — lepo dekle. Mnogi Koltovli tovariši so skušali čarovnijo posneli, a se ni nobenemu posrečilo. Umetnik j-e vzel skrivnost s seboj v grob. OB PETROLEJKI Obala od Trsta do Devina postaja v poletnih mesecih vedno važnejše shajališče inozemskih potnikov. Zato bi bilo pričakovati, da se bodo- oblastva potrudila za čini sodobnejšo ureditev teli kopaliških krajev. Vendar pa ni tako. Saj v velikem številu hiš v Grljanu še vedno morajo prižigati petrolejke kol v starih časih. Podjetje Acegat zahteva namreč previlsolke pristojbine za napeljavo elektrike. SUKNJA ZASTONJ V Moskvo se je odpravila na obisk skupina litailijansblh krojačev, ki bodo na modni ratzistavi kazali italijanske jesenske in zimske kroje. Krojač Litrico si skuša pa že vnaprej pridobiti naklonjenost Mosikvičanov. Zato je ukrojil posebno lepo zimsko suknjo, ki jo bo podari! Hruščevu. POKVARJENA MLADINA Rimski policiji se je posrečilo odkriti dve tolpi mladih zločincev, ki so si bili razdelili prestolnico v -die področji. Tu so kradli avlam obilo in motorna kolesa, vlamljali v stanovanja i‘n trgovine in napadali (kot pravi roparji mirne ljudi na ulicah. Poglavar prve tolpe je bil 19 let star, drugi skupini je poveljeval 15-letni fantalin. Vsega sta tolpi šteli 70 Članov, ki so sedaj vsi pod ključem. Mati 15-letnega frkolina se je s solzami v očeh zahvalila policiji, da je pokvarjenca zaprla. Zares neverjetno, da vladajo v večnem Rimu lake razmere! Arabci med vzhodom in zahodom (Nadaljevanje s 1. strani) skrajno zaostali, medtem ko je Turčija kot članica Atlantskega pakta oborožena do zob in šteje dvajset milijonov prebivalcev. ZAPAD JIH SILI K SOVJETSKI ZVEZI Zahod ne more trpeti, da bi se Sirija po egiptovskem zgledu osamosvojila politične in gospodarske odvisnosti od zahodnih velesil in kapitalističnih skup-n In da bi v njej odločilno prevladale mlade -revolucionarne sile, ki nočejo več prenašati polkoloniulne odvisnosti svoje domovine. Toda le sile so nacionalistične in ne komunistične. V naročje komunizmu in Sovjetske zveze jih peha zahod sam. Zahodna taktika gre pač za tem, da prikaže vse uporne in revolucionarne težnje v arabskem svetu kot komunistične, talko v Egiptu in Al žiru kot v Jordaniji in Siriji, ali pa kot skrajno reakcionarne, kol n. pr. v Omanu. Nikjer pa ne prizna njihove upravičenosti in jim ne ponudi rclk-e v pomoč. 'S tem nujno sili mlade arabske nacionalizme, da si v svoji strastnosti in strahu pred oboroženimi intervencijami iščejo zavezništvo, predvsem pa orožje in zaščito, pri tistem, ki jim ju je pripravljen nuditi. V svetu, ki je razdeljen na dva tabora, je pač naravno, da išče ogrožena država orožje iti zaščito pri tistem, ki ji je pripravljen pomagati. S tem pa ni rečeno, da odobrava in da je pripravljena sprejeli- njegovo ideologijo. Zahod hi morda lahko- zahteval več razsodnosti in modrosti od arabskih nacionalistov, če bi sam ravnal m-o-dro in razsodno. A v svoji politični slepoti jim nudi mio moralno opravičilo za morebitne obupne in nepremišljene odločitve. Zahodne velesile se n. pr. nikakor ne morejo sklicevali glede Sueškega prekopa na staro pogodbo s Turčijo, saj je znano, da je bil Egipt -tedaj navadna turška provinca in sploh ni mogel -sam ničesar odločati. Nenaravna je tudi trditev, da je Alžir del Francije. Angleži i-n Francozi, pa tudi Američani in ves zahod bodo morali vzeti stvari bolj resno in stvarno. »Treba je prijateljsko ponuditi rolko Arabcem«, je te dni zapisal neodvisni londonski tednik Sun-day Times. »Samo tako lahko zahod upa. da bo mogel zaustaviti sedanje sovjetsko pronicanje na Bližnji vzhod.« I oda za to bi potrebovale zahodne velesile drugačnih državnikov, Ikot jih na žalost imajo. Morda bo Italija sprožila tu kakšno novo pobudo? /j T'# šn ,'i hvtj a SV. MARIJA M. SP. V našemi predmestnem okraju se mnogi prebivalci b a vi j o, k alk,or znano, z vrtnarstvom. To delo jim nudi še kar dobre do-hodlke, čeprav zahteva od njih mnogo truda m skrbi. Vrtnar ni skoraj n i koli prost, saj se liahlko odpočije samo v zelo mrzlih zimskih dineh. Ob nedeljah in praznikih mu sicer ni treba v o-z j,ti p o vir t mine na trg, a je kljub temu zaposlen. Medtem ko ostali1 delavci it a dan počivajo, mora vrtnar pripravljati pridelke, Ikli jiilh bo naslednje juitro zgodaj peljal v mesto. Zato mirno lahko trdimo, da imai vrtnar težko življenje in da od1 svojega trdega dela prejema sorazmerno prennalo dohodkov. Pri nas pa je okrog 30 vrtnarskih družim, kiii se vrhu tega moraij o boriti še z nemarnostjo in brezbrižnostjo' tržaške občine, o žiro-ima njene ustanove Aceigat. Hiše, )ki se nahajajo med ulicama Flaivdia in Costalunga (Piano S. Anna), imajo sicer vodovod, a jim v polletnih mesecih čestokrat »manjka vode. Zaradi tega morajo vrtnar j i zgubljati mnogo nočnih uir, če hočejo povrtnino zaliti. Ta nevšečnost bi se ilahlklo odpravila, če hi Ace-gait zamenjala današnje vodovodne cevi', ki so očitno preozke. Zadeva ni nova., saj smo jo sprožili že pred nič manj ko 17 leti; še pred izbruhom vojne so nam bili sporočili, da bodo cevi zamenjali, a še sedaj čakamo, da se to prepotrebno delo izvrši. Zakaj se noben občinslki svetovalec za nas ne zavzame? Čas je, da mestna občina ugodi naši skromni želji, saj menda od nje ne zahtevamo nekaj nemogočega. Med omenjenima ulicama je nadalje važna cesta, ki peilje na Kolonkovec. Ta pa je tako raizrilta od dežja, da je slkioraj nepre-vozma. Občina bi jo- morala zato enkrat za vselej asfaltirati, kajti neurja prav kmalu odnesejo tisto malo gramoza, ki ga tu pa tam na pot napeljejo občinski cestarji. Pravična občinska uprava mora namreč skrbeti za vse prebivalce in ne samo za tiste, ki žive v središču mesta. Na žalost pa ne moremo reči, da tržaška mestna oblastva to načelo vedno in povsod spoštujejo. ZGONIK Vse kmetovalce zgoniblke občine je hudo udarila vest, da namerava prefekt ura »višati zemljiške davke za 200 odstotkov. Ljudje se zato upravičeno sprašujejo, ali i so gospodje v Trstu še pri čisti pameti. Saj bi tudi njim moralo biti znano, da nam je letošnja spomladanska zmrzal uničila skoraj vse pridelke ter nam obenem hudo zadela živinorejo, maše edino bogastvo. Zaradi dolge zime je usahnilo mnogo trave, tako da je košnja bila precej slaba. Medtem ko smo vsi pričakovali, da nam hodoi oblastva priskočila na poimoč ter nam z učinkovitimi sredstvi pomagala prebresti huido stisko, je kot strela z vedrega neba prišla novica, dia se nam obljubljajo večji davki! Menimo, dia bi. o tem važnem vprašanju moral čiimprej razpravljati občinski svet, ki edini lahko prepreči krivične in nerazumljive namere tržaških birolkfratov. Ni namreč pravično, da bi moral občinski primanjkljaj ‘kriti predvsem naš kmet, ki mu občina med ;vsemi prebivalci nudi še najmanj uslug. Prepričani smo obenem, da so za tia ukrep krivi ljudje, ki sploh ne poznajo težke življenjske borbe ikiraškega 'kmeta. NABREŽINA Prejšnjo nedeljo so »Pri Cilki«, znani gostilni ob županstvu, bile zanimive tekme v balincanju, ki se jih je udeležilo kar 16 moštev. Devet iteh je bilo iz Nabrežine, medtem ko so ostala bila iz sosednih vasi. Srečanja so se začela ob 8. uri zjutraj in so trajala dta poizno zvečer. Po ogorčenih borbah je prvo mesto zasedlo močno moštvo iz Sv. Križa, drugo so odnesli Nabrežiinci, na tretje iin četrto mesto so se pa uvrstili Devin-čani, oziroma Vižovci. Tekmam je prisostvovalo ogromno ljudi, kar dokazuje, dia je la šport zelo priljubljen. Čestitamo prirediteljem, ki so. nam poskrbeli melkiaj ur 'zdravega ra z vedril a. REPENTABOR Na seji občinskega sveta, ki je bila prejšnjo. soboto., so svetovalci najprej odobrili več slkllepov upravnega odbora. Imenovali so tako svojega predstavnik.a v davčno komisijo, odobrili izplačili o stroškov za ojačanje telefonske mreže ter določili! slkoraj 263 tisoč lir, da se preuredi imatiični urad. Po dolgi razpravi je svet le z večino glasov sprejel novi zakon o poenotenju plač občinskim uslužbencem. Ob tej priložnosti so nekateri svetovalci načeli eno najresnejših, a hkrati najbolj zapletenih vprašanj. Poudarili so namreč, da ima revna repemitaborslka občina preveč uslužbencev. Ne da bii se »puščali v podrobnosti, pripominjamo, dia se nam zde njihova izvajanja povsem neumestna, ikajti dnevni red te razprave sploh ni predvidevali. Šlo je namreč le za to, da se odobrijo ailii 'zavrnejo predpisi, ki na novo urejujejo odnose med uslužbenci i,n občino ter v glavnem izboljšujejo njihove mesečne prejemke. Zato je pametno ravnal tisti svetovalec, iki je predlagal, naj vprašanje prouči posebna komisija, katera ima nalogo, da svoje zaključke nato sporoči občinskemu svetu. Svetovalci so nadalje sprejeli še trošarin-siko predpise, ki jih zahteva znan/i zalkon 703, im novi ipravilmilk za uporabo občinskega kopališča. Na seji je 'bilo tudi. sporočeno, da bo občin.a v bližini kopališča pripravila primerno igrišče za balineanje. SV. KRIŽ Letos poteka desetletnica smrti sliik.arja Alberta Silrlka, rojaka ii'z Sv. Križa.. Vaščani nameravajo proslaviti njegov spomin z vrsto kulturnih priirediitev, ki naj bi trajale ves mesec. Za to priliko so povabili! tudi člane pevskega zbora »Emil Adamič« iz Ljubljane, ki so vabilo sprejeli. Ko je 74- letni .domačin Franc Košuta hotel prejšnjo soboto preilkiati državno, obalno cest O', se je vanj zaletelo motorno kolo, na katerem se je voziiil mladenič iz Torina. Zaradi ran na glavi iin drugod po telesu so Košuto morali odpeljali v bolnišnico. Priletnemu domačinu želimo, da bi ikmaliu okreval. ŠEMPOLAJ Prejšnji teden je tehnični urad v Trstu sporočili občinski upravti, dia je bili končno odobren načrt zia asfaltiranje in preureditev ceste :z Šempolaja v Praprot. Delo bodo izvršili s sredstvi iz letošnjega gospodarskega n ačrta. V ponedeljek se je v Trstu hudo ponesrečil 28-letni Lucijan Legiša> iz Prečnika. Iz do-silej neznanih vzrolkov je padel s 4 metre visokega ziidarslkiega odira ter zadiobil rane na glavi in po visenn telesu teir si zlomil levo zapestje. Njegov delovni tovariš Albert Colja ga je .spremil v bolnišnico, kjer se ponesrečenec bori s .sinrijo. Bog daj, da bi ne bilo najhujšeiga in da hi mladenič kmalu ozdravel. Vsi vaščani mu to iz srca želimo. CEROVLJE Vse kaže, da bodo v kratkem ziačeui. asfaltirati ter popravljati, vaške poti. Tehnični urad v Trstu je namreč rejšnjfi teden odobril načrte, ki jih je bila sestavila občinska uprava. Pred vhodom v vas bodo zgradili Iudi obcestne zidove, ki smo jih vaščani že dolgo let zahtevali, a smo vselej zadeli oh gluha ušesa. Nove volitve v Trstu? V torek, 3. septembra, se bo ponovno sestal trža-lkii mestni svet. Župan Bartoli bo, kakor znano, sporočil svetovalcem, da so on in vsi odborniki sklenili odstopiti. Mestna občima, se bo t.orej po kratki enobarvni de-mokrščanski vladi spet znašla v globoki kri-zii. O odstopu bo moral seveda razpravlja ti občinslki svet, Ikli pa ga ho po vsej verjetnosti sprejel. Iz tukajšnjega demiOikriščanskega tiska izhaja., da se bodo svetovalci Krščanske demokracije glasovanja vzdržali, ker ho-čeijo, da ostali svetovalni odločijo, allli naj občina spet ostane brez vlade. Očitna je pri njih težnja, da zavalijo odgovornost zaradi nove krize na vse ostale politične stranke, kair naj bi nasprotmilke Kršč. demokracije stalo, precej glasov pri prihodnjih občin sikih volitvah. Levičarske stranke so že izjavile, dia bodo njihovi predstavniki glasovali za odstop Bartoli ja, saj se jim sedaj nudi lepa prilika, da se ga za vedno odlkrižajo. Nii namreč nobena tajnost, da je glavni krivec današnjega stanja na tržaškem županstvu prav g. Bartoli, kii zaradi svoje politične ozkosrčnosti ne uživa več zaupanja pri vellilkti večini svetovalcev in celo. pri delu samih demokrislja-nov. Voditelji tukajšnje Kršč. demokracije so po našem zagrešili veliko politično napako, da so tega nepriljubljenega moža Spet kandidirali na župamsiko .mesto. Če bi bili izbral' drugega človeka, bi mestna občima prav g°' lovo ne doživljala Ioliko Iklriz. Za Bairtolija bodo na prihodnji seji gl1#' sovali fašisti. ,in ostali desničarji;. Prvi so celo javno izjavili, da so mu še vedno pripravljeni nuditi svojo pomoč in dia od njega n® zahtevajo nobene pirotiiuslluige. Ker pa jih je v mestnem svetu premalo, bodo gotovo ostali v manjšini iin Bartoli bo moral zapustiti županski stolček. Težko je danes reči, kakšna bo nadialjnj11 usoda občinskega Sveta. Zdti se nam pa, so spričo ponavljajočih se polit ičmih 11,1 upravnih zapletljiajev nove občinske volitve skoraj neizogibne. ££r*f j//j/ iz tihi iv GORIŠKI OBČINSKI ODBOR Goriški občinski odbor jc prejšnji teden imeti tri seje. Najprej je imenoval posebno komisijo, ki naj skrbi, da se nabava 6400 stotov drv pravilno izvede. Nato je odobril 927 tisoč lir za obnovo in popravilo opreme občinskega tehničnega tirada in sprejel razne predloge odbornika za zdravstvo dir. Krainerja. Tako je določil 250 tisoč lir za šolslki ambulatorij Rdečega križa. Za svoje uslužbence bo mestna uprava zgradila 11 stanovanj v ulicah Colobini in Viale Veneziia. Za gradnjo so oblastva že izdala potrebno dovoljenje. Za razne potrebe ljudske šole v ulici Leopardi in otroškega vrtca v Ločniku je občinski odbor odobril znesek 3.893.000 lir. Na drugi seji je upravni odbor odobril načrt za zgradn j o dveh ljudskih šol v Gorici, in sicer v ulicah Duca D’Aosta in Antonino Roita. Na zadnji seji pa sc je občinski odbor ba-viil zlasti s poročilom odbornika za zdravstvo'; najprej je preučil in odobril novi pravilnik. za brezplačno zdravljenje revežev, o katerem pa bo moral razpravljati tudi občinski svet. Odbor je odobril nakup kemičnega prigotovka proti sladkorni bolezni ter sklenil izvršiti nekatera izboljševalna dela piri občinskem ambulatoriju. Odborniki so sklenili najeti posojilo 44 milijonov lir, da z njim Ikrijejo občinski primanjkljaj iz leta 1956. Občina bo posojilo izplačala v 10 letih. Končno so odobrili predlog, da se ing. Pao-letti imenuje za nadzornika pri delih bivše šole v ul. Diaz, ki jo bodo sedaj preuredili v štiristanovanjsiko hišo za občinske uslužbence. FANFANI NA GORIŠKEM Na povratlku iz Trsta je glavni tajnik Krščanske demokracije Fanfani obiskal vojaško pokopališče v Sredipolju, oglejsko baziliko im se nato z dmžin-o ustavil v Gradežu. Tu je imel tudi važen sestanek z vodilnimi predstavniki tukajšnje Kršč. demokracije. Fanfani je odobril pobudo, da se v okviru stranke ustanovi posebna komisija, iki naj temeljito preuči vsa važnejša gospodarska in socialna vprašanja goriške pokrajine. Zaključke komisije bodo nato predložili pri-st o j niim min istrstv om. Demokristjani se bodo predvsem borili za naslednje gospodarske ulkrepe: V tržiških ladjedelnicah naj se grade tudi vojne in potniške in ne samo petrolejsike ladje, kajti le na ta način bodo lahko dobili zaposlitev prav vsi ladjedelniški delavci. Čimprej naj se zgradi obmorska cesta Tr-žič-Gradež ter naj se omogoči čimprejšnje izboljšanje tržiŠkega, gradiščanskega in kr-minslkega polja ter področja Rižarne. Zajamči naj se nadalje uspešno in pravično delovanje krožnega Sklada ih naj se mrede lastninski odnosi na posestvih ustainove Treh Bc-nečij v Fossalonu in Boseatu. IZ ŠTEVERJANA V četrtek prejšnjega tedtna se je 24-1 etni domačin Bruno Plani.nščetk vozil z motornim kolesom v Gorico. Na ovinku v Bukovju se je srečal z Ribijevim avtobusom in ker sp mu ni mogel pravočasno izogniti, je trčil ob njegov sprednji del ter rletel na tla. Pro- metna nesreča pa se je, hvala Bogu, končala brez hujših posledic. Fant si je le laže poškodoval obe nogi. Z rešilnim avtomobilom so ga itaikoj prepeljali v bolnico, kjer so mn zdravniki obvezali nogi lin ga odposlali domov. Mladeniču želimo, da bi čimprej popolnoma okreval. IZ PODGORE N-ai Rožnico sta si pred lepo okrašenim Marijinim oltarjem obljubila večno zvestobo g. Alojzij Bensa in gdč. Lidija Gomiščefk. Nevesta je bila zvesta članica cerkvenega pevskega zbora in Dekliškega krožka. Pred poroko so ji fantje in dekleta priredili v prosvetni dvorani lep poslovilni večer. V nedeljo popoldne je v 74. letu starosti umrla mati našega g. župnika. Pokojnica jc bila globoko verna, Skrbna in narodno zavedna žena. Poikopali smo jo v torek. Pogreba se je udeležilo mnogo vaščanov ter meščanov. Naj bo dobri materi Bog bogat plačnik. Sorodnikom, zlasti g. župniku in njegovi sestri, izrekamo globoko sožalje. IZ DOBERDOBA Naši občini so oblastva odobrila posojilo 690 tisoč lir, da lahko ikrijc občinski primanjkljaj iz leta 1955. Veseli nas, da je prefekt izpolnil obljubo, ki jio je dal občinskim zastopnikom ob prvem uradnem obisku v Doberdobu in ob sprejemu našega župana na prefdktuni. Gre namreč za napeljavo električne luči v Dolu. kjer še vedno morajo prižigati petrolejko, čeprav se naselja nahajajo ob glavni cesti med Gorico in Trstom. Gosp. prefekt je prejšnjo soboto imel daljši razgovor z inig. Percom, ravnateljem Sdvega v Trstu, ter mu topilo priporočili, naj podjetje čimprej napelje elektriko v doslej zanemarjena naselja naše občine. Če bo podjetje sedaj izpolnilo svojo dolžnost, bo v Dolu in njegovih vasicah zasvetila električna luč že v tej zimi. ROMANJA IN IZLETI ■Še nobeno leto niso gorišiki slovenski verniki priredili tolilko romanj kot letos. Saj so obi^kaili priljubljena svetišča, kot so Marijino Celje v Avstriji, Sv. Višarje in Barbana. V Marijino Celje je poromalo 750 vernikov, nad tisoč pa jih je šlo častit barlbansko Mater. Vsa romanja so bila v avgustu. V istem mesecu so številna slovenska društva iz mesi a ter s podeželja priredila več izletov v Jugoslavijo, zlasti v Trento 'k izviru Soče, v Kobarid in na erič sv. Lovrenca, da se poklone spominu Simona Gregorčiča in polože na njegov grob svežega cvetja. Prvega septembra na poidejo v Koprščino Sovodenjci, ki izmed vseh Goričanov prirejajo največ izletov. Obiskali bodo Koper, Izolo, Piran in Portorož. OBMEJNI PROMET Listi poročajo, da je Gospodarsko-kulturna zveza v Trstu predlagala pristojnim ob-lastvom, naj se obmejno področje na jugoslovanski strani raztegne do Bleda in Reke, na italijnnski' pa do Benetk in Padove, šte-vilo mesečnih prehodov naj se dvigne od 4 na 12. Mešana itaUiati^Vo-iugoslovanska komisija, ki bo zborovala konec tei«*a meseca v Ljubljani, bo sklepala torej o celi vrsti pa- metnih predlogov in upamo, da bo vse odobrila. Saj vsi ti predlogi težijo za tem, da se videmsiki sporazum čimbolj izpopolni, kar odločno zahtevajo važni gospodarski in moralni razlogi. IZ ŠTANDREŽA Pred dvema tednoma smo spremili k večnemu počitku 82-letuo domačinko Frančiško Hoban, poročeno Tabaj. Domači pevski zbor, ki so ga olkirepili še pevci s Peči, ji je zapel prelepi žailostinki pred domom žalosti in ob grobu. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena, ki je tudi svojo družino vzgojila v narodnem duhu. Zapustila je moža, tri sinove in dve hčeri, ki živita v Franciji. Plemeniti pokojnici naj sveti večna luč, sorodnikom pa naše globolko sožalje. ZA ŽIVINOREJCE V zadnjih letih so goriški živinorejci zredili precej glav živine, ki so v čast in ponos marsikateremu kmečkemu domu. Tako imamo danes na Goriškem mnogo ikrav, ki imajo tudi precejšnjo ceno. Naši kmetovalci so morali sicer prestati mnoge težave, da so dosegli današnje stanje v živinoreji, vendar se še vedno premalo zavedajo, kolikšno gospodarsko vrednost ima dobra živina. Saj si dirgače ne moremo razložiti, da jo \ ečkrat lahkomiseln o pr o da j a j o. Kmetijsko nadzorništvo opozarja kmetovalce na ta nezdrav pojav in jih poziva, naj uredijo nove pašnike, da bodo lahko vzredili še \eč izbrane živine. RAZSTAVA PTIC Letošnja razstava ptic v Gorici je bila v nedeljo izredno dobro obiskana talko od domačega občinstva kakor od številnih inozemcev, zlasti Avstrijcev in Nemcev. Razstavljenih je bilo nad 4000 domačih in tujih ptičev. MLADIM DELAVCEM ČESTITAMO! Pred nekaj dnevi je 31 mladincev z Goriškega z uspehom dovršilo strokovne tečaje, ki se že nekaj iet prirejajo v Gorici. Na letošnjih tečajih se je usposobilo 8 zidarjev, 7 mizarjev, 7 strugarjev in 9 strokovnjakov (monterjev) za vodovode. Med temi je tudi šest Slovencev iz Doberdoba, Sovodenj, Steverjana in Gorice. Kdor te tečaje dovrši, lahko dobi zaposlitev, celotno gospodarstvo pa ima od strojcovne izobrazbe znatne koristi. Slovenskim fantom zato toplo priporočamo, da te tečaje pridno obiskujejo. RAZPIS DIJAŠKIH ŠTIPENDIJ Goriška pokrajinska uprava je te dni razpisala šest štipendij za visokošolce in za dijake srednjih kmetijskih šol. Slušatelj agronomske fakultete bo prejel 250 tisoč lir, po 180 tisoč bosta dobila dijaka srednje kmetijske šole in po 130 tisoč lir bodo dobili dijaki nižjih srednjih kmetijskih šol. Do štipendije imajo pravico dijaki, ki bivajo v goriški pokrajini najmanj tri leta. Izplačane jim bodo v treh obrokih. Prošnjo je treba do 9. novembra t. 1. vložiti pri tajništvu pokrajine na korzu Italia. SREDNJEŠOLCEM Ravnateljstvo višje gimnazije-llceja ln učiteljišča v GORICI obvešča, da se pričnejo popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30 z nalogo iz italijanščine. Zrelostni izpit na liceju ter učiteljski usposoblje-nostni izpit na učiteljišču se pričneta v torek, 17. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanje v obe šoli traja do 25. septembra. Nižja srednja strokovna Sola v Gorici sporoča, da se vsi popravni izpiti pričnejo 9. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanje v srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi 25. istega meseca. Po tem dnevu sc vpisovanje zaključi. Opozarjamo učence, ki so junija polagali sprejem ni izpit, da izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v zgoraj imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo obiskovati. iflavemilu - Jlfiintlhhu tl&linu IZ SV. PETRA SLOVENOV Že nekajkrat smo v listu poudarili, da vlada v Betneški Sloveniji velika beda. O njej nc moreta več molčati niti šovinistični Mes-saggero Veneto niti zmernejši Gazzetino. Oba lista sta že večkrat priznala, da je gospodarsko stanje v vaseh naše zanemarjene, a lepe obmejne dežele zares nevzdržno. Dvignila sta svoj svarilni klic, da je treba z učinkovitimi sredstvi takoj preprečiti, da se zaradi čedalje večjega izseljevanja naše vasi popolnoma ne izpraznijo. Končno je tudi predsednik furlanske pokrajinske uprave odstranil zaveso, ki je doslej prikrivala obupno bedo Beneške Slovenije. Nedavno tega je namreč tudi videmska poikrajinska uprava končno pogledala resnici v obraz in izdala že vrsto razprav o zelo slabili gospodarskih razmerah v naši deželi. Naj zanimivejša od vseh je gotovo tista, ki nosi naslov: »Poizvedovanje o življenjskih prilikah v videmški pokrajini.« (Indagine suile condizioni di vita nella Provinci a di Udine). V brošuri med drugim beremo: »V hribih na levem bregu Tilmemta, in sicer od zgornjega teka reke do nadišikih dolin, vlada zelo težak pojožaj. Kmetijstvo daje zelo slabe dohodlkc in ljudje bežijo iz svojih vasi, da je človeka kar strah. V teh vzhodnih hribih (monlagna orientale) je zelo malo industrije in še ta je v krizi. Obrtništvo pa tudi daje zelo majhne dohodke. Pisec pravi, da je na tem hribovitem področju sicer nekaj občin, ki niso ravno revne, kakor n. pr. Re- zija, Gorjani, Humin, Rezjula in Chlusalor-te. Toda tudi te se za svoje skromno blagostanje morajo v glavnem zahvaliti denarnim nakazilom, ki jih pošiljajo izseljenci svojini družinam. Gospodarski položaj kmečkih družin v teh krajih ter zlasti v nadiških dolinah je naravnost obupen, ker je majska pozeba uničila vse pridelke. Saj znaša škoda v videmski pokrajini 7 milijard lir, v naši majhni deželi pa pol milijarde in morda še več. Kdo bo našim kmetom to škodo povrnil in kdo jim bo zares učinkovito pomagal, da prežive letošnjo zimo? Z dohodki iz javnih del sd na-i ljudje ne bodo mogli mnogo pomagati, ker so letos' za ta dela na razpolago zelo skromna sredstva. V zadnjih letih so vrhu tega pri njih zapcsl.ii le starejše, zdravstveno šibke ljudi, medtem ko si je mladina poidkala boljšega, čeprav zelo trdega zaslužka v tujini. Nekoliko učinkovite pomoči bi našim kmetovalcem mogla nuditi le država, če bi jim vsaj za pol leta odpisala ali vsaj primerno znižala davke. V to možnost pa prav malo verjamemo, ker dvomimo, da bi naši poslanci in župani hoteli ali mogli to drobtinico od oblastev izsiliti. Zato se opravičeno bojimo, da bo zaradi spomladanske nesreče mnogo beneških Slovencev in tudi Karnijcev ter ostalih hribovcev moralo v tujino. IZ ČEDADA Ko je v soboto 11-1 etni Humbert Klozin-čič iz Klenj peljal na kolesu mleko v mle- karno, je na ovinku vanj trčil motorist, ki se je vozil v Čedad. Ubogega' utrdba je treščilo na tla in čeprav so ga takoj odpeljali v čedadsko bolnico, je bila vsa zdravniške pomoč zaiman, ker je fantek zaradi zloma lobanje kmalu izdihnil svojo dušo. IZ RAJBLJA V torek in petek preteklega tedna so bila v Vidmu pogajanja med zastopniki delavcev in predstavniki rudniške uprave. Čeprav so razgovori trajali več ur, ni žal prišlo do zaželenega sporazuma. Pogajanja so se razbila, ker so delodajalci zahtevali, naj se za skupino 50 delavcev skrči tedenski urnik na 40 delovnih ur. Te delavce so prvotno hoteli odpustiti ali pa jiih z zapeljivo ponudbo posebne odpravnine pridobiti, da bi se prostovoljno odpovedali službi na pomožnih delili izven rudnika. Nekatere delavce bi pa uprava hotela vsekakor odpustiti. Nič čudnega ni, da so delavski zastopniki nesocialno zahtevo uprave odbili. Zahtevali so, naj skrčeni delovni urni/k velja za vse rudarje, da ne bo tako treba delavcev odpuščati. Toda uprava rudnika je predlog odbila, češ da bi bila s tem proizvodnja oškodovana. Jasno je, da je to le izgovor, saj je vsem znano, da nekateri rudarji delajo celo nadure. Zdi se nam, da se hoče uprava na vsak način iznebiti nekaterih delavcev, češ da so po uvedbi novega načina dela postali odveč. Tega vprašanja pa ni mogoče rešiti s tem, da se odpuščajo delavci, kar predstav Ija gospodarsko smrt mnogih družin. Spričo tolikšne trme delodajalcev ne preostane delavcem drugega, Ikfot da proglase splošno stavko. V BOJU Z MORJEM Nizozemska ali Holandija je zelo naprel-ua in bogata dežela, a se mora za svoij obstanek težko boriti. Razsežne pokrajine leže pod morsko gladino in jih je treba z visokimi jezovi ščititi, da ne vdere vanje morje. Najvišji vrh meri komaj 323 metrov, ta iiribček je holandski Triglav. Od tod ime Nizozemska. Ko so Holandci po zadnji vojni izgubili v Tiihem oceanu bogato kolonijo Indonezijo, so bili še bolj prisiljeni, da do skrajnosti izkoristijo vsak meter zemlje v evropski domačiji. Vrgli so se spet na izsuševanje morja. Ravnokar izvršujejo velikanska dela, ki bodo močno dvignila nizozemsko poljedelstvo. IDRIJSKE ČIPKE Klekljanje čipk je v Idriji in po cerkljanskih zaselkih starodavna obrt, Ikli se je med vojno na žalost precej porazgubila. Pred dvema letoma se je pa ustanovilo podjetje Čipka, katero je zaneslo zanimanje za to panogo med ženske od Idrije do Ajdovščine. Računajo, da bo do konca leta za to blago okoli 100 milijonov dinarjev izkupička. S čip* kairstvom se bavi okoli 4000 žena in deikflet. Največ izdelkov so doslej prodali v Italijo; nove pogodbe imajo pa tudi z Avstrijo in Nemčijo. Zgodilo se je cello, da so j>rav lepe idrijske čipke prodajali kot svetovnozna-ne »bruseljske«. ČUDNI OBIČAJI Iz indijske države Madija Pradoš poročajo o dogodku, ki se zdi nam neverjeten. Mladega moža iz sloja ali kaste »nedotakljivih« je domači svečenik z veliko slovesnostjo po- Po svetu ročil z drevesom. Nato so drevo posekali in mož je postal — vdovec. Običaj si razlagajo s predpisom, veljavnim v tistem kraju, da se dekleta smejo ženiti samo z vdovci. KDO JE NAJBOLJ VDAN MAMILOM Znani ameriški zdravnik J. D. Wittfox je izjavil, da so uživanju mamil desetkrat bolj podvržena zdravniki kot ostali ljudje. Ti imajo namreč največ prilike, da si jih preskrbijo, vzrok je pa večkrat tudi v prenaporni službi. GLOBA NA FRIZURE V zahodnem Berlinu so začeli pred kratkim kaznovati z 10 markami globe vse osebe, ki se hodijo strič v vzhodni, komunistični del mesta, kjer je striženje in friziranje mnogo bolj poceni. Cariniki trde, da takoj spo/najo, kdo je bil pri brivcu, ker imajo pričeske onkraj železne zavese prav posebno obliko. TIHE TEKME V Milanu so gluhonemi iz raznih držav v nedeljo tekmovali v lahki atletiki. Te so bile že osme mednarodne tdkme, ki so popolnoma tihe. Tekmovalci ne morejo govoriti, gledalci se pa tudi zadržijo mirno, da je v stadionu tiho kot v grobu. Na tekmah sta zmagala Rus in Bolgar, na tretje mesto je pa prišel italijanski tekmovalec s čisto slovenskim imenom: Bitežnik. TUDI TAM Pri na« so nekateri vajeni, da če samo slišijo ime Amerika, že mislijo, da sc tam cedita med in mleko. V resnici je pa tudi tam kot drugod, dobro in slabo; so dobrosrčni ljudje in zločinci. Po zadnjih podatkih je število jetnikov v zaporih od lani do letos močno poskočilo. Na 100.000 prebivalcev pride kar 114 zapornikov. KULTURNE VESTI * Glavno nagrado za mladinske filme na beneškem filmskem festivalu je dobil japonski film »Mali Ta-čan«. Kritika ga je izredno pohvalila zaradi njegove poetičnosti. Glavna junaka v njem sta dva otroka. * Italijansko mestece Sulmona sc pripravlja na slovesnosti, s katerimi bo počastilo dvatisočletnico rojstva svojega slavnega rojaka rimskega pesnika Ovi-dija. Slovesnosti bodo mednarodnega značaja. * Slovenski pevec Anton Dermota, član ansambla dunajske državne Opere, je priredil samostojen koncert na salzburškem glasbenem festivalu in doživel lep uspeh. Najbolj so ugajale pesmi Huga Wolla, ki jih je moral ponavljati. * Ljubljanska Opera je zadnji čas gostovala v Pas-sauu. Vse predstave so imele lep uspeh, največje pohvale pa jc vzbudila predstava opere »Othcllo«, katero je označila kritika za višek letošnjega passauske-ga festivala. * Umrla jc žena nemškega šlezijskega pisatelja Paula Kellerja, čigar romane so pred vojno slovenski bralci zelo radi prebirali. Več njegovih del je izšlo v slovenskem prevodu. Med najbolj priljubljenimi njegovimi romani je bil Tit in Timotej in osel Bilcam. * Letos študira na univerzi za tujce v Perugi nad 1.500 študentov z vseh petih celin sveta. Sorazmerno največ je Skandinavcev in najbolj priljubljeni so tečaji za umetnostno zgodovino in arheologijo, zla sti za etruščino. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Umrl je pesnik Zdravko Ocvirk V ponedeljek zjutraj je v tržaški bolnišnici nenadno umrl pesnik Zdravko Ocvirk. Zadela ga je srčna kap. Star je bil šele 49 let. Četudi se je v zadnjem času počutil nekoliko slabega, vendar ni prišlo nikomur niti na misel, kdor ga je poznal, da bi ntogel biti resno bolan. Skoro neverjetno se zdi, da ne bomo več srečavali na ulicah okrog radijske palače, kjer je bil v službi, njegovega hudomušnega, večno vedrega obraza in da ne bomo več slišali njegovega vedno na šalo obrnjenega pozdrava. Bil je človek, ki ga je moral imeti vsakdo rad, kdor ga je poznal, človek brez hudobije v sebi, nedolžen v odnosih do ljudi in iskren kot otrok. In predvsem pesnik. Bil je kot izvir, iz katerega so žuboreli stihi, preprosti, neprisiljeni in iskreni, polni čiste poezije. Imel je trdo življenje kot vsi slovenski pesniki. Komaj je shodil, je izgubil očeta in je še kot otrok moral z materjo in z bratom ter sestro v begunstvo. Mati je dala oba sinova študirat, toda študirala sta na znani gimnaziji za reveže — na salezijanski privatni gimnaziji v Veržeju. Po maturi si je moral iskati službo in preizkusiti je moral mnogo služb in različnega dela, preden je prišel k tržaškemu slovenskemu radiu, kjer je precej časa pripravljal vesele sobotne in nedeljske programe »Malo za šalo, malo zares«, tako priljubljene pri poslušaleih; zadnja leta pa je delal na glasbenem oddelku. Pred vojno je objavljal pesmi v vseh pomembnejših slovenskih revijah, v povojnem času pa jih je rajši zapiral v miznico, morda v rahlem razočaranju nad življenjem in slovenskimi razmerami, ki so zagrenile njegov prirojeni optimizem in napravile njegovo šalo nekoliko pikro, a nikoli žaljivo. Nikoli pa ni izgubila svoje prisrčnosti in humorja. Vendar je objavil precej pesmi v »Razgledih«. Zadnji čas je objavil nekaj pesmi v zborniku »Tokovi« in reviji »Mladika«. Imel pa je zbranih pesmi za zajetno zbirko, ne da bi se bil mogel odločiti, da bi jo bil predložil kaki založbi. Bil je znak prijateljskega zaupanja, če jo je komu pokazal. V njej so resnično lepe pesmi in bila bi velika škoda, če bi se izgubile. Njegova smrt nas je potrla. Iz slovenskega življenja v Trstu je zginil z njim ljubezniv, simpatičen človek, kakor jih je malo, in pesnik, ki je ljubil slovensko pesniško besedo in ubogo slovenstvo, kakor ju ljubijo zelo redki. Njegovi družini, zlasti bratu Antonu, odličnemu slovenskemu slovstvenemu zgodovinarju in profesorju ljubljanske univerze, naše iskreno sožalje. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano in ga tam pokopali. AVGUST ČERNIGOJ RAZSTAVLJA V CELJU V salonu celjskega gledališča razstavlja v družbi z nekim mariborskim kiparjem naš tržaški rojak slikar Avgust Černigoj. Razstava je prirejena v okviru prireditev, ki so jim dali skupno ime »Celje 1957« in ki obsegajo še dve večji razstavi (mojstrov lesorezov in današnjih celjskih slikarjev), več gledaliških predstav in cele vrste gospodarskih razstav. SMRT KIPARKE KARLE BULOVCEVE Umrla je znana slovenska kiparka Karla Bulo-vec, žena dramatika Ivana Mraka, živela je vsa za svojo umetnost, ki pa je vzbujala precej polemik, ker je kiparka prezirala estetske forme in hotela upodabljati življenjsko resničnost s simbolno in pretirano grobostjo oblik, zlasti še oblik človeškega telesa. Jinton ©rbet (Barkovljanski organist in pevovodja) Slovenci imamo mnogo zaslužnih mož, ki se jih spominjamo predvsem ob 50 in 100-letnici njihovega rojstva ali smrti. Imamo pa tudi take, katerih sloves ni šel preko domače vasi, a so kljub temu vredni ,da se jih kdaj spomnimo. Med te spada tudi Barkovljan Anton Grbec, organist in pevovodja. Bil je sin revnih staršev - železničarjev in se je po dovršeni ljudski šoli učil za krojača. Toda kmalu je spoznal, da ga je narava obdarila z izrednim glasbenim talentom. Pustil je zato krojaštvo in se ves posvetil glasbi. Vpisal se je na tržaški konservatorij, kjer ga je prof. Perinello učil harmonije, kontrapunkta in kompozicije, prof. Girotto pa kontrabas. Ko je Hrabroslav Ražem zaradi bolezni zapustil orglarsko službo v Barkovljah ter mesto pevovodje društva Adrija, je njegovo delo prevzel Anton Grbec. Vsi Barkovljani so takoj spoznali, da je za delo prijela nova, krepka roka. tako da je v cerkvi in v pevskem zboru Adrije znova zaživelo petje. S sporedov so zginile stane udarne koračnice in na njihovo mesto so stopile skladbe ne samo slovenskih, temveč vseli slovanskih in nemških glasbenikov. Pri pevskih vajah je bil Grbec zelo strog in natančen, kar pa je odločilno pripomoglo, da je pevski zbor v kratkem času dosegel zavidljivo umetniško raven. Grbec se ni udejstvoval samo v Barkovljah, temveč tudi v Trstu, kjer je vodil zbor rojan-ske Zarje in zbor društva Kolo. Poleg tega se je ukvarjal z dramatiko ter učil nekaj tamburaških zborov. Na žalost pa je Anton Grbec bil šibkega zdravja in je umrl za jetiko, ko mu je bilo komaj 28 let. Spominjali se ga bodo prav gotovo tudi stari Balkanci, saj je pri dijaških plesnih vajah ure in ure sedel pri klavirju in igral na pamet stotine valčkov, polk, mazurk itd. Tudi pri orglah ni rabil not, ker je imel izreden spomin. Lani je preteklo 50 let, odkar je zavratna bolezen spravila v grob nadobudnega mladeniča, a Barkovljani, zlasti njegovi še živeči pevci, ga imajo še vedno v najboljšem spominu. In to je Anton Grbec res zaslužil! ANTON GRBEC Smrt Umberta Sabe V nedeljo zjutraj je prav tako od srčne kapi zadet umrl približno ob isti uri v goriškem sanatoriju San Giusto znani tržaški italijanski pesnik Umberto Saba, ki pa mu je bilo dano mnogo daljše življenje kot ubogemu Zdravku Ocvirku. Dosegel je namreč 74 let. Življenje mu je nudilo tudi več zadoščenja in topline. Kot potomec judovskega rodu je moral med vojno sicer bežati pred preganjalci, a zato so ga čakala po vojni priznanja, ki bi mu jih lahko zavidal vsak pesnik. Tudi za košček vsakdanjega kruha se mu ni bilo treba tako truditi, kakor se je moral marsikak slovenski pesnik, njegov sodobnik. Bil je lastnik majhne knjigarne in antikvariata, kar mu je odvzelo najhujše skrbi za življenje in mu dalo možnost mirnega pisanja. Tudi za ljubezen ga življenje ni prikrajšalo. Objavil je večje število pesniških zbirk, med katerimi je najpomembnejša »II Canzoniere«, ki je izšla že v več izdajah. Veljal je za enega največjih sodobnih italijanskih pesnikov. Neglede na svoje judovsko pokolenje se je čutil zvestega Italijana. Njegovi verzi so lahkotni, spontani in prijetni. OH la« /ti rec V Holly\voodu je umrl v starosti 65 let nekdaj slavni filmski igralec Oliver Hardy. Ves svet pa ga je poznal pod imenom »Ollio«. Najbrž ga ni kraja na svetu, kjer bi se ljudje še ne bili do solz nasmejali pustolovščinam in vragolijam debeluharja OUia in njegovega drobnega in suhega tovariša Stanlia. Stanlio je bil Stan Laurel. Oba sta bila pravo nasprotje tistih »junaških« ljudi, ki prinašajo človeštvu samo vojne, nesrečo in solze. Ce sta ona dva pripravila koga do solz, sta ga s smehom. Prinašala sta samo veselje in zabavo, zato so ju ljudje ljubili in marsikomu je iskreno žal za Olliom kot za starim znancem. Zdi sc pa, da se je svet odvadil smejati. Priljubljenost Ollia in Stanlia se je namreč začela manjšati prav v dneh, ko se je človeštvo pripravljalo na dingo svetovno vojno. Totalitarne ideologije in koncentracijska taborišča pač ne trpe smeha. Zadnji svoj film v Hollywoodu sta posnela Ollio in Stanlio leta 1945. Pozneje (leta 1951) sta izdelala še en film v Parizu (Atol K), ki pa ni imel takšnega uspeha, kot sta upala. Zadnja leta je nastopal Ollio v ameriški televiziji, tako da mu ni bilo treba umreti v revščini. Pred tremi leti je dobil na turneji po Angliji pljučnico, po kateri je sicer ozdravel, a zdravniki so mu svetovali, da naj shujša. Ubogal je, jedel čim manj in tako je zdrknil v teži od 160 kg na 90 kg. Pri tem pa sta ga minila tudi dobra volja in veselje do življenja. Lani v septembru ga je zadel mrtvoud in od takrat si ni več opomogel. POPRAVEK V našem članku o »Dveh plodovitih slovenskih pisateljicah«, ki smo ga prinesli v zadnji številki, je tiskarski škrat pokvaril krstno ime ene izmed znanih slovenskih pisateljic, in sicer like Vaštetove. Ilko je spremenil v Jero. Pazljivi hralci so napako gotovo že sami popravili. Letos je naš poznani zgodovinar dr. Josip Mal izdal v Državni založbi globoko ^segajoč kulturnozgodovinski oris Ljubljane. Knjiga nosi naslov »Stara Ljubljana in njeni ljudje«. O življenju v stari slovenski prestolnici so pisali posamezne sestavke posebno v Letopisih Slovenske Matice različni raziskovalci starožitnosti od Verhovnika dalje. Po letu 1955 pa je izšlo kar troje del, ki se bavijo z zgodovinskim razvojem tega mesta. Prvo je »Srednjeveška Ljubljana« s topografskim opisom mesta in okolice izpod peresa profesorja Kosa. Lani je bil natisnjen prvi zvezek »Zgodovine Ljubljane«; v načrtu sta še dva. Ta zgodovinski oris ima namen prikazati zunanjo sliko, lego, geografski okvir in zgodovinski razvoj Ljubljane na podlagi arheoloških dognanj. Doktor Mal je pa na dvesto straneh večjega formata zajel podobo materialnega in duhovnega življenja ljubljanskega mesta v prejšnjih stoletjih. Gradivo je z natančno vestnostjo zbiral že za razna predavanja o stari Ljubljani. Pokazal se je za čutečega kulturnega zgodovinarja že v snopičih mohorske Zgodovine slovenskega naroda. V uvodu svoje knjige poudarja pisatelj, da novi čas z drugačnimi idejami in novimi duhovnimi vzgibi zahteva drugačno pojmovanje domače in splošne zgodovine. Ne smemo več ostati ob političnih in vojnih dogodkih kot dosedaj. »Po življenjskem odvažanju v navadah in običajih«, si zastavlja avtor svoj cilj, »v hrani in obleki, v opremi, stanovanju in igri, v zabavi in v celem družabnem življenju sploh se javlja človek vsake dobe v svoji nezlagani podobi«. Ta načela je sicer razlagala že kulturno-zgodovin-ska nemška šola (Alexander Riiss-Wurm), a je predstavljala le splošno posamezna obdobja v velikih obrisih. Mal pa se je omejil topografsko (na eno mesto) in časovno (od srednjega veka do konca 18. stoletja) in je zbiral podatke naravnost iz objavljenih in neobjavljenih virov, ki so pri posameznih poglavjih tudi navedeni. Poleg znanstvene zanesljivosti in natančnosti pisatelja daje vrednost knjigi tudi živahen pripovedo-valni slog in bogate ilustracije. r. b. GOSPODARSTVO VRTNAR V SEPTEMBRU Zalivanje bo najbrž odpadlo, ker je v tein mesecu navadno dovolj dežja. Za vsak primer naj 'bodo zailivailine naprave pri rokah, ker povrtnina zahteva veidno precej vode. Ta mesec bomo z gnojilnimi raztopinami vsekakor za lili i cvetačo, (biroiklje in sploh vse kapmsnice. V la namen sluižila razredčena gnojnica in v vodi razitopiljeni soliter: pol kg solil ra raztopimo v 100 litrih votle; dobra sla oiba solitra: apneni — nit ral o di cal-cio —• in čilski — nitrat o di soda. Septembra sejemo špinače za jesensiko rabo; priporočljive so znana sorta »viro-Jllay«, nova nemllkla sorla »špica«, angleška »w,iiking«, francoska »loreley« in kakšna ameriška sorta. Setev naj ne bo pregosta. Za 10 m8 zadostuje 50 gramov semena. Zemlja naj bo pr i pr avl j en a in dobro pognojena. Ta mesec sej cimo še vedno ra'di;č solatnik in so-latiico ter pozno endivijo. Sejali bouno tudi zimsko solato, kli napravi konec zime in v zgodnji pomladi trde glavice: v ta namen so priporočljive solate »Nansen«, nemška »bubikopl«, doli ra pa je tudi »Iklraljica maj-nika«. Sejemo jih bolj na redko, da bomo imeli dovolj krepke sajemice za presajanje v zavetne lege. Septembra sejemo še oba motovilca, debelozrnailega holandskega in drobnozrnatega domačega. V zavetno lego bomo vsejali še peteršilj, vrtni korenček, mesečno redkvico, črno redkev in zgodnjo belo čebulo. Ta mesec sejemo tudi z.godnji kapus ali virzotine: sorta »eikdpres« nam daje trde špi-časte glavice že aprila, sorta »etamipes« maja, sorta »volovsko srce« pa konec maja in junija. Sajenice moramo seveda presaditi. V vrtu moramo presaditi ohrovt ali vrzo-te, pozni kapus, glavnato solato, endivijo, por in cikorijo. Proti koncu meseca bomo zasadili afriško čebuilo in tudi zgodnji ali rožnati Česnik. Nilkdar ne smerno opustiti borbe proti irazuiim škodljivcem! Pred setvijo zemljo .razkužimo z geo driinomi, ki učinikluje proti bramorjem, glistam, strunam, raznim bolha-čem in črvom. Med rastjo se moramo z zastrupljenimi otrobi borili proti poližem, piroti uišem z že večkrat navedenimi sredstvi (nieol, nlicamon, telraiid itd), proti gosenicam na repi in kapusnieah pa z ge-aroloim v prahu ali v raztopini (uporabljamo ista sredstva Ikol proti koloradskemu hrošču). Liste paradižnikov moramo še ve dno čuvali pred napadli peronospore. Za to uporabljaj raztopino asporja ali raztopimo modre galice in apna ali -raztopino prahu C alfa 10. Cvetličarjeva opravila Zadnji stavek velja tudi za cvetličarja, iker peromospora napada marsikatere cvetlice, predvsem krizanteme ali vahtniče. Te moramo la mesec škropiti vsak teden. Nujno potrebno je, da krizantemam odstranimo odvečno popije. Če so v 'zastaniku z rastjo, jih ta mesec \sak leden zalijemo z raztopino solitra, in sicer s takšno, kakršno smo svetovali za kapusnice. Zadnji čas je, da sejemo cinera.rije, drob-nooveitne begonije, vijolarije, verbene, reze-do, mačehe, gailardije in loheliije. Le tako hotno imeli spomladi mnogo zgodnjega cvetja. V speče olko lahko še cepimo zadnje vrtnice. S potaknjenci razmnožujemo gorečke — geranije, verbene in polinocvetne pel unije. Ta mesec borno dali v lonec poisdbej pripravljene čebulice bijacinit, če hočemo, tla bodo v cvetju za božič ali novo leto. Od sedaj bomo cvetlice vedno manij zalivali, ker je izhlapevanje šibkejše. Zalivamo pa pred-vsem v jutranjih urah. Sedaj je tnidi čas, da poseješ lepotično trato, najbolje s semenom ljulljlkle Pacey: za 10 m- površine zadostuje 1/4 kg semena. SE ŽE PRIPRAVLJAŠ NA TRGATEV? Letošnja trgatev bo zelo različna. V nekaterih krajih skoraj ne bo pridelka, ker ga je uničila majska pozeba, v nekaterih višjih legah pa trta tako dobro kaže kot še nikdar. Mnogim vinogradnikom pa je težko pri srcu, ker niso še prodali lanskega pridelka in so v resnih skrbeh, kam z novim. Trgovina z vinom je zaskrbi ji vo mrtva. Za novi pridelek moramo pravočasno dobro pripraviti posodo. Zalo talkloj premisli, če je bo dovolj in če je v dobrem stanju. Posod a naj bo zdrava, torej ne Sme biti plesniva, pusta, nakisana ali močna. V dobri posodi se slabše vino popravi, v slabi pa se najboljše skvari. Otresi se že enkrat starega prepričanja, tla vinski kamen, oziroma grampa na dogah vinu koristi. 'Koristiti ni-kaikoroie more, pač pa lahko nepopravljivo škoduje. Zato pa že sedaj popravi pokvarjene ali nalklazne sode, iz vseh pa odstrani vinski kamen. Za popravilo plesnivih, pustih in tudi nalahno nakisanih sodov dobiš učinkovita sredstva. V športni pregled -—j MIXOMATOSIS V PIEMONTU Mixf>matOi&is je kužna (virusna) in zelo nalezljiva bolezen, katero so vcepili v Avstraliji podivjanim zajcem, da bi jih tako uničili'. Neki francoski zdravnik je delali doma poskuse z zajci, katerim je vcepil isto kužiiio, a bolezen se je raizšiiila po F ranici ji in tudi po sosednih državah. Prenašajo jo zajci — domači in divji — im tudi' muhe. Bolezen se je sedaj pojavila v Piemontu v polkjrajini Alessandria. Izdani so bili zelo strogi protiukrepi: prefekt je ukazal pokončati vse obolele domače zajce — kunce — im 4udi vse zdrave, ki se nahajajo v okuženih krajih. GOJENJE PIŠČANCEV V BATERIJAH zavzema v Italiji vedno večji razmah, posebno odkar je Zveza kmetijskih konzorcijev (Fedorconsorz.i) organizirala prodajo ein tlan starih piščancev. Kdior jih želi vzgajati, jih lahko naroči 25 dni. prej pri Kmetijskem konzorciju. Naroči pa lahko tudi mlad e račke. Federconsorzi dobiva piščančke deloma iz inozemst v a. deloma 'iz domačih valilnic. V zadnjih dveh letih jih je dobavili že nad 25 milijonov. Istočasno skrbi tudi za nabavo dobre krmne mešanice. 3 Ikg te krme zadostujejo m vzrejo en kg težkega piščanca. Vzreja piščancev v baterij alb mi težka, če je gojitelj discipliniran in se natančno drži predpisov. KOLIKO JE KMETOV NA SVETU? Leta 1950 je 59°/o prebivalcev ma svetu er-pialo iz kmetijstva vire za vsoj obstandk. Ta odstotek se pa vedno niža. Leta 1937 je bilo kmetov 63%. Kljub lenim se količina kmetijskih pridelkov stalno veča, kair je posledica kmetijske tehnike in predvsem uporabe wtro- jugoslovanske nogometaše težki in pomembni tekmi z Romunijo in z Avstrijo. OLIMPIJA — PRVAK SPOMLADANSKEGA PRVENSTVA ZAČELE SO SE BORBE ZA PRVENSTVO Žoga je krenila s središča in tako so se pričele tekme za XI. nogometno prvenstvo Jugoslavije, ki se ga udeležuje štirinajst ekip. Letošnja nova člana prve lige sta Zeljezničar in Split. Prve tekme so marsikoga presenetile, in sicer predvsem zaradi nepričakovanih porazov državnega prvaka Crvene zvezde ter finalista srednjeevropskega pokala Vojvodine. Igralci obeh moštev so zaradi neprestanih napornih tekem po-;>^ vsem izčrpani. Toda ker je prvenstvo dolgo, bodo nogometaši imeli več kot dovolj priložnosti, da se opomorejo. Tudi v drugem kolu je bilo precej presenečenj. Najboljša sta bila Partizan in Dinamo, najslabše pa se je odrezal BSK. Novinca Split in Zeljezničar sta pa dosegla častne izide, kar dokazuje, da bo borba za obstanek v prvi ligi prav tako zanimiva in zagrizena kot borba za prva mesta. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo letos morala zapustiti zvezno ligo kar štiri moštva. Novost letošnjih tekem je, da se marsikatero srečanje odigra zvečer ob umetni razsvetljavi. Omeniti moramo tudi, da bodo nekatere tekme sodili tuji sodniki, predvsem Italijani in Madžari. To je gotovo koristno, ker je znano, da sodniki mnogo bolje sodijo v tujini kot doma. Če v začetku tekem za prvenstvo ni bilo lepih srečanj, ni nič čudnega. Enaj-storice niso še vigrane in posamezni igralci niso v polni moči. Upamo, da se bodo srečanja v prihodnjih kolih izboljšala, ker prihodnji mesec čakata Z IX. kolom so se zaključile košarkarske tekme prvega dela jugoslovanskega prvenstva. Bile so se ogorčene borbe in nobeno moštvo se ni vdalo nasprotniku brez velikega odpora. Lestvica je zelo zanimiva, ker sc kar pet moštev poteguje za prvo mesto. Prvak spomladanskega dela prvenstva je postala ljubljanska Olimpija, čeprav je razlika točk med vodečimi ekipami prav majhna. Slovenska predstavnika ASK Olimpija in Ljubljana sla dobro začela tekme in mislita odvzeti Proleterju častni naslov. Lestvica: I. ASK Olimpija 14; 2. Proleter in Ljubljana 13; 4. BSK in Montažno 12; 5. Crvena zvezda 8; 7. Sloboda 7; 8. Partizan 5; 9. Zeljezničar 4 in 10’ Lokomotiva 3. Prizor s tekme Dinamo - Velež TO 3E RES,TODA KAUO NW SPRAVIVA VOZILO IZ ZEMLJE? MIDVA MU NE BOVA KOS'. TO JE GOTOVO ZVITOREPEC!! KDO DRUG BI KURIL NA TEM OTOKU £E BO LETELA? SEVEDA MOTO!?. Ml POŠKODOVAN, K SPLOH NI! NO VIDIŠ, ) ( ZDAJ SE VOZILA NI MAVA..TO IMAVA OD TVOJE PRIJATELJICE IN KAKO BOŠ TO lIVO 60R0 PRIPRA' VIL DO GIBANJA? A \ ~'n TAUOJ MORAVA VZLETETI IN GA POISKATI!! KAJ NAMERAVAŠ? MOJO PRIJATELJI CO BOS SPEKEL ? NE, TEGA Tl NE DOVOLIM! SLIŠI« ?! *. >* NE RAZBURJAJ &E, SAJ 30 BOM £>AMO POD REPOM MA LO OSMODIL, B0£ VIDEL.KA KO HITRO BO NAJINO VOZU.CE ZUNAJ.' GLtJ.TAUOLE '.NEKAJ SOČNIU LISTOV JI POMOLIM POD NOS IN... JEJUATA, NI VIDETI NAVDUŠENA ’ NI Ml DOSTI DO TVOJE UONSERVE TODA.,. .OGENJ !! TO JE ZAMISEL’ DAJ Ml VŽIGALICE, LAKOTNIK,BOS VIDEL, KAKO BO BOČILA TA SPEČA KUPOLA! NO,2DAJ LAURO SEDIVA ... ČARAVA, DA POSTANE ZOPET LAČNA... ^ PREISKAL, BOM LETALO. ČE se ji temine oči jezino zabliskale. Marija je bila kaj vabljiva s svojo lepo razvito postavo, z lepima očmii iin s krasnimi, rdeče temnimi lastmi, ki so se ji vsipali kot sončni prameni na oible rame. Do sebe pa ni pustila. Imenovali so jo »Lady«. Dovolila si je to ime; pa tudi , obnašati se je znala kot roljena plemkinja. Odlkar je ona vladala v gostilnici, je tudi gostilna dobila ime »Ladv.« S svojega visokega prostora pri Magajni in med raznimi steklenicami je večkrat opazovala čudnega gosta, ki je venomer strmel pred se. Nekaj skrivnostnega je obdajalo tega moža. Marija je z žensko tenkoslušnostjo brž lo opazila. Že neznančeva angleščina je lirikam po svoje zvenela. Nikdar mu pa ni utekla nobena robata beseda; tudi ta lastnost in zadržanost je bila Mariji všeč. Vedno z večjim zanimanjem je opazovala in pretehtavala osamljenega gosta. Nekega popoldne, ko se je oče mudil v mestu im je le nekaj gostov metal« karte, je Marija olistala pri Tomovi mizi. Sedel je kot po naivadi v svojem Ikmtu pred kozarcem vviskv ja, Iki ga je gotovo razredčil že desetič. »No, povejte kaj«, je začela brez ovinkov, »vem, da vas nekaj tlači.« Mož je molčal. »Ali prihajate iz podzemlja?« je nadaljevala. »Morda so vam že za petami?« Tomi se je zdramil i/, otopelosti. Še nekam prijazno jo je pogledal. Kdo hi pač mogel drugače, spričo njenih lepih oči? »Nič ime ne tlači — tudi zločinec nisem,« je počasi odgovoril in je bot ril vstati. Dekle ga je pa potegnil! o za rokav, da je kar obsedel. STOJ,NE RAZBURJAJ SE,PRAV NJO BOM VPREGEL, DA NAMA IZVLEČE TO ŠKATLO. NO IN« S) PREPRIČAN DA BO SE LETELA 3 ifaB TEDENSKI KOLEDARČEK 1. septembra, 2. septembra, 3. septembra, 4. septembra, 5. septembra, 6. septembra, 7. septembra, nedelja: Egidij ponedeljek: Štefan torek: Pij X, Simeon sreda: Rozalija, Mojzes četrtek: Lavrencij petek: Caharija, Petronij sobota: Marko VALUTA — TlIJ DENAR Dne 28. avgusta si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 3Z. dal za: 624—629 lir 23.50—24,25 lir 88—92 lir 129—134 lir 1500—1550 lir 145—148 lir 12—14 lir 146.50—148 lir 712—714 lir 5000—5200 lir RADIO TRST A Nedelja, 1. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 18.30 Mladina pred mikrofonom: Nastop gojencev otroških vrtcev v Dom ju in Dolini; 20.30 Giulio Viozzi: »Nočna operacija«, opera enodejanka; 21.55 Priljubljene melodije. Ponedeljek, 2. septembra, ob: 12.00 O pravilni prehrani : Izračunavanje dnevnih obrokov hrane; 12.55 Priljubljene melodije; 18.00 Schumann: Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 97; 19.15 Radijska univerza: Državljan in javna uprava: »Javna uprava in gospodarstvo«; 21.00 Znanost in tehnika: »Rastline, podnebje in filotron«; 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti: Janko Kersnik: »Otroški dohtar«; 22.15 Stravinski: Ognjeni ptič. Torek, 3. septembra, ob: 12.00 Pisani svet: »Londonska City«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Achille Sailta: »Grde ženske«, drama v 3. dej. Igrajo člani Rad. odra. Sreda, 4. septembra, ob: 12.00 Izvor in gojenje okrasnih rastlin: »Dišeči grah«; 13.30 Armando Scia-scia s svojim orkestrom; 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o modri sta-lici«; 21.00 Obletnica tedna: »Skladatelj Edvard Grieg ob petdesetletnici smrti«; 21.15 Tartini: Koncert za violo in orkester; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: »Kaj pravijo najvidnejši italijanski delavci o neorealizmu«. Četrtek, 5. septembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: »Turistični razgledi Maria Adriana Bernonija«; 13.30 Lepe operne arije; 18.00 Chopin: Klavirski kon- cert št. 2 v f-molu; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Imperializem in proti-imperializcm Bismarckove dobe«; 21.00 Dramatizirana zgodba: Duilio Saveri: Kateri izmed treh?: »Mapa — Z 12« (6. zgodba); 22.00 Nove knjige in izdaje: Alojz Rebula: »Vinograd rimske cesarice«; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 2 v c-molu, op. 17. Petek, 6. septembra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Harry Ferguson in njegovi izumi«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zena in dom; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Večerni pogovori Francesca Car-neluttija. Sobota, 7. septembra, ob: 12.00 Po tržaški okolici: »Opčine in okolica«; 12.55 Folklorni ansambel Avsenik; 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali: »Kokoši in hierarhija pri živalih«; 18.30 Oddaja za najmlajše: Aleksander Marodič: Izgubljeni na morju: »Gunarjev otok« (1. del); 21.00 Iz francoskih oper; 22.05 Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru, op. 82. i/piiAšmia in odgovori Vprašanje št. 395: Ali prištevajo vrabce koristnim ali škodljivim pticam? Odgovor: Sadjarji, vrtnarji in kmetje imajo upravičeno vrabca za velikega škodljivca, saj pozoblje po vrtovih vse polno komaj vsejanega semena, uniči zelo mnogo sadnih cvetov, ko išče v njih nektar za svoje mladiče, in pozoblje vse polno dozorevajočega žita. To škodo povzroči vrabec predvsem v mesecih april-junij, ko ima mladiče. V poznejših mesecih se vrabci hranijo zlasti z žuželkami in njih zalego, tako da so takrat sadjarstvu koristni. Kakšen je zaključek? V pomladanskih mesecih bi jih bilo potrebno čim več pokončati. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 31. avgusta, ob 20.30 v štandrežu na prostem Branislav Nušič »ŽALUJOČI OSTALI« V nedeljo, I. septembra, ob 20.30 v Doberdobu na prostem John Patrick »VROČA KRI« POROKA Dne 8. avgusta sta se poročila v Vogheri gdčna Tavčer Jolanda z Opčin in g. Emil Šemrov iz Sc žane. V Vogheri prebivajo s starši železničarji že od leta 1926. Čestitkam se pridružuje tudi naš list! Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 /.KUSIH KJITICKK PEČENE PARADIŽNIKOVE REZINE Potrebuješ: 10 paradižnikovih rezin, nekaj soli, rumenjak, drobtine kruha, 50 g parmezana in 20 g maščobe. Oprane, pol centimetra debele paradižnikove rozine nasolimo, potresemo z nastrganim parmezanom, povaljamo v jajcu in drobtinah ter pečemo na maščobi. DROBNI NASVETI — Mladi krompir bomo laže olupile, če ga pustimo 5 minut v slani vodi. — Perilo obesimo na vrv vedno po dolgem, nikoli počez, če hočemo, da obdrži pravo dolžino. — Mokrih čevljev ne smemo sušiti na preveliki vročini. Obesimo jih na vrvico nad peč ali štedilnik in jih dobro nabašimo s papirjem. — Ce je oljnata slika potemnela vzemi surov krompir, ga razreži in premaži z njim sliko. Nato z mehko cunjo iz lanenega platna nalahko obriši sliko. * * * lar Trsta ŠOLSKA OBVESTILA šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli, v ul. Scuole Nuove 12/J, in na didaktičnih ravnateljstvih prednostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na slov. osnovnih šolah za šolsko leto 1957/58. Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. ure, in sicer od 31. avgusta do 9. septembra. Slovenska trgovska akademija v Trstu sporoča, da se bodo v ponedeljek, 2. septembra, začeli popravni izpiti. Ta dan bo pismena naloga iz slovenščine. Vpisovanje za šolsko leto 1957/58 se prične 2. septembra in sc zaključi 25. septembra. Podrobnejša navodila dobite v tajništvu šole vsak dan od 10. do 12. ure. Slovenska nižja trgovska strokovna šola v Trstu, Piazzalc Giobertl 4, sporoča, da sc 2. septembra prične vpisovanje za šolsko leto 1957/58. Trajalo bo do 25. septembra. Tajništvo šole je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni ter nižji tečajni izpiti se prično 9. sept. Nižja industrijska strokovna šola v Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8/III) obvešča, da bo od 2. do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure vpisovanje v I., II. in III. razred. Istočasno opozarjamo učenec in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, 9. septembra, ob 8.30. Od 1. do 12. septembra bo vpisovanje v šolo Glasbene matice v Trstu. Prizadeti naj se zglase v šolskih prostorih v ul. R. Manna od 9. do 12. ure (tel. 29-779). Na šoli poučujejo klavir, vse orkestralne instrumente, harmoniko ter nauk o glasbi. »Prazne imarnje! Dela vidim, da nimate, denarja najbrž tudi ne.« Tom jo je skoraj užaljen prekinil: »Ne vem, če sem vam ostal kaj dolžan.« Marija mu je prigovarjala: »Nikar taiko brž v ogenj. Molela sem samo vedeti, s kom govorim. Ali nisem toliko vredna?« Mamljivo se je zaigibala v bokih. Sedaj se je tudi Tom nasmejal. »Nisem vas hotel užalili, Lady. Res je, sem brezposeln, spim na vrečah pired skladišči. Poslednji drobiž se bo kmalu potopil v \viiskyju.« Manija ga je na pol s prezirom ošinila: »Pa ste se sploh kaj pobrigali za pravo delo ? Jaz ne trpim moških, (ki ljubemu Bogu čas kradejo.« V zadregi je Tom pogledoval v stran. »Poskušal sem že nekajkrat,« je pojasnjevali, »toda to gre teže, kot bi si kdo mislil.« — Po teh besedah je vstal in se je poslovil. Marija je zamišljena strmela za nj iin. * * H! Toma Elesmera ni bilo več dni na spregled v krčmo. Čez dober teden pa se je zopet pojavil. 1 .epa Marija je pravkar stregla družbi italijanskih mornarjev. Ko jih je odpravila, je pristopila k Tomovi mlizi. »No?« je vprašala. »Ali right,« je Tom nekam veselo odgovoril. »O,d jutri zjutraj dalje 'bom delal pri razkladanju v skladišču številka d.« »Prav posebnega veselja ti zaposlitev ne dela,« je hudomušno ugovarjala. Zdajci sc je pa i/, Toma usulo: »Nisem nlkak vagabund. Nič takega nisem storil, da hi se moral sramovati. Toda — o sebi samem — ne znam — kdo tern... Ne vem niti, kako mi je ime. Tu mi pravijo Tom — pa nisem.« Marija se je zasulklnila na peti in ga je opazovala, kakor da ima zgubijenea pred sabo. Nekaj trenutkov je premišljala. »Tom,« se je mehko in nežno oglasila,« pripovedujte mi vse o sebi. Jaz vam hočem pomagati.« Iz njenih oči je žarelo usmiljenje. Brž se je odločila. Poklicala je očeta, ki se je bil medtem vrni! domov, in ga je naprosila, naj on postreže gostom', ker bo ona za lup odsotna. Ogrnila si je plašč iin je s Tomom zapustila gostinsko sobo. Sla sta ob Temzi navzdol, ki je valila črnikaste valove; le tu pa tam je poblisnila luč preko vode, ko se je zasukal pramen v svetilnikih ali je pripulba! obložen parnik. Precej časa sta molče bodila. Nekje je odbila ura, val je pljusknil ob cementno nabrežje. Tedaj je Tom sam od sebe pričel: »Pred dobrim letom je bilo. Takrat, ob temnem in oblačnem novembrskem večeru, so me potegnili iz Temze. Nobenega papirja niso našli pri meni. Na sebi sem ime! staro delavsko obleko. Ko- sem: prišel .k zavesti, so me spraševali! po imenu in stanovanju. Ničesar nisem vedel. V glavli sem čutili pdklnčo praznino; no ničesar se nisem mogel spomniti.« Potegnil si je z robcem preko potnega čela. Marija se je vzpodbujajoče oklenila njegovega komolca. (Se nadaljnje)