----    170   ----
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,*)
kako naj se vravua napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol.
L   Oddelek.
Kako se napravljajo in zdržujejo javne
ljudske šole.
§. 1. Javna ljudska šola se mora povsod napraviti tam, kjer biva v vasi ali v več vaseh, selih ali posa-mesnih hišah eno uro na okoli, po petletnem poprečnem računu več ko 40 otrok, ki morajo čez pol milje daleč hoditi v šolo (§. 59. drž. postave 14. maja 1869).
§. 2. Ako so v tej daljavi kraj ne razmere take, da občasno ali stanovitno prihod od šole močno opovi-rajo ali obtežujejo, naj se izpostavi podučitelj tiste šole vsaj o bolj neugodnem letnem času na primerno postajo, ali v najkrasnejšem slučaji naj hodi vsak teden dvakrat tje podučevat. — Ta ekspozitura ali izpostavljena štacija je obstojni del tiste šole, kjer je dotični podučitelj vmeščen.
§. 3. Kakor hitro pa tisti, kteri napravlja in zdr-žuje tako šolo, zmore to napravo, naj se napravi mesto te  ekspoziture ali izpostavljene šole samostojna šola.
§. 4. Kolikor je mogoče, je treba tudi na to gledati, da se v ljudnatih krajih namešane šole po spolu ločijo in se napravijo posebne dekliške šole. To se pa mora povsod tam narediti, kjer je več kakor šest učiteljev postavno (§. 11. drž. post. 14. maja 1869. leta) potreba vmestiti.
§. 5. V vsakem šolskem okraji naj se napravi najmanj ena meščanska šola.
§. 6. Šolske oblasti naj čuvajo nad tem, da se napravijo potrebne ljudske šole brez nepotrebnega odloga (§§. 1, 5, 12) tam, kjer jih še ni, vendar z ozirom na zmožnost tistih, ki za šole skladajo, in da se utrdijo vsi pogoji njih trdnega in vspešnega obstanka.
§. 7. Vse okoliščine, ki so merodajavne pri napravi in vredbi šol, naj določi komisija s privzetjem vseh vdeležencev, in ako je treba, tudi s posebnim ogledom; komisijski protokol je podlaga daljnih raz-sodeb. —
§. 8. Nikdar se ne sme privoliti, da bi se ljudske šole množile na škodo namenu ugodne vredbe in vspešnega nadaljevanja (§§. 1, 5, 12) potrebnih šol.
§. 9. Vsaka javna Šola ima svoj šolski kraj, k kteremu spadajo všolane vasi, deli od vasi ali hiše. Za meje šolskih krajev naj se jemljejo občinski (soseskini), oziroma podobčinski kraji, ako ne kaže, Šolskega obiskovanja zlajšati s tem, da se všolajo posamezni občinski deli v šolo sosedne občine.
§. 10. Všolanje ima ta namen, da se vsi otroci, ki stanujejo v šolskem kraji, in so dolžni v Šolo hoditi, morejo v šolo sprejeti in se podučevanja pravilno vde-leževati.
§. 11. Otroci, ki stanujejo zunaj šolskega kraja, se le v šolo jemljejo, ako zavoljo tega šola ni prenapolnjena.    Ravno to  velja za  tiste  otroke,   ki še niso
* To postavo , sklenjeno v lanskem deželnem zboru, je potrdil presv.  cesar  29. dne* aprila 1. 1.
spolnili 6. leta, kterim pa je vendar krajna šolska oblast privolila, jia smejo v šolo hoditi.
§. 12. Šola, ktera je bila že pet let prisiljena, veČe število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vstrične razrede, se ima po preteku tega časa ločiti v dve šoli.
§. 13. Določbe v kakovosti šolskih poslopij in njenih delov, kakor tudi o potrebni šolski opravi ustanavlja minister za bogočastje in uk dogovorno z deželno šolsko oblastjo z ukazom. Tako isto se uravnava način, kako naj tehnični organi politiških uradov ali deželnega zastopa sodelujejo, kedar odobrujejo in izpeljujejo stav-bine črteže, kedar oskrbujejo šolsko opravo, kedar nadzorujejo , ali so poslopja in njih oprava v takem stanu, da namenu vsrezajo.
§. 14. Krajna šolska oblast — in oziroma na meščanske šole — okrajna šolska oblast določuje, koliko se sme potrošiti za kurjavo, svečavo in snaženje šolskih sob (izb), ter za vsako šolo po prostoru, kubičnem obsegu in legi ustanovi najmanjši znesek tako, da se manj ne sme potrošiti.
§. 15. Za podučevanje dečkov, bodi si da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, smejo se ženske jemati le za prva štiri leta.
§. 16. Obstoječa javna šola se sme z dovoljenjem deželne šolske oblasti le takrat odpraviti, kedar ne spada med potrebne šole (§§. 1, 5, 12).
(Dalje prihodnjič.)
----      186     ----
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
kako naj se vravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol.
(Dalje.)
1L Oddelek. Kako se obiskujejo javne ljudske šole.
§. 17. Dolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim šestim letom in traja praviloma do spolnjenega 12., v mestih in trgih s tri- ali večrazred-nimi šolami pa do spolnjenega 14. leta. Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, da se tudi v mestih in trgih odpuste otroci iz šole, ki so spolnili 12. leto, in so se šolskih predmetov popolnoma naučili. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. letom.
§. 18. Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj kraj na šolska oblast zapiše vse otroke šolskega kraja, ki so dolžni v šolo hoditi, brez razločka verske spoznave in domovinske pravice. Kdor otroka zapisovanju prikrije ali zastran njega kaj neresničnega pove, se kaznuje z 1 do 20 gold., ali če ne more plačati, z zaporom od 1 do 4 dni.
§. 19. Otroci, kteri za volj duševne ali telesne bo-lehnosti ne morejo v javno ljudsko šolo hoditi, in se podučujejo ali domd ali v zasobnih zavodih; ali so že na kakošni visi šoli, naj se zapišejo v poseben zapisnik, kteri se nemudoma predloži okrajni šolski oblasti.
§. 20. Ravno to veljd od otrok, kteri delajo po fa-brikah, pri obrtnijstvu, v rudnikih, pri rezanji šote itd. in se podučujejo v kaki fabriški šoli.
§. 21. Okrajna šolska oblast ima pravico, od takih okoliščin, ktere otroke, omenjene v §§. 19. in 20. oprosti obiskovanja javne ljudske šole, tirjati daljnih izkazov.
§. 22. Ako niso otroci, zastran kterih vzroka za oproščenje ni (§§. 19. in 20.), v prvih osmih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, naj krajna šolska oblast stariše ali njih namestnike opomni na njihove dolž-
nosti. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v javno ljudsko šolo, zapadejo kazen od 1 do 5 gld., ako pa ne morejo plačati, naj se to spremeni v zapor največ do 24 ur.
§. 23. Ako krajna šolska oblast izvč, da se je otrok, ki je dolžan v šolo hoditi, med šolskim letom iz domačega v drug šolski kraj preselil, naj to naznani dotični krajni šolski oblasti. Ako pa izvč, da se je tak otrok preselil iz druzega v domači kraj, naj ga potem zapiše v zapisnik med šolske otroke in naj se ravnd po §§. 19. in 21. pričujoče postave.
§. 24. Krajna šolska oblast pregleda vsakega pol meseca zapisnik zamud, ki ga predloži šolsko vodstvo, m ravnd po okoliščinah zoper stariše ali njihove namestnike. Ravnd se pa tukaj ravno tako, kakor pri troku, ki je dolžan v šolo hoditi, ter ni postavno opro-šen, pa se je bilo vendar čisto zamudilo, takega otroka Pilati v javno ljudsko šolo (§. 22). Šolske zamude, ako nit) dostojno opravičene, so enake tem, ki niso nikdar pr^uščene.
§. 25. Kazen se nalaga do 10 gold. ali do dveh dni sapora, ako so stariši to storili iz dobičkarije.
Ravno tako se kazen povikša, ako stariši in njih namestniki ponavljaje iz kazilne zanikernosti otrok ne pošiljko v šolo. V takem primerljeji mora se kazen nalagati do 20 gold. ali do štirih dni zapora.
A;o taki stariši dobivajo podporo iz ubožne bla-gajnice ali iz kakega drugega dobrodelnega zavoda, se more mravnati, da jim to podporo dotična gosposka za nekaj č*sa in deloma utegne.
§. L6. Lastniki fabrik, obrtnij, rudnikov, šoto-rezov itd., kteri ne priganjajo otrok pri njih delajočih k rednemi šolskemu obiskovanju, pridejo v kazen napovedano v §§. 22., 24. in 25.; po okoliščinah se tudi kazen sme trikrat povekšati.
§. 27. Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, se zbrišejo še le takrat iz zapisnika, ako s spričevalom javne šole dokažejo (§. 21. drž. postave 14. maja 1869. leta in §. 17. te postave), da so si pridobili najpotrebniših vednosti.
§. 28. Prinašati omenjenega spričevala ni treba otrokom, kteri so v tem času na kakošni visi šoli, in kteri so po duhu in telesu zanesljivo taki, da ne morejo doseči namen ljudske šole.
§. 29. Stariši ali njihovi namestniki, kteri razen teh dveh primerljejev (§. 28.) otroke iz šole jemljejo, preden dob6 spričevalo, zapadejo ravno takim svarilom in kaznim, kakor so napovedane za zanikerno šolsko obiskovanje. Ravno tisto veljd lastnikom fabrik, obrtnij, rudokopov in šotorezov in dr., kteri odvračujejo pri njih delajoče otroke od obiskovanja šol.
§. 30, Kazni omenjene v §§. 18., 22., 24., 26. in 29. nalaga v prvi stopinji okrajna šolska oblast. Ravnd se tukaj po pravilih, ktera uravnujejo preiskavo in raz-sojo pri prestopkih, na ktere se v splošnem kazenskem zakoniku ni gledalo.
§. 31. Pritožbe zoper razsodbe o tej reči, da namreč otroci niso začeli v šolo hoditi, ali da so jo slabo obiskovali, ali da so pred časom izostali, nimajo odložilne moči, ako ne merijo zoper kaznilne sklepe.
§. 32. Zoper stariše, ki so bili že večkrat kaznovani, pa vendar trdovratno ne spolnujejo svojih dolžnosti, kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok, naj se sproži ravnanje po §§. 176. in 177. splošnega drž. zak. Lastnikom fabrik in dr. se more, ko prvikrat ponovi prestopek, pravica odreči, da za šolo ugodne otroke jemljejo v svoje naprave.                (Kon. prih.)
——    187  -----