884, öfc*w. ovo- lvnja po ulicali? Pri naših uradih Neinci občujeio vscskoz nemško in sj jim po- ne!*; od v iem pogJedu še celo preveč koncesij daje. Na sodnljah sc z Nemei obravnava neniški (gl. včerajisnja porot- na razprava proti Derganzu!). Na naših osnovnih in iTicščpnskih šolali jc toliko nemških paralclk, kolikor jim po štcvitii ncmžkih oiruk postaviio #re. -Nemške prireditvc v Unionu in drngmi se vrSc ncmoteno (dcjanja neod.^ovornlh elc_ mcntov nc pridejo v poštcv!)-jn jc Ncm- cem tudi pristop k našim prireditvam vcdno prost, ne da bi se le cnomu zgndi- lo ia-uaj kaj žalega. A!i naj naštevanio še daljc vsc mo- niciitc, }-:i jasno ddkazu.jcjo, da o kakih krivicah, o kakšiiem /apostavljanju, o kakšni maščcvalnosti ni niti najmanjšcga govora, ampak da Ncmci v okvini obsto- jcčih zakonov uživaio popolno enako- pravnost. takšno. kakoršne sj z ozirom na ncdavno prcteklost in na svojc posto- paijje v njej napram nain nikdar zaslužifi niso. Da je v nas Sloveiicih lc iskrica že- Ijc po maščevanju, prisegamo vavn, vas položaj v Sloveniji bi danüs bil iahko ob- iiperi in nič bi vam ne poma^alo vse skli- covanje na določbe mirovue pogodbc In druge floskule. Vkljub teniu pa polni ceijsko r.emško trobilo svoje sicer takü puste predale nc- prcstano s pritožbami o krivicah, ki sc baje nemštvu gode, o ranah, ki se jim sekajo, o pomanjkanjn enakopravnosti itd. Listič je celo tako drzcn, da skuSa nalnijskati Srbe proti nam Slovencem, Slika iih kot plemenit narod, ki so dali Švabom v ßanatu vse pravice, dočim smo v nasprotju ž njimi rni Slovenci sc- veda kruti zatiralci, neplomeniti uniče- valci nemštva. Oospoda, to nas ne spravi s pravega tira! Naši bralje Srbi so trez- ni in panietni dovolj, do bodo spregledali to vašo hinavsko igro. Zato na to podlost ctaljc ne reagiramo! Drznost, s katero prihajajo v Cillier- ci s pritožbami o krivicah nad nemštvoin v Cclju in Sloveniji oni isti ljudje. ki so počen.iali pod Ambroschitsch-.Jaboineg- govim vodstvoin v počeiicii članka otne- njenc lopovščine, oni isti Jjudje. ki so v6- dili celjskc nemške poulicne tolpe v boj proti Slovencern, nam jasno dokazuje. kaj sinatrajo oni pod »ranami< in pod kit- cent pU enakopravnosti. Dokazuje nam, da iim gre za ponovno dos'jgo političnc inoči, katero upajo doseči zopet s pomoC- jo svoje gospodarske po/ieije. Toži sc Jim po časih, ko so nam Slovencern raz- bijali glave — to so njihovc srene ranc. Slovcnec ponižen kužek, Nemec njegov v;ospodar, to je niihovo pojmovanje ena- kopravnosti. Rc.sno bomb .tjovorili z nasinii Ncni- ci o noložaju nem.^tva v Sloveniji in o tein. ali uživajo enakopravnost ali no, ta- krat, ko se iiHhova scdajiia geiicracila, ki je prešla iz pokojne Avstriic notraiijfe popolnoma p=erod! In prenovi, ko spozna, da je v narodiio enotni državi izginjajo- C'ü imin?šina s svpjo gftspodarsio iiioČJjo vred, in ki uvldi, da je pctrebuo treztio presojaiije pcfožnja. ne pa naduto-šovl- nisticne rekrimiiiacjje in iiaeijonsllna bo- jcvitost. Še le takrat, ko to spoznaiije prepoji naše Nemce, bo ustvarjen teren za Jesni pogovor o stališčti «cmštva v Sloveni.i? in državi. Pravicc, ki jim grcdo, :iž!vr>jo vse že dsüies, to/,; se jim samo po predpravlcah, ki jim \\l\ jlc tiaklanjala v obilni merl Avstrija, n.iHiov cldoradoi Frestoionasleönik v Sarajevu. Z velikanskim navduSerjem je prebi- valstvo v Bosni, zlasti v Sarajcvu spro- ! ielo regenta Aleksandra. Za Hrvatsko | in Slovsnijo ie sedaj tudi Bosna po- j kwzala svojo ljubezen do narodne vla- darske rodbine. — V tore'e se je vr^ila velika vojaSka parada ob navzočnosti tisoüev svečano razpoložone^a iiaröda, ki je rt;}j,entu ponovno prirejal burne cvacije. D'Annunzljeve kvarnerske države ne priznavata glasom izjave francoskega odpravnika v Beogradn niti Francija niti Anglija. Na Hrvaškem ie z banovo na- redbo ukinjen prtki sod v ok raj h, kjer so biii zadnji nt-miri. Tudi je raz- veljavijcrn omeiitevzborcvalnega prava. V sodjainodemokratski stranki ČeSkoslovaSke se ie pojavila globoka kriza, Id je biia tudi vzrok odstopa Tusarjeve vkide. Boj se bije tned ztner- nirrii socijaiisti in komunisti. Slednji so s silozavzeli düzdajnoglasüo stranke »Pravo lidu«. Na Slovaškem je pro- glašena sarnostojna komunistična stran- ka. Dne 28. im. se vrSi strankin zbor dozdajne enotne stranke. Takrat pade odlocitev. Najbrže pride do novih vo- litey v parlament. Romunska r.evtralnost v naSem sppru z Ituüjo. Rumunski zunanji minister Take Jonescu je izjavil, da ostane Romunija v našem sporu z Italijo ncvtralna, ker želi dobrih od- nošajev s foscdi. Bavarska zopet kraijevina? Ber- Ünski socijalisticni ».Vorwärts« poroča, da bodo 25. tm. princa Ruprehta pro- glasili za bavarskega kralja. Bivšega predsedniku frarscoske republike Deschanela, ki je sedaj od- stopil, so glasom poročii iz Ženeve prepeljaJi v blaznico, ker so se pojavili pri njem znaki blaznosti. Protibolj2evlško glbanje v RusijJ. Iz Moskve prihaja poročilo, da je ru- ?ka sovjetska vlada v vseh večjih me- stih radi protibolj^eviSkega gibanja oroL.!asila obsodno stanje- Uniikufije boljševišklh čet. Na poljski in ukrajinski fronti se rdeče Kovjetske čcte neprestano umikajo. Iz Korotana. Pozor, upravičend za glasovanje pri plebiscitu! Nernški listi poročajo, da je Avstrija dovolila vsem svojim uradnikom, razna podjetja vsem svojim uslt.žbcncem, ki imajo glasovalno pra- vico v plebiscitnem ozenilju, primeren dopest in prosto vožnjo po žeieznicah, da se morejo glasovanja vdeležiti. Vsi naši upravičenci glasovarija v plebiscit- nem ozemlju se pozivljajo, da se javijo pri svojih nadrejenih uradih, podietjih ali gospodarstvih, da dobijo potreben dopust. To se pa niora zgoditi takoj, da bodo že sc-daj po^krbeli za to, da bodo vpisani v glasovalne imenike. V smislu 9. razglasa določen rok za re- klamacije je od 23. do 29. im. Vsi oni, ki vedo za kakega koroSkega. Slovenca i pri tern uradu ali oncin obratu in ki ima glasovalno pravico, naj ga na to opozorijo. Skip's plebiscitne kcmisJje: V občinah, ki štejejo nnd 600 giasovaicev, bo za vsakih 600 iiadaljnih glasovalcev po en nov gla^ovalni prostor v občini. Čiani občinskih od^ekov in orožniki bodo gla:»ovali v občinali, l. jrg. Tomaža Cajnkarja kot predsodnücn, dr. Muleja in dr. Vuka kot članov ter Posega in Deva kot njen namestnika. Novo banko v Mariboru name- rava ustanoviti ncka varaždinska ži- dovska družba v prostorih kavarne Tegetthof. V Maribor vrnlli so se 20. I. m. iz Beograda ententni člani razmejitvene komisije. 70-letn',co ie obhajal 21. tm. rna- riborski knezo^kof dr. Miha Napotnik. Cene rnesu ja mariborska koini- sija za določanje cen določila sledeče: goveie 18—20 K, telečje 20—22 K. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske »Matice! POiBÜ JpolmZROVBflja DBtlDtePlh Biljshih üllr. i» fpwnu. Jz učitdjskih krogov smo prejeli: Zgodil sc mi jc slnčaj, da sem v obrtno- nadaljevalni šoli vprašal učenca, absol- venta meščanske sole, kdo je bil Miklo- sič; pa me je fan! debelo gledal in ni vc- del odgovora. Ker pa nosiio celjske ullce in.cestü imena mnogih naših slavnih moZ in mora vsak Ccljan vsaj majhen pojem iineti, kaj imena ulic in cest pomenijo, podam v kratkih potezali lozadevno sliko: A. U L I C E. Aškerčeva ulica (prcj Vrtna ulica). Anton Ašk e r c , rojen 9. jahuar- ja KSo6 v yas. (iloboko pri Rin.skih topli- cah, umrl 0. ,ul. 1912 v Ljubljani. Za- stopnik syodonnsclstva, pesnik naših na!- lopsih balad iri romanc. V srcc scgajoča jc budmca: »Mi vstajamo'<. Benjamin Ipavceya ulica (prcj Oize- lina cesta). 13 e n j m i ii 1 p a v c c . doma v St. .Jurju ob južni želcznici. Zdravnik-prima- rij v Anneii-Kinderspitalu v Hradcu. Slo- več glasbenik-skladatelj. * Cankarjeva cesta (prej Krožna ce- sta). Ivan Caiikar, rojen 10. maja 1876 na Vrhniki. umrl il. dec. 1916 v Ljubljani. Najiincnitnejši pisatelj in pesnik slovenskega rodu. Krona del so nie^ovc »Podobe iz sanj«. Uregorčičeva ulica 'prej Karoliiiska ulica). S i in o n G r c g o r č i č , rojen 15. okt 1844 na Vrsnem v gorski vasi na le- vem soškem brej?u, umrl 2a- sti slovanskega na dunajskem vseueiliS-- č;j, slavni ustanovitelj novejše slavjstič- ne vede. Znal je 30 jezikov ter tudi po- polnoma obvladal njih slovstvo. i< Prešernova ulica (prcj Rotovska ulica). Dr. Franc Prešercn, rojen 3. dec. 1800 v Vrbi na Oorenjskem, umrl 8. febr. 1849 v Kranju in (am pokopan. Največji slovenski pesnik. >Krst pri Sa- vici«. Razlagova ulica (prej N«iva ulica). Dr. R a d o s 1 a v R a z 1 a g . rojen 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru, umrl 1886. Rodoljubni pesnik in znan poiitik v taborski dobi. Bil jc tudi poslanec. * Strossmajerjeva ulica (prei Schiller- I Jeva ulica). j J o s i p J u r a j S t r o ssmajcr. rojen 4. febr. 1816. miirl 8. apr. 1905. I3II jc škoi v Djakovetn. Velik ineceii jugo- j slovaaske kulturne stvari, velik dobrot- IZDÜJA IM TBSKA ZVEZNA TI8KARKA V CEÜU. BQB ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Stran 2. »NOVA DOBA« !VC'-'. 1 ! ? Celjske novice. Osebna vest. Okrajuim komisar- jem na dosedanjem službenem mestu sta imenovann dezelnovladna koncipi- sta dr. Franc Hra5ovcc in dr. Lev Brunčko pri okrajnem glavarstvu v Oijp. Osebna vest. O. Ivan Sancin je imc- novan kot referent pri okr. komisarijatu za ORrarno rcformo v Mariboni. Iz seje gerentskega sosveta eeljske- ga due 20. tin. Mestni sosvet se je pri- družil protestu, ki ga k vložil na nicro- dajna mesta Gospodarski urad okr. gla- varstva proti ogromnemu povisanju nio- nopolne takse za sol, petrolej itd., s e'iinm- se ti va/ni življenski prcdmeti silno pr>- dražijo (sol na čez 7 K, petrolej nad 27 krön). Zahteva se popolna odprava ali vsaj znatno znižanjc takse. — Prošnji hu rija Sauca za izkuiio se uRodi zaeasno za dobo 1 leta ali do prejšnjcga preklioa, če bi se lokal ne našel v redn. Dovoli pa se le izkuha brezalkoholnih pijač. — Za pokvjtjc mestnih poslopij se sklene naba- va 14.000 kosov opeke. — Glede prošnjo g. Roglja z Vrhnike za konccsijo izdelo- vanja sodavice v Ccljn se izreče lokalmi potreba. — Glede proSnje Mill. Murka za koncesijo za kino v Unionu se ne prizna lokalne potrebe. — Vpok. neitelj Iv. Kun- stie se sprcjme v domovinsko zvezo, •-•• Služba pri mestni tchtnici na Ljnblj. cesti se podeli invalidn, čevljarju Rud. Les- kovšku. i— Sluga meščanskc sole Gras- sell prosi za vpokojenje. Se uRodi. — V mestni vrt se sklene napeljati clektricno razsvetljavo z najmanj 3 žarnicami. Da se prepreeijo nadaijne poskodbe'mestne- ga vrta, zlasti klopi, bo ponoej tarn stal- no patrulirala polieija. —- Oddaja popra- vil Kapuunskega niostu se razpiSc s kratkim rokom. — G. Rebck poroča Rie- de plinarne, da je sestavljen nov strokov- njciški načrt za premembo sistema za proizvodnjo takozvanega mešanega pü- na. Predelava bi stala pač kroR 1 milijo- na krön, vendar bi se pa dobro obncsla, kakor se je v Gradcu, na Dunaju in dru- god. Cena plinn bi se znižala, vkijub te- mu bi se pa investirani kapital obresto- val, amortiziral in še bi preostujalo ein 5% čisteRa dobička. On je mnenja. da Je edino dvoje moROČe: ali opustiti plinar- no, kakoršna je danes, ker je vsak mesee za 20—30.000 K pasivna, ali pa riskiraH to nrcdelavo in zasiRurati plinarni bodoe- nost. Predlaga. da naprosi nresto rudar- skeRa svetnika Raebleria kot strokovnla- ka. da si Rre ogledat v Oradcc naprave tamošnje plinarne. ž njim pri naj pojdcta en elan sosveta ter vodia plinarne. Prcd- Ior se sprejmc, kot zastopnik sosveta Je 'delegiran r. Rebck. — O. Ccstnik intcr- ¦pclir? radi cen mesa v Celjii. Oercnt od- Rovori. da bo koncem tedna novo posve- tovanie z mesarji Riede ureditve cen. t'- stanovi se tudi za uradniStvo v zvezi s »Samopomočjo« lastna mesnica. Na obeh meSčanskih šolah v Celju se je vpisa'o začetkom šolskega leta 297 otrok, in sicer na deški 103 ucenci, na dekliški pa 184 učenk. V prvi razred je vstopilo 64 dečlcov in 68 deklic. Deška meščanska sola bo imela 1 vzporedni razred, dekliška pa 3 paralelke in sicer k I. razredii slo- vensko vzporednico, v II. in Hl. razredu pa še ostaneta začasno nemški para- lelki. Nemška vzporednica k 1. razredu se je letos opustüa, ker se je oglasilo *a sprejem saino 5 otrok nernške narodnosti. Cillierca pa bo brezdvomno zopet zajavkala o velikanski krivici. Podržavljenje okoliške pcHcije. Prejeli smo iz krogov v okoliški ob- čini: Uradrii list St. 105 objavlja na- redbo dezeine vlnde ljubljanske od 20. avgusta 1920 St. 332, s katero se usta- navlja pri celjskem okrajnem glavar- stvu začasno poseben državni policij- ski oddelek za občino Celje mesto in so se pridelili temu oddelku tudi kraji Breg-, Gaberje, Lava, Lisce in Zavodna, ki spadajo v območje občine celjske okolice. Ni nam Se dovolj znana pred- zgodovina te naredbe, vemo pa že da- nes, da je taista vzbudila v prebival- stvu okoliške občine tako nevoljo in vznemirjeuje, da se je bati prav resnih posledic, ako se naredba ne ukine. Vi- deti je, da je polieijski oddelek v do- sedaniem obsegu postal nepotreben in mu je treba, da se vzdrži še nadalje, dati več posla. Drugega vzroka res za to vsiljeno odredbo ne najdcmo. Za danes opozarjamo merodajne kroge na nevoljo prebivalstva, ki brez izjeme so- «;laša v tem, da se nobeden del oko- iiške občine brez privolienja občine ne sine prideliti temu policiiskf.mii oddelku. Za poslcdice, ki bi jih izzvala izvršitev naredbe, je odgovorna politična oblast. Proti naredbi so ukrenjeni potrebni ko- raki. SÜcna naredba je iziSla tudi za Ptuj. Na stvar se še povrnemo. Razpisana je služba praktikanta pri upraviteljstvu obče javne bohiice v Celju. (Gl. Ursidni list St. 109 od 20. tm.l) S pošta. K poštneinu uradu v Celju ste premeSčeni oficijantki Gizela Helmich iz Tržiča in Dorica Ercigüj iz Borovelj. Stavbne podjetnike opozarjamo na nujni razpis glede popravil kapu- cinskega mostu v Celju, da ne bo po- zneje očitkov, da se je oddalo pod roko. Ker film Titanova osveta s Fern Andro ne dospe pravočasno, igrarno v sredo, üetvtek in petek senzaeijsko tra- gedijo Relikvlja ali Cagli-ist.ovamrt- vsŠka roka; predigra se vrši v začet- ku 18. stol. z izredno zanimivimi sce- nami inkvizicijskega tribunala, pape- žkega dvora Pija VI. in visoke aristo- kraeije, ostala dejanja v današnji dobi v Italiji in v Parizu. Tragedija vsebuje mistične elemente, ki silno vcžejo iri učinknjejo. lgrata slovita Klepfer in Marta Novelli. — Od sobote dalje Ga- lejnik drugi del. Kakor je zadivil pr- vi del, tako bo ugajal drugi, v kate- rem doseže dejanje vrhunec napetosti. Galejnik Colin premaga smrt pod gi- Ijotino, se povzpne do kardiuala na francoskem dvoru itd., itd. — Oskriri- te si prsvočasno vstopnice. — Kino Gaberje. Prijeti niilijonskl lopovi v Pest!. Dec. I. 1917 je veletrgovcu R»f. Finciju v Pešti zmanjkalo na tajinstven način gotovine v tujih valutah za 2,300.000 K in raznovrsten nakit vreden krog 650 tisoč krön. Vse preiskave so bile brez- uspeSne. Marca 1918 sta prisostvovala zakonska Finci domači zabavi ob pri- liki zaroke neke njihove sorodnice. Za za zabavo sta biia anga*irana umetnika S. Obradovič s soprogo. Po raz- nih poskusih v svetlovidstvu je ga Finci željno vprašala medij, če bi se ji moglo povedati edino. kje je njen zaročni prstan, ki ji je izginil z ostalimi dra- gulji in za kateri ji je boli žal nego za vse drugo. Po nekoliki pavzi se odpro usta somnambule, ki prične opisovati obliko prstana, vgravirano ime, dan in leto pnroke, in da je prstnn trenutno v pisalni mizi restavrateria na kolo- dvoru v Nagyvaradu. Takoj so šli z avtomobilom redarsWeni zaupnik in za- konska Finci v spremstvu umetnikov v Nagyvarad. Restavrater zac.uden iz- javi, da je prstan vzel kot jamščino od svoje hišnicp, ki je v bolnici. lližnica je priznala, da je dobila prstan od Ja- noša Schulza. Naslednji dan so aretiraü Schulzn, ki je končno priznat. da je so- deioval pri kradnji pri trgovcu Finciju. Izdal je celo tatinsko družbo, katero so polovili in našli pri njej še velik del fretovine in dragocenosti. Radostna vest o tern senzačnom odkritju je razn&sla slavo na^ih umetnikov, ki se pri nas producirsta samo v soboto 25. in ne- deljo 26 tm. v veliki dvorani Uniona, vsak večor z različnim sporedom. Vstop- nice se dobe v knjigamwh: Goričar & Leskovšek in F. Rasch. Izjjred celjsko porote, call pred porof o. - Walter Celje 21. sept. Danes se je vrsiia porotisa razprava proli Walterju Derganzu in Jožefu Po- drRaisu, s katero se je zaključila afera. ki je v javnosti vzbudila obilo pozorno- sti. Dne 5. junija 1920 so našli domacini v neki zapuščeni, vstran od ceste lcžcCi opekarni v Arjivasi J)i"i Petrovčah mrtvo truplo ustreljenega neznanca. ki je kaza- lo eno samo rano od strcla sknzi vrat in glavo. Izkazab se je, da je inrtvec Sro Vasilij Gjorgje Jovanovič-Cekič iz Les- kovea, i.i je bil prišel v Celje v svrho na. kupa lesa. Ker so ljudje videli zadnje dni umorjenega Vasilija Jovauovičn vcčkrat v unižbi Walterja DcvKauza in zlusti tuüi v bližini kraja, kjer je bil mrlič najdeii, je padel sum kinalu na OerRan/.a, ki je bil od celjske d.ržavne policije aretiran m je po prvotiiem tajenju končno priznai, da je on ustrelil Vasilija Jovanoviča. Pri današiiji razpravi je predsedoval vi§j. dež. sodn. svetnik dr. Bračič, obtožbo je zastopal dr. Rus. mater uvnorjenega dr. Kalan, Derganza je zagovarjal dr. Srebre, Podeigajsa dr. Vrečko. Razprava je pred vsem podala, kar je koncem iste dr7. pravdnik tudi iiRotovil, da Rre za zločin, kalercmu nianjka vsakesa politicnesa ozadia. W. Derganz je imel slaba otroska leta, se ni razumd z mačelio, vsled teRa tudi ne z očetom in je zato moral kmalu zapustiti domačo hi5o. Zato ni imel vz- Koje in je postal lahkomiseln in uekako čndaški človek. Vendar do danes še m bil kaznovan. Po vojski ni imel pr.avcga pokiien in je hlcpcl za- iem,.da bi prišel na lalick način do preninžcnja. V tem ga je podkrepila okolščina. cJ.a se je strastno zaljubil v neko natakarien, kaiero je ho- tel poročiti. Ona pa mu je izjaviia, da bl ga poročila samo. ako bi imela oba trcl- no eksistenco, zlasti ako bi imel ali za- služil toliko premoženja, da bi lahko sku- paj vodila kako gostilno. Sani pa povdar. ja. da Ra je pri tem opozarjak), naj deJa poštene kupčijc in naj «kda, da bo imel dober Rias. Derganz se je posvctil i)oslu, ki je bil po vojni najbolj dobickauosen In vn katerem se jo dalo nailiitreje obosn- teti: postal je lesni trRovoc. Ker pa jc slutil. da Ra ljubica vara, d;i mu ni pn- vsem zvesta, si jo je hotel hitro zasiRiira. ti. hotel je priti namali tuj inno^o denar- Ja. Soznanil se je z lesnim trRovcem Va- silije Jovanovičem-Cekičem in mu jc prcdstavil svojega znanca Josipa Podcr- Rajsa pod krivim iinenom lesuega trgov- ca Josipa Jcžovnika iz Petrovč. Oba sta sklenila aprila 1920 z Jovanovičem po- godbo, Rlasom katere je temu prodal do- zdcvni Ježovnik za 41.000 K desk, na ka- terih račun sta si dala izplaeati ib.ooOK in 400 K provizijc. Denar jc vzel v celo. ti Derganz, samo 500 K je dal PoderRaJ- sii na račun provizije. Lcsu, ki sta ga prodala Cekiču, seveda ni bilo Zato je prišel Derganz kmalu v zadrego, ker "je Cekič zahteval izpolnitcv pogodbc in iz- rocitev lesa. Da se Ra reši, da tiide prete- Č! kazni, da obdrži in si zagotovi ljnbico, je sklcnil Jovanoviča unioriti. Peljal ga jc v to svrho iz Celja pod pretvezo, da poiščeta prodajalca Ježovnika in si ogle- data kupljcni les. Ko sta bila zunaj Pe- trovč in se je moral Derganz napram Jo- yanovicu poslužiti izgovora, da Ježovni- ka ni doma, jc zagrozil JovanoviC, da Rre to očitno goljufijo takoj ovadit. Dei- ganz Ra jc vodil po samotni stezi iniino | ncke napoi razpaillc, zapuščene opekar- | ne. Ko sta prišla tarn mimo v mrakn in Röstern dežju, je Derganz. ki je stopal z^ •Iovanovičem4 potegnil iz levega žcpa rt- I volver in ga sprožil na svojo žrtcv Jo- i vanovič je bil zadet v vrat 1 cm pod | lnsno mcjo in sc je takoj zgrudil. Krogla ! jo izstopila iz glave spredaj in jc prrlnk- ! njala klobuk. Po mneniii zdravnisküi zvc.dcncev je bil Jovanovič takoj mrtev. Derganz je Sei najprvo naprei. potem pa •so je vrnil k mrlicu, kateremu je odvzel listnico s približno 70.000 K vsebinc tcr je odšel v Celje. Od Cokioeve«a denarja jc dpi svoji ljubici šc 1st! vcčer ltranit 2O.sJOO K. od ostanka je dcloma nlcu'.il dolgove. okroRlo 47.000 pa so ikisü še pri nicni. Naslednji dan jc hotel kiiplti vr.z in konia da bi sc peljal na lice mesta in bi odsfranil mrliča, potem pri je to nanism opiistil. Med tem pa je bil mrt/cc Že uaf- ck-n in Derganz zaprt. Pri razpravi jc v bistvu vse priznai, trdil ie samo. da n: imel namena Cckiča umorit?. ampak cia j;- streljal kar v en dan, ker je hotel ^proč priti«. '— Porotniki so potrdili vprasanja Kl'jde goljufijc in limora ter da jc bil n-- mor izvršen zavratno, zauikali pa so v- prašiinje. ali je DerRatiz imel pri umoru n.'imcn, Jovanovičii vzeti tudi donar (ro- parski iinior), ravnotako so 5raiiiT\ali v- prašaiijc Riede Podergajsa r:\di udeležbe pri Roljufiji. Derganz je bil obsoien noto od sodn'je na smrt na vešalJh in v plac?- lo odškodninc umorjenčevi materi. Po- dcTRajs pa oproščen. DcrRanz )č izjavil da kazen sprejme in ne prosi za pomiloš- ecnie. 2e med razpravo jc izjavil. da žoli biti takoj, takoj usmrčen. nik, rodoljub in slaven govornik. Njegovo geslo je bilo »Po prosveti k svobodi«! i * I Trubarjeva ulica (prej Lutrova j ulica). i Primož Trubar. rojen 1508 na RaSici, kaplan pri Sv. Maksimiljanu v Celju in na Laškem, župuik v Loki pri Zidancm mostu. Pisatelj 25 knjig nabož- nc vsebine in prveRa slovenskcga kolo- darja. Umrl 29. jun. 1586. Trubarjeva za- slnga je bila med dniRimi tudi prva slo- venska tiskana knjiga. Vegova ulica (prcj Gabrici Scidlova ulica). J ii r i j Vega, rojen 24. marc. 1754 na Kranjskem, umrl 17. okt. 1802. Bil je vclik učenjak v vedi matcmatike ter Je j spisal mnogo knjiR za višje topniške so- le. Vzor vztrajnosti in l.jubezni do dela. * Vodnikova ulica (prej Rnvska ulica). Valentin V o d n i k , rojen 3. le- bruarja 1758 pri Zibertu na -lami v Zgor. Siški pri Ljubljani, umrl S. Jan. 1819 v J Ljubljana. Naš prvi pesnik, pričetnik slo- venske prozc in prvi slovcnski časnikar. Vodnik je stvarnik slovenskeRa slovni- škcRa imenovanja in oče slovenskemn slovarju. «¦ Zrinjsko-Frankopanka (prej Jahno- va ulica). Po bitki pri Sv. Gothardu je sklentt Leopold I. neiiROdni mir s Turki. Zato so se združili nekateri hrvatski in tudi ogr- ski plemenitaši, da iztrgajo Hrvatsko Habsburžanom in ustvarijo nekakšno 1'u- Roslovensko državo, pod vodstvom Pe- tra ZrinjskcRa in njeRoveRa svaka Frana Krsta Frankopana. Zarotniki so bili ova- deni ter sta oba imenovana kot prva hr- vatska politična mučenika bila obglav- ljena v Dunajskem Novem mestu 30. apr. 1671. Njihovi telesni ostanki so bili leta 1919 mimo Celja slovesno prepeljani v Zagreb. * B. TRGI, Dečkov trg (prej Jožefov trg). Dr. Ivan Dečko, rojen 1859 v Središču. Odvctnik v Celju, poslancc v štajerskcm deželnem zboru. umrl 3. nov. 1908 v Gradcu, pokopan na celjskem okoliškem pokopališču. Dr. Dečko je bil dolRo vrsto let vodja celjskih Slovencev in neustrasen boriteli za pravice spodnje- Stajerskih Slovencev. Krekov trg (prej Bismarkov trg). D r. J a n c z E v a n g c 1 i s t K r c k , rojen 27. nov. 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico. Apostol znane majske dckla- racije z dne 30. maja 1917 v dunajskeni državnem zboru. Sloveč politik. Umrl 13. okt. 1917. * Slomškov trg (prej Cerkveni trg). A. M. Slomšck, rojen 26. nov. 1800 na S'.onni pri Ponikvi pri Celju. 1846—1862 lavantinski škof, umrl 24. sep- tembra 1862 v Mariboru. Narodni binll- telj. pisatelj in pesnik. Ustar.ovil >;Druzbo sv. Mohorja« leta 1851. premestil škofij- ski sedež od Sv. Andrnža v Lavantinski dolini v Maribor. # Vrazov trg (prej Wokaunov trg). Stanko Vraz, rojen 1. 1810 v Cerovcu pri Ormožu, umrl I. 1871 y Za- grebu. Izdal prvo v gajici tiskano kiijigo pod naslovom »Narodne pesmi ilirske« leta 1839. Vraz jc bil največji pesnik ilir- ske dobe. ŠeSČe pri Sv. Pavl» ob Preboidu. Tukaižnie novoustanovljc-no gasilno društvo priredi v nedeljo dne 26. sept, na vrtu g. Andrej Žgank-a veliko vrtno veselico vprid druXtvu z zanimivim vsporedom. Vabljeni so vsi od blizu in dcileč ter se bode vsem po možnosti i naiboljo postrtgio. Sokol v Vojniku priredi v nodoljo 20. sept. pop. v dvorani Posojilnice vin- sko tr^atev. Prijatelji prjjetne zabave so vabljeni! Turi.sti.ka in. sport. Klub slovenskih kolesarjev v Ce- Iju prirrdi v nedeljo due 26. tm. klu- bovo dirko iz Velenja v Celje. Start v Velenju ob 11 30 uri predpoldne, pri • hod na cilj okoli 1220 ure. Vsi kole- sarii kluba ter splošno kolesarji Celja e!ovenske narod.iosti na.i se prijavijo za dirko v trgovinah: F. Kramar ter J. Ferlež (Narodni dom). Taksa K 20-- v':.i na dirko I Cilj pri kroni. Klub slov- kolesarjev Celje. ^_____ iszšiPjaitB „Hovo BUT Sitv. 114. ^T s\ tt "n ¦*> f\ v'y "V Slran o. Iz zakona © volitvah. narodnili poslancev za ustavoivorsio sKupsciyo Rraljevltte Srlmv, Hrvatov In JSIoveitcev, (Dalje.) Clen 24. Občinski iirad mora isti clan, ko jc abecedni volilniImcnik razgrnjen na vpo- gled občinstvu, to objaviti. Ta objava sc vr§i v mcstih in trgih s pismenimi raz- glasi, ki sc nalcpijo na obeiuski dcski in po ulicah, v kmctiških obeinah pa tudi Se tako. da se čita abecedni volilni imenik n:\ obeinskem ali vaskem scstanku; tam, kjer takih sestankov ni, se izvrši objava na naein. ki je v dotični vasi navaden. V objavi mora biti izrccno poveda-- no. da smcjo na zboru glasovati samo oni. ki so vpisani v imcnik. Clen 25. (Kako so rcklamira?) Popravek abecednega volilnega ime- ka se zahtcva neposredno pismeno ali ustno pri občinskem uradii ali pri prvo- stopnem sodišču, toda tii samo pismeno. Prvostopno sodišče mora zalitcvo po- pravka v 24 urah poslati občinskcmu li- ra du na postopanje. Ustno zalitcvo mora občinski urad dati na zapisnik. Zahtevf popravka se morajo priložiti dokazila. Za dokazila služijo samo pol- novcljavnc javne listinc Ako oni. ki Jc zahteval popravek, želi, da sc inn izdaj o tern potrdilo, mora urad to takoj storiti. Vsaka zahteva popravka sc mora isti dan vpisati v vr.očilni zapisnik in v po- seben scznamck zaradi lažjega pregleda. Ako občinski urad abecedni volilni imcnik popravi uradoma, mora sklepu, s katerim odreja popravek, priključiti clo- kaziUi, kakršna se zgora.i zalitcvajo. Clen 26. O vsaki zahtcvi nopravka abecedne- %<\ volilnega imenika mora obeinski urad sklcpati v 24 urah, naisi zahtevi ugodi ali ne. Svoj sklep izroči oncmu, ki je zahte- val popravek, takoj, ko sc zglasi. Ako sc sklep tiee še koga drugoga in je v njego- vo škodo, mora urad tudi.njemu izročiti sklep najpozucje v nadal.inili 24 urah oil takrat ko se je popravek zahteval. Skier» se mora vročiti povscm po predpisih civilnopravdnega reda za vro- eanje tožh. Čc sc prizaJota oseba ne-naj- de, sc ji mora sklep v nadalinih 24 urah jtrilepiti na dom pred dvema prieama, ki sta zmožni pisania; priči .se morata na vročilnici podpisati obencn / organom, ki jc prilepil sklep na dom. Ako se ne ve za dom prizadetc ose- be ter sc ji sklep ne bi mogel vročiti na nobeden izmed navedenih naeinov. sc mora sklep prilepit.i na občinsko desko. Oni, ki so zavrnjeni. kor z zahtevo popravka vred niso predložili dokazil, ka. kršna predpisuje člen 25 tega zakona. smejo vnovic zahtevati popravek ter prcdložiti dokazila, ako rok za zahtevo popravka sploh še ni potekcl. Ako pa obeinski urad v določcncm roku o zahtcvi, naj se abecedni volilni imcnik popravi, ne sklene ničesar, se smatra, da je prcdlagatclja zavrnil; ta ima pravico, da sc neposredno pritoZi na pristojno prvostopno sodišče. V tern priincni mora prvostopno so- dišče takoj zahtevati od obeinskega ura- da potrebne spise ter po prediozenih do- kazilih izdati rešitev; pri lem mora po- stopati po drugem odstavku Ciena 28. te- ga zakona. Obeinski urad mora v tern primem poslati prvostopnemu sodišču potrebne spise v 24 urah, ko je prejel dopis prvo- stopnega sodišea, s katerim se spisi za- htevajo. Clen 27. (Pritožba na sodiščc v sliičaju, da jc ob- Cina zavrnila rcklamacijo.) Kakor oni, ki jc popravek zahteval, tako ima tudi oni, ki se ga popravek tiče, pravico, da sc v 24 urah po prejemu sklc. pa pritoži na pristojno prvostopno so- dišče Ako obeinski urad s skbpom zavrne onega, ki je prcdlagal popravek volilne- ga imenika, mora oni, zoper katcrega le bila zahtcva napcrjena, če se boji, da bi utegnilo prvostopno sodišče ta sklep pre- drugaCiti, in cc ima kaj prcdložiti ali iz- javiti v svojo korist, to storiti pri obein- skem uradii v 24 urah po prejemu skle- pa, ker sc po skicpu prvostopnega so- dišea ne smc nič vcč ukreniti. Pritožba po prvcm odstavku in iz- java po drugem odstavku tega člena sc poda ustno ali pismeno občinskemu ura- clii. Le-ta ju mora vpisati v zapisnik ter vsakomur, ki to zahteva. izdati potrdilo, da in katcrega dnc sc jc pritožba ali izja- va podala uradu. Clen 28. (Sklep prvostopnega sodišea končno- veljavcn.) Vsak svoj sklep, storjen po členu 26. tega zakona, mora obeinski nrad poslati uradoma v trch dneh od due, ko je bit sklep storjen, pristojnemu prvostopnemn sodiSču v occno z vsemi sr. isi vred, ki se nanašajo na to. Prvostopno sodišee ino- ra najpoznejc v treh dnch, ko je prejelo spise, sklcniti, ali odobrava ali izpremi- n.ia sklep občinskega urada, in ta sklep še isti dan poslati z vsemi spisi vred ob- einskemu uradu; prej pa mora vpisati v abecedni volilni imcnik volilcev, ki je pri njenr izpremembo, ki jo obseza njegov sklep. Sklep prvostopnega sodišča je končnoveljaven. Clen 29. (Reklamacije in potrebne listinc proste pristojbin.) Kdor zahteva popravek volilnih im*- nikov, ne plaea nobenih pristojbin (kol- kov) niti za delo ali za spise niti za li- stine, kakor izpiskc iz cerkvenih knjig, poverila, potrdila itd., ki so potrebna kot dokazila za tc zahteve; ncgo na njih se mni-, označiti, Čemu so izdana in da sc za druge posle ne smejo porabiti kot do- kazila brcz kolkov. Pristojna oblastva morajo zahtevniku v 24 urah izdati vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka abecednih volilnih imenikov. Clen 30. (Zakljueenje volilnega imenika.) 60. dan*) po razpisu volitcv mora obeinski urad zaključiti abecedni volilni imenik, potem, ko je do tega dne vpisal vanj vsc one osebc. katerim se je s skle- pom pristojnega prvostopnega sodišca priznala volilna pravica, ter jzbrisal vse one. katerim je po tej pori pravica oii- vzcta. Tako zaključeni imenik mora obein- ski nrad takoj poslati pristojnemu prvo- stopnemu sodiščti v naknadno potrditcv. Ko se prvostopno sodišče prepriča Iz prepisa imenika, ki je pri njem v arhivu, da so v abecedni volilni imenik vpisane ali iz nje-ga izbrisane samo one osebe, ka- terim je bila z njegovim sklepom volilna pravica priznana ali odvzeta, potrdi imc- nik kakor prvikrat. Ves ta posel mora prvostopno sodiS- Ce izvršiti v trch dneh ter notrieni imcnik poslati občmskemu uradu. Da prvostopno sodiščc pravilno u- gotovi, ali so vse osebe vpisane ali izbri- sane po njegovih sklepih, mora v imenik, ki je pri njem. vpisati vsako njegovo iz- premembo, ki jo odobri ter v pripombi svojega imenika vpisati (opravilno) šte- vilko vsakega svojega sklepa, in sicer takrat, ko .sklene izpremembo. Clen 31. V Sloveniji in Dalmaciii, kjcr so ob- činc organizirane, toda njih obeinski za- stopi razpuščeni, sklepa o zahtevah, naj se volilni imcnik popravi, gerent z dvema ¦članoma dodeljenega mn sosveta, ki se dolocita 7. žrebanjcm. Kjcr ni takega so- sveta, opravlja to delo pristojno okrajno sodiščc. V Medjimurju in Prekmurju sklepa o zahtevah, naj se abecedni volilni imc- niki popravijo, pristojno okrajno sodišče. Clen 32. Kjcr sc v tern zakonu navaja prvo- •) 6. nov. 1920. stopno sodišče, se razumeva za krajine izvun Srbije in Črne gore prvostopno ko- legialno (zborno) sodišče, za občinsko sodiščc pa sc umeva za dežele izvun Sr- bije in Črne gore obeinski urad ali pogla- varstvo mestne, tržke ali kmetiške občl- ne, v kolikor nc gre za sklepanje o po- pravkih abecednih volilnih imenikov, A poslc, ki sc ticcjo sklepanja o popravkih abecednih volilnih imenikov, opravlja v krajinah izvun Srbije in Crne gore, kjer so občine organizirane ter imajo občinske odbore, obeinski predstojnik (naCelnik, knez) ali njegov namestnik skupno z dve- ma občinskima svctovalcema, ki ju izvo- li obeinski odbor. Clenl 33.-43. vsebujejo določila o kandidatnih listah. Ker nas ta za enkrat šc nc zanimajo, jih objavimo v izvlečku pozueje. Cleiii 44.-48. M'ovorc o volilnem materijahi, škrinjah, kroglicah itd. Škrinjice morajo biti nrt- pravljene tako, da se spiiscanjc kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Kroglicc morajo biti vse enake in iz gume ali dru^ega pn. kladnega matcrijala. Clen 49. Volilci smejo glasovati vsak samo po enkrat, samo osebno, samo na voliš"- ču svoje občine in samo za potrjene kan- didatne liste. Clen 50. (Volišča.) V volilnem okrožju mora biti volišče v poslopju obeinskega urada; če pa je to poslopje neprikladno ali če se vrši glaso- vanje na več krajih, se niorajo volitvc vršiti v šolskem ali drugem poslopju, kl ga obeinski urad določi za to. Nikakor pa se glasovanje nc sme vršiti v prostoritf, ki so namenjeni bogosliižju. V občinah. ki imajo nad 800 volilcev, se mora glasovanje vršiti na več krajlh po oddclkih, kakor pač volilci prebivajo; toda vsak oddelek tvori eno volišče. Ce pa so hiše v eni občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo vršiti gTa- sovanje, tako da bi bilo volilcem težko priti na voliščc, sme državni odbor tudi manjše občinc razdeliti na oddelke. Volišče in poslopje, kjer se bo gla- sovalo, mora občinski urad objaviti naj- mani deset dni pred volitvami. Kjer so občine male, sme državni od- bor. če jc to potrebno, odrediti za dve ob- čini samo eno volišče; toda tedaj ne sme biti več nego 800 volilcev združenih v eno volišče. (Dalje prih.) I2RFDNI OBCNI ZBOR KR.VI. OKG. PEMOKRATSKE STRANKI: ZA CHL JE IN OKOUCO se vr§! v petek 24. tm. ob 8. uri zvecer v mall dvoranl Narodiiegü doma. Dnev- n« rod: 1. raz^ovor o predsto.te^ih vollt- vah v konstUuanto: 2. voütev enega Cla- iia straiike v mestni sosvet; 3 slucajno- sH. — ODBOR. ÄVNF NOVICE. Iz poštne službe. Pogtar Ciril Hav- liček je premoščen iz Rečice ob Savinji v Rečico na Paki, ofieijant Anton Ivnik iz Radfron«? v Maribor. Proii isaineravanl rešitvi ypra- šanja uradnl^kih plač, ki pomeni ie pesek v oiü, so se slov. deinokratski pcslanci z vso odločsiosi.jo zavzeli pri min. predsedniku in pri min. dr. Kukov- cu. UradniSka organizaeija sama je vlo- žila odločen protest. Ops ponarejenih 1000-diimrsklh bankovcev. Po obvestilu ministrstva za notrania dela se objavlja: V prometu S° iSoooP°JaVlle P°na«jene novCanice po 1000 d.narjev odnosno 4000 kron. Opis ponarejenih nov^nic jcM^stopni: Vodotisk nn ponarejenih novčanicah je slabo lzdelan, kar s- tiCe tiska in se razlikuje od vodotiska na pravih nov- čanicah. Ako se primeria vodotisk na pravih novčanicah z vodotiskom na ponareJHnih bankovcih, se opazi: 1. da je vodotisk na'ponarejenih novčanicah večji in da je nos šiljast, dočim je na pravih novčanicah vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčani- cah je brada slabo izdelana; 2. na pra- vih novčanicah prehgja modra barva v rdečkasto, dočim je na ponarejenih modrn. barva brez nijans rdečkasta; 3. na prvi strani novčanice so pol ja, na katerih je napisan paragraf 145 kr. xakona itd. in loi do 23. septembra 1885 itd., na pravih r.ovčanicah rdeč- kasta in r-e popolnoma razlikujejo od barve fipir in črteža na ponarejenih; na teh je barva modra in se ne razli- icuje od bjjrve črteža; 4. \ya zadnji strani ima ženska glava na desnem meda- ljonu nakit iz biserov in je na pravih novčanicah prvi biser izven vratu, do- čim je na ponarejenih na samc-m vratu; 5. na ponarejenih novčanicah je bese- dilo tiskano ž dolgimi, teukimi črkami, a na pravih s krajSimi in debelejšimi črkami; 6. vobče je falzifikr.t tako iz- delan, da se lahko razširja med nepo- učeiiim ljud.>tvomr toda ako se natanko ogleda, se takoj opazi, da ni dobro u- delan; figure >o netočne, neizrazite, brez senčenja, i:arva ni popolnoma po- gojena; vendar pomenja fälzifikat ne- varnost za promet, ako se čimprei ne pre^refi mziUriani?. Cehoslovaki in naše carinarne. Na- ši gospodje cariniki nam zamerijo, ako tuintam povemo odkrito besedo na nji- hov račun. Da pa imanio vcndarlc prav in z nami vred naša javnost, kaže dej- stvo, da je češkoslovaska vlada, video, da trpi trgovina njene in naše države vslcd naših carinarskih razmer, poslala posebno komisijo pregJedat poslovanje našili carinarn v Mariboru, Ljubljani, Za- grebu itd.; po končancm pregledu pojde v Beograd, kjer bo naši vladi stavila ul- timat: ali redno, točno in brczhibno po- slovanje carinskih uradov, ali pa Ceško- slovaška ukine nadaljnf promet z Jugo- slavijo. V Mariboru je komisija ugotovi- la uaravnost kričcče razmere. 'Pri drugih carinarnah ni mnogo bol.išc. Družba sv. Cirila in Metoda je imc- la v 1. 1919 768.771 K 36 v dohodkov Cv tem znesku je vsebovano tudi najeto po- sojilo v znesku 285.756 K 90 v). Izdatki za sole in vrtee, posestva, podporc. pi- sarno itd. so znašali 463.947 K23 v. — Družhena glavnica jc zncsla koucem i. 1919 202.453 K 31 v,/pokojninski sklad 130.628 K 39 v, obrambni sklad 205.820 K 31 v, Polakova zapuščina 173.714 K 96 v. M. Vilharjeva zapuščina (33.586 K 06 v) je izčrpana. Aktivna imovina družbe zna- ša 1.754.973 K 15 v, pasivna /7S.R27 K 42 v, tako da znaša čista imovina kon- cem 1. 1919 976.445 K 73 v (napram 1,091.845 K 22 v koncem 1. 1918). Znak, da moramo napeti vse sile, da se premo- ženjc družbe ne bo še dalje krčilo! TRG0V1NA, OBRT IN ~ RODNÖ fiOSPODARSTV HMELJ. Žatec, 18. 9.1920. Skrajno živahno povpraSevanje 3000—3300 č k za50kg. Nürnberg: 700 bal prodanih 2000 — 2800 mark za 50 kg. Na obeh tr- gih jako čvrste cene in dvigajoča se tendenca. Žatec, 20. 9. 1920. Radi padanja valnte so sc hmdjske cene divje po- viSale—• 3500—4000 č k za 50 kg, kar se je pa odklonilo od strani '•rmet- skih producentov. Žatec, 20. 9. 1920. Nadaljno po višanje cen 4000—4300 č k za 50 kg. Nürnberg čvrsl;1 2400—2900 M za 50 kg. Za revizijo carinskih tarifov zblra materijal ministrstvo za tr^ovino in in- dustrijo. Pozvalo je intcresenie, da pred- lože svoje želje, podprte s konkretnimi podatki. Trbovljski cement. Obstna naku- novalna in prodajna zadru^a oddaje v soböto dne 25. tm. popoklne od 1. —2. ure v skladišču Zadružne zveze iia celjski postaji cement svojim za- družnikom. Blago ^e iina takoj odvzeti iz skladišča. Kdor si izposodi tudi vre- če, mora založiti kaveijo po 25 K od vreče, in plačatt za porabnino od vsa- kega komada 1 K. Cena cementu je 'cakor pri zadnji poslljatvi. — Odda se tudi še nekaj litrov finega spirit a, dalje gorljivega špirita in 300— 40o kg. m i z a r s k e g a k i e j a, BA2K VEST!. BivŠI avstrijski nadvojvoda Frl- tlerik, znani krvoses in sovražnik SIo- vanov, ima. v-naži državi (v Bar^nii in Slavoniji) ogromna veleposestva. Da bi rešil ta posestva zaplembe, se je za- tckel k Angležem in si pridobil an- gleško državljaistvo. Srbski monopolni zakon za vso državo. . B e o g r a d , 21. sept Zacasni eko. nomskj kornite ministrstva je v svoji se- ji sklenil, da se srbski monopolni zakon raztegne na vso državo. Regent v Sarajevn. Sarajevo, 21. sept. V imenu rc- genta it danes popoldnc položil njegov adjutant general Veseli venec na grob slavnega hrvatskega pesnika Silvija Strahoinira Kranjčeviča. Stran 4. »NOVA DOHA« Štev. 114. Liubljans&e kredttne banke v Celju QENTRALA VI LJIfBLJAH! - Podpužn io © | Kelnlžk« glavnSoa 50,000.000 kron. \ Rezervnl fondi nad 45,000.000 kron. I v Splituy Tr»tus Sarajevu, Goreci, BSaribo^u^ Bar&vSjsh in Piuju. Sprelema VlOge Sia Kt&fižlce In lekOČi 3E8R Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račsan prott ugodnemu obrestovanju. 2^#% valut in dovoljuje vsaltovrsiise KrectlSe. _____„_________________________________296 -23 _____________"_ Reghstrov: kresSitna in stavbena sadraga z am. xa v. ff* «*!¦¦¦ Pregei*rcova ul. 15 ** **™J «L "L&STNI DOM" SsSSMsJemai kiirüiiüiK© ^io^a its jilt oftspefiftuje po 4f^m Ol ^ 401 &Ü3*i Od »*© ^T-SK. \Oß 156-56 II 4 jj Eüina slovenska specijalna I \i trgsvina z barvami in lakl. \ Agenftura in Roust«* | sifgfeo podjetie. W1w OC^šP^t^išPk^ @ ^^iifVIlüint j 447156—54 Nar»odni dom Trgovtiia z lesom in drvmi | rja drobno in debelo. I Kupnje jamsiti in ost.Ii les g | po najvtäjih dnevnlh cenah. 3 Sarajevo, 21. sept. Regent Je med rnnogiini drugimi odlikovanci odli- kova! z redom Sv. Save I. v. predsediii- • ka bosenske pokrajinskc vlacle dr. Srg- ; kičo. | Nova železniška proga. j Beograd, 21. sept. V drugi polo- ] vici oktobra sc prične pi'omet na progl Požarevac-Mala Krš-na, ki bo vezala Smederevo s Pomoravjem. Kaj dobijo Čehoslovaki od nas, kaj mi od njih? Beograd, 21. sept. Po trgovinski pogodbj s Čehoslovaško dobi od odobrc- nega izvoza 15.000 vag'onov Ceškoslova- ška 800—900 vagonov žita ter 200 va- ffouov masti. V zameno dobimo mi koks, sladkor in železo. Popravljali nam bodo tain tudj lokomotive in vagone. RHošt se proda. Kje, pove upravni- štvo Nove Dobe. 1256 2—1 Mlad pes sive barve, bo- • caste dlake, pa- sme siampimsKer, se je zatekel. Ddda se proti dobri nagradi pri Ogorevc-u, JurCičeva «IB[O QABBH1B, Sreda 22. septembä»a četptek S3« septesnbpa in petek 24. acptembra Ker film Tltanova osveta s Fern Andro ne dospe pravočasno, igramo izredno senzacijonalen program: Relikuija ali 1258 CanMoströva wtmM raka VeiSka tra^edeja v 4 deja^jih. Igrata Klö,;iT«k- in i^aE*4a Novelli. Predigra se godi v začetku 18. stoletja; scene izpred inkvizitorskega tribunala, papeškega dvora Pija VI. in visoke aristokrucije ; druga dejanja pa v da- našnjern času v Italiji in v Parizu. obstoieče iz kuhinje in 1 sobe, išče družina (mati v. 2 sinoma, dijakoma) v mestu ali okolici. Zadovoljna je tudi kuhati si skupno z drugo stranko. Ponudbe na upravništvo. 1257 1 ali. m&ler* z rodbino se sprejme v vilo .KriSper4, Zavodiu, Cclje. 1255 2-1 Proda se: 1 masivna llFedenca, oknsno račno delo, 1 raztegljiva jedilna mfza« 6 težkih usnjatih SiOSov, vse u anierik. orehovega lesa, i prejnro&a 3X2 m. Cena 4000 dinarjev. Naslov v upravniätvü Nove Dobe. 1251 3--1 .___ I» Noyo arejepa brivnica f i Cenj. občinstvu v mestu in okolici vljudno j naznanjava, da sva isa novo odprla ! brivnico na Kralja 'Petra cestl 14 I nasprotl LoEbnerJeve trgo^ine. Obenem prosiva nadaljne naklonjenosti cenj. občinstva in zagotavljava točno in čisto postrežbo. 1252 Ivan in Viktor Železnik, Drivca v Ceiju. 3 dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano. Več se izve pri Cevljarju Goreöek, Celje, pri Orenadirju na Bregu. 1251 llrPHPr Anton BuJar, 1254 ' 3—1 Prodajaika za trgovino blaga, katera zna sa- mostojno voditi trgovino se sprejme s 15. oktobrom. Ponudbe na upr. N.D. pod .Zanesljiva moč1. 1247 2-2 išče notarska zbornica v Celju. Ponudbe na notarja Baša. 1262 3-1 Učeitca r?loiJR^S«3 in zdravega s primerno : izobiazbo, postenih starisev, ki bi ga oskrbovali ¦/. obleko in hiano, sprejmt- trgovina tnešanega bla^a i 1234 Jo&l# Ja«9odi<59 CfiSje- 3-3 j Črnaiiibelanajboijša i lz^u naruLUjie uuravnost pii 2 elaltnaiigiski salogi Ivan Matkowic, Giavni trg 8 CelJG Glavnl trg 8 Ivam Strelec tapelnik v Celju, Saniost mska ul. 2, Prevzame vsa tapetarskn dela,k*!^- Franc Schosteritsch. Sv. Vldpri Ptuju. 10Aft *"* >ry LJ-LJ-L-M-_J^u-ys>_ Pnxoü-l loo-si Posor-L if Ali iiMn! V zalogi se nahaja Železnl IBlH za sodne obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Ceije. eno nadstropna z vrtom in hlevom v Mariboru se proda. Več se izve v »kavarni Europa« v Celju' 1249 3—2 Cei|e, ttocenova ultca 2 (v blfžlnl Kolodvora). vffsi Cov.i|ev. od fluejšfila po dnov- nil«, cenäti. 45 —28 ' ¦. in.ii.ttk nacl. ¦ »V ¦ yn - ¦'" — flj TIM! na. -i vola" 65 K VrevieniH vaa v euoko spadaSoča &, M d«lo» Izvi-ällev toCna In »ollilaa, |l wr 100© vagosiov namiznih fabolk na.ložeue na šta- jorskih postajah kupuje po dnevnih cenah Ivan Prebevsck, It- llj t'ri Marlborü. Placa tudi nazah- tv-vanje v tujih valuiah kakor v nemšUih markah ali pa v holand- skih goldinarjih. Ceiienajsenazcaiiijo. Prya Jugosl. tovarna za nsnje In čevlje M vi 1233 3-3 inozemske provenience, v vecjih množinah in po zmernih cenah. ____^. - -¦ ^—"