J- %	L
ffiBttina platana r gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK!, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	poBameinl	Številki	Din	1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis z& trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	6.	decembra	1934.	štev.	136.
Ponovno se je že poudarjalo v naših listih, da je naša zunanja propaganda absolutno nezadostna. Vse preveč se pri nas omalovažuj« moč onega mnenja, ki ga ustvarja v Evropi svetovni tisk. Ob vsakem velikem dogodku pride to mnenje do veljave in neštetokrat smo že čutili, kako je bilo to men j e proti nam, ker nismo znali pravočasno nanj vplivati. To naše omalovaževanj© evropskega mnenja je tem bolj neoprostljivo, ko vendar vsak dan vidimo, kako zinajo vsi naši sosedi spretno vodili svojo propagando, da se morejo opreti na svetovno mnenje celo takrat, kadar delajo krivico. Recimo samo, da'bi mi odvzeli našim manjšinam one velike pravice, ki jih Uživajo. Takoj bi grmel ves svetovni tisk proti nam, a za krivice, ki jih leta za letom preživljajo koroški Slovenci, se ne zmeni nihče. In spomnimo se dogodkov zaradi trogirskih levov. Barbarizem in vse podobno se nam je očitalo, ker smo odpravili majhen spomenik nekdanje tuje nadvlade, a kdaj srno še čitali, da bi se tuji svet razburjal na podoben način zaradi vnebovpijočega preganjanja, ki ga trpi naš narod v tujini!
Naša zunanja propaganda je nezadostna in to so potrdili tudi dogodki po podlem marsejskem zločinu. Recimo, da bi naš človek zagrešil le primeroma podoben zločin in recimo, da bi se morala naša vlada braniti le proti primeroma tako hudim obtožbam, kakor se mora Madjarska — kakšen krik in vik bi bil po svetu, kako bi se zo-ptt razlegala ona pesem o balkancih in najbrže bi se nekateri tudi že pripravljali, da kar s kazensko ekspedicijo gredo nad naš narod. A zločin se je zgodil nad našim narodom, pa vsega tega krika in vika ni bilo.
Pod težo dejstev, pod silnim vplivom naše konkretne obtožbe je sicer naša moralna zmaga zagotovljena in pritisnjeni krivci ob steno, da jim ne more trenutno pomagati niti najbolj spretna propaganda, toda pomislimo, da bi bila krivda na naši strani, kako bi vse hitelo, da zlomi palico nad nami. Kakor je v srednjem veku vitez z nožem »misericordio« dokončal boj, tako bi morala mogočna naša zunanja propaganda z dobrim izkoriščanjem vseh dejstev na smrt pobiti revizionistično propagando.
Naša nezadostna zunanja propaganda pa se ne kaže le v političnem življenju, temveč tudi v kulturnem in gospodarskem, ir. to je glavni vzrok, da se baviimo z njo na tem mestu. Kako vse drugače se ceni na svetu vsak tuj duševni proizvod, kakor pa se ceni naš, pa čeprav je naš na višji stopnji. Kakšna propaganda se razvija n. pr. za dunajske »Sangerknaben«, da imajo ti že davno svetovni sloves, a kako je odmerjena našim Trboveljskim slavčkom le vlogt. Pepelke, pa čeprav so z dunajskimi dečki enakovreden zbor. In podobnih primerov je na kupe!
Pa tudi v našem gospodarskem življenju bridko občutimo, ker manjka prave zunanje propagande. Dalmatinsko vino je n. pr. takšne odlične kakovosti, da bi moralo uživati svetovni sloves, a ga uživa le pod marko francoske" ali drugega tujega vina. In tako jo z vsemi našimi pridelki, deloma tudi z našim lesom in z našimi mesnimi izdelki! Posledica tega je, da nima naše blago na svetovnih trgih one cene, ki bi jo moglo imeti in da mora prodajati naš kmetovalec svoje kvalitetne pridelke v brez-cenje. A zaradi slabe cene kmetskih pridelkov je vsa naša sedanja stiska in tako je naša slaba zunan ja propaganda, če o nj^j sploh moremo govoriti, tudi eden vzrokov, da ne pridemo iz krize.
A tudi naši obrtniški izdelki ne morejo v svet, ker jim naša zunanja propaganda ce ustvarja ugodnih tal v tujini. Naše ako
prvovrstno mizarstvo bi moglo biti polno zaposleno, če bi znali propagirati njegove izdelke. Toda nihče no misli na to in naš mizar je pri prodaji v tuji svet navezan edino le na sebe. Enako bi se mogli potožiti tudi drugi naši obrtniki in tudi vsi naši izvozniki.
Tako trpimo iz leta v leto težko gospodarsko škodo, ker je naša zunanja propaganda čisto slabotna in brez učinka, ker ne znamo svojemu blagu pridobiti oni sloves, ki ga po svoji kvaliteti zasluži. Milijoni
»Centropress« objavlja razgovor Rosite Forbes z Henryjem Fordom o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Med drugim je dejal Henry Ford:
»Blagostanje so bo zopet povrnilo, če pustimo, da se stvari prosto razvijajo. Trpimo samo zaradi vse premnogih idej. Pod vplivom teh idej je nastala misel, da je stvar industrije, da živi narod, mesto da bi narod živel industrijo. No verujem v dobrodelno industrijo.
Blagostanje se bo vrnilo postopoma. Na vsak način nima sedanja depresija nobenega logičnega razloga. O industrijski nad-produkciji se bo moglo govoriti šele takrat, kadar bodo vse potrebe sveta pokrite z gotovimi izdelki. Dokler pa je le en nag divjak, ki teče skozi puščavo, je nadpro-dukcija nesmiselna beseda.
Ljudje pravijo, da verujem v industrijski paradiž. Prav, poudariti hočem močan razlog. Naj višje točke življenake ravni ne dosežemo tako dolgo, dokler mislijo ljudje, da pomeni denar premoženje ali blagostanje. Kaj pa je denar? Poštni žig, ki olajšuje pošiljanje blaga od ene osebe k drugi.
Vse je v razdelitvi dobrin in jaz nekaj vem o tem, kajti naši avtomobili vozijo po vsem svetu. Vzroki depresije so torej v razdelitvi dobrin od srednjeazijskih puščav do gozdov Južne Amerike. V trenutku, ko so stotisoči gladni, ne moremo govoriti o nadprodukciji z ozirom na potrebe ljudstva. Govoriti moremo le o nadprodukciji z ozirom na cene. Danes ima vsak svojo misel, ki jo hoče izvesti. Ni pa nobene dobre ideje brez izkušnje in preizkušnje. Da
Davčna bremena, ki so od leta 1931 dalje povprečno za najmanj 60% večja, pri nekaterih celo za več sto odstotkov, naj se znižajo za 50% izpod stopnje v 1931. letu. Ta zahteva je upravičena, ker je kupna moč prebivalstva od tedaj pa do danes tudi padla za približno 50%. Če bi pa hoteli primerjati sedanji promet z onim v letih 1928—1930, bi morali konstatirati še večji padec kupne moči prebivalstva.
Dalje moramo ugotoviti, da se godi večini davkoplačevalcev velika krivica zaradi tega, ker nekateri davčni uradniki pogosto ne presojajo pravilno činjenic, ki so za odmero davka odločilne.
Pribiti moramo, da more dohodek pri vsakem gospodarstvu, pa naj si bo to pri trgovskem, kmetskem, obrtniškem ali drugem, pravilno ugotoviti samo zmerno presojajoč in visoko objektiven uradnik. Treba je, da si uradnik ogleda podjetje na mestu in da objektivno ugotovi, če je rentabilno ali ne. Dobro se zavedamo, da moramo davke plačevati, toda ti naj bodo odmerjeni na absolutno pravični podlagi. Kdor več zasluži, lahko več plača, kdor pa malo zasluži, more tudi le malo dati.
Poudarjamo nadalje tudi, da je tudi pasivnost trgovin in podjetij kriva padca gradSene delavnosti. A tudi ves poslovni promet je padel, ker si pasivna podjetja
gredo zato v izgubo, a še se nismo izpame-tovali. Posledica, tega je, da nimamo od svoje zemlje tistega dobička, ki bi ga mogli imeti, če bi znali prav razglasiti po svetu izvrstno kakovost našega blaga.
Mnogo več pozornosti je zato treba posvetiti i aši zunanji propagandi in poskrbeli, da bo ta že vendar enkrat enaka tuji. Od tega ni le odvisen naš političen in kulturni ugled, temveč tudi naše gospodarsko napredovanje, in zato — več smotrene in nebirokratske zunanje propagande!
kdo z uspehom upravlja posel, ga mora razumeti. Ravno zato ne verujem v razne zasnove in v umetno ustvarjene sheme. Danes nič več ne pomeni posel, da nekaj proizvajamo in prodajamo, temveč danes je posel postal že igra, ki nam škoduje. To in življenje v mestih! Preprečiti bi morali ta dotok v mesta! Danes bi bilo to tem lažje, ker se na farmah dobi isto ko v mestih ...
Rad vidim, če ljudje delajo in mislim, da ima človek pravico, da dela tako dolgo in tako trdo, kakor mu je ugodno. Bil sem vedno pristaš visokih mezd in kratke delovne dob Toda tudi določen učinek dela mora biti dosežen ...
Svetovna trgovina so jo danes nehala. Dvomim, da bi se v večji meri mogla kmalu zopet popraviti. Vsaka dežela se vendar tako zelo trudi, da krije vse svoje potrebščine sama, da je kar zmagalo načelo, da se sosedu ne sme nič nuditi, niti trgovsko niti v kakšnem drugem oziru...
Kar se danes dogaja, je nekaj čisto razumljivega. V težkih dneh imajo narodi isto pravico ko rodbine, da se čisto umaknejo in žive le sebi ter varčujejo z vsem. Tudi dežele morejo oboleti in potem je najboljše, kar morejo storiti, da se umaknejo in žive le sebi, dokler ne ozdravijo .. A
Tudi za nas in naše gospodarstvo, pa tudi naše državno življenje, je v Fordovih mislih mnogo opominov, ki bi jih morali prav vestno upoštevati, da bi se dokopali do blagostanja. Pa smo menda še ljadalje tako skromni, da blagostanja niti ne maramo.
ne morejo kupovati avtomobilov niti obiskovati kopališč, zdravilišč in letovišč.
Več malih podjetij je celo tako osirotelo, da si njih lastniki v celem letu ne morejo nabaviti niti ene nove obleke.
Sveta dolžnost davčnega referenta naj bo, da pozna razmere davkoplačevalca tudi iz neugodne strani.
Zgradarina in s tem zvezani davki naj bi se istotako znatno omilili. Po sedanji davčni oraksi mora oni, ki je že itak preobremenjen s previsoko najemnino, plačevati zaradi tega še neprimerno višjo pri-dobnino! In tako je udarjen kar dvakrat! Odmera minimalne pridobnine na podlagi stanarine in najemnine naj se zato čim prej odpravi!
Kljub vsej davčni strogosti pa se dogodi, da se tu in tam nekateri spretno ognejo davčni dolžnosti. Zato naj davčna uprava poišče tudi ona podjetja, ki se — pred davki skrivajo.
Konzumna društva naj se obdačijo enakomerno ko trgovine. Dejstvo, da uživajo konzumna društva velike davčne olajšave, je največje gorje za trgovce. Na ta način se zdrava trgovina pobija in s časom se bo popolnoma zatrla. Zato se krči število trgovin od leta do leta in s tem vred tudi viri dohodkov za državo.
Ce omenimo na primer naš okoliški kraj
Zreče. Tu je bilo poprej 6 dobrih trgovin, ki so lahko izpolnjevale svoje davčne obveze. Odkar pa deluje tu kenzumno društvo, posluje samo ena trgovina dobro, tri životarijo, dve pa sta popolnoma propadli.
Znova opozarjamo zato na nevarnost, da bodo na deželi konzumna društva legi* timne trgovine čisto izpodrinila, če bodo še naprej uživala svoje davčne olajšave. Finančna uprava pa naj se že enkrat zaveda, da izgubi z vsakim propadlim trgovcem tudi dobrega davkoplačevalca.
Zahtevamo nadalje, da se tarife železnic temeljito znižajo.
Predlagamo, da se računske takse, ako že ne popolnoma — vsaj one po 50 par, t. j. do zneska Din 100’— odpravijo. Utemeljujemo ta predlog s tem, da plačuje to takso v ogromni večini le revno ljudstvo in je le prav majhen del bogatašev prizadet od te takse.
Trgovci sreza Slov. Konjice tudi zahtevamo, da vodijo gospodarsko politiko nacionalno zavedni ljudje. Na gospodarsko važnih mestih so nam danes nacionalni in državotvorni možje potrebni, bolj ko kadarkoli. Le idealizem more še pomagati, ko odpovedo že vsa druga materialna sredstva.
Končno še želimo, naj se ministrstva in drugi visoki uradi zavedajo, da je trgovina steber države, brez katere je le malo dohodkov. Zdrava in dobro razvita trgovina je temelj blagostanja v državi. Zato se tudi nadejamo, da bodo odločujoči mesta upoštevala in uvaževala naše želje in predloge.
Nezadostno pojasnilo direktorja Matjašiča
Direktor Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev g. Radovan Matjašič je objavil v »Jutru« neko pojasnilo, v katerem zavrača članke proti nameravanim načrtom SUZOR-a glede razširjenja in centralizacije socialnega zavarovanja kot neosno-vane. G. direktor pravi, da je SUZOR sicer v resnici razpravljal o razširjenju zavarovanja, da pa ni izdelal nobenega načrta in ga zalo seveda tudi ni predložil ministrstvu. Načrt za delno izvedbo siarosfcnega zavarovanja je izdelal le g. direktor sam, ta načrt pa nima s centralizacijo nobene zveze in tudi ni namenjen javni diskusiji, ker še ni v svoji obliki definitiven. Do napadov na SUZOR da je zato prišlo le zaradi nepoznavanja načrta in njegovih tendenc.
Prav žal nam je, da nas to pojasnilo g. direktorja Matjašiča ne more zadovoljiti. Predvsem moramo naglasiti, da je vsako razširjenje socialnega zavarovanja tako važno javno vprašanje, da se to nikakor ne sme rešiti brez javne diskusije. Vsak načrt, ki naj služi kot podlaga za rešitev tega vprašanja, mora bili javnosti sporočen in o njem mora biti omogočena javna diskusija. Nepoznavanje načrta zato ni nobena krivda javnosti, temveč onih, ki niso načrta javnosti sporočili. Po slabih izkušnjah, ki jih naša javnost s socialnim zavarovanjem že ima, ni prav nič čudno, če je bila reakcija na vesti o novem centraliziranju in razširjenju socialnega zavarovanja bolj ostra, kakor pa je bilo morda stvarno utemeljeno. Toda krivda je zopet le na strani onih. ki niso javnosti dovolj informirali.
Informirajte zato javnost pra.očasno in v zadostni meri, pa ne bo nobenega razloga za pritožbe o neosnovanih in neoojok-ti-nih napadih. Glede socialnega zavarovanja pa bo javnost vedno budno na straži, ker to zahtevajo od nje dosedanje izkušnje. Poudariti pa di moramo, da zlasti . -.ša javnost ne more sprejeti nobenega načrta, ki ne bi bil v sklodu z osnovno zahtevo tako delojemalcev ko delodajalcev, da se s~cialnn zavarovanje decentralizira.
Trgovski obrati bodo v soboto in nedeljo, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, ves dan zaprti. Članstvo se prosi, da se drži sklepov uprave. Združenje trgovcev.
ZaUai setn
Zanimive'izjave Henryja Forda o krizi in proizvodnji
ZaUievt	Izg&vstva.
Resolucija trgovcev konjiškega sreza na zboru JNS v Konjicah,
dne 25. novembra 1934
Ha poti U g.asp6dacsl<i &samosi/ayiti/i
Obrtniški sejem — priča napredka našega obrta
V	neenaki borbi s kapitalno nadinoč-fao industrijo je za obrtnika edina rešitev Iv visoki strokovni kvalifikaciji. Priznati |treba, da se te dolžnosti zavedajo tako obrtniške organizacije, ko tudi obrtniki jsami. To so dokazale številne razstave, ki Iso jih obrtniki priredili letos po vsej Sloveniji in to znova dokazuje obrtniški se-Ijem, ki je bil otvorjen v Ljubljani kot uvodna prireditev obrtniškega tedna. Kajti ni močnejše izpodbude za dobro strokovno delo, kakor je razstava, ki pač iz-igubi vsak smisel, če je razstavljeno blago Islabe kakovosti. Vsaka razstava je zato naravnost železna preizkušnja za vsako blago in kdor to preizkušnjo dobro prebije, ta je dokazal, da je obrtnik visoke kvalitete. In na obrtniškem sejmu v Ljubljani Iso naši obrtniki dokazali, da so na višku tetrokovne sposobnosti. S tem pa so tudi ^dokazali, da z vso pravico propagirajo geslo: »Kupuj domače blago!«, ker morejo vsakomur nuditi prav takšno kvalitetno blago kakor je tuje, le da je njih blago še nekaj cenejše. Zato pa ni nobenega opravičila, če kdo kljub temu kupuje tuje blago, zato ni mogoče na takšno početje reči nič drugega, ko da ti ljudje škodujejo narodnemu gospodarstvu in s tem tudi narodu. Zato pa je treba tudi z vsem poudarkom reči, da je slab narodnjak tisti, ki daje prednost tujemu blagu pred domačim. Komur je geslo: kupuj domače blago, le fraza, ta naj ne govori o svojem patriotizmu!
Uspeh obrtniškega sejma pa ni le v visoki kvaliteti razstavljenega blaga, temveč tudi v veliki raznovrstnosti tega blaga. Kar potrebuje človek v življenju, to je razstavljeno na obrtniškem sejmu in vedno znova je obiskovalec sejma veselo presenečen, ko konstatira, da se tudi to blago že izdeluje doma. Od pohištva pa do obleke, perila in obutve, luksuznih predmetov in dekorativnih okraskov, vse se nahaja na obrtniškem sejmu. Tako je znova utemeljeno geslo: kupuj domače blago, ker je tega blaga dovolj za vsako potrebo in ker bo naša osamosvojitev glede obrtniškil' ;r-delkov že skoraj dokončana.
Pri tem pa je tudi ves sejem zelo okusno prirejen ter prav praktično razvrščene vse obrtniške panoge, da je pregled razstave in razstavljenega blaga tem lažji in jasnejši. Pripomniti pa- je tudi treba, da je tudi prostor, Drofenigova hiša, zelo primeren in da je kar škoda, da ni bila hiša že preje uporabljena v takšne namene.
Takoj v pritličju razstavljajo mizarji in tapetniki. Njih izredna strokovna višina je že tako znana, da res ni treba še naprej o njej govoriti. V 1. nadstropju so še nekateri tapetniki, nadalje so tu razstavljeni
raznovrstni čevljarski, usnjeni, knjigove-ški in kartonažni izdelki, perila in damske torbice, ključavničarski in sodarski izdelki, itd. Razstavljene so t" nadalje lasulje, vezenine, obleke, otroški vozički, motorna kolesa, stezniki, medičarski izdelki, itd. Omeniti je še kamnoseške, tapetniške izdelke, lepo kolekcijo parfumov itd. Nič manj bogata ni razstavna dvorana v 2. nadstropju. Vidimo krasne okvirje, brušeno steklo, 'celo kolekcijo izdelkov združenih krojačev in šivilj, vse mogoče ščetke, krasne pleskarske in črkoslikarske izdelke, dalje razstave tapetnikov, modistinj in drugih obrtnikov.
Posebno lep vtis pa napravi umetnostno-obrtna razstava v 3. nadstropju. Tu so zbrani tudi razni znaki starih rokodelskih cehov in oddelek ima tudi deloma historičen značaj. V tem pa je tudi njegov posebni pomen. Na eni strani vidimo, kako je bil obrt v naših krajih že od nekdaj na visoki stopnji, na drugi strani pa vidimo, da je naše sedanje obrtništvo ostalo tej tradiciji vedno zvesto. Iz starih kulturnih tal črpa naše obrtništvo vedno novo pobudo za napredek in v tem je tudi jamstvo, da bo ostalo vedno na višini svoje dolžnosti.
Razveseljiv je vtis, ki ga napravi obrtniški sejem na vsakega obiskovalca, ker dokazuje, da naša gospodarska osamosvojitev krepko napreduje. In mirno moremo reči, da bo tudi v obrtniških delavnicah v glavnem dobojevan boj za naš gospodarski dvig, ker le v krepko razvitem obrtu moremo najti možnost za zaposlitev onega naraščaja, ki ga vsako leto daje živ-ljenska sila naroda. Tako potrjuje obrtniški sejem tudi glavno geslo obrtniškega tedna, da je temelj narodnega blagostanja krepak obrtniški stan.
Ko z zadoščenjem konstatiramo vse te lepe rezultate obrtniškega sejma, pa moramo tudi dostaviti, da mora iti volja obrtnikov pri vsem lepem že doseženem uspehu še dalj in da mora biti njih stremljenje, da bodo njih izdelki vedno popolnejši, da bo tudi zaradi tega vedno manj naših ljudi, ki ne bi kupovali le domače blago. A njih stremljenje mora iti še dalj, da postanejo obrtniški izdelki tudi naše pomembno izvozno blago, da ne bomo le izvažali sirovin in polfabrikatov, temveč gotove izdelke, uvažali pa nič več gotovih izdelkov, temveč le sirovine. In ko bo to doseženo, takrat bo tudi ustvarjeno blagostanje vsega naroda in takrat se bo uresničilo lepo geslo obrtniškega tedna, da je temelj narodnega blagostanja krepak obrtniški stan!
deset “zapovedi sza ofafaiUe
Načela, ki so bila proglašena na obrtniškem tednu v Zagrebu
takšno medsebojno pomočjo 200.000 obrtnikov Jugoslavijo bi že bilo obrtništvu znatno pomagamo.
Na veliki mamifestacijski skupščini obrtnikov v Zagrebu je govoril Ivo Miloševič o desetih zapovedih za obrtnike, ki pa imajo svojo veljavnost tudi za druge gospodarske ljudi in ki jih zato podajamo e kratkim posnetkom iz Miloševičev ega govora tudi na tem mestu.
Obrtniški stan ne bo postal tako važen činitelj v našemi gospodarskem življenju, kakor bi po svojem pomenu in številu moral biti, dokler vsak obrtnik ne spozna, da se mora otresti vseh slabih navad, vsakega napačnega dela in napačnega naziranja v vprašanjih, ki so za obrt največje važnosti. Morda se v s;’: obrtnik niti ne zaveda, da je od v jakega posameznega obrtnik« ~'1-vr.mo, da bo obrtništvu bolje le, če se bo vedno dosledno ravnal po teh načelih:
t. Stanovska zavest mora vladati vedno!
Vsak obrtnik se mora vedno zavedati, da pripada obrtniškemu stanu in da so zato vsi obrtniki njegovi prijatelji in tovariši. Z njimi ga vežojo iisle skrbi in težave. Vedno se mora truditi, da dvigne ugled svojega stanu im da raste v javnosti zaupanje do obrtništva. Zato pa je tudi neobhodno, da so cbrtniki tudi med seboj spoštujejo. Zavest in samozavest krepita delovno moč in tudi zato je stanovska zavest neobhodno potrebna.
2.	Medsebojna obrtniška solidarnost.
Nujno je, da vso obrtnike objame duh (medsebojnega zaupanja in solidarnosti. iZlasti pa mora vsak obrtnik naročati izdel-jke, ki jih izdelujejo obrtniki, le pri obrtnikih _jn.no kupovati tvorniškili izdelkov. S
no obiskuje predavanja in da vedno izpopolnjuje svoje strokovno in splošno znanje.
6.	Gospodarska okrepitev obrtništva.
Star narodni pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Tudi obrtnik mora varčevati in si ustvariti lastne kreditne ustanove, kjer bo dobil cenen kredit. 200.000 obrtnikov je v državi in če bi vsak obrtnik privarčeval na teden le dva dinarja, bi dalo to na mesec 2 milijona, na leto pa mnogo nad 20 milijonov dinarjev. Obrtniki, mislite na to!
7. Vzgoja obrtniškega naraščaja.
Osnovna razlika med obrtniškim in tvor-niškim vajencem je, da se obrtniški vajenec redno osamosvoji, dočim je to dano le redko tvorniškemu. Obrtniški vajenec postane zato enkrat tovariš svojega mojstra in s tem je tudi povedana dolžnost mojstra, da dobro vodi svojegr vajenca in da v resnici skrbi za njegovo strokovno naobrazbo, pa tudi za njegovo vzgojo, da bo enkrat v ponos obrtniškemu stanu.
8. Važnost reklame.
Vsak obrtnik ve, da je laže dobro izdelali kak predmet, kakor pa ga prodati. Že s tem je dovolj povedana važnost reklame. Obrtnik mora skrbeti, da bodo njegovi izdelki znani, ker bo potem povpraševanje po njih večje. Zlasti pa morajo skrbeti obrtniki z raznimi razstavami, da so znani njih izdelki in da javnost ve za njih dobro kakovost.
9. Dolžnost obrtnika do države in naroda.
Srednji stan, v katerem so obrtniki najbolj številni, je bil vedno temelj, na katerem je počivala konstruktivna sila naroda. To nalogo ima obrtnik v naši narodni državi še v posebni meri. Stanovska zavednost zahteva od obrtnika, da bo njegovo delovanje vedno v popolnem skladu z interesi naroda in države. Samo na ta način bo obrtnik ohranil svoj dober sloves in bo obrtniški stan okrepil svoje mesto v javnosti. Temelj narodnega blagostanja je krepak obrtniški stan! je treba reči tudi v tej zvezi.
10. Dolžnost obrtnika do stanovskih organizacij in ustanov.
V	zvezi z akcijo za povečanje strokovne naobrazbe obrtnika mora obrtnik posvetiti tudi vso pažnjo vsem sodobnim vprašanjem, ki se tičejo posredno ali neposredno obrtnika. Po svojih stanovskih organizacijah bi moral obrtnik zavzeti k vsem tem vprašanjem svoje stališče in javnost bi morala to stališče upoštevati. To pa je mogoče le, če uživajo organizacije obrtnikov v javnosti ugled in veljavo. To pa je odvisno le od obrtnika samega, kolikor bo sam storil za ugled svojih organizacij. Delo za svoje organizacije je zato temelj veljave, ki jo uživa obrtnik v javnosti.
Po teh desetih načelih naj se ravnajo vsi obrtniki brez izjeme in dosledno in obrt bo imel zopet zlato dno.
3.	Pridobivanje odjemalcev.
Vsakemu obrtniku mora biti jasno, da ne zadostuje, če lepo izdela kakšen predmet, temveč ga mora tudi prodati. Zato mora gledati na to, da si zna pridobiti odjemalcev. Zato morajo biti njegovi izdelki dobri, zato jih mora oddajati točno v času, kakor je bilo dogovorjeno in po pogojih, ki so bili domenjeni. To se dostikrat ne dogaja in potem so odjemalci nezadovoljni in nato izostanejo. Pogoj dobrega odjema blaga je, da so odjemalci vedno zadovoljni.
4.	Lojalna konkurenca.
To je največje zlo, ki onemogoča solidno delo. Obrtnik se mora zavedati, da nima prav nobenega smisla ceno potisniti tako nizko, da ima potem izgubo ali da ne zasluži, kolikor potrebuje za življenje. Kdor konkurira s prenizkimi cenami, ta prisili svojega tovariša, da postavi tudi on ceno tako nizko in zlo se potem neprestano veča. Medsebojna nizka konkurenca najbolj škoduje obrtništvu.
5.	Strokovna in splošna naobrazba.
Vsak obrtnik mora bili strokovno popolnoma naobražen, danes niti več sama strokovna naobrazba ne zadostuje. Obrtnik mora poznati tudi vse svoje dolžnosti in pravice v javnem življenju in mora iti vedno s tokom časa. Zato je potrebno, da se udeležuje vseh strokovnih tečajev, da red-
Zbornica za TOI v Ljubljani
ima plenarno sejo v sredo, dne 12. decembra 1934, ob pol 9. uri dop. v dvorani Zbornice TOI v Ljubljani s tem dnevnim redom:
1. Naznanila predsedstva.
2. Poročilo o poslovanju zbornice.
3. Revizija zborničnih taks.
4. Zbornični proračun za leto 1935 in določitev zbornične doklade.
5. Predlogi za izpremembo in dopolnitev davčne zakonodaje.
0.	Položaj in zahteve prevozniških obr-tov v interesu poživljenja prometa.
7. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. ____________________________
Prepoved prodaje razglednic po zagrebških ulicah
Zagrebška trgovsko-industrijska zborni ca sporoča, da je na njen predlog mestna občina prepovedala prodajanje razglednic in raznih znakov po zagrebških ulicah. Uprava policije je dobila nalog, da vsako takšno prodajo razglednic in znakov prepreči.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 5. decembra objavlja med drugim: Uredbo o prirastkarini v mestni občini ljubljanski — Pravilnik za izvrševanje določb uredbe o prirastkarini v mestni občini ljubljanski — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
^oKli^evesK
Jugoslovanski izscljcnci v južnoameriških državah Chile, Bolivija in Peru so
sklicali velik shod, na katerem so ostro obsodili delovanje vseh teroristov in se izrekli za enotnost Jugoslavije.
Svet Društva narodov je soglasno sklenil, da pride jugoslovanska spomenica že na dnevni red sedanjega zasedanja. V petek se začne torej črni dan za Mad-jarsko.
Zasedanje Sveta je otvoril dr. Beneš in takoj elegantno in krepko zavrnil izpade Eckhardta. Vsi delegati so nato izrekli dr. Benošu svoje zaupanje.
Angleški listi zavračajo trditev, da bi Anglija ščitila Madjarsko kot absurdno.
Madjarska še vedno ni izročila odgovora na jugoslovansko spomenico, čeprav je bil odgovor napovedan že za prejšnji teden. Sedaj se govori, da Madjarska sploh ne bo odgovorila, temveč da bo poskušala zavleči razpravo o jugoslovanski noti na januar.
»To, kar je Eckhardt delal, je neumnost,« tako je na seji madžarskega zuna-nje-političnega parlamentarnega odbora ocenil opozicionalni poslanec Raszay postopanje madžarskega ženevskega delegata. Obenem je silno ostro napadal madžarsko vlado, ki je s svojim postopanjem kompromitirala madžarski narod.
Bivši rimski veleposlanik do Jouvenel, ki velja kot eden glavnih pristašev fran-cosko-italijanskega sporazuma, je izjavil, da je ta sporazum nemogoč, dokler Italija v vprašanju odgovornosti za marsejski atentat ne zavzame istega stališča ko Francija, dokler ne izroči Paveliča in Kvaternika in dokler ne nudi francoskim in jugoslovanskim preiskovalnim oblastem iste pomoči, kakor so jo nudile vse druge države.
Tajna vojaška zveza je bila baje sklenjena med Avstrijo, Italijo in Madjarsko.
Po tej pogodbi bi smela Italija vkorakati v Avstrijo, če bi bil ogrožen režim in pravico bi imela pošiljati čete skozi Avstrijo na pomoč Madjarski, če bi bila ta napadena. Na znanem lovu na Semmeringu je bila ta pogodba odobrena tudi od Gembeša.
Hitlerjev odposlanec Ribbcntropp je imel tu*dii več sestankov z zastopniki francoskih bojevnikov. Na sestankih se je pokazala na obeh straneh resna volja za zbližanje med Nemčijo in Francijo.
Vedno večjo nezadovoljstvo s politiko dr. Schachta je zopet oživilo kombinacije s Hugenbergom. Baje pa stavlja ta pretežke pogoje, da bi ga mogli narodni socialisti postaviti za gospodarskega ministra.
Dnevnik ubitega Ernsta, ki v svojih beležkah dolži Goringa in Gobbelsa za požig parlamenta, bo v kratkem objavljen.
Senator Ettore Tolomci je objavil v »Archivo deli Alto Adige« prevod 20.000 nemških imen iz Južne Tirolske. Zavezništvo med hajmverovci in fašisti se seveda vsled tega ne bo ohladilo.
Prestope iz katoliške v protestantovsko cerkev je avstrijska vlada kratkomalo prepovedala, ker da pomenijo demonstracijo proti režimu.
Krvav incident sc je pripetil na grško-bolgarski meji. Oddelek Pomakov je hotel z ugrabljeno živino pobegniti v Grčijo. Bolgarska vojska pa jih je zasledovala in zašla pri tem poldrugi kilometer daleč na grško ozemlje. Pomaki so se postavili v bran, nakar je bilo pet Pomakov ubitih. Incident preiskuje sedaj posebna grško-bolgarska komisija.
Umorjeni Stalinov zaupnik Kirov je postal baje žrtev zarote, v katero je bilo zapletenih tudi več višjih uradnikov GPU, od katerih je sedem tudi že aretiranih. Preiskava o umoru je poverjena posebni komisiji, ki ima pravico, izrekati smrtne kazni in jih tudi takoj izvršiti.
V	ameriški senatni anketni komisiji, ki preiskuje delo industrije za orožje, bo prišlo po napovedih listov do senzacionalnih odkritij. Dokazano bo, da je vejna industrija sabotirala tako delo mednarodne razorožitvene konference ko tudi drugih konferenc, ki naj bi utrdile svetovni mir. Verjetno je, da bo zaradi teh odkritij uvedena kontrola nad produkcijo orožja.
Vse mehiško države so žo ratificiralo zakon o zamenjavi verske vzgoje v šolah s socialistično vzgojo in ko ga še podpiše novi predsednik Cardenas, postane novi zakon veljaven. Obenem bo tudi uzakonjena po boljševiškem vzoru socialistična in gospodarska šestletka. Tako je mehiška država druga država, ki si bo dovolila draeri luksuz komunističnega eksperimenta.
iPeiMiggfvo
Stanje Narodne banke
/e bilo po izkazu z dne 30. novembra naslednje (vse v milijonih Din): Zlata podloga se je povišala za 5 na 18217, devizna pa je padla za 9 na 160'7. Devize izven podloge so se povečale za 6'8 na 557. Vsota kovanega denarja je padla za 41'0 na 180'8.
Menična posojila so padla za 3'4 na 1583'8, lombardna pa so narasla za 0-5 na 236-6.
Obtok bankovcev se je povečal za 80‘6 na 48068, obveze na pokaz pa so zato padle za 93'2 na 1268‘3. Obveze z rokom so se povečale za 18'8 na 802‘8, razna pasiva pa so padla za 377 na 2707.
Skupno kritje se je dvignilo od 35‘55 na 35-56 odstotka, samo zlato pa od 32 51 na 32-67 odstotka.
Zadolžitev češkoslovaške
Dr. Rosche je v češkoslovaškem parlamentu navedel, da so znašale izgube na kapitalu na Češkoslovaškem v 1. 1930. do 1934. več ko 16 milijard Kč. Zadolžitev države in narodnega gospodarstva znaša že več ko 113 milijard Kč. Na vsakega državljana odpade več ko 3000 Kč dolga, za kar je treba na leto plačevati 150 Kč obresti in odplačil. Vprašanje zadolžitve je postalo že eno najbolj aktualnih vprašanj, ki ga je treba čim preje rešiti.
Deflacijska politika v Švici
Gospodarski minister Schulthcss je izjavili, da se morajo v Švici produkcijski stroški znižati za 20 odstotkov. Samo pod tem pogojem je mogoč nadaljnji izvoz Švice in zato mora ves švicarski narod biti pripravljen na žrtve. Treba je znižati mezde, stanarine in vse cene za življenske potrebščine in industrijske izdelke. Parlament mora dati vladi pooblastilo, da izvede deflacijsko politiko in da kontrolira vse cene. Razvrednotenje franka pa je treba na vsak način preprečiti in tega mnenja je tudi švicarska vlada.
O	finančnih težavah Švice pa poroča berlinski konjunktur ni zavod naslednje: Deficit državne uprave je narastel v 1. 1933. na 90 milijonov frankov (skoraj 1300 milijonov Dir.). Zaradi tega so bili letos izdatki znižani za 60 milijonov frankov in uvedene nove davščine, toda ravnovesja le ni bilo mogoče doseči. Prav tako ko država pa so v finančnih stiskah tudi kantoni in občine. V ženevskem kantonu n. pr. uradniki v novembru niso več dobili v redu svojih plač. Z 1. 1935. se računa, da bo znašal deficit državne uprave in zveznih železnic približno 200 milijonov frankov, od katerih odpade na zvezno državo 40, na kantone in občine pa 80 milijonov švicarskih frankov.
*
Po izkazu čsl. Narodne banke z dne 30. novembra se je njena zlata podloga dvignila za 07 na 2.676 4, devizna pa zmanjšala za 6'1 na 182'8 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je povečal za 189'0 na 5.337'3 milijonov Kč. Kritje je naraslo od 42‘9 na 43-4 odstotka.
Zlata podloga nemško Drž. banke se je po zadnjem novemberskem izkazu dvignila za 0'2 na 78'6, devizna pa je ostala s 4T milijonov mark neizpremenjena. Obtok vseh plačilnih sredstev banke se je dvignil od 5732 na 5756 milijonov mark.
Francoska vlada je izdelala zakonski načrt, po katerem bodo vse zavarovalnice dolžne, da vlože 50% svojih sredstev v državne in od države zajamčene vrednostne papirje. Od ostalih 50% se sme uporabiti samo ena petina za borzne kupčije.
Ameriška vlada je poslala nemški vladi protestno noto, v kateri protestira proti slabemu postopanju z ameriškimi zasebnimi upniki in lastniki nemških vrednostnih papirjev. V noti se tudi zavrača na-ziranje Nemčije, da more svoje dolgove plačevati le z izvozom.
Finska je dobila od Amerike posojilo 10 milijonov dolarjev, ker je v redu plačala zapadli obrok vojnega posojila.
Zlata podloga U. S. A. se je v zadnjih 2 mesecih povečala za 150 milijonov dolarjev.
Kitajska je poostrila prepoved izvoza srebra. Vsak izvoz srebra v Mandžurijo je prepovedala.
Rusija je začela dobavljati v Ameriko velikanske količine zlate rude. Samo v zadnjih tednih je bilo poslanih v Ameriko 2300 ton zlate rude.
Fr. Zelenik:	'	*
Hai (e
Bliža se čas inventur in bilanc, čas napornega dela v skladišču in pisarni, čas težkih razočaranj pa tudi vzpodbujajočega zadovoljstva in veselja.
Komur bilanca pokaže, da njegov trud v preteklem poslovnem letu ni prinesel odgovarjajočega uspeha, ne sme obupavati, temveč mora dognati vzrok svojega neuspeha in se potem lotiti dela še z večjo vnemo.
Brez pomena je tarnanje o krizah, kakor tudi je brezplodno zahtevanje odpo-inoči, katero bi naj nudila vlada in država ali še kdo drugi. Vsak sam se mora boriti proti raznim krizam, vsak sam mora gledati, da odvrne od sebe in svoje trgovine posledice in vplive slabih časov in kriz.
Neuspeha ali nezadostnega uspeha niso krivi vedno le zunanji vzroki, temveč mnogokrat nedostatki v notranji organizaciji poslovanja.
Z letnim računskim zaključkom se nudi najlepša prilika, da se odpravijo razni nedostatki in izmenjajo zastarele naprave in načini poslovanja z novimi, praktičnej-šimi in natančnejšimi.
V	splošnem se premalo zavedamo pomena knjigovodstva. To je vsakemu trgovcu in vsakemu podjetniku ravnotako potrebno, kakor mu je potrebna glavnica, kredit, odjemalci. Kdor hoče imeti pregled in kontrolo poslovanja svoje trgovine ali svojega obrata, mora imeti sistematično knjigovodstvo, in to je le dvostavno knjigovodstvo. Mnogokje uporabljajo takozvano enostavno knjigovodstvo, čeravno nikakor ni na mestu, ker ne nudi ne pregleda, ne kontrole, ne podatkov za kalkulacijo in proračune.
Le dvostavno knjigovodstvo nudi popolni pregled in kontrolo obratovanja in podatke za kalkulacijo in proračune.
Vsakomur priporočam ameriško obliko dvostavnega knjigovodstva, ker je to najpreprostejši način, ki zahteva razmeroma najmanj dela, je poraben za vsako trgovino in podjetje vsakega obsega in je ob enem najcenejši.
Trgovski zakon pravi, da protokolirane firme morajo voditi poslovne knjige, iz katerih je razvidno poslovanje in položaj trgovine ali podjetja. Zakon ne predpisuje načina knjigovodstva, temveč določa le cilj knjigovodstva.
Knjigovodstvo mora nuditi:
1. podroben pregled premoženja v najširšem pomenu besede, tedaj vseh aktiv in vseh pasiv, ob začetku poslovanja kakor tudi ob koncu vsake poslovne dobe;
2. pregled in izkaz vseh prejemkov in izdatkov v vseh premoženjskih delih;
3. pregled kretanja in stanja vseh knjižnih terjatev in dolgov;
4. dokaz in izkaz tekom poslovne dobe doseženega dobička ati izgube.
Rudolf Dostal:
(Nadaljevanje.)
Vpliv italijanske trgovine
Ljubljanski trgovini je zelo škodovalo, da so si Turki osvojili otok Kandijo (Kreto), kamor je šel naš izvoz. Zaradi zmagovitih Turkov so prenehale tudi trgovinske zveze z Madjarsko. Italijanski trgovci so uvedli pri r.as izdelovanje bairžuna, svilenih izdelkov, finih tkanin in damasta. Ravnotako so izdelovali v Ljubljani dragocene čipke po italijanskih in nizozemskih vzorcih ter jih predajali daleč okrog po svetu. Da izpopolnimo sliko našega, zlasti ljubljanskega trgovstva, moramo pri tej priliki omeniti tudi doseljevanje Italijanov, ki se je pričelo v večjem številu že v 16. stoletju in je pozneje vedno bolj naraščalo. S svojim kapitalom so se Italijani polagoma polastili veletrgovine in postali pri nas važen činitelj, .ako važen, da se jih je mnogo dokopalo do časti mestnih svetovalcev, da, poedini so postali celo ljubljanski župani. Italijanski jezik je dobil v našem mestu tako veljavo, da je postal občevalni jezik izobraženstva kakor pozneje nemščina. Enako, kakor v Ljubljani, je bilo tudi v drugih naših mestih ir. trgih. Te razmere so trajale do dobe cesarice Marije Terezije.
Tovorništvo
Proti severu so vodile trgovske ceste skozi Kranj čez Jezersko, skozi Tržič čez
U&dsttob
Knjigovodstvo mora tedaj dajati v številkah pregledno sliko delovanja in poslovanja in v končnih številkah mora biti razviden uspeh tega poslovanja.
Kdor uporablja ameriško obliko dvostavnega knjigovodstva, nima z njo nič več dela kot pa s svojim enostavnim knjigovodstvom, ki mnogokje povzroča s svojo očansko obliko mnogo pisarjenja, seveda brezplodnega.
Pred očmi moramo imeti, da večina lastnikov trgovskega ali industrijskega podjetja ne dela in ne gospodari samo s svojim premoženjem, ampak tudi s premoženjem svojih dobaviteljev in posojilodajalcev. Zato pa ni samo po zakonu dolžan napravljati vsakoletni zaključek, ampak zahtevajo to tudi njegova korist in koristi njegovih upnikov. Pripeti se lahko, da bo moral dajati obračun tudi pred sodnikom in če ne bi mogel dati natančnega in z dokazi opremljenega in podprtega obračuna, je v nevarnosti ne samo njegova stanovska in osebna čast in prostost, ampak tudi materialna bodočnost.
Sistematično knjigovodstvo nudi neštete in z ozirom na različne panoge trgovskega in industrijskega delovanja tako različne koristi, da vseh sploh ne moremo našteti. Navajam le, da samo dvostavno knjigovodstvo omogoča posredno in neposredno pregled celotnega položaja trgovine ali obrata in njegovih posameznih panog, vsako hipno ugotovitev višine obveznosti in terjatev, nadzorovanja poslovanja na-stavljencev, vzdržuje red in poštenje, kakor tudi omogoča ugotovitev donosnosti posameznih panog obrata.
Posebne ugodnosti nudi protokoliranemu trgovcu dvostavno knjigovodstvo v davčnih, civilnopravnih in konkurznih zadevah. S takim knjigovodstvom je možno otresti se sitnarjenja davčne oblasti in njenih pomislekov. Nešteto sporov in nesoglasij z davčno upravo bi odpadlo s pomočjo dvostavnega knjigovodstva.
Koliko potov, koliko nepotrebne jeze in razburjenja bi imel trgovec manj, če bi svoje trditve podprl z dvostavnim knjigovodstvom.
Oblasti morajo po sili zakona upoštevali redno knjigovodstvo in na gospodarskih krogih je, da vcepijo oblastem ne samo v možgane, ampak tudi v kri prepričanje, da gospodarski krogi vršijo svoje državljanske dolžnosti v polnem obsegu. To je pa možno le z dvostavnim knjigovodstvom.
Navajam še nekaj slabih posledic nezadostnega knjigovodstva. Brez dvostavnega knjigovodstva ni zanesljivega pregleda stanja premoženja, poslovanja in uspeha. Odprta so vrata pomotam in napakam, pa tudi tatvinam in poneverbam, ki se lahko dogajajo dolgo in nemoteno in ki vržejo
Ljubelj in skozi Trbiž na Beljak. Predvsem so tovorili sol, železo in vino. Cvetočo trgovino v orni dobi so uničile turško vojne. Ceste so postale skrajno slabo, ni bilo denarja, meščanstvo so trli visoki davki in velike vojne naklade. Zaradi teh razmer sta propadala meščan in kmet, in zato je seveda tudi silno nazadovala naša trgovina, ki pa je vendar ostala še dolgo časa v domačih slovenskih rokah.
Omenili smo že, da so bile v začetku 18. stoletja prometne ceste dokaj slabe in se blago takrat navadno ni prevažalo na vozek, temveč se je tovorilo s konji, mulami in osli. Vsa trgovina jo šla po ozkih, pogosto zelo strmih potih in so s takim prometom zaslužili kranjski tovorniki lepe denarje. Kraševci in Notranjci so tovorili sol od Trsta in Reke na Kranjsko in Štajersko. Nasprotno so nalagali blago, ki je prišlo po Savi in Ljubljanici do Vrhnike, na svojo živino in ga tovorili v primorske kraje. Taka kupčija je v oni dobi sijajno cvetela. Valvasor nam opisuje talco-le: »Na Gorenjskem se živi mnogo ljudi s tovorjenjem, to je na konjih prenašajo blago proti Gradcu, Dunaju, Solnogradu, Trstu, Gorici in v druge kraje, ir. sicer: vino, olje, sol, žito, platno, živo srebro, železo, jeklo in druge stvari. Ker v deželi ni pravih voznikov, ki bi prevažali težka bremena kakor na Nemškem, zato tako blago, ki ga omenjeni tovorniki ne spravijo naprej, prepeljejo z majhnimi vozički. S takimi vozijo železo in jeklo po dvakrat na teden do Ljubljane, kjer nalože žito in ostala živila za svoje rudnike. Mnogi, ki tržijo s platnom, ga izvažajo v Italijo, kamor po-
na vse zadnje gospodarja v nesrečo ir, propad. Za to imamo v življenju mnogo dokazov.
Dvostavno knjigovodstvo je življenska potreba vsakega rednega trgovca in pod jetnika.
Elektrarna Fala
je imela po podatkih švicarskih listov letu 1932. 257, v letu 1933. pa 26-3 milij nov brutto dohodkov. Kljub temu pa imela v 1. 1932. 80.500 izgube, v 1. 193 ko so njeni brutto-dohodki še narasli, j celo 226.000 Din. Ta izguba izhaja baje i tega, ker ima Fala še vedno znatne obve: nosti v Švici in ker je baje zaradi oslabi ve dinarja imela pri transferiranju dena ja v Švici nad 4'2 milijona Din izgube.
Lastnik elektrarne Fala je švicarsk družba Elektrowerke A. G. Basel, ki i tudi lastnik beograjske družbe »Snaga svetlost«. Ta izkazuje za prvo obratno lef 276 milijonov švic. frankov brutto-dohoi kov in 0'99 milijona šv. fr. čistega preše; ka (skoraj 15 milijonov Din), ki pa je vf šel za odpise in dotacije rezerv.
Da potemtakem švicarska družba n more plačevati pridobnine, oz. družbene ga davka, je menda jasno. Štorija o veh' kih in malih je kar naprej aktualna in zr nimiva.
v 94 urah barva’ p,esira in kf
£iC V	Ul (HI mično snaži oblek'
klobuke itd. Slcrol in svetlollka srajce, ovratnike in manšet-Pere, suši, monga in lika domače peril
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selenbnrgova ul.!
Telefon St. 22-72.
Ustanovni občni zbor stenogral skega društva
bo v nedeljo, dne 9. decembra ob 10. u dopoldne v slavnostni dvorani trgovsk akademije v Ljubljani. Dnevni red obseg te točke: 1. Pozdrav častnega predsednik:
2.	Slavnostno predavanje prof. J. Pavlim »Razvoj slovenske stenografije« — 3. P( zdrav delegatov — 4. Predavanje prof. } Rakuša iz Maribora: »Ali je potrebno, d se za stenografiranje tujih jezikov učim posebnih sistemov?« — 5. Citanje in spri jetje pravil — 6. Sprejemanje članov -
7.	Volitev odbora — 8. Resolucije.
Opozarjamo na ustanovitev slovenskeg stenografskega društva zlasti vse abso’ vente trgovskih šol in vse korespondenti ki so pač najbolj interesi rani na tem, d bo slovenska stenografija čim bolj popoln: in da jo moremo uporabljati tudi za tuji jezike. Zato naj se v čim večjem števili udeleže ustanovnega občnega zbora ti vstopijo v društvo kot člani, da bo njego napredek čim razveseljivejši. S tem b tudi za napredek slovenske stenografij kar najbolje poskrbljeno.
šiljajo tudi konje. Velik del nosi v inc zemstvo neke vrste domače blago, ki f imenuje »mehalen« (mezlan = me/.zoh na, na pol iz preje, na pol iz domače vo ne) in se izdeluje v veliki množini skorf v vseh gorenjskih vaseh. Mnogo je tuc trgovcev s siti, ki jih izdelujejo na Gorenakom in izvažajo v Sinigaljo, Avgusto ( srednji Italiji), v rimsko pokrajino in če morje. Ostali izvažajo volno in ovčji si ki je tako dober in okusen, da velja n Nemškem kot »parmesan-sir«. Enako Ži vahna je tudi trgovina s kordovan-usnjem Ker jo škorpijonovo olje zdravilno pro< piku strupenih kač, zato se živi mr og-preprostih ljudi na Kranjskem s tem, d prodajajo škorpijone v tuje dežele; n osi j. jih celo v Holandijo, na Angleško in Fran cosko, tako tudi polhove kože.«
Blagovni promet po vodi
Trgovsko blago se je takrat prevažali tudi po rekah: Savi, Dravi, Savinji ii Ljubljanici. Ljubljanski čolnarji in savsk. brodarji so bili etan zase. Po vodnih prometnih cestah je bila kaj živahna trgovina. Valvasor piše: »Ljubljanica je polna čolnov in n-osi vsakovrstno blago, tako, k prihaja iz Italije in tako, ki se pošilja tjakaj.« V majhnih, zato urnejših čolnih si prevažali blago, pa tudi popotnike, ki si se rajši vozili po vodi, kakor pa potovali po slabih cestah.
Pod cesarjem Karlom VI. so začeli let: 1720. delati »veliko« ali »cesarsko« ceste z Dunaja v Trst, šele nato je Ljubljanicr zgubila svoj pomen kot trgovska prometna žila. A niti to ne takoj. Zakaj še leta 1730. je bila državna cesta jako slaba. V Celju
ZEunanja-------------------------
[ fegcvfaa
Holandska Indija še neizkoriščen trg
V	praški trgovinski zbornici je predaval direktor van Waveren o izvoznih možnostih v Nizozemsko Indijo, ki je s svojimi 30 milijoni prebivalcev skoraj še čisto neizkoriščen trg. Češkoslovaška industrija bi mogla zelo veliko izvoziti v Niz. Indijo, seveda je treba izvoz pripraviti, ker sam od sebe se ta ne bo začel. Investicije, ki bi jih v ta namen napravila češkoslovaška industrija, bi se bogato obrestovale. Morda bi tudi naša zunanja trgovina mogla s pridom obrniti svoj pogled na Nizozemsko Indijo.
Angleška zunanja trgovina v oktobru
' Zboljšanje v angleški trgovini je v oktobru napredovalo. Objavljene oktobrske številke uvoza so najboljše od februarja 1932 dalje, izvozne pa celo od januarja 1931. Vrednost uvoza je znašala 68,993.589 funtov (v septembru za 11,25 milijona manj, oktobra 1933 pa 7,228 mil. manj). Izvoz je dosegel 40,749.213 (porast za 3,5, odnosno 2,05).
Uvoz navadno narašča nad izvozom v zadnjih poletnih mesecih. Letos pa se je pokazal ta pojav šele v oktobru, tako da je pasiva 28,244.376 nižja le še od januarske (28,989.358). Uvoz prvih deset mesecev znaša 605,774.361 (lani 549,120.018), torej presega lanskega za 56,654. 343 funte. Celotni izvoz pa je znašal 360,300.504. Pasiva ostane približno na 240 milijonov (lani 204,6 milijonov funtov). Ta pasiva je v normalnem sorazmerju s povečanim skupnim prometom.
*
Francosko-nemški gospodarski dogovor
te bil parafiran in bo veljal za tri mesece. Z novim sporazumom so urejena vsa vprašanja, ki se tičejo francosko-nemških gospodarskih odnošajev.
Med Škodovimi zavodi in Čcškomorav-sko strojno tvornico je bila sklenjena kartelna pogodba o proizvodni skupnosti. Pričakujejo, da bo ta kartel kmalu pokazal svoj vpliv tudi na cene in da se mu bodo pridružile še druge velike strojne tvor-nice.. V industrijskih krogih pričakujejo od novega kartela znatno zboljšanje v češkoslovaški železni industriji.
Češkoslovaška bo izvozila v Litvo lokomotive, ki jih bo ta plačala z izvozom gosi v Češkoslovaško.
Romunija je odpovedala z 31. decembrom klirinško pogodbo z Madjarsko. Trgovinska pogodba pa še ostane v veljavi.
Budimpcštanska mednarodna žitna konferenca se je končala brez uspeha, ker se države, ki so se udeležile konference,
ni bilo čez Savinjo niti mostu; blago so morali v čolnih voziti čez reko. Potniki, ki so se pripeljali v Ljubljano s poštninr voze n, so se tukaj presedli na ladjo, ki jih je odpeljala po Ljubljanici do Vrhnike, vožnjo s poštnim vozom pa so le morali plačati. Enako so prevažali tudi blago po Ljubljanici, vozniki pa so hodili s praznimi vozovi po slabi cesti na Vrhniko. Prekladanje je zamudilo najmanj pol dneva, poleg tega se je še blago poškodovalo. Jato težavna je bila tudi cesta z Vrhnike v Planino. Ce je Unec preveč narasel in preplavil cesto, so morali prevažati blago v čolnih, za kar so morali mnogo plačati, vrh tega se je pa še blago pokvarilo.
DrUga taka trgovska pot je bila Sava, 'eravno ne tako ugodna kakor Ljubljanica, n sicer zaradi deročega toka, nevarnih vrtincev in ostrih skal v strugi. Brodarji so prevažali blago po Savi na Hrvatsko in itajersko ter odtod novo blago zopet na-',aj. Pri slapovih (strmicah) so morali bla->0 izložiti in ga prenašati na rokah in na lavi ali pa s tovorno živino okoli nevar-lih skal.
Iz blagostanja v razkošnost
Ugodne trgovske in prekupčevalne raz-nere v naših deželah so povzročile, da se s meščanstvo navadilo zapravljivega in azkošnega življenja. In tako je cesar Fer-inand I. razglasil leta 1542. policijski red, ako so se smeli trgovci oblačiti. Ta red
i	bil leta 1552. obnovljen. Očital je me-Sanskim trgovcem, da jim za plačevanje avkov vedno primanjkuje denarja, a za eagocene obleke in lišp da ga pa imajo $dno dovoli. Prepovedal jim je vse zlato
niso mogle sporazumeti glede razdelitve kontingentov. Čezmorske države se konference sploh niso udeležile. Prihodnja mednarodna žitna konferenca bo marca meseca v Londonu.
Ameriški odbor za proučavanje gospodarskih vprašanj zahteva v svojem zad-
Cl. 19. — Obrestna mera za staro hranilne vloge in po tekočem računu ne sme biti manjša od 2% in ne večja od 4% letno brutto. Zavod mora v prošnji, vloženi po čl. 1. te uredbe navesti obrestno mero, ki jo more plačevati za stare vloge. Trgovinski minister določi v svojem sklepu višino obrestne mere za stare vloge ko tudi dan, od katerega velja ta obrestna mera. Ce je dogovorjena nižja obrestna mera, kakor pa jo določi trgovinski minister, tedaj velja nižja.
Predlog v smislu 1. odstavka o višini obrestne mere, bodisi da je ta za vse vloge enaka, bodisi da je različna, mora denarni zavod v svoji prošnji za odlog plačil obrazložiti.
Ce denarni zavod ugotovi, da more plačevati tudi višje obresti, kakor pa jih je določil trgovinski minister, mora to utemeljiti s posebnim predlogom, o katerem odloča trgovinski minister v smislu odst. 1. Isto velja, če zavod ne more plačevati onih obresti, ki jih je določil trgovinski minister.
Čl. 20. — Denarni zavod, kateremu je bil dovoljen odlog plačil, mora po vsakih šestih mesecih napraviti razpored denarja, plačanega iz terjatev v tej dobi. Po tem razporedu se bodo v prihodnjem tromesečju uporabljale vse vsote plačanih terjatev za kritje starih zavodovih dolgov, po predhodnem odbitku režijskih stroškov, javnih dajatev in plačanja obresti onim denarnim zavodom, katerih terjatve so izvzete od odloga plačil. Pri izdelavi razporeda se mora ravnati denarni zavod po teh predpisih:
1. Vlagatelji po hranilnih knjižicah in po tekočem računu do 10.000 dinarjev se
izplačujejo z obrestmi v prvi vrsti in v največjem odstotku.
2. Za druge vlagatelje in upnike se določi, da dobe manjši vlagatelji in upniki po odstotkih več, večji pa manj.
3. Razpored mora obsegati tudi izjemna plačila vlagateljem za primer bolezni, smrti in njih neobhodno vzdrževanje ter njihovih rodbin.
4. V teku prvega polletja po odobritvi odloga plačil more denarni zavod z ozirom na razpoložljiva sredstva izplačevati tudi začasno in deloma upnike, s katerimi bo
in srebro, svileno obleko in dragoceno kožuhovino, s katero so podšivali svojo obleko. Ženske so smele obrobiti le zgornja krila s satinom in atlasom, pa še to prav ozko; dražje kožuhovine kakor lisičje ali od domačih zajcev si niso smele nabavljati. Prstanov niso smoli nosili dražjih kakor po pet goldinarjev in brez dragih kamnov. Pasovi niso smeli biti dražji kakor po šest goldinarjev. Poznejše določbe so te predpisi nekoliko omilile. Trgovcem v velikih mestih je bil dovoljen nekoliko večji lišp. Njihove žene so smele nositi pasove do 12 gold. in prstane do 15 gold. vrednosti. Zlati robovi na velih so bili lahko po dva prsta široki in zlate zapone pri ovratnikih so smele veljati le do 2 gold. Za trakove v laseh so smele izdajati njihove hčere po 6 gold. Le najbogatejši meščani so smoli nositi drago kožuhovino, n. pr. od kun, ter prstane po 40 goldinarjev.
S splošno zapravljivostjo in razkošnostjo se je pečal leta 1585. celo kranjski deželni zbor. Plemstvo je očitalo trgovcem zapravljivost v jedi, pijači in obleki. Deželni stanovi so očitali meščanom, da stanujejo v odličnih palačah, plemiči na kmetih pa pogosto v lesenih hišah. Meščani kupujejo na kmetih razno surovino, kožuhovino, platno, kože, vosek, med itd., kar potem drago prodajajo v Trst, Gorico in Italijo. Najboljše meso se prodaja drugam, najslabše pa v domačih mestih. Teran kupujejo po 3 krajcarje, prodajajo ga pa po šest. Nekateri da so si napravili svojo mero ter uporabljajo drugo pri prodaji, drugo pa pri nakupu in sleparijo s tem tudi oblasti. Mnogo škodujejo nekateri trgovci tudi s tem, da so se tekom časa navadili
njem poročilu, da Združene države Sev. Amerike opuste svojo izoliranost, da znižajo carine, da dovolijo tujini nove kredite in da odpravijo prepoved izvoza zlata.
Gospodarska konferenca Francije in njenih kolonij se je začela dne 3. decembra v Parizu.
po poteku pollejja po razporedu končno obračunil.
Razpored se mora vidno nabiti v lokalu centrale denarnega zavoda in v lokalih podružnic.
Denarni zavod mora vsako polletje predložiti razpored trgovinskemu ministru, ki ga more v roku 15 dni izpremeniti in predpisati denarnemu zavodu, da po njem postopa.
Čl. 21. — Denar iz novih dolgov se mora naložiti v zapise Narodne banke, v državne kratkoročne bone, državne papirje ali v one papirje, za katerih glavnico ali dividendo jamči država, v popolnoma varne tromesečne menice, v tromesečne va-rante, v lombard na zlato, srebro, tuje valute, državne ali od države zajamčene papirje ter v devize. Od skupnega zneska tega denarja mora biti najmanj 10% v gotovini v zavodovih blagajnah ali po tekočem računu pri Nar. banki ali Poštni hranilnici ali Državni hipotekarni banki pod pogojem, da se morejo te vloge takoj odpovedati.
Čl. 22. — Denarni zavod ne sme kreditirati z denarjem, ki ga je dobil iz novih dolgov eno ali več oseb z višjim zneskom, kakor pa znaša desetina njegovih lastnih sredstev niti ne sme dajati posojil članom svojega upravnega in nadzornega odbora niti svojemu osebju niti ne sme za lasten račun kupovati papirje, o katerih je bilo govora v prejšnjem členu, v večjem znesku kakor pa znaša tretjina njegovih lastnih sredstev, niti ne sme dajati hipotekarnih posojil niti kupovati nepremičnin ali blaga za lasten račun, niti se soudeleževati z nakupom delnic ali v skupne s vrh e pri industrijskih in trgovskih podjetjih.
Čl. 23, ki govori o možnosti, da imenuje trgovinski minister komisarja, je ostal ne-izpremenjen. Enako je ostal v bistvu neiz-premenjen tudi čl. 24.
Čl. 25. — Za časa trajanja odloga plačil, se ne morejo proti zavodu podvzeti nobeni koraki za zavarovanje ali izvršbo, niti ne dovoliti nad1 premoženjem zavoda stečaj. Za plačilo starih upniških terjatev ali njihovih delov, zapadlih po razporedu (čl. 17. in 20.), ko tudi za plačilo novih upniških terjatev se more zavod tožiti in zahtevati
vsakovrstnih sleparij. Pri prodaji sukna, n. pr. so oškodovali kupce na ta način, da so sukno zmočili ter mokro, kolikor je bilo mogoče, raztegnili. Seveda se je sukno pozneje skrčilo, zlasti potem, ko je bila obleka že narejena. Zato je Ferdinand strogo prepovedal vse podobne nepoštenosti.
»Ruda, kupčija tebe rede«
Trgovsko življenje pred francosko okupacijo naših dežel je bilo na Kranjskem zelo živahno. Skoraj vsak kraj se je bavil s trgovsko stroko. Ljubljanska trgovina je daleč nadkriljevala ono v sosednji Štajerski in Koroški. K dobro razviti trgovini je mnogo pripomogla zelo razvita domača obrt: domača preja, platno in čipke, kar se je večinoma prodajalo v Italiji, pa tudi sukno, slamnikarslvo, usnjarstvo, lončarski in lesni izdelki itd. V oni dobi se je iztržilo za te vrste blaga do pol milijona goldinarjev. Tako je lahko zapel naš prvi pesnik Valentin Vodnik »zadovoljnemu Kranjcu« slavospev: »Ruda, kupčija tebe rede.«
Posledice celinske zapore
Naše slovenske dežele, takratna francoska Ilirija, so posredovale med zahodom in vzhodom, med Francijo in Orientom. Leta 1806. je Napoleon odredil celinsko zaporo in hotel s tem udariti Angleže, ki so obvladali z Gibraltarjem in Malto ves promet na Sredozemskem moiju. Kar se je našlo na evropski celini angleškega blaga, so ga oblasti zaplenile in uničile. Tako so v Ljubljani 11. decembra 1810 javno sežgali na Mestnem trgu velike
zavarovanje nad zavodovim premoženjem ter izvesti tudi izvršba.
Členi 26., 27. in 28. so ostali neizpreme-njeni, čl. 29. pa se glasi: Upravni odbor denarnega zavoda, kateremu je dovoljen odlog plačil, mora predložiti vsaki glavni redni letni skupščini vsoto rednih osebnih in materialnih izdatkov za bodoče leto v odobritev.
Čl. 30. — Trgovinski minister more predpisati podirobne določbe o dolžnostih komisarja, ki je bil imenovan za nadzorstvo zavoda, kateremu je bil dovoljen odlog plačil. Za komisarja more biti imenovan tudi sodnik, toda le po predhodnem pristanku pravosodnega ministra. (Dalje prihodnjič.)
Od kreditiranih plačil se ne plača davek na skupni promet in ne luksuzni davek
Važna razsodba upravnega sodišča v Celju
Davčna uprava tolmači zakon o neposrednih davkih tako, da je treba koncem leta plačati davek na poslovni promet in luksuzni davek od vsega blaga, ki ga je dal trgovec v teku koledarskega leta v promet. Po mnenju davčne uprave je čisto vseeno, če je dobil trgovec to blago plačano ali ne, ker da zadostuje, da ga je dal v promet. Trgovec bi tako prišel v položaj, da bi moral plačati davek tudi od blaga, ki mu je propadlo, ker mu ga odjemalec ni plačal, poleg izgube bi imel torej še izgubo v višini plačanega davka.
Finančna uprava je v tem smislu izdala tudi plačilni nalog neki tvrdki, ki pa se je proti temu pritožila na upravno sodišče v Celju, ki je postopanje davčne uprave razveljavilo kot protizakonito. V svojem odloku pravi upravno sodišče med drugim, da se plačuje davek na podlagi prejetega denarja v gotovini ali menicah. Zato tudi ni mogoče zahtevati od trgovca, da plača davek, če ni prejel denarja. Trgovec je pač dolžan prijavljati kreditirane in še neplačane obveze, to pa le zato, da more davčna uprava konstatirati, če se v redu plačuje davek na skupni promet in luksuzni davek.
Država ni zaradi takšnega tolmačenja nikakor na zgubi, ker prejme, davek, ko plača stranka trgovcu blago, če pa trgovec ne dobi blaga plačanega, potem tudi ni nobene davčne dolžnosti. Zato se ne more predpisati skupni in luksuzni davek za kreditirane-terjatve, ki so ostale koncem leta 1933. neporavnane.
Občni zbori
X. redni občni zbor Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani bo v
soboto, dne 15. decembra v posvetovalnici Sindikata lokalnih železnic v Ljubljani, Gradišče 7. Med drugim je na dnevnem redu tudi predlog o izpremembi pravil, da s-© zniža število članov upravnega sveta in nadzorstva.
količine angleškega blaga. Drugič se je to zgodilo v naš "m mestu 11. oktobra 1812. Zanimivo je, da se spominjajo tudi sramotilne »Napoleonove litanije« tega dogodw ka: »Ki si veliko blaga od unanjih dežel očitno sežgati pustil, Nape1 on Bonaparto!« Vendar pa odredba o celinski zapori ni bila dosledna, ker je Napoleon dajal za nakup, prevoz in prodajo blaga tujega izvora izjemna dovoljenja; zato jo je celo maršal Marnmnt, ilirski guverner, obsojal. Sprva je prinesla celinska zapora ilirskim provincam veliko blagostanje. Ves trg ski promet od zahoda proti vzhodu je šel skozi naše dežele. Ustvarile so se dob"© prometne ceste na zahod proti Italiji Franciji, pa tudi proti jugu skozi Dolenjsko na Karlovec in naprej v Bosno. Za napravo in popravo trgovskih cest je bila odrejena tlaka. V Ljubljani so nastala velikanska skladišča za blago ter prenočišča in živinski hlevi. Velike ugodnosti so bile za prevoz blaga, carino in celo za poštnino. Generalni intendant Ilirije v Ljubljani jo imel direktne zveze s trgovskimi zastopniki Orienta. Mnogo trgovskih zastopnikov na Dunaju je preneslo svoje sedeže v Ljubljano. Od vzhoda so se uvažale v Ljubljano velikanske množine volne in bombaža, ker je zaradi celinske zapore izostal uvoz iz Angleške. Nasprotno pa so izvažali skozi naše mesto platno, papir, eteklo, železo in les v Orient.
(Dalje prihodnjič.)
Čuvajmo Jugoslavijo!
Ucedfra & zaščiti donamik zavodov U* njikovik upnikov
II.
Jz Ivgovinskega
vegistva =====
Vpisali sta se naslednji tvrdki:
Rudolf Stroj, trgovina z lesom v Boh. Bistrici.
M. Sever in drug, mehanična tkalnica, Domžale. Obratni predmet: Izvrševanje tkalskega obrla izdelovanja raznega tekstilnega blaga. — Javna trgovska družba. Družabnika: Marjan Sever, cand. ing. v Ljubljani in Zagorc Roza, soproga trg. poslovodje v Ljubljani. Prokurist: Alojzij Hafner, trg. v Ljubljani. Družbo zastopata ali oba družabnika skupno ali pa en družabnik skupno s prokuristom.
Vpisale so sc te izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Ivan Buzzolini, Ljubljana. Izbriše se družabnica Fani Buzzolini.
I.	Marehiotti, Ljubljana. Zaradi smrti lastnika Ivana Marcliiottija se vpiše kot zastopnica tvrdke oporočna dedinja Hela Lapajne, soproga profesorja v Ljubljani.
Parna žaga, Ljubljana, Glavni kolodvor, družba z o. z. — Po sklepu družabnikov se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator Ivan Šiška, hišni posestnik in tvorničar v Ljubljani.
Pražarna in kemična tovarna, d. d. v Celju. Izbrišejo se člani upravnega sveta dr. Fran Novak, Josip Strauss in Leo Wretschner, vpišejo pa člani upravnega sveta Ivan Nagy, trgovec v Ljubljani, Gustav Eger, veleindustrialfcc v Ljubljani in dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani.
Izbrisale so se nastopne tvrdke;
Hotelska komanditna družba Kramberger in drug, Celje; obratni predmet: obrat hotelov, restavracij in kavarn itd. ter zlasti obrat hotela pri belem volu v Celju. Izbris se jo izvršil po predlogu.
Gaspar Treo, trgovska agentura, Celje — na predlog zaradi opustitve.
Brata Gračner, trgovina z mešanim blagom, Celje, javna trgovska družba. Družabnika: Ervin in Franc Gračner.
Martin Ogorevc, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Konjicah.
Prva spodnještajerska stavbena družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji — zaradi končane likvidacije.
Mas Wol(ram, trgovina z drogami in kemikalijami, Maribor — zaradi opusta trgovine.
Ivan Šibila, trgovina z lesom, Šmartno pri Slovenjgradcu — zaradi opustitve trgovine.
Jose! Teppei, trgovina z mešanim blagom, Gemischtwarenhandel und Holzlian-del, Vitanje.
Davorin Podlesnik naslednik Franjo Černe, trgovina z mešanim blagom, Zidani most, imetnik Čeme Franjo, trgovec v Radečah pri Zidanem mostu — na predlog zaradi opustitve.
Vincenc Vabiž star., trgovina s poljskimi pridelki, vinom, jabolčnikom na debe-
lo,	Žalec — na predlog zaradi opustitve obrata.
+ an M) mm A ■ piu/eh zapeci VQ
dk K jtt. mMk vaoilia/ladhor'
mtt'
v /H
p^t/frcaševaHf-e pvo našem v tujini
<$& fo
KcnTkuvzi in
p-eisilnc poravnave
Odpravljen je konkurz trgovca Urbana , Hrovata v Novem mestu v smislu § 151. k. z.
Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena med trgovcem Viktorjem Zadravcem v Grlavi in njegovimi upniki.
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu- in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance,-razpoložljivo količino blaga, ceno, kalluili-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in lesni izdelki:
1132 — Rotterdam — hrastovina in parjena bukovina;
1133 — Dunaj — sirovi frizi;
1134 — Carigrad — lesna volna za pakiranje jajc, parketi, furnirji;
1135 — Carigrad — hrastove doge za sode;
1136 — Dunaj — bukove okrogle palice.
Deželni pridelki in zdravilne zeli: '
1137 — Marseille — živila in konzerve;
1138 — Pariz — živila;
1139 — Montpellier — Živila vsake vrste;
1140 — Tel-A vi v — živila in konzerve vseh vrst;
1141 — Oran — konzerve iz gob;
1142 — Rouen — vsakovrstna živila in slaščice;
1143 — Alexand.rie — zdravilne rastline;
1144 — Hamburg — gorčična semena;
1145 — Le Vesinet — sirova konoplja; j
1146 — Krefeld — stročnice in suha po- j. vrtnina;
1147 — Carigrad — razni deželni pridelki;
1148 — Geneve — vse vrste živil.
Proizvodi sadjarstva in vinarstva:
1149 — Aleksamdrie — požeške suhe češplje;
1150 — Hamburg — torclii, mandeljni in drugo suho sadje;
1151 — Le Caire — suho sadje;
1152 — Krefeld — orehi in vinski destilat;
1153 — Marseille — fina vina.
Živinoreja, perutnina in ribe;
1154 —Rouen — sirovo maslo in jajca;
1155 — Tunis — sardine in druge ribne konzerve;
1156 — Berlin — goveji in ovčji loj;
1157 — Marseille — nasoljeno meso in riba, sirovo maslo vseh vrst, konzerve ži-žil;
1158 — Brooklyn — boljše vrste sirovih svinjskih kož irf druge fine kože;
11C9 — Pariz — sirove kože, zlasti telečje;
1160 — Wangen a/A — konjska žima;
1161 — Oranienbaum — neka tvrdka išče zastopnika za nakupovanje ščetin in žime;
1162 — Krefeld — jajca in kuhinjska mast.
Rudarstvo:
1163 — Pariz — krom, cink, svinec, antimon, žveplo;
1164 — Carigrad — vse industrijske si-rovine;
1165 — Bukarešta — barit v prahu.
Industrijski izdelki:
1166 — Marseille — razna parfumerija in vsakovrstni manufaklurni proizvodi;
1167 — Gravenhage — vse vrste tekstilnega blaga, konfekcija, modni predmeti ;
1168 — Tel-Aviv — kuhinjska posoda, tekstilno blago, predelana koža, papir;
1169 — Alexandrie — žveplena kislina, apneni cianamid;
1170 — Hamburg — glikoza od koruze;
1171 — Newyork — razni industrijski proizvodi;
1172 — Hamburg — suhi rezanci sladkorne repe;
1173 — Praga — ponuja se zastopnik za farmacevtske proizvode;
1174 — Carigrad — celuloza, ovojni, časopisni in drugi papir, okensko steklo, jeklo, železni sodi, železne plošče, radiatorji, vrvi in drugo vrvarsko blago;
1175 — Tours — razne steklene in tehnične novosti;
1176 — Pariz — predelana koža;
1177 — Krefeld — mast za tehnične namene.
Razno:
1178 — Amsterdam — narodno umetnostni izdelki iz lesa, kovine in kože.
| ž>ol»ave-I»cif mci/e
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 13. decembra za dobavo 750 kg olja, 3000 kg težkega strojnega olja, 3000 kg lahkega strojnega olja, 1800 kg avto-olja, 4500 kg repičnega olja, 130 kg ricinovega olja, 2500 kg vazelina, 1500 kg tovotne masti, 150 kg govejega loja; dne 15. decembra za dobavo 2500 kg lepila za kartonske . škatle, 2500 kg kleja, 250 kg kolofonije, 250 kg šelaka, 2000 kg rdečega voska, 20 ‘ jeklenih škatlic; dne 21. decembra pa za dobavo 7000 kg bakrenih palic.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 12. decembra ponudbe o dobavi kemikalij.
Nabavka bakrenih cevk. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo
57.000 kom. bakrenih cevk z direktno po- ' godbo. Pogoji se lahko vpogledajo, prepi-Sejo v pisarni te direkcije. S 5 Din kolko-vane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomnemu odseku direkcije najkasneje do 10. dcccmbra t. 1.
Dne 12. decembra bo pri Komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija za do-dobavo 4000 m2 aeroplanskega platna in
10.000 m trakov. (Pogoji so na vpogled pri komandi.)
Pri Generalni direkciji drž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitaci-
je. dno 11. decembra za dobavo jeklenih cevi; dne 12. decembra za dobavo 3900 m črnih plinskih cevi, 3050 m železnih cevi ter elektroindustrijskega materiala; dne
13. decembra za dobavo 177.700 kg železa; dne 14. decembra pa za dobavo električnega dvigala. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.)
Direkcija pošte v I jubljani razpisuje na dan 12. decembra ob 11. uri prvo pismeno licitacijo za izdelavo 796 kabanic. Pogoji v pisarni podpisane direkcije.
Komanda podmorniške f lotil jo Tivat sprejema do 10. decembra ponudbe o dobavi raznih naprav.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 12. decembra ponudbe o dobavi 67 kg voščenih sveč, 14 kg slearin-skih sveč in 264 kg kalijevega mila; do
14. decembra pa o dobavi 170 m bombažne jadrenine.
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 12. decembra ponudbe o dobavi 450 m manesmanovih cevi, 300 kg cinkove barve, 30 kg usnja, 85 m plinskih cevi, 50 kg sredstva za mazanje gonilnih jermenov, 100 krtač, 1000 kg katrana, 170 plošč črne pločevine, 15 plošč klobučevine, 200 holen-derjev, 2 svetiljk za lotanje, 1 umivalnika iz fajanse, 45 plošč pocinkane pločevine; do 19. decembra pa o dobavi 200 kg sveč, 200 okenskih stekel, raznega mizarskega
VL
Naš pravi domači izdelek!
orodja, rezervnih delov za telefone, 3500 m bakrene žice, strokovnih knjig in 50 m azbestnih gumijastih cevi.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 13. decembra ponudbe o dobavi 200; kilogramov bencina in 100 kg bele kovine.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 13. decembra ponudbe o dobavi 150 nv ladijskega poda, 600 kg papirja, 200 šar nirjev, raznega orodja, 400 kg kita, 50 krtač za ribanje, 50 kant za vodo, 60 kg motvoza, razne konjske opreme, 500 lopat za premog, 50 lopat za grušč, električnega materiala, 450 štauferjevih mazalic, 100 k p gumijastih plošč, 1700 kg žičnikov, 35 zavitkov podkovnih žebljev, 500 kg gline. 200 kg sadre, 30 kg kleja, 2000 opek, 20< štedilniških plošč in rešetk, 50 rudarskih sekir, 100 rudarskih želez, 100 kg sode. 200 kg karbola, 100 kg solne kisline, 100 steklenic sredstva za čiščenje kovin, 200 kilogramov splint, 300 kg podložnih plošč 670 žamic, 2000 kg olja za osovine, 25 kalijevega lužila, 5 1 ocetne kisline, 2 am-perometrov, 2 parov gumijastih rokavic ter raznih strokovnih knjig; do 20. decembri’ pa o dobavi strokovnih knjig.
Direkcija drž. železnic v Subotici spre jema do 12. decembra ponudbe o dobavi pisarniškega materiala.
Dimnikarska dela se oddajo v zakup potom pismenih ponudb, katere je vložiti dr 13. decembra pri Direkciji drž. rudnika ' Kaknju.
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragu
jevcu bodo naslednje ofertne licitacije:
Dne 13. decembra za dobavo 9500 ksi pločevine, 2200 kg železa; dne 15. deccni bra za dobavo 2000 m2 klobučevine; dnt* 20. decembra za dobavo 10.000 kg bakra, 500 kg silicija, 3500 kg cinka, 1000 kg aluminija, 20.000 kg svinca, 30 kg magnezije. 300 kg svinčenih cevi, 503.500 kg svinca \ palicah, 5080 kg cinka za lotanje, 25.000 kg antimona in 150.000 kg jekla.
Javna borza dela v Splitu sprejema d< 20. decembra ponudbe o dobavi pralnega stroja.
Stanje industrije v Bosni
Sarajevska zbornica je imela dne 4. de cembra plenarno sejo, na kateri je poročal predsednik dr. Jevtanovič o gospodarskem stanju dežele. Industrija je mogla vzdržati višino svoje proizvodnje, njena plodonosnost pa je zaradi rastočih javnih dajatev v stalnem padanju. Na novo sta bili ustanovljeni na področju 7.bomice tvornica za usnje v Užicah in tvornica za nogavice v Sarajevu. Industrija zelo trpi za pomanjkanjem kreditov. Lesna industrija se je nekoliko popravila, zlasti zaradi tržaškega sporazuma. Neobnovitev te ga sporazuma bi mogla zopet povzročiti krizo. Železarna v Varešu je začasno ustavila delo, ker se postavlja nov plavž in ker je primanjkovalo koksa. Železarna v Zenici je rvoj obrat razširila, da ne bo vet treba železnih žic in žebljev uvažati iz tujine. Tekstilna industrija izkazuje splošno zboljšanje, kemična pa je v zastoju.
. PirČCVO sladna kttva
je prvovrsten domač Izdeleb, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in VaSe otroke. Dr. Pirčeva sladna kavia je prav prijetnega okusa in jo piio odrasli kot otroci z užitkom.   - ■ ■■ ■■	1	—
j ŽVeve fen|7<ye
Monumenta artis Slovenicae
Izšel je 2. snopič tega epohalnega dela, ki ga izdaja Akademska založba in ki ga na vzoren način urejuje dr. France Stele. 2. snopič nadaljuje z opisom srednjeveškega slikarstva ter obravnava zlasti slikani kranjski prezbiterij, ki je doživel v sredi in drugi polovici XV. stoletja svoj največji razvoj. Od teli poslikanih prezbiterijev je še mnogo ohranjenih, najlepše pa je ohranjen prezbiterij na Suhi pri Škofji Loki, ki je tudi eden najbolj tipičnih. Na osmih velikih listih najfinejšega papirja so reprodukcije ohranjenih prezbiterijev, ladij, fasad in podrobnosti od teh slik. Vse reprodukcije so tako jasne, da se nazorno vidi ves značaj teh slik. Kakor smo že omenili za prvi zvezek tega največjega dela o naši upodabljajoči umetnosti, je tudi oprema 2. snopiča tako zelo na’ višku, da ga moremo s ponosom pokazati tudi razvajenemu tujemu bibliofilu. Menda je s tem povedano dovolj.
Znova opozarjamo, zlasti premožnejše ljudi na »Monumenta artis Slovenicae«, ki pač ne bi smela manjkati v nobeni hiši, ki se šteje med ugledne slovenske hiše.
Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi
V knjižni založbi tiskarne »Merkur« so začeli izhajati Izbrani spisi dr. Iva Šorlija, pred vojno gotovo enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev. Izbrani spisi bodo izšli v šestih zvezkih in v njih bodo objavljeni predvsem oni Šorlijevi romani, novele in črtice, ki so izšli v raznih listih in zato slovenski javnosti niso danes večinoma več dostopni. Vsem, ki ljubijo slovensko knjigo, bo zato z izdajo Šorlijo-vih Izbranih spisov gotovo zelo ustreženo, zlasti še, ker je tudi oprema spisov odlična. Je pa tudi potrebno, da dobimo Šorli-jeve Izbrane spise, saj zavzema Ivo Šorli v naši novejši literaturi eno najodličnejših mest.
Prvi zvezek je že izšel in ima to vsebino: »Plameni«, »Trije Tolminci«, »Mačeha«, »Gospod Tadej«, »Ivančkov dom« in »Ko cvete morje«. Mojstrski so ti spisi in bralec ne odloži knjige, dokler ne prečita vseh.
Cena Izbranih spisov je nizka in velja vseh 6 knjig mehko vezanih le Din 230'—, v platnu vezanih pa Din 320’—. Vzrok več, da se vsak ljubitelj slovenske knjige naroči na Šorlijeve Izbrane spise.
H. Sienkiewicz: Križarji, I. del. Iz poljščine prevedel dr. Rudolf Mole. Založila Jugoslovanska knjigarna, tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena broš. knjige 55 Din, vez. 70 Din.
Kot 56 zvezek Ljudske knjižnice je izdala Jugoslovanska knjigarna res ljudsko delo velikega poljskega romanopisca Sicn-
kiewicza: Križarje. Za vrednost tega dela govori pač najbolj zgovorno to dejstvo, da se izdaja ta krasni zgodovinski roman v slovenskem prevodu že drugič. In mirno moremo dostaviti, da bo potrebna tudi še tretja in četrta izdaja, tako krasno se bere. Zlasti pa je dobrodošla nova izdaja tega sijajnega Sienkiewiczevega romana za našo doraščajočo mladino, ki ima še vedno mnogo premalo primernega čtiva. »Križarje« pač ni treba niti priporočati, ker se priporočajo v resnici sami. — Omenili bi le še, da je tudi oprema knjige odlična!
si
m
*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Karlovlka c. 2 Volarski pot 1
II!
TVORNIGA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Dczncz
in Too
Delegacija vseh zbornic v državi se je na Oplencu poklonila spominu velikega kra-lja-Zedinitelja. Ljubljansko zbornico je zastopal njen gen. tajnik Mohorič.
Kulturbund v Novem Sadu je imel te dni letno skupščino, ki je dokazala, da se vse nemške kulturne organizacije v Jugoslaviji krepko razvijajo in da raste število podružnic Kulturbunda. Koroški Slovenci pač o enakih pravicah ne smejo niti sanjati.
V Budapcšto je prišel odposlanec pariške policije, da sodeluje pri preiskavi zaradi marsejskega zločina. Madjarske oblasti so izjavile, da mu bodo šle v vsakem pogledu na roko. Dejansko pa so pred njegovim prihodom izpraznili vsa teroristična taborišča, da je našel odposlanec vse prazno.
Državni monopol za zavarovalnice namerava predlagati bolgarski finančni minister.
e*0 v*®
o»*
VA*t0lrf
iSi&gi
Oglasi
v
Trgovskem listu imajo
uspeh!
Zaradi praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v torek, dne 11. decembra
Vanča Mihajlov, znani vodja makedonskih teroristov, je dobil od mehikanske vlade dovoljenje, da se sme naseliti v Mehiki.
Po razpustu VMRO so začela bolgarska sodišča preiskovati razne zločine make-donstvujočih in so bili te dni pred sofijskim sodiščem trije bivši člani VMRO obsojeni na smrt, več pa na dosmrtno ali večletno ječo.
Češkoslovaška vlada ho znatno razširila bratislavsko pristanišče in je v ta namen določila 400 milijonov Kč.
Obe letošnji revoluciji sta veljali Avstrijo okoli 100 milijonov šilingov.
Vodilna tedenska in protihitlerjcvska revija »Westland« v Posarju je prešla v roke hitlerjancev in sedaj ostro piše proti vsem, ki nasprotujejo takojšnji priključitvi Posarja k Nemčiji. Revija je bila v finančnih težavah, kar so hitlerjevci hitro izkoristili in po nevtralnih posrednikih prišli v posest lista.
Krušne karte so v Rusiji odpravljene. Cena kruha se bo zato precej podražila. Vse se bo odslej prodajalo po državnih prodajalnicah. Sovjeti se hvalijo, da so uporabili krušne in druge karte v to, da so zagotovili dvig industrije in socialistično izpremembo kmetijstva. Dostavil bi morali, da je bil to drag eksperiment, ki ga prebivalstvo v drugih državah pač ne bi prenašalo.
. Duhovniška oblačila smejo v bodoče svečeniki v Turčiji nositi le še v cerkvah in samostanih. Tudi nošnja turških hlač je IM) 1. januarju prepovedana.
Močan potres je bil v Hondurasu. 12 krajev je bilo popolnoma uničenih. Podrobne vesti še manjkajo.
Petrolejska ladja »Olitra« se je v Gaskonjskem zalivu potopila. Posadko so rešili.
Petek, dne 7. decembra; 11.00; šolska ura: Kako iščemo rude; pogovor z vrtalnim mojstrom (Josip Žabkar) — 12.15: Dvorak: Slovanski plesi (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Podoknice na ploščah — 13.20: Predavanje Zbornice za TOI — 18.00: Literarna ura: Rudolf Kresal čita iz svojih del — 18.20: Radijski orkester — 18.40: Sokolska misel v teoriji in praksi (M. Tratar) — 19.00: Radio orkester — 19.25: Nacionalna ura — 19.50: Čas, jedilni list, program za soboto — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sobota, dne 8. decembra: 7.30: Operetni venčki na ploščah — 8 00: Telovadba — 8.30: Radijski orkester — 9.30: Poročila — 9.40: Versko predavanje — 10.00: Prenos iz stolnice — 11.00: Radijski orkester — 16.00: Freed Hernfeld: »Zvezde kličejo« — zvočna igra — 20.00: Nacionalna ura — 20.25: Čas, jedilni list, program za nedeljo — 20.30: Radijski orkester — 21.30: Čas, poročila, Radijski orkester — 22.20: Bach: Čredo iz maše v li-molu.
Nedelja, dne 9. decembra: 7.30: Kmetska kultura (šol. svetn. Krošl Josip) —
8.00: Orkester balalajk na ploščah — 8.30: Poročila — 8.40: Mandolinistični kvartet »Erika«, vmes plošče — 9.40: Versko predavanje (prior Valerian Učak) — 10.00: Prenos iz stolnice — 11.00: Žena kot mati in delavka (dr. Kanoni) — 11.20: Radijski orkester (po željah) — 12.00: Čas, radijski orkester — 16.00: Operetna ura. Sodelujejo gdč. Igličeva, Jelačin in radijski orkester — 19.30: Nacionalna ura: Friedjungov proces (dr. Ferdo šišič, univ. prof.) — 20.00: Čas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Koncert Akademskega pevskega kvinteta, vmes tamburaški orkester na ploščah — 21.30: Čas, poročila — 22.00: Odmevi iz Jugoslavije (slov. narodne na ploščah).
Ponedeljek, dne 10. decembra: 12.15: Glasbene slike na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, citraški koncert na ploščah — 18.00: Slike iz narave (Joža Iler-fort) — 18.20: Gregorc: Vesela gmajna (plošče) — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič)
— 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 19.30: Nac. ura: Naša nacionalna prosveta (ministrstvo prosvete) — 19.55: Jedilni list, program za torek — 20.00: Purenos opere »Porin« (Lisinski) iz Zagreba. V odmoru: čas in poročila.
Torek, dno 11. decembra: 11.00: Šolska ura: O mladinski glasbi (prof. E. Adamič)
— 12.00: Ruske pesmi na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, orgelski koncert na ploščah — 18.00: Otroški količek (Mirko Kunčič) — 18.20: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na duševne delavce (M. Šerko) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Slovaške pesmi na ploščah — 19.30: Nac. ura: Ivan Cankar, (prof. Juš Kozak), prenos v Zagreb in Beograd — 20.00: Čas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Arije francoskih oper poje ga. Marta Obervvalder — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Radijski orkester
— 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 6. decembra: Velika noč. Red Četrtek.
Petek, dne 7. decembra: Žalujoči ostali. Izven. Znižano cene od 24 Din navzdol.
Sobota, dne 8. decembra ob 15.: Hlapci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Ob 20.: Waterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Nedelja, dne 9. decembra ob 11. dop.: Snegulčica. Izven. Znižane cene od 14 Din navzdol.
Ob 20.: Bratje Karamazovi. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 6. decembra ob 15.: Ort bajko do bajke, balet. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol.
Ob 20.: Mignon. Red C.
Petek, dne 7. decembra: Ilovanščina. Red A.
Sobota, dne 8. decembra ob 15.: Tičar. Opereta. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol.
Ob 20.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol.
Nedelja, dne 9. decembra ob 15.: Od bajke do bajke. Izven Ob 20.: Izgubljeni valček. Izven.
Verlič Jcsip,
ti >_ -.-viv
la 81ni k tvrdke.
^nf.KvispeF
Ccloniale
Tyrševa c. 31
Ustanovljeno leta 1834 Telefon St. 22-03 Breojavi :
Krisper coloniale
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Veleprazarna kave ~ Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežba!	Ceniki	na	razpolago!
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana.