«Poštnma pavianran« V LJubljani, torek dne 21. septembra 1920 Posamezna štev. 60 Vili Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 „ za zased, ozemlje . 300 „ •sa inozemstvo. 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) - 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 , za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta 8t. 16/1 Telefon §t. 72. Upravništvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št. 38. Iaiit kr. pcit. tek. nli 11142 Francija in Anglija nisia vGčlRe9ent®ja jj* v $a" vezani na londonski pakt? Ljubljana, 19. sept. „Le Temps" donosi na uvodnem mestu pregled vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu na konferenci med Mille-random in Giolittijem v Aix les Bains. V uvodu izjavlja Temps, da Millerandovo stališče v vsem odgovarja stališču, ki ga je zavzela francoska vlada v še obstoječih spornih vprašanjih. Ker je Temps poluradni list francoske vlade, je smatrati nje-govo poročilo o sestanku v Aixu kot stališče francoske vlade o jadranskem vprašanju poroča Temps sledeče: „Kakor LLoyd George, tako je tadi Millerand izjavil svoje stališče, da noče intervenirati glede neposrednjih pogajanj, ki se imajo začeti med italijansko in jugoslovansko vlado. To stališče je popolnoma pravilno! Ka-1 tega načela vsa sporna vprašanja, kor smo že rekli, se jadransko vpra- ki se nanašajo na vzhodno obalo ja-sanje evolucionira samo! Italija je | dranskega morja. Definitivni predlog za uradniške doklade Beograd, 20. sept (Izv.) Na sobotni konjerenci finančnega ministra z ministrom za konstituanto, kateri so prisostvovali uradniki ministrstva za socialno politiko, ki so v stalni zvezi z uradniškimi poverjeniki, je bil izdelan definitiven načrt o povišanju prejemkov državnih nastav-Ijencev. Ministrskemu svetu bo v četrtek predložen alternativen predlog, izdelan po dveh raznih sistemih, vendar z enakim efektom. Celokupni prejemki za državne nastavljence se zvišajo od 10 % (pri samcih v višjih razredih) do 90% (v nižjih razredih z mnogimi otroci). Pri činovnikih z dinarsko plačo se povečajo dnevnice za približno 15%. Drugi predlog je izdelan po sistemu dnevnic. Dosedanje draginjske doklade odpadejo in Beograd, 19. sept. Včeraj ob 8-50 L Berlin, 20 septembra. (Izvirno.) .. . ... .. . | se je regent v spremstvu min. pred-1^orn^fne poljske m ukrajinske čete ZSSi S^SlSS !SSS\ tZ~* I sednikaVesniča ter ministrov Pribi- Malmjejo prod.ranje v Volhiniji. prazrula je albanski teritorij m se Kukovca, Trifkoviča in Ko- Poražene rnske četo se na vse, črti, proglasila kot zasednik naaonalne\ya£^t . J* Sarajevo Qd- m?1 Luekom Žitomerjem, umi-samostojnosti Albanije - a samo-\hcd . se je izvTf, na iz. kajo. sto,na Albanija se ne omenja v lon-\ redno naQnJ Moskva, 20. septembra. Frontno aonskem paktu S tem svojim s/a- Sarajevo 19 Regentovo po- od dno 10. septembra: Pri liscem v albanskem vprašanju je ^ tovanje od Beograda do Sarajeva je pbn™ W z menjajočim se uspe-hjanska vlada pristala na načelo sa-\ biJ J triumfalna vožnia Dvor hom- pn rovnu podira sovražnik moodločbe narodov! S proklamacijo] I dalje. Pri Dubnu smo zaustavili pro- italijanske regence Kvarnera in ««"1 Dretrffanim šoaliriem liudstva V In- dirani'e »rajnika proti severozapa-meravam okupacijo otokov, ki jih\SP^SJSrCTS? I S .du: PH B™lih i» P" Tarnopolu se nusUdAnnunzio priklopili regenci,^ ^aSe^anScije ^ Mujc^ umika.no. Pri Orjehovu se da jth potem skupno z Reko anektira| nrv^+i J. lvrso sn,ltt 1)0U s sovražno konjenico. Varšava, 19. septembra. Frontno poročilo od 19. t m.: Pri nadaljnjem zasledovanju sovražniku smo zasedli Italija, ie ilalijamla vlada zavrglal SJSSJSS. londonski paH in na «e%om JU PovSf™ postavila načelo o pravici samood-\:e Tepeni rarcmvarial 7 linrkhmm izasieaovanju sovrazniKu smo zasedli ločbe narodov, ki morajo o svoji ^ S7dSolici ŽS^ krai'e ob doh^m Zbr»<™< "^dalje dočnosti odločati sami! Italija je to-\tg% ^ prisS^S vSTlŽ Husjatin^mb^vlo, Olejov, Tar- re, priznala pravico na samoodločbo, ^ kjeJr £pThumih manifestacijah ^udem boju smo in zato se morajo rešiti na temelju I in 'doseli Dubno. V Smeri proti Rovnu vS^J^Mn Smo zavrnili boljševiške oddelke na v vlaku vecenal m prenočil. Klevran. - Na ostali fronti se vrše Sarajevo, 19. septembra. Manife-jza nas ugodni boji, ki so krajevnega s taci je ljudstva v Doboju, kjer je {značaja. Sovražnik je koncentriral prenočeval regent v dvornem vlaku, j svoje moči ob Njemenu in Szczari. so trajale pozno v noč. Danes ob de-1 Davi so litvanske čete obstreljevale seti uri se je vlak odpeljal proti Sa-jnaše oddelke pri Karolinu ob Belem rajevu. Na potu se je ustavil še v I morju. se uvedejo dnevnice za samske držav- Magiajn, Zavidoviču in Žepeu, kjer Basel, 20. septembra. (Izv.) Iz ne nastavljence do VI. ČM. razredaleo se vršili prisrčni sprejemi ter je Moskve se poroča: Zaradi proiibolj-pobOK, do IV. po 72 K, do II. po I prispel v Sarajevo ob 17. in 40 min. Ueviškega gibanja, je rvshi sovjetska 100 K na dan. Poleg tega se uvede 1 Prihod v Sarajevo je bil veličasten. I vlada v vs-h večjih mestih proglasi-posebna rodbinska dnevnica, in sicer I Na mestnem £ojodvoru so pozdravili I/a obsedno stanje. V 20 vojaških ok-za ženo in vsakega otroka pol2 /<. I regenta oficijdlnt3>redst=;vniki, nakar rajih so bila sestavljena revolucijska Draginjske doklade uradnika v IX. I s« je vršil ob navdušenem vzklikanju I sodišča, ki sodi jo po prekem sodu. V razredu z ženo in 3 otroci bi torej I tisočeroglavih množic slavnosten vhod j Moskvi so protiboljševiki zažgali znašale 60 + 48 K, t. j. 3240 K nay mesto. Prestolonaslednik je bil glo I mnogo skladišč orožja in mnnicije, mesec. Dodatki, ki jih zahteva tejboko ginjen od dokazov ljubezni in j Kodanj, 19. septembra. Potniki, Ententa ne priznava Beograd, 20. septembra. (Izv.)' V soboto je narodni poslanec dr. Ivan Marija Čok izročil odpravniku francoskega poslaništva v Beogradu izjavo eksekutivo Jadranskega zlx>ra, v kateri se protestira proti d' Annun-zijevi proklamaciji Eegtrenze na 'arneru. Spomenica je naslovljena na ministrskega predsednika Mille-randa. Francoski odpravnik je sprejel dr ja Čoka jako ljubeznivo in mu obljubil, da pošlje spomenico na pristojno mesto. Pri tej priliki je francoski odpravnik izjavil, da francoska angleška iu ivdi iMijanska vlada nc priznajo najnovejšega d' Annunzije-vega čina in tla žele, da pride glede jadranskega vprašanja čimprej do po" gajanj med Italijo in Jugoslavijo ki na j bi bila |X)voljna za obe stranki. Arhiv naše mirovne delegacije ukraden! Beograd, 20. septembra. (Izvir.). ,Politika" javlja, da sta na potu skozi Italijo izginila dva vagona z arhivi naše mirovne delegacije. Tajni akti so k sreči ostali v Parizu. O tej mučni aferi se pripoveduje še sledeče: Koncem meseca julija sta dva vagona z diplomatskimi spisi naše mirovne delegacije dospela v Trst, kjer sta bila zadržana. Spremljevalca so italijanske oblasti zaprle in bi gotovo ostal zaprt še dandanes, da se ni javil naši diplomatski agen-turi v Trstu, na čije intervencijo je bil izpuščen. Med tem ko je bil spremljevalec v zaporu, je izginil en predlog znašajo nad 200 milijonov I vdanosti naroda, brez razlike vere. ki so prispeli iz Petrograda poročajo, r^011' drugi pa tudi še ni prispel y dinarjev. Finančni minister predlaga] Sarajevo, 20 septembra Zvečer I'Ja .i° tam vse mirno. I Beograd. v pokritje uvedbo novih davkov na ob osmi uri se je vršila v dvoru in- Prifetek mirovnih DO- Naše ladle Se VrSCaio! avtomobile, kočije, klavirje ter po«- timna večerja, ob deseti uri pa je u o , ® vracajOI sanje trošarine na sladkor in takse\ priredil narod regentu sijajno ova- sa,an' w ■»•sM« j Bakar, 20. septembra Francoska na protokoliranje firm. I cijo. Veličanstveni sprevod ie krenil septembra. Včeraj s/a j vlada je vrnila pamike Ungaro-Cro- Od finanineea minis~*"u----' - - - — J- '" )d finančnega ministra odobreno! pre(i dvor kjer so Sokoli in Sokolicer>n...aJ___—. ^ -- I 4« . __11 .. ___* Naši orožniki ostanejo na Koroškem. katerega je regent prisrčno odgovoril Ovacija je trajala do 11. Do polnoči Odkritja O propagan-so igrale godbe in narod je pred di HabSbUrgOVCCV. [dvorom plesal kolo. | Praga, 20 ^^ (Izvimo) Finančni odbor. urejuje. Celovec, 20. sept. (Izv.) Naše orožništvo ostane na Koroškem, samo bosta prideljena poveljstvoma v Borovljah in Velikovcu po en angleški in francoski oficir, enako bosta pa tudi v Celovcu prideljena avstrijskemu orožništvu po en angleški in francoski častnik. Celovec, 20. septembra (Izvirno). Nemci bi na vsak način hoteli preložiti plebiscit vsaj do novembra. Na vse načine intrigirajo in skušajo vplivati na plebiscitno komisijo, da vzame odločitev v pretres. Celovec, 20. septembra. (Izvirno). Medzavezniška plebiscitna komisija je deloma spremenila način glasovanja. Po tej spremembi dobi glasovalec [Mi glasovalni komisiji ovoj in obe glasovnici (belo za Jugoslavijo in zeleno za Avstrijo). V posebni sobi, kjer je sam in neopazovan, glasovalec pretrga ono glasovnico, ki mu ni po volji, v ovoj pa stavi celo in strgano glasovnico in potem zaprt ovoj izroči komisiji. Tako je tajnost popolnoma zajamčena. V večjih občinah bo za vsakih 600 glasovalcev odrejen poseben glasovalni prostor. Dalje je plebiscitna komisija sklenila, navzlic ugovorom z avstrijske strani, da glasujejo uradniki in orožniki v onem kraju, kjer bodo ta dan opravljali službo, brez ozira na to, ako imajo glasovalno pravico v kaki drugi občini. službo. Med 20. in 21. uro je srečal . Beograd, 20. sept. (Izv.) Minister Prošli teden so bili izročeni zunanje- J Trumbič organizira v zunanjem mi-BentrraH 90 «lmu.1??inistr? dr Bf^ešu dokazi' da nistrstvu posebno odelenje za jadran- 23KSl2- a ? Brand^ .veUke|sko vpraSTv tem ko je vozil skozi postajo toah ubdl^rZTnato I f.ran,lfUSa "f našim. Karla v Avstriji in na Češkoslovaš- Jlf^ Pe^radu v dve ^^ lo" IS«? SI L—5 - c^U Ta teden so bili v Na Koroškem so pričeli ubijati naše ljudi Velikovec, 20. septembra. Včeraj dne 19. t. m. je bil v Malem Št Vidu zaboden Slovenec Jurij Turko, ki je opravljal kot domačin vamoefeo dtifad^ik^c £^ ^ ^p^r^b"^: vozilskozi^ tolSTtS^SmSS1franilm^ ?f Du,n.aju nasim- d^H Karla v Avstriji in na ^oslovai^P^ ^radl oran umi. l unco mu je nato dqal, ljanom se 15 milijonov iz čekovne- kem Ta teden so bili v Pravi odnos- komotivi, ki sta pi------ g? je^IT zaSS^t^F3 '"J2 T^2 h^ičnega^ . M ^ ga je neznanec zaoodeL i urico je v prometa, Budimpešta pa 28 milijo- rili z orofom Karolvifm in 7 »rad ra ,n močno poškodovani. Na eks- prvem henutku misli, da je bil to nov. Zadevo bo^la^aracijla Si^^om P«80«0 vlaku sta dva potnika, en samo udarec m je stekel za neznan- komisija Delo finančnega cSbori je bodTftStoli na S ^^ Francoz in en Armenec, Wtv^ tri^ cem, h je zbezal Koma, pa je na, v glavnem končano. Prihodnja seja ^U Sata. cŽivSifeST Me 50 Promet je bil dalj SeSSjrfi^ r ^ S ff—ot sigi Ekspres iL^1 y nS je na tla,S^išS Beograd, 20. septembra. (Izvir.). državnega upravnika vedlo ^^ z 14™ ^^ ženski iz Reške vasi, ki sta ga spra- Flna&i° ministrstvo je dalo delega-1monarhistično propagando v koristi Rim, 20. Septembra. „Messagge-vili v bližnjo hišo, odkoder so ga PJ™11 nal<^» ^ ustayijo nadaljno j bivšemu cesarju Karlu. j ro" javlja, da je delavska zveza dala o polnoči pripeljali'z avtomobilom v I tiskanJe objavljenega proračuna, ker Osjek, 20. septembra (Izvirno), {delavcem nalog, naj zapuste zasede-Velikovec, kjer mu je dr. Slamnik 1)0 revidiran- Slovenski demokratski {Iz Pečuha je prispela sankaj vest, I ne tovarne in prično z rednim delom, nudil prvo pomoč. Neznani zločinec P?8!3"0* 80 obveščeni, da je bil raz- da v bivši škofijski palači grofa Zi- j Washington, 20. septembra. V aleje kakih 33 let star, precej velik mg.13;*91. Pravilnik o pobiranju novih onyja v Pečuhu uradu je neki Horihy-{ri atentata na narodno banko areti-je imel^ majhne brke Zdravniku iz-| T083"" ^ so ^ podvz^ akcijo, jev oficir, ki je sicer v civiiu, in pri jrani Fisher je izjavil, da je prihod- vid o Turkovi poškodbi je nastopen:!^ ^ po^opanje ustavi, dokler ne na levi strani med drugim in tretjim 1,0(10 izdani nwi predpisi, rebrom, dva prsta od prsnice rana I _ _ dva centimetra dolga in en centi-j®*®"™* ® mail envenft« meter široka. Iz odprtine gre žvižga- Pariz, 20. septembra. V „Petit je zrak m prsna votlina je napolnje-j Parisien" priobčuje češki zunanji na z zrakom. Bolnik je bruhal kri, minister dr. Bemeš članek, v katerem ter je dokaz, da so pljuča načeta, izjavlja, da pomenjajo pogajanja v Rana je povzročena z ostrim orož- j Beogradu in Bukarešti za njega pod-jem in je smrhMKievarna. j lago za gospodarsko in politično ob- Velifcnv„ w v M««,« I?ov® Srednie Evrope. Vsa pogajanja Velikovec, 20. sept. (Izv.) Nemci dogovori se v duhu politike velike so sklicali za včeraj shod ki jim pa j entente, ki je od premirja leta 1918 ni bil dovoljen z ozirom na to, da so j naprej stremila za tem, nadomestiti zadnjič napovedani in dovoljeni shod I organizacijo, ki jo je prej tvorila v zadnjem trenutku odpovedali. Tudi j avstro-ogrska monarhija, z novim po- Slovenri so sklicali svoj shod, ki gal^6"™ sistemom, ki v nasledstvenih je pa okr. glavarstvo tudi prepove- ^^zaiamči konsti prej&jega \ , . s , V I režima brez napak Končno poudarja ]C ^^ ^^ Hdr- Beneš, da bo mala entente vodila sil naneslo zadnjac napovedanega I orijataljske politike proti Avstriji *» nemškega sho& Mir se gg kalil I Odrski. katerem se vsi Madžari, ki prihajajo nja bomba določena za predsednika v naso državo, takoj zgiase in dobe |Wilsona. Amerikanske oblasti so za-tudi potrebne legjtimaaje. PoUcijajčele strogo preganjati komuniste, je odredila preiskavo. I _ . . . _____ , j Koprivnica, 20. septembra. (Iz- Polozaj na Hrvatskem« I Vinio.) Včeraj je tukajšnje občinsko Zagreb, 20. septembra. (Izvirno). ^P?^0 k°privniškc Današnje službene novine objavHa- 7iU^,ie- - defmitivne odpovedi jo banovo naredbo, da je ulrinjen d<^danJe^ ^Z***™ lzVTSll° preki sod v Hrvatski m Slavoniji raz- ^pmka Mestni za- ven v Varaždmski, bjelovanko^križe-^ ^^ ri ir. J. J.-- c« -TT Bauerja na dnevni red m je odklonil n^lfS^JS1- Sf^Mi Podlog reformistov, da naj se I objavi,ajodal^ banovo L«^ ^ Izvoljen ^ m ^S^JL d,aVl,ff ""SH- *upnik& znajd pristeš dr. ^orovab^a prava. S tem so poh- Llljo Kežman K je SV0ječa3D0 ^ tiaia zborovanja na Hrvatskem zo- Lj v Radičevi misiji v Trst, kjer je pet dovoljena Z ozirom na razbur-k-onferiral z talijanskim majorjem jaije v'z^rebsfc^varazdinski in bje- Fmzijem, šefom italijanske propa jovarsko-knzevaOa zupaniji se mora- |gande v inozemstvu. Dr. Kežman JO tamkaj shodi pnjaviti političnim nima izpita in tudi vi kompetiral za oblastem, kakor je bilo to dosedaj y to mesto, obljubil pa je baje, 4» bo ss$jaw za m Hrvatei^ 1 .hoetedshnatehaBjsato. Shupšlina C. I. dražbe. 1Ljubljana, 20. septembra. AyV» gre v Primorju slabo, je naša bela Ljubljana vznemirjena in po veeh gostilnah slišiš neskončne debate o Italijanih in antanti; če pride kaka slaba vest iz Koroške, smo polni pesi mizma in zabavljamo pri vinu, da bomo vse zavozili — če pa je skupščina Ciril-Metodove družbe, kjer bi se lahko o vsem tem pogovorili — takrat bele Ljubljane ni na spregled, deba tira in zabavlja naprej po svojih bez-nieah. Zato je bila nedeljska skupščina razmeroma slabo obiskana. Zastopniki z dežele niso mogli priti v večjem številu, ker so dandanes potni stroški veliki, zato bi bilo pričakovati, da bo Ljubljana pokazala, da se še zaveda... Toda Ljubljana ima danes druge skrbi. Veselilo nas je, da smo videli na skupščini še mnogo onih starih marljivih delavcev, ki že od začetka posvečujejo svoje delo naši šolski družbi. Prišle so še mnogo one stare gospe, ki smo jih videli na drugih skupščinah, tudi gospa Dimnikova iz Trbovejj. .Naš starešina Luka Sve-tec je poslal pozdrav. Zvedeli smo tudi, da se je iz odbora poslovil gospod župnik Vrhovnik. Poleg stare garde je posetilo skupščino le malo gostov, tako da je bila komaj tretjina dvorane zasedene. Pri tem smo se nehote spomnili, kako sijajno je bilo zborovanje „Schul-vereina" na Dunaju. Sicer pa je skupščina odgovarjala splošni brez brižnosti za »Družbo". Za naše narodne nasprotnike je bil to vesel prizor- Pa mi nismo pesimisti. Skupščina je bila vkljub temu živahna. Predsednik Senekovič je podal poročilo, ki je pokazalo, kako težak boj bije danes slovenska šola v zasedenem ozemlju. Iz tajnikovega poročila smo posneli, da mnogo podružnic spi. Marsikdo si misli, da »Družbe" ni več treba, drugi mislijo, da je njeno delo prevzela »Jugoslovanska Matica". Dr. Triller, ki je pozdravil skupščino v imenu mestne občine, je primerno povedal, da bi morali ..Družbo" danes ustanoviti, če bi je ne imeli. Tudi je izrazil željo, da bi i>a prihodnji skupščini bili zbrani vsi okoli „Družbe". Blagajnikovo poročilo je bilo kratko in stvarno. Dohodki »Družbe" so padli. Dr. Rybar je na to povedal nekaj lepih misli o bivših in sedanjih časih. Boj za slovensko šolo v Trstu je težak. Toda cm veruje v narod, ki se zaveda svojih dolžnosti. Blagajniku in odboru se je dal absolutorij, odstopivši štirje odborniki so bili na novo izvoljeni, namesto župnika Vrhovnika je bila izvoljena v odbor stara marljiva delavka gospa Podkrajškova. Pri slučajnostih se je izpremenila ona točka pravil. Članarina se je zvišala na 12 K letno, torej 1 K na mesec. Ali bi ne mcgel te krone dati vsak Slovenec? Odhajali smo .s skupščino z dojmom, da vodstvo sicer vestno vrši »voje dolžnosti, da pa bi se dalo morebiti vendar le kako vzbuditi več zanimanja za „l>ružbo'"'. Tudi mi zaključujemo svoje poročilo z besedami predsednika: podružnice, predramite se, vsak naj stori svojo dolžnost Ker ni bilo Ljubl jane na skupščino, smo mislili, da bo prišla vsaj popoldne na veselico, pa je tudi tam ni bilo. Gospe so pripravile paviljone, kakor po navadi, godba je igrala ! »Ljubljanski Zvon" je pel — gostov pa je bilo malo. Šele zvečer so se oglasili, mimogrede, ko so se vračali jod drugod. Postalo je zabavno inpri-Ijetno. Mi smo si mislili, da bi bil boljši praški sistem, da se na tak dan pobira na križpotjih, po ulicah. To nese več in da manj tjpla. Sicer pa upamo, da je bil uspeh ipak zadovoljiv. Neposredna pogajanje med Italijo ifl Jagoslagijo. Ljubljana, 20. septembra. T aoboto zvečer se je "sestala v Rimu parlamentarna komisija za zunanje zadeve. Conten Sforza je poročal o sestanku v Luzernu in v Aix les Bainsu in o neposrednih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. Vlada je hotela, predno se loti teh pogajanj, slišati mnenje parlamentarne komisije, da odloži del odgovornosti na njo; toda mišljenja parlamentarne;! zadnje delavsko gibanje v Italiji. Giolitti je izjavil, da no more ugoditi zahtevi, dokler vlada ne prouči vseh današnjih dogodkov in dokler ne predloži vrhovni delavski svet sv ojega poročila. Parlament se sestane k svojemu rednemu zasedanju šele 10. novembra kakor je bilo prvotno določena + Zliližanje med Rusijo in Ru-munijo. Predsednik rumunske vlade, general Avareseo, je poslal komisarju za zunanje zadeve sovjetske vlade Čičerin sledečo izjavo: Vlada kral jevine Rumunijo izraža svojo odkritosrčno željo, da so kar najprej vzpostavijo dobri in iskreni odnošaji med Rumunijo in Rusijo na najsolidnej-ših političnih in gospodarskih temeljih. Jaz sem pripravljen, .sporočiti vaši vladi svoja mišljenja v tem vprašanju, in prepričan sem, da bomo mogli doseči v najkrajšem času »polno zbližanje obeh držav v na-— Ta brzo- njo; u>ua i^tj«,,* skupnem interesu, komisije so v tem vprašanju deljena jayka rumun,kc v]ade j m si popolnoma nasprotujejo. Po-edini člani te komisije so celo izjavili, da je parlamentarna komisija v vprašanju pogajanj med Italijo in Jugoslavijo nekcanpetentna. Giolittijev organ „Tribuna" piše o teh pogajanjih: Nikakih novih akle" pav ni bilo na seji parlamentarne komisije o neposrednih pogajanjih med Rimom in Beogradom glede rešitve jadranskega problema. Mnogi jugoslovanski listi so v zadnjih dnevih javljali, da bo conte Sforza povabil Trupibiča in PašiCa, da nadaljujejo pogajanja, ki so bila začeta.in prekinjena v Pallanzi, kakor hitro se sestane senat na svoje septembersko zasedanje in ko se zbero v Rimu vsi ministri, ki imajo o tem odločati. Pooblaščeni smo izjaviti, da te vesti niso točne, vsaj t* ti verziji ne, in da v poslednjih dnevih iK bil poslaa iz Rima v Beograd noben poziv glede obnovitve direktnih pogajanj med Italijo in -Jugoslavijo. »Agence Havas" javlja, da je jugoslovanska javnost sprejela prokla-macijo reške države popolnoma mirno in hladno, ker smatra, da d'An-nunzijeva proklaniacija ne znači prav ničesar. Jadransko vprašanje je tudi po ti pioklamaciji ostalo isto in njega rešitev jo mogoča le potom direktnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. je najzgovornejši dokaz, da je Rumunija defini-tivno odklonila vsak poizkus entente, ki je hotela izkoristiti Rumunijo proti Rusiji. To dokazuje tudi odgovor generala Avareseo j a na neko interpolacijo v parlamentu, zakaj Rumunija ne vodi mirovnih pregovorov z Rusijo. Na to interpelacijo je namreč Avareseo odgovoril, da se Rumu- nija ni nikdar pogajala z "Rusijo, ker sploh ni bila nikdar v vojnem stanju z njo! + Trocki in Pilsudski. V odgovor Pilsud^kemu, ki je izjavil, da Poljska ne refk-ktira ua mirovna ; ognjpnj i z Rusijo, je Trocki odgovoril: Pilsud-ski jo javno izjavil, da poljska vlada noče slišati ničesar o mirovnih pogajanjih z Rusijo, rekel je, da ima poljska vlada pred očmi samo e:« cilj iti to popoln zlorti vojaške r-ilo sovjetske vlade. Mi Rusi iskreno želimo, da se konča vojna, mi želimo miru in smo storili vse, da ga dosežemo, ali ako Pol jaki tega nočejo, mi Rusi to storimo sami, mi bomo vzpostavili mir in ako Pilsudskemu prva lekcija ni bila dosti, damo mu drugo! + Poziv ruskim oficirjem. Sovjetska vlada jc izdala proglas vsem ruskim oficir jem, da se vrnejo v svojo domovino in stopijo v vrste ruske vojske, ki jo čakajo v bodočnosti velike naloge. Istotako je izdala poziv oficirjem Wranglove armade, v katerem pravi, da naj prenehajo z bratomorno borbo, da naj se ne bore zaslepljeni proti svoji domovini v korist. francoskega in angleškega kapitalizma in imperializma. Proglas so podpisali Kalinin, Len j in, Trocki in Brusilov, kot predsednik glavnega ge-neralštabnega sveta. Politične beležk O Trumbičevem ekspozeju v narodnem predstavništvu priobčujo zagrebška „Ri ječ" uvodnik, ki se konča z besedami: „To pomeni, da ne smemo nikakor dovoliti, da bi se nam Italijani vgnezdili na Učki, odkoder bi ogrožali naš Kvarner, niti v Zadru, na Visu ali Skadru, odkoder bi nas neprestano mogli motiti v naši hiši in nas ovirati v prostem razvoju na našem morju. To je program vzhodne Istre, cele nedotaknjene Dalmacije in Reke, program Wilscmove črte v Sloveniji, program, ki sicer ne odgovarja našim pravicam, ali program, ki po-cazujc, da mi ne bomo odnehali več iakor moramo odnehati brez škode za naše najvitalnejše interese. V tem o ziru smo z ekspozejem dr. Trumbiča lahko zadovoljni." + Italijanski parlament. Vodstvo tluba socijaKstov je zahtevalo v italijanskem parlamentu od predsednika vlade Giolittia, da takoj skliče k izrednemu zasedanju parlament, da zavzame svoje stališče z ozirom na * Sestanek napredne inteligence, ki se je vršil v nedeljo v dvorani mestnega magistrata je odlično uspel. Zanimiva razprava o stvarnem vprašanju je trajala ves dan. Obširnejše poročilo smo morali odložiti za jutri. * 2o. september. Danes je bila obletnica takozvanih septemberskih dogodkov. Ako zdaj pogledamo nazaj, vidimo te dogodke v ozki zvezi z vsem, kar je pripravljalo našo narodno svobodo. Kakor je znano, so klerikalci tudi te cjagodke politično zlorabili in celo spomenika nismo smeli dati padlima na grob. Spomenika še zdaj ni na grobu. Zakaj ne? * Ministri na potu in dopnstu. Predsednika vlade dr.Vesniča, ki se nahaja v spremstvu regenta v Sarajevu, zastopa minister za vere Pavle Marinkovič; vojnega ministra Jova-noviča zastopa admiral Priča; ministra za poljedelstvo Velizarja Jan-koviča, ki je odpotoval na briseljsko konferenco, zastopa minister za rudarstvo dr. Kovačevič, a ministra za trgovino dr. Nmčiča pa minister za konstituanto dr. Markovič. Ministra za agrarno reformo dr. Krizmana, ki je bolan in je odpotoval na dva-tedenski dopust v Crkvenico, zastopa minister za socialno politiko dr. Ku-kovec. * Kaznovani poslanci. Predsednik parlamenta Vukčevič je na poročilo tajništva odredil, da se 122 posl., ki 17. t. m. rJso prisostvovali seji, odtegne 11 dnevnic do prihodnje seje, ki bo dne 28. t. m. Zaradi tega bo blagajna odtegnila poslancem znesek 107.230 dinarjev. • * Imenovanje. V oddelku za mednarodne ugovore v ministrstvu za zunanja dela je imenovan za tajnika znani srbski romanopisec Pera S. Taletov, dosedaj pomočnik šefa beograjskega presbiroja. * Prememba v politični slnžbi. Re ferent za trgovsko-obrtne zadeve pri Ljubljana, 20. septembra, mariborskem magistratu dr. Makar je poverjen s službo pri samostojni politični ekspozituri v Zgornji Radgoni. * Odvetniki na orožnih vajah. Štirinajst ljubljanskih odvetnikov je poklicanih na dvamesečno orožno vajo, da bodo reševali pri vojaškem sodišču v Ljubljani zaostale akte. Danes že nastopijo vojno dolžnost * Velikodnšen češki dar naši CM. ružbi. Naš urednik je prejel sledeče dpismo: Konsulat. československe repu bliky v Lublani, dne 20. sept 1920. „Velecenjeni gospod redaktor! Bral sem v nedeljski številki Vašega cenjenega časopisa poročilo o letošnji bi-lanciji Cirilo-Metodove družbe, glasom katere se je skupno premoženje družbe zmanjšalo za K 107.022. Ker sem dolgo vrsto let prisostvoval sejam odbora „Ustfedm Matice školske" v Pragi, vem, dobro, kaj pomeni tak primanj kljaj za tako eminentno kulturno dražbo, kakor je Vaša Cirilo-Metodova. Zato si dovolim poslati k namenom Cirilo-Metodove družbe svoj pripo moček K 1000 — in prosim, da ga blagohotno izročite družbi z mojo srčno željo obilega uspeha na nadaljno njeno blagodejno narodno delovanje. Izvolite prejeti, velecenjeni gospod redaktor, izraz mojega odličnega spoštovanja. Generalni konzul: Dr. Beneš. Velikodušen dar g. generalnega kon zula, ki znova dokazuje dejansko bratsko zanimanje češkega naroda za nas narodni napredek smo izročili družbi. Naj bi sledilo g. generalnemu konzulu mnogo jugoslovanskih dobrotnikov. * Vojaške pritožbe. Prejeli smo več pritožb od staršev onih vojakov, ki so v službovanju v Bosni, Dalmaciji in po nekaterih krajih v Stari Srbiji. Prizadete starše obveščamo, da so I naši poslanci v tem pogledu inter-' venirali pri vojni oblasti in da je poslanec dr. Pestotnik pismeno podal vse verodostojne in upravičene pri- tožbe st^Rbv ministru za vojno in mornaric3*s prošnjo, da se nedostat-< ki (slabo postopanje, prehrana, pomanjkanje svobode, vštetje vojaške službe v prejšnji državi, vpoštevanje doseženih podčastniških činov v prejšnji armadi) čim prej odpravijo. V vsakem verodostojnem slučaju bodo naši poslanci intervenirali na pristojnih mestih. * Varanje javnosti. Nič drugače nc moremo krstiti razna poročila, ki jih objavlja LDU in ki izgledajo službeno, pa v istini niso drugega nego iz listov prepisane vesti, katerih točnost ni v nobenem oziru kontrolirana. 2c zadnjič smo javno pnbih", da je dopisni urad povsem krivo informiral javnost o razdelitvi mandatov, danes se moramo ponovno vrniti na ta predmet, ker objavlja LDU zopet popolnoma napačne podatke. Prepisal jih je iz beograjske »Poii-tike"! Mnogo hujša pa je druga stvar. Vsi vemo, kako nervozno ie razpoloženje naših državnih nastav-Ijencev, ko se v ministrskem svetu rešuje vprašanje zvišanja dodatkov. S posebno pazljivostjo je treba kontrolirati vesti, ki prihajajo v tej zadevi cd raznih strani. ,.Jutro" se je potrudilo, da objavlja le avtentične informacije. Zato smo bili danes tem bolj presenečeni, ko čitamo med telegrami dopisnega urada obvestilo, da je zadeva že rešena in beremo tudi natančne številke. Včeraj je objavil LDU svoje cifre v dinarjih, popoldne pa jih je s posebno opozoritvijo popravil v krone. To je povečalo vtis, da gre za službeno objavo. Nič od vsega tega. Vest je doslovno prepisana iz sobotne številke beograjske .politike" in odgovarja resnici le toliko, v kolikor gre za predlog ministrskega komiteja o povišanju dra-ginjskih dnevnic za činovnike z dinarsko plačo. Ministrski svet še ni prav nič končnoveljavno sklepal in vsa zadeva stoji tako, kakor je »Jutro" poročalo. LDU pa resno svarimo pred nadaljnjim varan jem in be-ganjem javnosti. Službeni dopisni urad ni za to tu, da prepisuje liste in te prepise izdaja kot svoje — telegrame. * SLS in SKS. Včeraj se je imel vršiti v D. M. v Polju občni zbor kmetijske podružnice, da izvoli delegate v osrednje društvo. Ker je prišlo v zborovalnico 3S samostojnih kmetov in le 9 pristašev SLS, je predsednik, bivši župan zbežal in tako onemogočil izvolitev delegatov. * Shod v Pcsnici. V nedeljo popoldne se je vršil v gostilni Hojnik v Pesnici shod Samostojne kmetijske stranke za pesniško dolino, katerega se je udeležilo nad 500 zastopnikov iz vseh sosednih občin. Klerikalci se zborovanja niso upali motili, pač pa so poslali svojega ogleduha v osebi prof.Capudra iz Maribora. Zborovanju je predsedoval Fran Matjašič iz Sp. Kungote. Govorili ro ljudski govorniki Kušar, Lipoščak in Mr-molja. Slednji je orisal vprašanje agrarne reforme s posebnim oziram na viničarsko vprašanje v Slovenskih goricah. V imenu narodnega ženstva je govorila gospa Lipoščak. * 0 nepristranosti italijanskih članov plebiscitne komisije nam daje prav podueno sliko sledeči dogodek: Pred par dnevi je priredilo znano vsenemško društvo'.,Albatros" v Celovcu pojedino, katere se je udeležila rodbina princa. Borghcse in njegov tajnik Pignetelli. Italijani in Avstrijci so si medsebojno Prosvefa. Operno gledališče. Otvoritev sezono z novo slovensko opero jo bila za naše gledališče in glasbo gotovo lep praznik. To se je čutilo v gledališču, ki je bilo nabito polno, in v slavnostnem razpoloženju. „Lepa Vida" se je sicer pela že leta 1909, toda doživela je med tem nekaj izprememb: danes je pred nami v svoji končni obliki. Pri predstavi je bil v intendant-&Jri loži tudi skladatelj, ki mu je bila ta predstava najlepša zadoščenje za delo in trud. Razumemo popolnoma radost slovenskega umetnika, če doživi končno po dolgih letih uprizoritev dela, ki ga je nosil s seboj od rane mladosti. Od prve uprizoritve je mnogo odvisno: zato je zaslužil tudi dirigent gospod Brezov šek svojo pohvalo. In končno glavna stvar so pevci „Lepa Vida" je našla v gospodični Zikovi izborno interpretinjo. To je bila „Lepa Vida", hči kršnega Pri-morja, z vročo sršno krvjo, polna hrepenenja po sreči, tragična po svoji u-sodi? poštena po duši, a preslaba, da bi premagala lepo skušnjavo, tuja v tujem svetn in zvesta svoji materinski ljubezni, ljubeča mati, kr ne more pozabiti na svoje dete in se vrne vsa srečna, da mu poje svojo uspavanko in žrtvuje svoje življenje, uničeno v prevari, svojemu domu. Vsa ta tragika tega življenja je dobro izdonela iz orkestra in gdč. Zikova je podajala junakinjo z lepo igro; partija ji je dala priliko, da se je v polni meri izkazala kot pevka izrednih zmožnosti, ki ima še lepo bodočnost Njena Lepa Vida nam boi oetala v najlepšem spominu. Gospod Levar je pel kmeta Antona s priznanjem. Istotako je bil na mestu Grega Pisarevič. Sijajna je bila gdena. Šterkova v igri in v petju v ukgi Neže. Gosp. Kovač je pel Alberta. Albert je za tenorista hvaležna uloga in gosp. Kovač je porabil to u-godnost iri je dosegel lep uspeh. Gosp. Zorman in Trbuhovičeva sta igralsko dobro podala prvi prizor v drugam dejanju, ki ima biti nekak uvod v življenje ob času Casanove. Prizor, ki je pravzaprav brez zveze z glavnim dejanjem, ustvarja dobro razpoloženje za pojmovanje yeega, kar sledi. Re- žija gosp. Bučarja sc je si jajno izkazala. Posebno moramo pohvaliti sce-nerijo. Vidi se. da je končno tu na svoje mesto prišel mojster, ki bo dal mašemu odru novo obliko. Krasna je bila scenerija posebno v drugem dejanju. (Benetke.) V domači kmečki koči smo videli pravo priprosto domačijo našega Primorca z vsemi pri-datki. Lep je bil tudi Trsat Balet zelo primerno oživlja dejanje. Posebno v drugem dejanju je bil efekt popoln. Najbol i bogato na glasbi je tretje dejanje, ki tvori vrhunec tragedi je — zadnje dejanje je samo šc konec na zunaj. Cela opera dela vtis harmoničnega dela, ki je končno izčiščeno od vseh pridatkov ostalo jasno razumljivo in izrazito. Čutimo v njem boj dveh svetov: našega tihega Pri morja in južnega romanskega sveta. Zato se prepletajo narodni motivi z odmevi italijanske pesmi: v splošnem pa kaže delo samostojno ustvarjajočo silo skladatelja in se nam zdi, da bo »Lepa Vida" postala nam dražja in dražja, da bo nam čim dalje bolj razumljiva in da bomo v nji dobili eno onih narodnih .oper, ki bodo tvorile [naš bodoči reperkdr. V današnjem času dobiva opera po svoji ideji šc po-soben pomen. Občinstvo je priredilo skladatelju ovacije. Po tretjem dejanju ga je poklicalo na oder, kjer so mu pevci izročili lep venec. Priznanje občinstva je bilo iskren izraz na-udueenja — uspeh je bil po tretjem dejanju popoln. K temu pa jc pripomoglo tudi to, da je bila opera dobro pripravljena in na študirana. Zato je bila upravičena pohvala, ki so jo želi posamezni pevci. Bil je lep večer domače glasbene umetnosti. Prodana nevesta." V nedeljo se je prvič v sezoni pela »Prodana nevesta". Uloge so bile večinoma zasedene tako kakor lani. Tudi tu se je pokazala nova režija z lepim uspehom. Scenerija je mnogo pridobila in imamo končno res češko vas na odru. Gledališče je bilo, žal, v srednjih lo-žih prazno, drugače je bilo polno. O-pera sama je sijajno uspela: naš zbor je steber opere in ta steber je izboren. Balet obeta v tej sezoni nove uspehe. Začetek operne sezone nam vzbuja najlepše nade. — Gledališki list, št 2, je izšel s sledečo vsebino: Vspored opere in drame za tekoči teden. Narodna pesem o Hasanaginici. F. J.: Avgusta Danilova (s sliko). P. O.: Ruski gostjo v Ljubljani (;i -:!iko ). Gledališka kronika. — Repertoirc narodnega gledališča v Ljubljani. Dramn: V torek 21. sept. zaprta; sreda 22. sept Leo-nid Andrejev: Anfisa (D); četrtek •2'i. sept Cankar: Za narodov blagor (E); petek 24. sept, Milan Ogrizo-vič: Hasanaginica. (A); solila 25. sept Shavv: Pvgmalion (izven abonma) ; nedelja 26. sept. Ogrizovič: Ila-sanaginica (izven); ponedeljek 27. sept. Andrejev: Anfisa (B). — Opera: torek 21. sept. Risto Savin: Lepa Vida (A); sreda 22. sept. Verdi: Trubadur (B) : četrtek 23. sept. Le-oncavallo: Glumači in Chopinov balet Gozdne vile (C); petek 24. sept. Gounod: Faust (D) ; soboto 25. sept Verdi: Trubadur (E); nedeljo 2<>. sept. Risto Savin: Lepa Vida (izven). — Drama pripravlja dalje Skake-speareov „Sen kresne noči" v Župančičevem prevodu, a ouera Offenbacho-ve „Hoffmannove pripovedke". zagotavljali simpatije in podporo in g. Pignetelli je oh hvaležnem pritrje vanjn Albatrosarjev slovesno izjavil „Italijani hočemo vse storiti, da pride cona A nemšld Avstriji". Italjani igrajo, kakor znano, glavno vlogo v plebiscitni komisiji, katere objektivnost ie z izjavo glavnega sotrudnika gospoda princa Borghesia postavljena v prav jasno luč. * Nemški napad na Slovence v Studencih pri Mariboru. V nedeljo okoli 22. ure se je vračala iz Lim-buša mimo Studencev proti Mariboru manjša slovenska družba. Ko je prišla do prve gostilne, je zaslišala vpitje nemških gostov, ki so se po svoje zabavali na dvorišču. Ker so se culi tudi klici lieil Osterreich!", so nekateri Slovenci ogorčeni hiteli pogledat izzivače. Prišlo js do prerekanja in naenkrat so Nemci navalili na Slovence s pestmi in steklenicami. Slovenska družba se je morala umakniti. Nemci so pričeli za njo streljati. Prihitela je žendarme-rija, ki je takoj aretirala najhujšega razgrajača, dočim se je ostalim ju nakom posrečilo pobegniti. Pri zašli sevanju na orožniški postaji je bil aretiran še drugi razgrajač, ki je istotako streljal. Aretiranca se sedaj izgovarjata, da sta bila napadena in da sta se branila le v sili. Imen ostalih sotovarišev nočeta izdati. * Kako Italijani lažejo. Povodom seljaških nemirov na Hrvatskem je italijanska uradna Agenzia Štefani poslala v svet brzojavna poročila, ki govore o revoluciji v Jugoslaviji, da je prišlo v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani do velikih izgredov, da je morala posredovati vojska z orožjem, da je število mrtvih in ranjenih veliko, da so pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze, da so železničarji proklamirali generalni štrajk, vlada je ustavila izhajanje opozicijskih časopisov in poverila komandanta •IV. armije generala Vasica, da s silo uduši vse nemire. Samo en stavek tega poročila se nekoliko približuje resnici, da je namreč vlada dala generalu Vasiču ukaz, pa ne da uduši nemire, kakor meni Agenzia Štefani, pač pa da prime za ušesa (fAnnun-zia, ako bi imel korajžo, da iztegne svoje prste iz svoje „italijanske re- gence". Železniški promet in normalni čas. Po poročilih iz Trsta je Italija v noči od 18. na 19. september tudi na zasedenem ozemlju uvedla zopet normalni zimski čas. Ker ga je uvedla tudi že Avstrija, Jugoslavija pa še ne, nastale so za železniški promet precejšnje tež-koče. Da se izenači razlika med normalnim in poletnim časom, se bodo morali vlaki, ki dospejo od juga naj-brže zadrževati. * Mestni dekliški licej v Ljub-Ijani. O zadevi tega zavoda je izvajal v zadnji seji ^ parlamenta poslanec dr. Pestotnik: Z ljubeznijo za vzgojo ženske mladine je bil zgrajen te vzorni zavod. Mestna občina oa je zgradila in ga do danes vzdržuje z velikimi denarnimi žrtvami. Že šesto leto pa drži to vzgajališče v rokah erar, do prevrata avstrijski, p0 prevratu pa železniška uprava, stanovanjski urad in še par drugih državnih uradov. Pouk se med tem vzdržuje v privatnem penzionatu, v malih sobah in vcubče v prostorih, ki niso bili nikdar namenjeni za javen šolski pouk. Prostori so tako pomanjkljivi da je vodstvo tega zavoda moralo za bodoče šolsko leto opustiti pouk v več razredih. Zato je že skrajni čas, da se licejski zavod končno vrne svoji pedagoški svrhi. — Minister prosvete je izjavil, da v dobi njegovega poslovanja ni prejel nikake pritožbe od mestne občine v tem pogledu in ds se hoče pobrigati za to, da se zavod čini preje vrne svoji prvotni svrhi. Dr. Javan ostane še nadalje predsednik stanovanjskega urada v Mariboru. V soboto je došla v Maribor vest, da se je deželna vlada za Slovenijo postavila na stališče, da more sedanjega predsednika stanovanjske komisije v Mariboru drja. Jnvana odstaviti ie celokupna vlada W ga je imenovala. Na isto stališče se je postavilo tudi poverjeništvo za socijalno skrb, ki je preklicalo svojo prvotno odredbo in poverilo dr.Ju-vanu še nadaljnje vodstvo imenovanega urada. Sedaj čujemo, da namerava dr. Juvan takoj odstopiti, kakor hitro si najde (on, gospod Juvan !) primernega naslednika. * V stanovanjski sosvet v Mariboru je imenovan kot zastopnik hišnih posestnikov prof. Matija Pire. Sestanek za sprejem koroških otrok se vrši v sredo dne 22. t m. ob 6. uri zvečer na magistratu v mestni posvetovalnici. Prosimo vsa društva} brez razlike strank, visokošolstvo etc. da pošljejo zastopnike na ta sestanek. Delajmo, dokler je še čas! * Pozor kolesarji in motociklisti. Vsi kolesarji in motociklisti, ne glede na to, ali so člani kakega kluba ali ne, se vabijo na važen sestanek sredo ob osmih zvečer zaradi plebiscita na Koroškem v Prešernovo sobo pri Novem svetu. Zaradi nujnosti in važnosti je potrebna največja udeležba. — Športna zveza, kolesarski odsek. * Raztrgani dinarski bankovci. Narodna Banka objavlja, da mora vsaka stranka, ki hoče na blagajni banke zamenjati poškodovane ali raztrgane dinarske bankovce in to državne ali bančine emisije položiti po dve kroni odškodnine. * Azijatska knga na Reki. V vojaški bolnici na Reki se je pojavila takozvana azijatska kuga, oboleli so dosedaj štiije vojaki. Vsa gledališča, kinematografi so zaprti. Pravijo, da so kugo zanesli mornarji, ki so dopo-tovali zadnje dni s Črnega morja. ICosceel torteta ,Zika* Sinočnji koncert „Ljubljanskega Zvena" je krasno uspel. Naša kon certna publika je napolnila balkon in tudi dvorana je bila nad polovico zasedena. Kvartet Zika je našemu občinstvu deloma že znan — sinočnji koncert je pokazal, da imamo v :eh štirih umetnikih mlade sile, ki morejo uspeti v svetu. Umetnikom sta bila izročena dva lovorova venca. Šport in turistih. Ilirija : Concordia 2:3 (0:2) Tekma Concordjje, ki je eno najbolj ših zagrebških moštev (trije njeni igralci so bili v olimpijskem moštvu je bila preizkusna tekma za moštvo Ilirije". Tu se je imelo pokazati, ali so bil zadnji ugodni uspehi slučajni, ali je doseglo naše prvo moštvo res že precejšnjo stopnjo popolnosti. „Ilirija" je to preizkušnjo do->ro prestala, pokazalo se je, da bo mogla uspešno tekmovati s prvovrstnimi moštvi. Sobotna zmaga je bila zaslnžena z lepo, dobro kombinirano igro. Tsa tem ni moglo iapremniti ničesar čudna vedenje gostov, ki so začeTi igro bagatelizirati, ker niso mogli doseči uspehov. Zagrebško moštvo je nastopilo s precejšnjo samozavestjo in si je bilo gotovo svoje zmage. Toda prvi dan ravno Zagrebčani niso nič posebnega pokazali. Ilirija" je imela spočetka tremo, ko pa se je našla, je igrala sijajno. V drugi polovici je popustila. Igra je bila napeta, tuintam se je skušala uveljavljati zagrebške razvade, kar pa ni imelo uspeha. Sodnik Černovic je spretno vodil tekmo, dasi ni prijeten posel, če ugovarja zdaj občinstvo zdaj igralci. Nedeljska tekma je naravno vzbudila mnogo zanimanja. Bilo je okoli 2500 ljudi, poleg tega še zunaj polna okna in strehe. Ilirija je nastopila z Bertramom in Balin-cem za Omana in Držaja, ki sta bila prvi dan ranjena. Concordia je imela polno prvo moštvo. Govorilo se je, da se bo revanžirala za sobotni poraz z 10:0. Naravno je, da je s tem zašla med občinstvo napetost, ki se je pojavljala v raznih protestih. Igra seje razvila takoj iz početka na obeh straneh. Concordia je kmalu dosegla prvi uspeh. Drugi gol je bila penalta za faul v kazenskem prostoru. Ilirija je vkljub temu lepo igrala in je skušala izravnati, kar je bilo v prvi polovici nemogoče. V drugi polovici so se vršili napadi z veliko hitrostjo. Ilirija da svoj gol. Za enak „faul" diktira vodnik desetmetrovko proti Concordiji. Gostje protestirajo. Drugi gol za Ilirijo. Golinan zapusti vrata. Slaba gesta. Tik pred koncem doseže Concordia tretji gol. Concordia ima dobre posamezne igralce, ima nekaj Čehov, zato je bila njena igra tuintam mojstrska, v splošnem pa ni bila taka, kot bi jo moralo nuditi moštvo, ki hoče imeti dobro ime. Zato je bila razumljiva nezadovoljnost publike, želeli pa bi, da bi se občinstvo ne vtikalo v igra Sodnik Černovic je imel težak dan, pa je situacijo popolnoma obvladal. Večni protesti od strani gostov so disgustirali publiko, obsojati pa moramo nepotrebno piskanje pobalinov, ki ga naj drugič resna publika zabrani. st Primorje : Ilirija rez. 2 : 0. V predigri sta nastopili dve nasi mladi moštvi, ki kažeti agilnost in ambicijo. Primorje je šele v začetkih, a ima predpogoj, d.a se razvije v dobro moštvo. Pravilnik o troSarfni. V trenutku, ko finančni odbor pretrese proračun in je gotovo, da provi-zorični budžetski zakon za 1. 1920/21 ne bo mogel obveljati brez revizije, objavlja Uradni list. pravilnike za po. bdranje nove trošarine, ki so že danes stopili v veljavo. I. Določila pravilnika o trošaAlni Aužitmni® na vino in mošt pomenja-jo napram dosedanjim predpisom popolno reformo sistema. Opozarja sc pred vsem. da je odslej zavezano trošarini (užitnini) vino, vinski mošt, vinska brozga, sadni mošt, sadno vi; no, vino iz jagod, slad no vino in medica, torej več vrst. pijač kakor doslej. Trošarina (nžitnina) znaša 32 kron na hektoliter vina, vinskega mošta vinske brozge, vina iz jagod, vina iz slada in medice, 8 K na hektoliter sadnega vina, sadnega mošta, 60 vin. pa na steklenico vina do % litra. Za . fina vina" (šampanjec, malaga, ki per itd., sploh vina, ki imajo preko 16 stopinj alkohola) veljajo druge določbe. (300 din. v zlatu od 1 hI.) Sledna trošarina se pobira po troša-rinskih predpisih, ki se bodo to dni razglasili v Uradnem listu. Najvažnejšo premembo napram dosedanjim predpisom o trošarini na vino vsebuje člen 4 pravilnika. Odslej je zavezan plačevati trošarino vsakdo, ki prejme neobdačeno vino v katerikoli' množini, bodisi iz lastnih ali pa iz tujih zalog, za neposredni konsum ali pa za prodajo na drobno. Torej so zavezani trošarini tudi privatniki, ki si nabavijo vina v katerikoli množini za svoj konsum. Dosiedno temu določa pravilnik potrebno kontrolo za producente, prodajalce na debelo, prodajalce na drobno in konsumente in posebej še transportno kontrolo. Producenti ter prodajalci na debelo in na drobno se opozarjajo posebno tudi na to, da so zavezani v treh dneh potem ko stopijo določila v moč, torej do 23. septembra t L podati pristojnemu užitninskemu uradu prijavo prostorov, namenjenih za zaloge vina in prostorov namenjenih za hranitev obdačljivega vina. V isti dobi je pa zavezan prijaviti vsakdo vino, vinski mošt itd., Id ga ima na ozemlju, za katero velja pravilnik, kontrolnim organom po stanju izza dne 20.septembra ti. in plačati, v Eolikor zapade trošarino (nžitnino) po novi tarifi. Izvzeta so samo privatna gospodarstva če njih zaloga, posamezne vrste skupaj računjeno, ne presezajo 25 litrov. Prijaviti je treba ime in bivališče piejemnikovot, natančno vrsto predmetov, množino v hektolitrih in litrih, kraj, kjer so predmeti shranjeni in če se zahteva vračunitev eventualno že plačanih davščin, ta znesek. Za kršitev teh predpisov so določene stroge kazni. II. Praifllnik za izvršitev določila o trošarini na meso izpreminja gamo tarifo, sicer pa ostanejo v veljavi vsi dosedanji predpisi o nžitnina na meso. Deželne doklade, ki so bile v raz-ičnih delih Slovenije različne odpadejo pri užitnini od mesa prav tako laor pri užitnini od vina. Zaloge mesa, zavezane trošarini, treba do dne 23. septembra t.1. prijaviti užitninskemu uradu ter plačati naknadno trošarino v izmeri razlike med že plačano trošarino in deželno doklado ter državno trošarino po novi tarifi, ako znaša plačana trošarina s prišteto deželno doklado manj, nego nova državna trošarina. Če temu ni tako, se ne plača naknadni davek, a se tudi višji plačani znesek ne povrne. Na pr.: od 100 kg Milega mesa je bilo plačanih na Sta jerskem 1 K 83 v užatnine in 10 % deželne doklade ekupaj 2 K 7 v. Doplačati je treba, ako je to meso dne 20. septembra 1920 še ne porabljeno^ po novi tarifi v III. razredu 4 K manj plačanih 2 K 7 v, torej 1K 93 v. Na Kranjskem je bilo za enako množino mesa plačanih 1K 88 v užit-nine in 145 % deželne doklade, skupaj 4 K 51 v. Ta znesek presega trošarino po novi tarifi. Ni 'torej doplačati nič, a preplačana diferenca se ne povrne. III. Za Prekmurje se uvede zame-so ista tarifa, kakor za druge dele Slovenije, veljajo pa v ostalem oni zakoniti predpisi, ki so veljali doslej. Pri vinu se poviša trošarina od ptja vina (trošarina na pijače) za 14 K pri hektolitra. Proizvodni davki od vina so odpravljeni. IV. Pravilnik zrn izvršitev odredbe Ljubljano izpreminja na eni strani! = Papirji ljubljanske livarne, obseg trošarinskega ozemlja, na dru- Ekonomski vet zagrebške borze jo do- gi strani pa tarifo. Zaprto ozemlje je po tem pravilniku raztegneno na vso politično občino ljubljansko, t. j. tro-šarinskemu ozemlju Ljubljane sta pritegnena tudi utemeljena dela Stari Vodmat in Spodnja Šiška s Pod-tnrnsko graščino. Tarifa je znatno skrčena in šteje namesto dosedanjih 50, samo 28 j »ostavk; postavke same kažejo tudi precejšnje razlike od dosedanjih. volil, da so s 27. t. m. prično na zagrebški borzi kotirati papirji ljubljanske livarne d. d. = Perforiranie znamk z inidjali. Poštno ministrstvo je dovolilo, da posamezna podjetja periorirajo znamke s svojimi inicijali. = Velika dražba hrastov v Vin-kc-vcih. Ministrstvo za šume .in rude je odobrila razprodaja hrastovih debel, ki so določene za sečnjo v letu 1920/31. Te dni se vrši dražba. T». Opozarja se posebno prebivalstv. . . , , . . , onih delov razširjenega trošarinskega ,(lraz.^boMdo lzmodk na,> ozemja, ki doslej ni spadalo k za • vecnh dražb v državi. Skupno števil« o, linijeki troiarmi m »ostri* metto prtemu ozemlju, na določila člena 3. pravilnika št. 340, ki veleva, da so vsi v trošarinski tarifi navedeni predmeti zavezani obdačitvi od tistega dne, ko stopi pravilnik v moč, t. j. oc dne 20. septembra 1.1. in da morejo osebe, ki imajo take predmete v opredeljeni količini v posesti, ali jih hranijo za druge, prvi dan, ko stopi pra vilnik v moč, pismeno naznaniti pre-jemnemu uradu, in sicer vrsto, množino in lokal, kjer so predmeti shranjeni, ter plačati trošarino. Zlasti za loge trošarini zavezanega blaga naj se požurijo z naznanilom, da se izognejo neprilikam. Občinstvo naj se v lastnem interesu nemudoma pouči o natančnejših dciočbah pravilnika, ker so prestopki odredb postavljeni pod občutne kazni. Delegacija ministrstva financ na merava sočasno z zakonom o drugih na novo uvedenih trošarinah in pravilnikom k temu zakonu izdati v posebni brošuri tudi pravilnik o užitnini od vina in mesa, ne pa tudi pravilnik o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano, ter opozarja interesente na to izdajo z vabilom, da naroča eventualna zaželjene iztime pri tej delegaciji. Cena danes še ni določena. = Nora tovarna v Siskn. Kakor poroča ^Jugoslovanski Llovd" se je osnovala r Siskn „ Tovarna za izdelavo les. proizvodov d. d." (Tvornica za iz-vadbu drv. proizvoda d. d.). Izdelavala bo ▼ prvi nsti risalne pripomočke, kakor: risalne plošče, ravnila, nadalje tudi klinčke za podplate, lesene za-maške in drugo leseno robo. Prostori za tovarno so ie pripravljeni, tako da lahko prične delovati v najkrajšem času. = Sarajevska družba „Pehar", ki se bari z izkoriščanjem sadja in drugih pridelkov, bo zvišala svojo glavnico od 600.000 na 1 milijon kron. Nove delnice bodo dobili stari delni-čaiji po 150, ostali pa po 300 kron in sicer v razmerju 3. 8. s Električna centrala v Trebinju. V Trebinju se je vršil te dni sestanek interesentov, ki je razpravljal o izkoriščanju Trebinjščice. V Trebinju bi se imela postaviti električna centrala, ki bi stala 10 milijonov kron in bi bila ena izmed močnejših. Električna centrala bi bila velikega pomena zlasti za industrijo. = Pregledovanje trgovskih faktur. Na predlog sarajevske trgovske obrtniške zbornice je vlada privolila, da se iz vrst strokovnjakov določijo zaupniki, ki bodo pregledovali fakture trgovcev. = Železniški pragi. „Jog. Lloyda opozarja vlado na veliko nevarnost, ki preti železniškemu prometu ne samo radi obupnega stanja voznega parka, ampak tudi radi skrajno slabih železniških pragov. Večina njih je strohnela; potreba znaša najmaqj l1/* milijona kosov. — Država ponuja za kos 18 dinarjev, producenti pa so določili ceno na 30 dinarjev za kos. = Gojitev pavole v italijanskih kolonijah in v Mezopotamiji Posebna komisija v Rimu se bari z vprašanjem, kako bi bilo mogoče gojiti rast pavole v afriških kolonijah, kjer je rodovitnost zoplje za to rastlino gotovo velika. Angleški poljedelski urad za Indijo je vršil poiskuse z gojitvijo pavole v Mezopotamiji. Poiskusi so pokazali dobre rezultate in Angleži upajo na pridelek pavole v tej zemlji od 15—20 milijonov liber. Direktna česko-jugosiov. zveza. Češkoslovaški minister za promet je uvedel direkten vlak za Jugoslavijo, ki bo vrnil iz Budjevic preko Bratislavo. = Plavajoči semenj. V Haagu so interesirani krogi ustanovili posebni komite; ki ima nalogo ustvariti s 7. plavajoči semenj g holaodskimi produkti. Ladje, bi plule glavno v Ame-riko, na Kitajsko in Japonsko ter ▼ Avstralijo m hi t treh vn$fl» lokah otrorili 10 dnevni semenj.., ečjih dražb v državi. Skupno število hrastov znaša 37.888, cena triintrideset milijonov šeststoenajst tisoč sedemdeset kron. Novcst- v dražbenilr pogojih je ta, da mora izdražitel j oddati 10 % za železniške prage, katerim se bo cena določila j>ozneje. Borza 20. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila nkoliko bolj čvrsta, promet prilično živahen. Posebno se je povpraševalo po Eskomptni banki, Štamparskem zavodu in po J ugoslovanski banki. Po daljšem času se je iskala tudi Obrtna banka. Nekateri papirji so porasli za 15 do 20 kron. Valute: dolarji 116 do 116.50, avstrijske krone 40.50 do 41, rublji 126 do 128, češke krone 168 (denar) francoski franki 750 do 790, napoleondorji 416 do 425, marko 188 do 194, leji 225 do 232, lire 500 do 504. Devize: Berlin 180 do 184, Milan 515 do 520, London 420, Newyork 118 do 120, Pariz 770 do 800, Praga 155 do 160, Švica 1700, Dunaj 40.50 do 40.70. Efekti: Banka za Primorje 1100 (blago). Trgovska obrtna banka 440 do 450, Hrvatska Eskomptna banka 1665 do 1675, Banka Brod na Savi 306 do 315, Jadranska banka 2350 do 2400, Hrvatska zemaljska banka 765 do 770, Ljubljanska kreditna banka 1100 do 1200, Prva hrvatska Štediona 10.900 do 11.100, Obrtna banka 200 do 205, Rečka pučka banka 430 do 450, Dubrovačka paroplov. 5500 do 7000, Štamparski zavod 70 do 71, Narodna šumska industr. 960 do 1000, Gtuman 1975 do 2000, Slavonija 1730 do 1750. Beograd. Tendenca čvrsta. Francoski franki 197 do 198, dolarji 29 do 29.50, lire 127 do 128, marke 45.50 do47, leji 57 do 57.50, češke krone 42 do 45, avstrijske krone 10.10, napoleondorji 106 do 107. Devize: London 101 do 101.20, Pariz 195 do 198, Ženeva 475 do 480, Rim 122, Praga 43 do 44, Berlin 45 do 46, Dunaj 10.10, Narodna banka 2750 do 2800. Dnnaj, devize v prostem prometu: Zagreb 236 do 256, Budimpešta 85 do 105, Praga 380 do 408, Varšava 100 do 114, dinar 950 do 1000, dolar 235, lira 1090 lej 515 do 517, rubelj 280, marka 468.50 do 473.50, francoski franki 1700, švicarski franki 4075 do 4080, funti 810. Efekti: avstrijska kronska renta 95, avstrijska majska renta 96, grška rronska renta 102, turške srečke 2200. Kreditni zavod 1000, Anglo banka 854, Bankverein 810, Bos. zem. ban-ca 675, avstro-ogrska banka 5490, Zivnostenska banka 1708, Državne žel 4350, Južna žel. 1374, Alpine Montan 4239. Ziirich, devizen Berlin 9, Hdand-ska 192.80, Newyork 613.50, London 21.83, Pariz 42.60, Milan 27, 'Bruselj 44.75, Kopenhagen 580, Stockholm 122.50, Kristijanija 88, Madrid 90.50, Buenos A.yres 222, raga 8, Beograd 21, Zagreb 4.95, Dnnaj 2.70, žigosane 2.50, Budimpešta 2.10. Praga, devize: Berlin 119 in tri četrt, Newyork 80.50, London 298, Pariz 554, Milan 249, Beograd 249, Zagreb 61.50, Budimpešta 26, Varšava 27, Dnnaj 25 in pol, Ziirich 13.18 in pol. Vremensko poročilo. LMm Mami! D. o I Lili! 9_ O So^ 8. ari 14. url 7U1 §§ H S IS* Vatmi Nebo US obi. Ni-obl. OMr SOM s i j j [sisj2 In 1M. mmImIM CSssn&i £ Šefa*- s ročnino za „Jntro": ****************<*******%^ Mali oglasi. Sobo z električno razsvetljavo iščeta dva srednješolca. Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe na upravo lista pod «Jutro». 181 6—1 za nizko ceno naprodaj. Lep gozd, polje in travniki11tg^JS * krasni romantični legi na Gorenjskem, oddaljeno i w 6% par minut od železniške postaje v bližini Jesenic, s I dvema gospodarskima poslopjema, sadnim vrtom, več glavami goveje živine, več prašiči in ovcami, z vso [j!]fj]|jg] perutnino, z vsem gospodarskim in poljedelskim orodjem ter vsemi letošnjimi pridelki, j ____ Interesenti naj se obrnejo na Janka Gruden, LJubljana, Gledališka atolba 3 H. Zanki. Iz o.?. prej A. ZanklUSi' sinovi. ■Hiaunanaai Naročajte spise o naši državi: A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. del 15 K, II. del, 1. snop. 21 K, 2. s h op. 21 K. Dr. Sagadin: MaS sadaSn ji ustavni položaj. Cena 16 K. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena 18 K. 128 4 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga K 1-80 več. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulioa 6. M je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! o o D □ □ P □ P D O □ □ O a a □o Naročajte in čitajte Mo polili gospgiarsi is mM spisov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št 6: I. zvezek: Dr. A. Zalo kar, Ljndsko zdravje, cena 6 K. II. zvezek: Dr. B. Derč. Dojenček, njega negovanje in prehrana, cena 5 K. III. zvezek: Dr. J. Demšar, Spolne bolezni, cena 8 E. IV. zvezek: Dr. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 K. V. zvezek: Dr. L. Pitamic, Pravo in revolucija, cena 7 K 50 v. VI. zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 18 K. 71 7 = Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 K 60 v več. = 3TOT¥TILJLIM HJL B H H H BI I M B IIII B 111111 IIIB B IE „ALKO" veletrgovina žganja družba z o. z. LJubljana ŠKelisei). Nudimo dobre likerje: Pelinkovec, kakor tudi druge fine likerje, izdelane iz aromatičnih planinskih rož. Nadalje kuminovec, griot in hpuševi likep. Slivovko, bninjevec, pum in konjak, samo na debelo, po najnižjih cenah. 148 4—4 Paromlin z žago, najmodeFneje opremljen, trgovska mletev in mlenje proti plačilu, s 24 let obstoječim krogom stalnih naročnikov, z veliko moderno gosposko hišo, posebno hišo za poslovanje z dvema velikima poslovalnicama in stanovanji se zaradi rodbinskih razmer 146 8-3 proda za tri milijone kron, eventualno zamenja za hišo v mestu. — Ponudbe pod,,Gotova eksistenca" upravništvu „Jutra". PORTLAND-CEMENT (Beočin) prodaje na veliko — te razašilje n sva mjesta Jugoslavije Milan Pejnovič ==== Zagreb — (Sv. Duh) eeeee5 Telefon interur. 19.55. Brzojavi: „Milpej" Zagreb. n zo osi io na Bregu pri Ptuju ima naprodaj 166 3—2 prvovrstne gonilne in šivalne jermene, inozemske provenijence, v večjih množinah, po zmernih cenah. naznanja vsem svojim ceoj. odjemalcem, zlasti v okrajih 9 | Velike Lašče, Bloke, Cerknica, f | Loški potok, Lož in Prezid, s m da je ustanovila v Velikih Laščah pod kolodvorom v prostorih gosp. S Hn Alojzija Hočevarja svojo podrnžnloo: 183 | Zalogo in prodajo deželnih pridelkov na debelo, jjg BH kjer bodo cenj. odjemalci dobili vedno in po najnižji ceni, zlasti koruzo, oves, J gH moko itd. vsako množino nad 100 kg. Vreče je poslati, oziroma prinesti seboj. ■ gasBssaggisisisesiisisssBisisBSiiiEBnsBsissi Ljubljana, Dunajska cesta 20, Podružnica Maribor, Jurčičeva 16 13-12 priporoča UIIC8 9 Pnevmatike za avto in kolesa ter vsake vrste gumijeve predmete, izolirane žice »a elek« trkno napeljavo, elektrotehnični material po najnižjih cenah. Telefon it. «70. 70 4 ! delniška družba za mednarodne transporte. Brzojavni naslov: Balkansped. ' Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent pohištvenimi vozovi na vse strani* Prvo ljubljansko ja^no skladišče spojeno s tirom južne železnice. = ^tje v