Domoznanski oddelek
35
RAVNO pol je 1996
352(497.4 Kidričevo)
6005719
,1
5
TJ
E
COBISS 0
vno polje
Letnik: 1
November 1996
Štev.: 1
Grad Ravno polje — kulturna dediščina — naša sramota
Intervju z županom občine Kidričevo Alojzom Šprahom
Še ne dolgo tega so si na Ravnem polju želeli drugačne lokalne preureditve. Pa seje potem zgodilo nekoliko mimo želja krajanov in nastala je občina Kidričevo; na tleh nekdanjih krajevnih skupnosti Lovrenc, Cirkovce in Kidričevo. Danes v njej živi že 6715 prebivalcev, njihova osnovna dejavnost pa je na eni strani usmerjena v kmetijstvo, na drugi strani pa je tu dobro razvita industrija. Delo občine seje po skoraj dveh letih pokazalo kot uspešno, občinski svet in krajevni odbori so že veliko postorili, občina se infrastrukturno in gospodarsko urejuje, več pa bo potrebno narediti za kulturno in družabno plat življenja v občini. O delu, načrtih in hotenjih občine Kidričevo smo se ob priložnosti pogovaijali z županom Alojzom Šprahom.
Alojz Šprah, župan občine Kidričevo
Kmalu bo mimo dveletno obdobje delovanja občine Kidričevo. Kako uspešna je bila v tem času pri delu z občani in okolico?
Alojz Šprah: „Prav bi bilo takoj na začetku povedati nekaj besed o sami organiziranosti in delovanju občine Kidričevo, pa tudi o polemikah in razmišljanjih, ki smo jih imeli ravno zaradi krajevnih skupnosti. Kot veste KS v naši občini nismo obdržali, tudi ne kot pravnih oseb, saj bi nanje morali prenesti preveč nalog in obveznosti. V občini je že čutiti skupno delo med krajevnimi odbori in ponekod so stvari lepo zaživele. Pri tem moram na prvem mestu omeniti naselje Apače in njihovo praznovanje 800-letnice prve omembe, kjer je krajevni odbor res dobro opravil vse naloge. Tako se je teža KS sedaj prenesla na več novih krajevnih odborov, tudi ti so se različno formirali in ni čutiti neke posebne sistematizacije. Nekdanja KS Kidričevo je imela prej preveč dela v samem centru, danes pa je to občutno bolje urejeno."
Pred nastankom sedanje občine je bilo več ugibanj in želja krajanov posameznih KS. Je ta odpor čutiti še danes pri delu v občini kot novi lokalni skupnosti?
Alojz Šprah: ..Posebnih nagajanj in odpora v občinski skupnosti ni, ampak nekateri odbori so pač po uspešnosti že pred drugimi. Pred nastankom nove občine so bila mnenja ljudi na poizvedovalnih referendumih precej
različna, v Cirkovcah pa sploh niso bili za svojo občino, medtem ko so jo v Lovrencu in Kidričevem želeli. Odkrito je treba reči, daje agrarni del naše občine že precej razmišljal, da bo težko našel skupno besedo z industrijskim naseljem. To naselje je nastalo šele po drugi vojni in danes se kriza v gospodarstvu pozna tudi v teh krajih. Naselje je bilo pred leti urejeno in vzdrževano bolj po sistemu mestnih četrti, danes pa je na tem območju zelo težko izpeljati posamezne investicije z vložkom prebivalcev. Na nek način so ti ljudje tako plačniki prispevka za stavbno zemljišče, imajo urejeno komunalno infrastrukturo, vendar skoraj vsa občinska sredstva gredo za urejanje okolice, česar v vašem okolju seveda ne delamo. Nekaj spotikanj je bilo ob tem, vendar pa smo v občini uredili tudi nekatere javne površine izven Kidričevega."
Sprejet odlok o odškodnini za gramoz
Prisotni ste na sejah sveta in drugih razpravah v občini. Kako bi kot župan po skoraj dveh letih delovanja občinskega sveta ocenili njegovo delo in seveda delo svetnikov?
Alojz Šprah: „Delo občinskega sveta je uspešno in zadovoljivo, čeprav je bilo na začetku veliko težav s kadrom. Vmes je bilo čutiti strankarske strasti, saj smo se šli že velike politike, kot jih poznajo na nivoju države in parlamenta. Mnogi so v funkcijah vi-
deli le sebe, zato ni bilo enostavno poiskati primerne rešitve. Vendar smo na nek način uspeli in delo občinskega sveta je steklo normalno. Lahko bi rekel, da imamo srečo, če jo primerjamo z občinsko strukturo v svetu. Zame je ta zelo ugodna. Predvsem koalicija je dobro postavljena in lahko tako samostojno odloča. V opoziciji imamo začuda LDS in to nam večkrat ni dobrodošlo, saj je to le vodilna stranka v državi. Občinski svet je pri svojem rednem delu že sprejel veliko odlokov, nekatere smo kar prevzeli po mestni občini, zadnjega — Odlok o odškodnini za gramoz pa smo sami dolgo pripravljali. V naši občini je centralna gramoznica in želeli smo, da ima tudi lokalna skupnost kakšno korist od gramoza. Nenazadnje je ta luknja pri nas, koristijo se ceste, zato smo po kubiku gramoza določili odškodninski znesek 150 tolarjev. To nas bo ob koncu leta le pripeljalo do neke številke in bomo lahko na ta račun tudi modernizirali kak kilometer ceste. Dogovori so tudi okrog nadaljnje usode gramoznice. Tako da se tudi po tem vidi, da občinski svet dela uspešno."
Vsaki občini so najbolj dobrodošla sredstva iz proračuna. Kako težka pa je letošnja proračunska vreča v občini Kidričevo?
Alojz Šprah: „Če govorimo o proračunu, je treba vedeti, da smo med novonastalimi občinami eni redkih, ki se nam javna poraba pokrije z 90 odstotki. Čeprav je dohodnina bistveni prihodek, pa imamo pri nas težave z zbiranjem prispevka za uporabnost stavbnega zemljišča. Mislim na zdajšnji Talum, kije v skladu za razvoj, in ima blokiran žiro račun. Zato nam tega prispevka ne plačujejo, vendar smo preko poslovanja z njimi na področju komunalnega urejanja uspeli zadevo delno urediti preko kompenziranja. Mrtvo nam pa leži preveč sredstev iz te postavke in smo pri izterjavi kot občina šele na tretjem mestu. Pogodbeno nam zadevo pelje davčna uprava. Na željo nekaterih svetnikov smo Talumov dolg dali v proračun in imamo v letošnjem letu blizu 180 milijonov tolarjev na tej postavki, čeprav vemo, da sredstev ne bomo pridobili v celoti. Pojavila se bo manjša proračunska luknja, vendar smo pri odhodkih sredstva že razgradili in jih bomo delno namenili za urejanje projektne dokumentacije nove večnamenske dvorane v Kidričevem. Tudi za plinifikacijo in kanalizacijo bomo potrebovali projektno dokumentacijo, pa še preureditev naselja Kidričevo 2, bolj znano po imenu „tabori-šče". Morda bi pozneje sredstva uporabili še za ureditev kabelskega sistema, kajti signal prihaja k nam iz Gerečje vasi. Skupna vrednost proračuna je za letošnje leto 402 milijona SIT, vendar so se kriterji sredi leta spremenili in bo proračun za nekaj milijonov tanjši. Omeniti je treba spremembe pri postavkah za izobraževanje. Naredili pa bomo rebalans proračuna v oktobru in bo končni znesek nekaj okrog 350 milijonov tolarjev.
Vedeti je treba, da nam pri kmetijstvu in drobnem gospodarstvu republika ne bo pomagala s sredstvi, zato si lahko pomagamo sami z vezavo sredstev in krediti."
Tretja lokacija za industrijsko cono je najbolj primerna
Veliko se je slišalo o gradnji industrijske cone, ki naj bi bila v občini dobrodošla. Ste morda že izbrali najbolj primerno lokacijo za gradnjo?
Alojz Šprah: „Pri iskanju primerne lokacije za gradnjo industrijske cone Kidričevo smo pri več idejah. Najprej smo prostor videli ob železniški progi, saj je ta v prostorskem planu opredeljen v te namene, druga lokacija pa je naselje Kidričevo 2. Ob sedanji industriji bi bil ta prostor še najbolj primeren za razvoj malega gospodarstva, vendar se nam zadnja možnost gradnje ponuja v sedanjih prostorih Kmetijskega kombinata. Ta naj bi opustil kmetijsko dejavnost na našem območju in za občino bi bilo smotrno kupiti opuščene prostore. Z manjšim vložkom bi lahko veliko naredili in mislim, da bi bil ta prostor primeren za obrtno cono. O tem bomo še razpravljali, kajti ne vemo, kakšni so pogoji pridobivanja prostora, ničesar nam ni znano o ceni. Prvi ponujeni prostor naj ne bi bil stabilen po vseh zbranih podatkih, saj naj bi nastal s sanacijo nekdanjega odlagališča. Verjamem pa, da je potrebno našim obrtnikom in malemu gospodarstvu (število teh bo še naraslo) v občini zagotoviti dobre pogoje za delo. V tem trenutku končne odločitve o izbiri lokacije še nimamo, čeprav si v občini želimo idejo kar najhitreje uresničiti."
Na področju infrastrukture je bila omenjena modernizacija cest. Kaj ste na posameznih infrastrukturnih objektih že uspeli narediti? Kako daleč so pogovori o gradnji kanalizacije in plinifikacije v občini? Alojz Šprah: „Pri infrastrukturi je najbolje začeti pri cestah. Letos smo jih začeli modernizirati v nekdanji KS Lovrenc, pa smo pri tem naleteli na oviro, ker še ni bilo urejeno lastništvo vozne poti. Urejanja smo se lotili celovito, podpisana je tudi pogodba s Cestnim podjetjem Maribor. Nekaj odsekov cest naj bi še letos uredili na območju Cirkovc in okolice, saj je občina tem naseljem iz proračuna namenila 10 milijonov tolarjev. Po pogodbi naj bi vrednost del znašala blizu 40 milijonov, skoraj polovico sredstev pa naj bi po pogodbah zbrali tudi občani. Imamo še težave na področju telekomunikacij, predvsem od pošte v Kidričevem do Apač, saj se pojavljajo želje po širitvi tega sistema. V zadnjih mesecih smo z ureditvijo poštne centrale v Cirkovcah težave rešili, tehnična rešitev pa naj bi bila tudi že za naselje Apače. Pri kanalizaciji spet ne morem mimo Apač, saj so se možnosti izgradnje kanalizacijskega sistema pojavile ob morebitni preselitvi vojaškega učnega centra iz Ptuja na podeže-
lje. To bi potem pomenilo izgradnjo čistilne naprave in vasi, zahodno od Apač, bi po nekakšni kanalizacijski veji povezali. To bi bil le začetek in upamo, da bomo v tem mandatnem obdobju prišli do ureditve dokumentacije. Kanalizacija za občino pomeni velik strošek, vendar je na drugi strani že nujno potrebna, predvsem ko govorimo o zaščiti pitne vode. Večkrat slišimo, da je na našem območju rezervat pitne vode, ki pa ga moramo na vsak način ohranjati. Druga kanalizacijska veja v občini bi potekala od Starešine, Kungote in bi se povezala z mestno čistilno napravo. Tudi pri plinifikaciji se vse veže na enega od občutljivih projektov, saj naj bi v našem prostoru v prihodnje imeli sežigalnico komunalnih odpadkov. Kot investitor se pri tem pojavlja Talum, na občini o tem še nimamo natančnih informacij, kot tudi ne, kakšna obremenitev je sežigalnica za našo občino. Govori se, da bomo s sežigalnico škodili kmetijstvu, ogrožena naj bi bila potem tudi prodaja pridelkov. Vendar v občini v tem trenutku ne vidimo takojšnje gradnje plinovoda, kajti s sežigalnico bomo — po mnenju strokovnjakov— imeli na razpolago ogromne količine toplotne energije. Tudi pri vodovodu še v občini nimamo postorjenega vsega, saj smo pred časom nekaj hiš v Njivercah priključili na javni vodovod, tam pa naj bi bilo dotrajano tudi vodovodno omrežje. Vodo v tisti konec dobivajo iz Taluma, zato že razmišljamo, da bi Stmišče priključili na mestni vodovod, kar nas bi stalo okrog 14 milijonov tolarjev. Omeniti moram tudi črpališče v Šikolah, kjer naj bi v bodoče pitno vodo črpali iz globine, kajti ta je bila do sedaj prevečkrat oporečna."
V občini dajete veliko poudarka varovanju okolja. Ste bili do danes morda že uspešni pri sanaciji kakšnega odlagališča?
Alojz Šprah: „Na tem področju varovanja okolja imamo veliko težav, največ z divjimi odlagališči. Nazadnje smo se lotili sanacije odlagališča v Šikolah, ki je tik pred samim prečrpališčem. Delo je bilo povezano z velikimi stroški, kajti že lani smo opravili sanacijo, vendar odlagališča nismo ogradili. Sosednja občina Rače je na svojem prostoru dobro opravila sanacijska dela in to seje potem poznalo na naših odlagališčih, ki so bila v kratkem času ponovno zasuta. „Rana“ v Šikolah je bila že zelo močna, dobro so nas o sprotnih odlaganjih posameznikov obveščali sami občani pa tudi sestanek s sosednjimi občinami se ni pokazal kot najbolj uspešen. Na vrsto je letos prišla še sanacija odlagališča pri Župečji vasi in te površine se bodo lahko koristile tudi v kmetijske namene. V Kungoti smo uredili Mlakarjevo jamo z varovalno ograjo, vendar pa je tu še en problem. Ko smo zaprli nekatera odlagališča, se že pojavljajo nova; nazadnje smo to opazili ob cesti v Brunšvik. Že lani smo za sanacijo divjih odlagališč porabili veliko sredstev, prav tako tudi letos in sicer blizu 7
milijonov tolarjev. Čeprav imamo odvoz komunalnih odpadkov v občini urejen zadovoljivo (75%), pa je za nas še najbolj moteče odlagališče v Strnišču, kjer se ne ve, kaj se v resnici odlaga. Prepričan sem, da bomo v prihodnje tudi na tem področju naredili kaj več in na ta način popravili zunanji iz-gled občine."
V Kidričevem bomo gradili večnamensko dvorano
Kakšna pa je slika na področju izobraževanja v občini? Se pojavljajo potrebe po dodatnih prostorih?
Alojz Šprah: „Večjih težav na področju osnovnega šolstva v občini ni opaziti, v teh časih pa se tako daje največ poudarka izobraževanju po letu 2000. Za šolo Cirkovce se že pripravlja projekt širitve prostorov, v Kidričevem pa bomo morali za 9-letno šolanje prostore preurediti z manjšim vložkom; potrebovali bomo kakšnih 6 milijonov tolarjev. V Cirkovcah smo že preuredili fasado na stari šoli, seveda pod nadzorom spomeniškega varstva, namestili smo nova okna, v letu 1998 pa naj bi tam pričeli z gradnjo prizidka. Ne smem pozabiti na vse bolj potrebno večnamensko dvorano v Kidričevem, ki bi po vseh načrtovanjih imela prostor ob šoli. V pripravi je že idejni projekt, zanj pa tudi sredstva iz proračuna."
Bo držalo, daje občina Kidričevo na nek način tudi kulturno bogata občina?
Alojz Šprah: „ Kulturno bogata . . .? Rekel bom da in ne. Na zahodnem delu, v Cirkovcah gotovo lahko govorimo o uspehih na področju ljubiteljske kulture. Nekaj kulturnega dogajanja je čutiti v Lovrencu, v Apačah in Kungoti pa sta prosvetni društvi zaspali. V Kidričevem bi težko govorili o kulturi, kajti prostorje še danes preveč vase zaprt in razlog za to je težko najti. Na nek način za kulturno dogajanje poskrbita šola in vrtec pa tudi v Talumu se kulturi posvečajo že nekaj let. Pred leti je bilo v Kidričevem življenje s kinodvorano, danes pa še tega ni. Samo letos smo za kulturo iz proračuna namenili 5,4 milijona tolarjev, največ teh sredstev pa je šlo za ptujsko knjižnico. Morali pa bomo nekaj narediti tudi na področju športa, kajti športni zavod nam je sedaj prevelik strošek."
Občinsko glasilo gre na pot. Bo to dobrodošla informacija za občane?
Alojz Šprah: „Z glasilom in kabelskim sistemom želimo bolje informirati naše občane. Kabelski sistem je na treh področjih že urejen, vendar bi radi naredili enoten sistem povezave preko optičnega kabla z vsemi naselji. To bo potem slikovita informacija za občane in se bo dopolnjevala z glasilom. Naše zmožnosti nam v tem trenutku to omogočajo, s skromnimi sredstvi pa bomo lahko več informacij o delu in življenju občine Kidričevo kmalu posredovali vsem občanom. Občinsko glasilo Ravno polje bomo razposlali v vsa gospodinjstva naše občine."
TM
ODBOR ZA KMETIJSTVO Prihodnost tudi v strojnih krožkih
V občini Kidričevo so v letošnjem proračunu 10 milijonov tolarjev namenili kmetijstvu, kar polovico tega denarja pa so dobili kmetovalci v obliki kreditiranja. Sredstva iz naslova „sprememba kmetijskega zemljišča" so namenili za manjše agromelioracije in nakup kmetijskih zemljišč, proračunske
tolarje pa je odbor za kmetijstvo porazdelil še za potrebe izobraževanja, delo društev in gramoziranje poškodovanih poljskih cest.
Milan Umik, predsednik petčlanskega odbora za kmetijstvo pravi, da imajo v občinskem svetu posluh za kmetijstvo tudi, ko razpravljajo o delitvi sredstev. Sicer pa je v kidričevski občini največ kmetijskih površin pri Lovrencu in na širšem področju nekdanje KS Cirkovce, skoraj 2000 ha polj ima Kmetijski kombinat, manjše kmetijske po-
vršine pa so tudi okrog naselja Apače in Kungota.
„Kredite s področja kmetijstva namenjamo adaptacijam in novogradnjam govedorejskih in prašičerejskih hlevov. Kreditiranje smo sklenili z NKB Maribor in kreditnih sredstev je za 15 MIO tolarjev. 100 tisoč tola-
rjev po hektarju smo letos namenili nakupu kmetijskih površin, skupaj pa smo za agromelioracije in povečanja posesti porabili 1,7 MIO tolarjev. Med proračunskimi sredstvi s področja kmetijstva potem ta denar namenjamo tudi za potrebe izobraževanja, predvsem Društva podeželskih žena. Predsednica tega društva je Mira Korošec in letos je delo v društvu zaživelo, saj je včlanjenih že preko 150 žena iz vseh krajev naše občine. Največ poudarka dajemo zimskemu
izobraževanju, saj želimo, da bi se žene na podeželju čim bolj izobrazile za delo na kmetiji. Tudi sam naslov društva pove, da ni namenjeno samo kmečkim ženam. Sredstva so rezervirana tudi za govedorejsko društvo, prašičerejsko, kozjerejsko in društvo gojiteljev malih živali. Od lani imamo v Šikolah strojni krožek, ki dela samo v ožjem krogu, radi pa bi, da bi zaživel na področju cele občine. Prav zato si to naš odbor že nekaj časa prizadeva, le tako pa bomo lahko potem porazdelili sredstva tudi za te namene. Zakaj strojne krožke, bo morda kdo vprašal? Želimo namreč pomagati manjšim kmetijam in jim preko teh krožkov ponuditi usluge opravljanja del s kmetijskimi stroji," je med drugim dejal Milan Unuk. Odbor za kmetijstvo pri občinskem svetu Kidričevo se zavzema tudi za ureditev poljskih poti, nekako v dogovoru s KK, ki je poskrbel za prevoz gramoza. Kar 2500 m3 gramoza so pripeljali iz gramoznic in 500 m3 iz Poljčan, po spravilu jesenskih pridelkov pa bodo opravili ponovni ogled vseh cest. Zato si odbor za kmetijstvo že v teh dneh želi, da krajevni odbori naredijo prijave škode na poljskih cestah. Radi pa bi še v prihodnjem letu krajanom izven naselja Kidričevo asfaltirali cestne odcepe, kar bi bilo vsekakor dobrodošlo.
V kmetijstvu slabo kaže
„Stanje v kmetijstvu je danes slabo, še najbolj na področju živinoreje. V občini imamo nekaj sredstev za kmetijstvo in čeprav j e največ naših svetnikov iz obrtniških vrst, imajo tudi ti posluh za kmetijstvo. Država bo enkrat morala pomagati slovenskemu kmetijstvu, kajti občina pri vsem lahko naredi zelo malo. Lani smo namreč s proračunskimi sredstvi pomagali pri nakupu plemenskih svinj in plemenskih telic za privez z namenom, da bi tej panogi vsaj malo pomagali. Pa smo potem dobili preveč očitkov, da smo dali poudarek samo simentalskim telicam ne pa črnobelim, čeprav j e tudi v državi takšen način," je še dodal Milan Unuk.
T.M.
Jesenski posevki
V KIDRIČEVEM ODPRTA NOVA MRLIŠKA VEŽICA Spomnili so se vseh mrtvih
Nova in moderno urejena mrliška vežica na dan odprtja	(Foto: M. Ozmec)
V	drugi polovici minulega leta je občinski svet odločil, da se v Kidričevem prične gradnja mrliške vežice, še pred letošnjo zimo pa so jo že predali svojemu namenu. Svečano stajo v nedeljo, 27. oktobra, odprla župan Alojz Šprah in Jože Soršak, predsednik gradbenega odbora. Ta dan so v občini posvetili dnevu reformacije in spominu na mrtve, vežico pa je blagoslovil farni župnik dr. Avguštin Lah.
V	kulturnem programu je nastopila godba na pihala ter pevski zbor iz Taluma, program pa so obogatili učenci OŠ Kidričevo. Mrliška vežica je v letošnjem letu tudi ena večjih investicij in so zanjo porabili skoraj 20 milijonov tolarjev. Župan Alojz Šprah je ob odprtju vežice poudaril, da gre vsa zahvala gradbenemu odboru, izvajalcem, ki so delo opravili v dogovorjenih rokih, posebej pa tisti, ki so darovali prostovoljne pri-
spevke, kar je pripomoglo k cenejši izgradnji vežice. Pomemben prispevek k izgradnji so dali krajani Njiverc v obliki lesa za ostrešje, za natančnost pri izvedbi projekta je poskrbel Vincenc Veit, vsa organizacija dela pa je bila naložena predsedniku gradbenega odbora Jožetu Soršaku.
Župan g. Šprah pa je med drugim še povedal: „Ob slovesnem trenutku odprtja nove vežice uresničujemo želje izražene lanskega oktobra pri polaganju temeljnega kamna. Vežico odpiramo v času, ko se narava že prične pripravljati na zaslužen počitek, na zimsko mirovanje. To mirovanje pa si zaslužimo prav vsi v neki spodobni obliki. Pri tem ne smem pozabiti, da je našim občanom omogočeno slovo od najdražjih po vsej občini; tako v Cirkovcah in Lovrencu, odslej pa še
v Kidričevem. Vendar pa na ta dan ne slavimo našega delovnega uspeha, ampak ga želimo posvetiti tudi bližajočim se praznikom; dnevu reformacije in vsem svetim — spominu na mrtve."
Alojz Šprah seje v svojem nagovoru spomnil tudi umrlih v prvi svetovni vojni in ujetnikov v taborišču, pa še na milijone umrlih po vsem svetu. Poudaril je, da moramo biti ljudje bolj strpni, reševati nesoglasja po mirni poti, po poti sporazumevanja in človeškega življenja.
Nova mrliška vežica je moderno urejena in ima dva poslovilna prostora, poleg tega pa še manjše spremljajoče prostore. Bila pa so v tem letu urejena tudi vsa ostala dela ob vežici in na pokopališču v Kidričevem.
TM
tov. Večini je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Vasje napredno usmerjena, saj je bila pobudnik za gradnjo trgovine, telefona in svoje železniške postaje. V spletu okoliščin pa se vedno najde kdo, ki onemogoča širitev vasi. V prejšnji KS je bil problem, ker je bila vas pred leti po številu prebivalcev na prvem metu. Torej ni bilo mogoče dobiti zazidalne parcele v vasi, saj so se morale širiti Cirkovce in Jablane. Tudi zdajšnji predstavniki vodilnih strank v novi občini so v vasi odobrili par zazidalnih parcel, pa še to najverjetneje tistim, kijih ne bodo ne prodali in ne zazidali. Ponovno opozarjam, daje vas precej strnjena, zato bi morali najti rešitev v širitvi lete nazven, kar je prostorsko mogoče. Za nepoznavalce bi omenil še to, daje na območju katastrske občine Šikole še del naselja Pon-grce in celotno naselje Sp. Gaj pri Pragerskem.
Zdajšnji krajevni odbor, ki šteje pet članov, sije zadal osnovno nalogo ureditev kolesarske poti in pločnikov ob magistralni cesti Slovenska Bistrica-Ptuj v vasi Šikole ter v prihodnje preplastitev dotrajanih cest.
Za ureditev kolesarske poti in pločnikov že imamo pripravljeno dokumentacijo, problem pa je iskati v investitorju, kije v našem primeru republika, DARS ali ministrstvo, ki si podajata ŽOGICO. Gospodje so zelo neuigrani, saj so v letošnjem letu uredili del pločnika za pešce iz fonda črne točke, s tem pa so naredili veliko škode kolesarjem. Upamo lahko samo, da bodo to proučili, saj smo jih na to opozorili. Občina je za ureditev kolesarske poti in pločnikov že v letu 1995 namenila v proračunu en milijon, z rebalansom pa je ta denar porabila v druge namene. V letu 1996 pa je namenila 1,5 milijona, del denarja je bil porabljen za projekte, ostalo pa... Sicer pa smo po zaslugi nove občine v letu 1995 dobili dve novi postajališči za naše osnovnošolčke in pluženje cest, v letu 1996 pa asfaltirano obračališče za avtobus. Upamo samo, da se bomo lahko v prihodnje bolj veselili.
Za KO Šikole Zvonko Goljat
Preplastili smo vse krajevne ceste
Minilo je 24 let, kar so naši predniki dočakali prve asfaltne ceste. Takrat so krajani denar zbrali sami, danes pa je del sredstev prispevala občina iz proračuna. Vsem hvala, ki ste kakorkoli pomagali, saj smo tako dokazali, da nam ni vseeno, po kakšnih cestah bi se vozili čez dve ali tri leta.
Glavna dela so opravljena, ostale so le še obcestne bankine in manjše pomanjkljivosti. Tudi ta dela bodo opravljena pred zimo, saj je tako dogovorjeno z izvajalcem. V letošnjem letu smo tudi uredili nekaj poljskih
Magistralna cesta skozi Šikole
Krajevni odbor Lovrenc
Spoštovani krajani in krajanke Lovrenca z okolico. Kot nam je znano, smo v letošnjem letu člani KO Lovrenc imeli veliko dela, saj smo izvedli veliko akcijo. Preplastili smo vse krajevne ceste in asfaltirali tudi nekaj odcepov. Treba je poudariti, da so vse omenjene ceste bile 95 % dotrajane in uničene. Veseli nas, daje zmagal razum in ste prisluhnili finančni akciji, saj je tako vsak prispevek pomagal k razvoju in modernizaciji samega kraja.
cest z grediranjem in posutjem peska. Seveda se bodo ta dela nadaljevala po finančnih zmožnostih. V Pleterjah seje obnovila cestna razsvetljava, kije bila nujno potrebna. V tem času pa se obnavlja in modernizira razsvetljava v Lovrencu od gostilne Javernik do avtobusnega postajališča. Mislim, da je omenjena razsvetljava bila zelo potrebna, saj je do sedaj bila cesta slabo osvetljena, pa je vendar najbolj prometno obremenjena. V kratkem bodo postavljene vitrine in panoji za informiranje krajanov.
Ostalo je še veliko načrtov, kijih bomo uresničevali po finančnih zmožnostih.
Predsednik KO Lovrenc
Slavko Pulko
Krajevni odbor Šikole
Vas Šikole leži na severozahodu občine Kidričevo. Po številu prebivalcev je na drugem mestu v bivši KS Cirkovce, saj v njej živi okoli 320 prebivalcev, povečini uslužbencev in upokojencev, nekaj je obrtnikov in kme-
VESTI IZ KRAJEVNIH ODBOROV
VAŠKI ODBOR PONGRCE
Vaški odbor Pongrce je bil izvoljen ob zadnji spremembi preoblikovanja nekdanjh krajevnih skupnosti. V pogovorni rabi se uporablja nekdanji naziv imena vasi Pongerce. Vaški odbor s svojo dejavnostjo pokriva naselje Pongrce, kije eno manjših v občini Kidričevo. Po podatku iz leta 1996 je v vasi
Pongrce prijavljenih 133 vaščanov, ki živijo v štiridesetih stanovanjskih hišah. Pongrce so tipična panonska vas. Toda tudi v Pongr-cah smo ob novogradnjah in obnovitvah nekdanjih bivalnih prostorov porušili nekdanjo izvirno značilnost Dravskega polja. Le nekaj starejših objektov, žal že močno načetih, še kaže staro podobo. Značilnost vasi je, da so v zahodnem delu vasi gospodinjstva, katerih člani združujejo delo v različnih delovnih organizacijah oziroma so obrtniki, v
vzhodni polovici vasi pa gospodinjstva, ki se preživljajo s kmetijstvom. Precej kmetij seje preusmerilo v mlečno proizvodnjo. Veliko število krav molznic potrjuje tudi podatek, da je v vasi, na mlekarsko usmerjenih kmetijah kar pet hladilnic z mlečnimi bazeni, iz katerih vsakodnevno odpeljejo približno 2500 litrov mleka. Drugi pomembnejši
kmetijski tržni viški so še pšenica, krompir in sladkorna pesa. Čeprav je naj večji del njiv posejan s koruzo, kmetovalci to poljščino v glavnem porabijo za prehrano živine. Na vsaki kmetiji j e tudi nekaj pitane živine. Ena kmetija seje preusmerila v proizvodnjo prašičev. Po načrtovani zamisli je v hlevu prostora za petdeset plemenskih svinj. V drugi kmetiji pa imajo v ciklusu do petdeset govejih pitancev. Tri večje kmetije pa se ukvarjajo z mešano proizvodnjo. Poleg naštetih
je še nekaj manjših kmetij, na katerih pa je poleg prihodka iz kmetijstva še vsakomesečni tolarski priliv od pokojnin oziroma osebnih dohodkov. V vasi j e tudi mehanična delavnica. Obrtnik s svojimi pomočniki v njej servisira avtomobile in občasno tudi Si-povo kmetijsko mehanizacijo. V drugi obrtni delavnici pa mizar izdeluje stavbno pohištvo in ustvarja še mnoge druge prelepe izdelke iz lesa. Tudi lastniki kmečke pekarne, četudi stavba stoji že v katastrski občini Zgornje Jablane, se štejejo za Pongrčane, saj so njive, na katerih pridelujejo krušna žita, in kmetija, ki daje drugo polovico njihovega prihodka, v Pongrcah. Delavci se vozijo v službo v razne bližnje in bolj oddaljene kraje. Dve družini sta začasno na delu v tujini. V vasi je deset upokojencev, ki dobivajo pokojnine iz naslova združenega dela oziroma so družinski upokojenci, in še devet vaščanov, ki dobivajo kmečke pokojnine. Predšolskih otrok je petnajst, v osnovno šolo Cirkovce pa hodi devet otrok. Dijakov oziroma študentov je devet, osemnajst vaščanov pa je že dopolnilo petinšestdeset let starosti. Na sredi vasi stoji vaška kapelica. Zgrajena je bila v času gradnje sedanje farne cerkve. Zaradi posledic prometne nesreče 1995. leta je bila porušena. Vaščani smo v popolni prvotni obliki zgradili novo. Vas bogati še ena, Petrasova kapela. Vaški odbor je med letošnje naloge zapisal ureditev še neasfaltiranih cest. V mesecu juliju je pro-tiprašno uredil odsek v dolžini osemdeset metrov. Pred novim letom pa bi radi uredili še drugi odsek v dolžini dvestopetdeset metrov. Za prihodnje leto pa bo ostal še odsek v dolžini stoosemdeset metrov. Odbor skrbi tudi za vaške makadamske poljske ceste. Na nje bo potrebno navoziti gramoz, ali z gre-darjem poravnati vozne površine.
Predsednik KO Pongrce • Jože Lah
Sprehod skozi Pongrce
KAJ SO POSTORILI V APAČAH?
Za bolj urejen kraj
Naselje Apače je v letu praznovanja 800-letnice bolj urejeno in prijazno, saj so krajani s pomočjo občinskih sredstev odpravili več manjših pomanjkljivosti. Največ dela so imeli na področju infrastrukture, preuredili so gasilski in kulturni dom, križ pri Vidoviču in za prihodnje leto sestavili program del, ki bi jih še morali opraviti. Branko Valentan, predsednik KO Apače, pravi, da brez pomoči krajanov ne bi zmogli toliko dela.
Najprej so se lotili krpanja lukenj na vseh krajevnih cestah po Apačah, gra-mozirali so poljske ceste, namestili delno cestno signalizacijo, obnovili talne označbe, kraj pa je lepši tudi zaradi obnovljene fasade na gasilskem domu in prosvetni dvorani. Se pred praznikom Apač so posadili 25 dreves javorja.
Občina Kidričevo je 764 prebivalcem Apač namenila nekaj sredstev iz proračuna. Veliko del so opravili sami in sredstva jim ostajajo za dela v prihodnjem letu. Takrat se bodo lotili preplastitve osrednje ceste skozi naselje, dovozne poti do športnega igrišča in po besedah g. Valentana bodo poskrbeli še za 40 novih telefonskih priključkov. Toliko gospodinjstev bi namreč še želelo imeti telefon. Javno razsvetljavo bi speljali do Trnovca in stranskih poteh naselja, potem pa jih čaka še ureditev avtobusnega postajališča pri Veitu. Avtobusi še danes ustavljajo kar v križišču prometne ceste. Kabelski sistem naj bi uredili tako, da bi signal dobivali iz občine Kiričevo in ne iz Gerečje vasi, potem pa bi izbrali potrebna sredstva za nakup gasilskega avtomobila. Apačam je bil po nekaj letih spet vrnjen požarni rajon. Branko Valentan pa pravi, da si bodo poleg ostalih del v kraju prizadevali obuditi še delo prosvetnega društva. Prihodnje leto v juniju naj bi pripravili tek okrog meje Apač in prireditev naj bi postala tradicionalna.
GASILSTVO	Po končani slovesnosti smo pripravili za vse gasilce in krajane Lovrenca veli-
ko gasilsko veselico ob zvokih ansambla Mira Klinca.
Mislim, da smo visoko obletnico prostovoljnega gasilskega društva dostojno proslavili, v bodoče se pa bomo trudili, da bomo v našem društvu nadaljevali tradicijo, ki sojo začeli naši prapradedje in bomo vrlino humanosti in pomoči ob nesrečah prenašali na mlajše rodove in tako praznovali še veliko okroglih obletnic.
Praznovanje 100. obletnice PGD Lovrenc
110 let je minilo, kar so takratni vplivni možje v vasi ugotovili, da se je potrebno ognju, ki je takrat pustošil po vasi, organizirano zoperstaviti in leta 1886 so ustanovili „Požarno brambo“ v Lovrencu. Obletnico smo slovesno praznovali 11. avgusta letos. S prireditvami smo začeli že 9. avgusta z razstavo in demonstracijo sodobne gasilske tehnike, v soboto, 10. avgusta je potekal turnir v curkometu. V nedeljo, 11. avgusta pa je bila osrednja proslava, na
Razvitje praporja
kateri so bili prisotni gasilci iz vseh društev v občini Kidričevo in okolice, poveljnik gasilske zveze Slovenije, g. Tone Sentočnik, župan g. Alojz Šprah ter drugi gasilski funkcionarji. Ob tej priložnosti smo razvili tudi novi gasilski prapor. Društvo je imelo prapor že iz leta 1953, za razvitje novega praporja pa smo se odločili iz večih razlogov. Stari prapor bi bilo potrebno obnoviti zaradi dotrajanosti, drugi razlog pa je ta, da so se vzporedno s spremembami v naši družbeni ureditvi menjali tudi simboli, temu pa moramo slediti tudi gasilci s svojimi simboli. Odločili smo se, da ne bomo obnavljali starega praporja, ampak ga bomo hranili kot del naše zgodovine. Glavni boter praporja je bila občina Kidričevo oziroma župan g. Alojz Šprah, ki je prapor tudi razvil, trakove pa je na prapor pripelo zraven župana še 24 predstavnikov gasilskih društev, drugih društev, podjetij in posameznikov.
Na drog praporja pa smo pribili 154 zlatih žebljičkov, ki so jih prispevali v glavnem posamezni gasilci in drugi simpatizerji naše humane organizacije.
Predsednik PGD Lovrenc Jože Medved
110 let PGD Jablane
V letošnjem letu smo gasilci Prostovoljnega društva Jablane praznovali 110 let dela in obstoja društva. V ta namen smo pripravili tridnevni program praznovanja. V petek, 5. julija 1996, smo izvedli veliko taktično vajo na objektu Žaga v Zg. Jablanah. Na vaji so sodelovale vse gasilske enote občine Kidričevo. V soboto, 6. julija so se popoldan odvijala športna srečanja, ob 18. uri pa je bila tekma med svetniki občine Kidričevo in člani domačega društva. Tekma seje odvijala na urejenem, novo ograjenem igrišču za gasilskim domom. V nedeljo, 7. julija 1996 pa seje ob 15. uri pripel svečani del s parado, v kateri je sodelovalo preko sto gasilcev in gasilk. Med njimi so bili tudi naši dolgoletni prijatelji iz Nedelišča. Ob tej priložnosti smo otvorili tudi prizidek, ki smo ga dogradili domu in nam omogoča shranjevanje opreme,
Svečana parada
v enem prizidku pa smo tudi uredili kurilnico. Letošnje leto smo namreč v našem domu in orodjarni naredili centralno kurjavo.
Na koncu bi se še enkrat zahvalil vsem, ki ste nam pomagali, da smo lahko izpeljali to slovesnost. Posebna zahvala velja občini Kidričevo, kije bila pokrovitelj celotnega praznovanja.
Na pomoč!	Predsednik: Franc Frangež
KULTURA
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc
Ohranjanje ljudskih šeg in navad
Plesalci, ljudski godci in pevci Folklorne bilej že praznovali, lani pa so na Dravskem skupine Vinko Korže iz Cirkovc so zlati ju- polju pripravili še slovesnost ob 65-letnici
Nastop v Ptuju 1947 pod vodstvom Vinka Koržeta
delovanja. Sodijo med najstarejše folklorne skupine na Slovenskem, poznajo pa jih tudi širom Evrope in generacije plesalcev so se na tujih odrih zavrtele že preko tisočkrat. V kraju se ponašajo s tradicijo, ki jo v zadnjih letih predstavljajo tudi s prireditvijo Fašenk v Cirkovcah, tako pa se ljubiteljska kultura v cirkovški fari prenaša iz roda v rod. V občini Kidričevo jim pomagajo po svojih najboljših močeh.
V kroniki društva je zapisano, daje bil ustanovitelj folklorne skupine znani cirkovški gostilničar in kulturni delavec Vinko Korže, po njem pa se skupina danes tudi imenuje. Ko je Vinko Korže leta 1962 umrl, se je skupina priključila kulturno-umetniškemu društvu, takrat pa je mentorsko vlogo prevzel sedanji vodja Anton Brglez iz Cirkovc. Najprej je bilo bolj poredko slišati o nastopih skupine, le na kakšnih kongresih in festivalih, potem pa se je obujanje šeg in navad vse pogosteje pojavljalo v krogih ljudi. Res da ni ostalo veliko zapisanega o zgodovini
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
društva, le starejši člani so do danes ohranili kakšno fotografijo z nastopov (eno od teh tudi objavljamo).
Z novimi člani in bogatejšim programom se je pozneje folklorna skupina (pridružili so se ji še ljudski pevci in pevke) odpravila na številna gostovanja. S Kmečko gostijo in Svatovskim običajem se jih še danes spomnijo na Ptuju in v domačem kraju, vse to pa jim je prineslo mnogo povabil na tekmovanja. V letu 1985 je FS sodelovala na tekmovanju alpskih dežel v Italiji, v mestu Trento in tam osvojila prvo mesto in zlato plaketo. Generacije plesalcev so se zavrtele že na odrskih deskah Italije, Sicilije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Belorusije, Švedske, Švice, Bolgarije, Liechtensteina, Madžarske in še kje. Vendarle pa na domače prireditve po vsej Sloveniji niso pozabili. Pred letom so v FS našteli že rekordno število nastopov, saj so kar 65 krat sodelovali ali samostojno nastopali, letos pa imajo za sabo že 35 nastopov doma in v tujini. Kot stalne goste lahko vidimo cirkovške plesalce tudi na Marjanci v Mariboru, na festivalu narečnih popevk Vesela jesen in ptujskem festivalu narodno zabavne glasbe. Zadnja leta sodelujejo pri pripravi pustne prireditve Fašenk v Cirkovcah in na kulturnih prireditvah v kraju.
Da pa je delo v folklorni skupini dobro opravljeno, da se vrstijo nastopi, so potrebna večja finančna sredstva. Občina Kidričevo pomaga z levjim deležem, nekaj dodajo sponzorji največ Mesarija Jožeta Fingušta, potem pa sredstev skoraj zmanjka. Samo en nastop v tujini, zadnji na Madžarskem jih je z vso potrebno spremljavo stal okrog 250 tisoč tolarjev.
Nastop na Madžarskem v mestu PECS na VI. vodstvom T. Brgleza
Kljub vsemu pa FS Vinko Korže dela naprej, v svoje vrste vsako leto sprejme nekaj novih članov in že kuje načrte za nastop na binkoštno nedeljo, peti fašenk in zahvalno nedeljo. Tudi tako bodo na Dravsko polje, v Cirkovce privabili več ljudi in jim pokazali bogato ljudsko izročilo kraja.
KUD Cirkovce je bilo že od nekdaj med najbolj delovnimi na širšem ptujskem območju in poleg folklore, je potrebno omeniti še otroško folklorno skupino na OŠ, tambu-raški orkester, mešani pevski zbor, ljudske pevke in pevce, knjižnico, recitatorsko skupino in občasno še dramsko skupino.
Nepotrebna razburjanja
V juniju je izšel Zbornik občine Kidričevo, kije bil namenjen praznovanju 800. obletnice prve omembe vasi Apače. Zraven zbornika je bil priložen telefonski imenik. Vsi predsedniki krajevnih odborov v naši občini so dobili za vsako gospodinjstvo po en izvod.
Prejemniki:
KO Kidričevo .................. Darko Ferlinc................... 575	izvodov
KO Lovrenc na Dr. polju........ Slavko Pulko.................... 227	izvodov
Župečja vas................ Jože Peršuh...................... 77	izvodov
Pleterje .................. Franc Planinšek.................. 81	izvodov
KO Pongrce..................... Jože Lah......................... 45	izvodov
KO Njiverce ................... Jože Kancler.................... 200	izvodov
KO Cirkovce.................... Anton Sagadin................... 366	izvodov
KO Šikole...................... Zvonko Goljat.................... 98	izvodov
KO Starošince ................. Milko Marčič...............•.... 69 izvodov
KO Stražgonjca, Gaj............ Alojz Napast.................... 112	izvodov
KO Kungota..................... Anton Panikvar.................. 127	izvodov
KO Strnišče.................... Matjaž Vauken.................... 42	izvodov
KO Apače ...................... Branko Valentan................. 260	izvodov
Če zbornika s prilogo niste prejeli, ni odgovoren urednik ali občina Kidričevo ampak vaš predsednik krajevnega odbora.
Odgovorni urednik zbornika: Viktor Cafuta
Mednarodnem festivalu vina in grozdja 1996 pod
Spoštovani bralci časopisa Ravno polje!
Pozdravljeni ob izidu prve številke glasila Ravno polje. Glasilo naj bi izhajalo 4 do 5-krat letno. Z namenom, da potrošimo čim manj denarja, smo se odločili za enobarven tisk.
Odbor za informiranje si bo prizadeval, da boste seznanjeni z delom župana, svetnikov in krajevnih odbornikov. Vključiti nameravamo novosti s področja gospodarstva, kulture, šolstva, športa in gasilstva. V prihodnjih številkah bomo rezervirali strani za pisma bralcev, male oglase, reklamna sporočila in vključili bomo tudi križanko za bi-strenje možganov. Visoka politika nas ne zanima in je strah v nekaterih sredinah nepotreben.
Vsaka dobronamerna kritika bo dobrodošla in jo bomo z veseljem upoštevali pri pripravi naslednje številke občinskega glasila. Prijetno branje!
Urednik: Viktor Cafuta
Ravno polje
Glasilo občine Kidričevo
Urednik: Viktor Cafuta
Odbor za informiranje: Alojz Šprah, Janko
Hertiš, Milan Unuk, Bogomir Jurtela, Slavko
Pulko, Branko Sabath, Darko Ferlinc, Stanko
Meglič in Viktor Cafuta
Lektoriranje: Kristina Bauman
Zunanja sodelavca:
Tatjana Mohorko, priprava glasila in fotografije
Boris Gabrijan, tehnično urejanje Tisk: Dravska tiskarna Maribor Naklada: 2400 izvodov Pošto prejemamo na naslov: Občina Kidričevo, za glasilo Ravno polje, 2325 Kidričevo Glasilo Ravno polje se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5 %.