Leto XXIV. TRGOVSKI UST Številka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno ISO din (.za Inozemstvo: 210 din), ea */i leta 00 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska m _ m m a _» a M. m. Plača in toii sc v Ljubljani! Časopis za trgovino.Industrllo, nicl r Ljubljani St 11.08». Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-82. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. TeL 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri počtnl hranO- fvliaia TV*k penedeljelt. fZIlaifl sredo In petek Ljubljana. petek 21. marca 1941 Cena gl VSO Pristojbine brez proti-dajatve Ce zahteva država v današnjih Časih zvišanje davčnih dohodkov, 80 pač noben uvideven državljan temu no upira, ker zahteva interes države večje izdatke za narodno obrauilK). Že celo pa se no more nihče upirati tem izdatkom, če služijo tudi ohranitvi miru in utrditvi naše svobodo in neodvisnosti. Ti izdatki se po svojem načinu bogato obrestujejo in zato tudi ni proti večjim davkom zaradi povečanja vojne sposobnosti nobene nejevolje. Tem bolj pa se zato občutijo druga nova bremena, zlasti pa ona, ki samo zahtevajo od gospodarskih ljudi žrtev, ne pa da bi jim nudila tudi le najmanjšo uslugo. To se zlasti občuti v vsej naši zunanji trgovini, ki je tem bolj pod kontrolo, Čim manjši jo njen obseg. Kaj vse so ne zahteva samo od uvoznika in izvoznika. Plačati morata kavcijo, plačati pristojbino za registracijo, plačati za vsak po sel še posebno in nikakor ne majhno pristojbino, sprejeti morata pogoje, ki se jima diktirajo — a zakaj vse to? Najtežje je pač to, da na to vprašanje prizadeta uvoznik in izvoznik ne moreta od govoriti. Vse mogoče takse in pri sjojbine plačujeta, a od vseh teh plačil nimata nič. Niti misliti ne srneta na to, da bi urad, ki zahteva od njiju toliko pristojbin le mezincem mignil, da bi jima olajšal njun posel. Če si n. pr. tovarnar tekstilnih izdelkov no zna sam dobiti bombažnih surovin iz tujine, bo ostal broz njih, pa naj je plačal še toliko taks. Zaman bi pričakoval '■elo to, da bi dobil za vse svoje težke dajatve vsaj neka dobrih informacij ali nasvetov Naj plačuje še toliko pristojbin nihče mu ne pomaga iu če si sam no zna pomagati, lahko obrt zapre, Pač pa se mora bati, da bo vsak dan dobil novo kopo predpisov, dostikrat skrajno nelogičnih in medsebojno si nasprotujočih. Gor je mu, če vsem tem predpisom takoj ne 'zadosti, ker so danes drakonične kazni kar prišle v navado. Namesto da bi se gosjiodar-skemu človeku pomagalo, so mu s temi r - predpisi delajo samo nove težave. Za poslovnega človeka pomeni vse današnje dirigiranje zunanje trgovine praktično le suh« izgubo. Kar se vse danes zahteva od gospodarskih podjetij, je res že nezaslišano. Vsako podjetje mora biti včlanjeno v svojem združenju in zbornici. Proti temu ni ugovor ra, ker pač te organizacije tudi nekaj nudijo. Toda poleg tega naj bo vsako podjetje včlanjeno še pri neki centrali v Beogradu, nadalje pri novih nepotrebnih zajedničah, naj plačuje posebne prispevke od vsakega posla, ki ga samo zaključi brez vsake tuje pomoči, naj skrbi za kritje vseh občinskih deficitov, dostikrat povzročenih le zaradi slabega gospodarjenja, naj plačuje vedno višje davke, vsak dan nove takse, višje mezde, višje socialne dajatve, naj daje za zimsko pomoč in za druge dobrodelne posle, pri tem pa se mu reducira zaslužek na najmanjšo mero, se omejuje promet, se ubija trgovina z umetnim favoriziranjem konkurentov, ki ne plačujejo davkov itd. Vse to so nemogoče stvari, ki morajo privesti v katastrofo vse naše narodno gospodarstvo. Takšen je danes položaj, da se tem bolj veča birokratičnl aparat na breme gospodarstva, čim bolj se manjšajo posli. Prišlo se je tako daleč, da jo postalo očitno, da gospodarstvo tega aparata ne more preredili. Okoli našega težko poslujočega gospodarstva se zbralo že toliko birokratov- zdravnikov, da jo gospodarstvo v resni nevarnosti, da od te pomoči umre. Zato pa je treba, da se napravi tem nezdravim bremenom konee in da se smejo nalagati le bremena, ki nudijo tudi nekaj proti-uslug. Samo takšna bremena so tudi upravičena in utemeljena. Ce pa kdo gospodarskim podjetjem nič ne more ali ne zna nuditi, tudi nima nobene pravice, da od njih kaj zahteva, še manj pa, da se meša v posle, katerim ni dorasel. Kadar jo že za najmanjši posel določen maksimalni bruto-zaslu- 1 Kaj prinaša današnja številka: želi, mora biti tudi za obremeni-1 tev določena maksimalna dopustna višina. Predvsem pa se no moro trpeti, da plačujejo podjetja | visoke pristojbine in dajatve ustanovam, od katerih nič nimajo. Ali I Občni zbori trg. združenj: naj te ustanove dokažejo svojo koristnost ali pa naj ne zahtevajo I Celje-okolica 26. III. ob 8. pristojbin, ki so gospodarsko samo hVoitO mesto 30. marca ob zapravljen denar. Kajti s takšnimi pristojbinami se gospodarstvo uničuje, kar se pač ne bi smelo dopuščati. Lokalni potentati ovirajo prehranjevalno Vedno nove pritožbe zaradi aprovizaelitke akeiie Slovenski javnosti je treba priznati, da je uvidevna in da se hitro sprijazni tudi z neprijetnostmi, če so le količkaj utemeljene. Tako ni bilo proti krušnim kartam in koruznemu kruhu nobenega posebnega ugovora, čeprav je še kruh slab in po mnenju ljudi neprebavljiv. Toda kaj se hoče, če je tako in če drugače biti no moro ali pa bi trpeli še večjo pomanjkanje. Druga pa jo stvar, kadar javnost vidi, da se delajo napake, ki se ne bi smele delati in če vidimo, da bi se z lahkoto odpravile, če bi se delalo vse pravilno. Takšno nepravilnosti pa javnost revol-tirajo in prav je, da jo revoltirajo, ker so morajo takšne napake tako v interesu celote ko posameznikov odpraviti. Zato pa bi bilo tudi zelo zgrešeno, če oblast no bi upoštevala teh pritožb, zlasti če so konkretno, ker nudijo te pritožbe oblasti lopo priliko, da nerednosti odpravi. To pa je prav gotovo tudi volja oblasti. Posebno številne so pritožbe proti sestavi in delu preskrbovalnih uradov, zlasti občinskih. Ti preskrbovalni uradi imajo precejšno moč, njih pravilno delovanje pa je za vso aprovizacijsko akcijo odločilne važnosti. Če ti uradi ne bodo delali dobro, mora propasti vsa aprovizacijska akcija. Sestavi teh preskrbovalnih uradov bi se zato morala posvetiti največja paž-nja in člani teh uradov in odborov bi smoli biti samo ljudje, ki so znani po svoji vestnosti in ki ima-o tudi potrebno strokovno znanje. Ce ti uradi odločajo o moki in živilih, potem pač ni pametno, da je član odbora trgovec s steklenim blagom, temveč naj bo član odbora trgovec z deželnimi pridelki ali trgovec s špecerijskim blagom. Mnogo preveč jo v teh odborih uradnikov. Vsa čast uradništvu, toda besedo naj ima za stvari, za katere je usposobljeno. Za živilsko stroko pa uradniki niso usposobljeni, a tudi trga ne poznajo zadosti. Samo vroče konsuinentske želje pač ne morejo biti zadostno priporočilo. Tako se nam poroča, da ni v radovljiškem preskrbovalnem uradu noben trgovec. Ni čuda potem, če biki uradi ne u})0-števajo zadostno potreb trgovine. Številne pritožbe dokazujejo, da so ti preskrbovalni odbori zelo pogosto izredno lepa prilika, da si razni lokalni potentati utrde svoj položaj, včasih pa, da si ohlade svojo žejico nad drugimi. Tudi strankarski oziri igrajo dostikrat mnogo preveliko vlogo. Ker niso preskrbovalni odbori in uradi dobro sestavljeni, zato tudi ni čuda, če so pritožbe proti njih delovanju vedno bolj pogost- ne. Naj omenjamo danes le neka-j Jasno je, da je edino pravilno, če re, ki smo jih prejeli z Gorenj- bi dobivali trgovci iz kranjske ske. okolice v Kranju, kjer imajo ved- Najprej zadevo, ki se tiče tudi I no opravke, ne pa v Lescah. Sicer nas. Prehranjevalni odbor v Kranju svetuje trgovcu, da si kupi »Gorenjca«, ker je tam vse povedano, kako so bodo delile karte. Nimamo nobene antipatije do »Gorenjca«:, toda »Gorenje« je politi-čeu list iu zato ne more biti nekako glasilo prehranjevalnemu uradu, ki mora pošiljati svoje objave vsem listom. Na ta način se dela nedopustna propaganda za en list. Trgovci imajo svoj »Trgovski liste in naj temu pošilja svoje objave prehranjevalni urad, ne pa da sili trgovce k še novemu izdatku za »Gorenjca«. Trgovci Iz Naklega, Podbrežja in Kovorja so dobili nalog, da morajo iti po sladkor v Lesce. Lesce so sicer zelo lep kraj, toda trgovci danes nimajo ne časa ne denarja, da bi hodili v letoviške kraje, zlasti če »o ti oddaljeni 25 do 30 km od njih gospodarskega središča. pa bi bilo res zanimivo zvedeti, zakaj se je sladkor peljal mimo Kranja v Lesce? Ker smo že pri sladkorju, naj omenimo še to, da imajo kmetijske zadrugo vsega blaga zadosti in da so zlasti bogato založene s sladkorjem. Tako more dajati podružnica Kmetijske zadruge v Šenčurju svojim odjemalcem skoraj vsako količino sladkorja, trgovcem pa sladkorja primanjkuje celo za stalne odjemalce. Le nekaj pritožb smo navedli, a vsaka od njili je dokaz, da aprovizacijska akcija še ni v redu in da morajo zato oblasti delu lokal- pol 10. Za radovljiški okraj 25. III. ob 8. na Jesenicah Sestanek lesnih trgovcev celjske okolice 26. marca r Celju Poročila o občnih zborih Združenje trgovcev v Celju Združenje trgovcev v Litiji in Društva trg. potnikov in zastopnikov Uredba o državnem računovodstvu: iieposredne pogodbe Razna aktualna vprašanja XV. REDNI OBČNI ZBOR Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo dne 27. marca 1941 ob deseti uri dopoldne v društveni sejni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. ske težave. Nova denarna Narodne Govor guvernerja dr. Radosavljeviča v nedeljo je bil občni zbor delničarjev Narodne banke, ki ga je otvoril guverner dr. Milan Radosavljevič. Po delnem prečitanju poslovnega poročila se je prešlo na debato, nakar je govoril guverner Nar. banko dr. Radosavljevič o novi monetarni politiki Narodne banke. Iz njegovih pomembnih izvajanj posnemamo naslednjo glavne misli: Gospodarske kroge najbolj zanima povečanje obtoka bankovcev. Ta pojav sam P° sebi ni treba, da bi nujno moral povzročiti težko perturbacijo v gospodarskem in socialnem življenju, ker je mnogo držav, ki so sicer morale povečati obtok denarnih sredstev, ki pa so kljub temu mogle preprečiti težke posledice povečanega obtoka. V rokah gospodarstva je, kak šen vpliv ima povečanje obtoka na gospodarstvo, če namroč daje vsa odvisna razpoložljiva sredstva državi na razpolago. V drugih državah so to tudi dogaja. Zaradi izrednih in nujnih potreb narodne obrambo se je moral emisijski potencial Narodne banko izkoristiti v povečani meri. Narodna banka pa je dolžna, da stori vse potrebno za ustavitev povečanja obtoka, da se ohrani notranja kupna moč denarja. V ta namen je NB sporazumno z odločilnimi krogi že pripravila vrsto 5. Volitev društvenoga odbora nih odborov in uradov posvetiti I in društvenega nadzorstva (§§ 10. mnogo več pažnje. Zlasti pa bi I in 15. društvenih pravil), morale gledati na to, da bo njih I 6. Slučajnosti, delo objektivno in nepristransko občni zbor je sklepčen, če je pri-ter do skrajnosti vestno. Le tako 1gotua Iia njem vsaj tretjina dru-bomo prebrodili vse aprovizacij- j Zvenih članov ter odloča z večino glasov. Pri enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu se priključi predsedujoči, ld sicer ne glasujte. Ce občni zbor ob določeni uri ne b{ bil sklepčen, bo pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo sklepal o zadevah, postavljenih na dnevni red prvega občnega zbora, brez ozira na število navzočnih dru- ukrepov, da se najde kritje za izredne vojne potrebe na svobod-1 e“itl““eianov“7§ ‘l2. društvenih nem denarnem trgu in s tem orno-1 pravil) gočt razbremenitev Narodne ban- • ke. Vprašanje emisije bonov narodne obrambo bo v kratkem rc šene. V ta namen se bo ustanovila pri NB posebna organizacija, ki bo za Italija postala naš dolžnik Zadnji izkaz o stanju naših kli-ringov z dno 15. t. m. navaja to zsrszizzr? i tett funkcijo. Z izdatnim alimentira- Italija, ki jo bila še pred enim tednom naš upnik, sedaj naš dolžnik. Naš dolg Nemčiji Je znova naraseL Izkaz navaja naslednjo spremembe (vse številke v milijonih do-tične valuto): Aktivni kliringi: njem te ustanove s proračunskimi sredstvi se bo dosegla zdrava podlaga za finansiranje vojnih izdatkov. Boni narodne obrambe bodo kratkoročni, se bodo obrestovali ter bodo zelo likvidni. Upravičeno se pričakuje, da bodo ti boni po-1 Bolgarska din tegnili iz prometa znatne delebla-1 Francija fr. fr, gajniških gotovin ter s tem pripo- Franc, kolonije fr. fr. mogli k okrepitvi notranje vred- | Nizozemska fl. nosti denarja. Velike važnosti jo tud^ da je zunanja trgovina pod kontrolo, ker se s tem dosega popoln učinek na ponudbo in povpraševanje. I Madžarska din S tem je onemogočeno, da bi po- po]jska din večanje cen na notranjem trgu I Romunjja din vplivalo slabo na mednarodni te- slovaška Ks čaj našega denarja. I ctgko-Moravsloložaju, nam ka že, kako drugod državljani dopri-našajo žrtve, da se premagajo finančne in gospodarske težave. Po-1 Danska (zbir) din dobne žrtve bodo potrebne tudi Danska (likvid.) din pri nas. 1 Francija fr. fr, Norveška din Finska din j Italija din Pasivni kliringi; Nemčija RM Italija din Belgija (emis. b.) din 15.3. 2,01 0-94 7.18 0,47 2,37 24,29 97,48 18,57 3.19 24,27 8,27 0,47 06,42 2,11 2,44 2,74 0,48 8.3. 2,49 3,53 4,34 6,84 0,(8 2,18 96.12 18,51 3,34 25.12 82.12 1,63 05,17 13,37 3,37 2,80 2,74 Občni zbor Združenja trgovcev za mesto Celie Združenje trgovcev za mesto Celje, bi je eno naših najbolje fun-dlranih trgovskih združenj in ki v lepi harmoniji vseh članov dosega vsako leto lepe uspehe, je imelo »voj redni letni občni zbor v četrtek 10. marca v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Občni zbor je bil primeroma dobro obiskan ter ga je otvoril zaslužni predsednik Rudolf Ster-mccki. Pozdravil je vse navzočne zborovalce, imenoma pa: predsednika celjske občine dr. Voršiča, zastopnika Zbornice za TOI, zbor. svetnika Antona Fazarinca, zastopnika Zveze trg. združenj tajnika dT. Pnstiška, zastopnike časopisov, delegate Pomočniškega zbora ter zastopnika policije g. Red-naka. Predsednik Stermecki ugotovi nato sklepčnost občnega zbora ter se nato v lepih besedah spominja umrlih članov Cirila Kneza, Celestine Confidenti in Katarino Zupanc. Zborovalci so počastili njih spomin. Nato je podal predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo: Poroiilo predsednika Stermeckega Letošnji občni zbor je v silno burnih časih, ko vojna uničuje dobrine, ki so jih ustvarile cele generacije. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala ta vojna vihra. Vendar pa moremo upait, da bo šla mimo nas. Zatorej mora biti trgovec vedno •ptimist, nikdar ne prekiniti z delom, ampak vedno naprej delati, prodajati in kupovati, dokler je le mogoče. Tudi nas ne smejo spraviti iz ravnotežja rasne uredbe, katerih kar dežuje in ki si mnogokrat nasprotujejo. Tudi je treba raznim demagogom, kateri vidijo ▼ trgovcu samo povzročitelja draginje, zavezati jezike in pojasniti, da trgovec ni samo sebi odgovoren, ampak da je trgovec vodja firme, ki daje kruh trgovčevi rodbini in njegovim nameščencem. Radi tega trgovec ne sme in ne more trgovine zapreti niti zaloge hraniti ndti je razprodati, ampak mora blago prodajati naprej im zopet na novo kupovati, četudi mnogokrat po višji ceni, kakor je blago prodal. Ali sc niso cene vsem vrstam blaga dvignile? Lea, živina, moka, hiše, zemlja itd.? Posestnikom teli predmetov nihče nič ne reče, samo trgovec naj bo tista tarča, v katero lete vsi streli. Sicer pa moram pripomniti, da se razmere v tein oziru zboljšujejo, da prihaja občinstvo do prepričanja, da cene zbog pomanjkanja blaga vedno rastejo in da se ne dajo umetno ustaviti ter da tega ni trgovec kriv. Tudi moram z veseljem konstatirati, da naše časopisje ne naseda več raznim osebam, katere so samo v trgovcu vi dele krivca teh visokih cen. Bog ne daj, da bi vojna trajala še par let! Vsi trgovci in kramarji bi bili potem samo milijonarji, ampak zaloge bi imeli v pisarni na pisalni mizi, skladišča in police pa bi bile prazne. V tein. oziru je vsak posestnik, ki ima zemljo, le«, živino itd. na boljšem, kajti on si reši svojo zlato valuto, trgovec pa ne ker trgovec vedno draže kupuje kot pa proda in zaloga kopni kot sneg pred jugom. Velika krivda draginje je tudi v tem, da se niso že takoj v začetku vojne maksimirale cene glavnim življenjskim predmetom. Mnogokrat se tudi čita in sliši o indeksih raznih držav in da so nekateri nižji kakor v Jugoslaviji, ampak nihče ne pove, da se pri nas dobi po cenah tega indeksa dosti blaga, drugod pa samo predpisano množine ali pa nič, pod roko pa je vse za več ko 100% dražje kakor pa pri nas. Gospodarsko je bilo leto 1940. že od vsega početka zelo slal)o. Posledice vojne so se vedno bolj občutile, žetev je v splošnem bito zelo slaba in pričelo je primanjkovati najpotrebnejših živil. Zaradi slabe sadne letine je kupna moč podeželskega prebivalstva močno padla. Cene so pričele skakati navzgor in težave so i>oetajale s prehrano vedno večje. Vezani po po-'godbah z močnimi sosednimi državami smo morali izvažati tudi živila, kii bi jih sami potrebovali. Vojna vihra je prisilila našo dr- žavo, da je morala pričeti misliti na obrambo. Pripravljenost naše vojske zahteva seveda velike žrtve, ki jih moramo prenašati vsi sloji brez izjeme. V prvi vreti Je prizadeta trgovina, ki se ji bremena vedno večajo, dohodki manjšajo. Cene blagu so se določevale pri zeleni mizi, ne da bi se pritegnili gospodarski krogi, ki bi gotovo bolje uredili to vprašanje. Cene so se določile tako nizko, da bi moral trgovec doplačevati. Bruto-zaslužki so se na naše pritožbe vsaj deloma zvišali, vendar ne zadostno. Razni davki so se ob koncu leta 1939. občutno zvišali, isto tako takso. Zvišati smo morali prejemke svojim nameščencem, uvedene so bile tudi minimalne mezde trg. nameščencem, ki jih posebno mali trgovci težko zmagujejo. Dočim pa država od drugih zahteva, da zvišajo plače svojih nameščencev, jih lastnim ne zviša. Med malimi trgovci se je tu pa tam pojavilo nezadovoljstvo proti veletrgovcem, češ da jim ne dajejo zadosti blaga. Ne sme se pozabiti, da tudi veletrgovci ne dobe onih količin blaga, ki jih potrebujejo. Ni bilo dobro, da so se lani začele forsirati razne zadruge, h katerim so začeli pristopati tudi trgovci. Naj se ne pozabi, da je trgovec tisti, ki največ izda za narodne in splošno koristne ustanove! Celjsko trgovstvo je odvisno od gospodarskega stanja okolice. Če nima kmet denarja, nima denarja niti meščan. Celjska okolica je lani malo pridelala, hmelja pa, ki je dobro obrodil, pa ni mogoče prodati, ker je vojna onemogočila iz voz. Pridelalo se je 2o-ložaj, ki ga pa ni krivo trgovstvo. Zlasti so prizadeti trgovci z živili. 2e v začetku vojne bi bilo treba pri nas uvesti dirigirano gospodarstvo, ki bi bilo v znatni meri zavrlo araginjo. Oskrbo z moko otežuje to, dj* je težko dobiti žito iz Banata in da je kapaciteta mlinov v Sloveniji premajhna. Trgovca so zadele večje socialne dajatve, da je postala režija večja, zato pa so skladišča prazna... Za Celje določeni kontingent sladkorja bi bilo treba zvišati. Če mi ne bi bili že prejo preskrbljeni z moko, ki je sedaj v naših skladiščih, bi bili sploh že brez nje. Čudno ni, če se množe pritožbe glede sladkorja in moke, ker se tega ne dobi toliko, kolikor se vsega potrebuje. Upam«* da bo od 1.200 vagonov sladkorja iz Slovaške ostalo tudi nekaj za Slovenijo in tako tudi za Celje. Poudarja, da je bil celjski župan v celjskem protidraginjskem , in prehranjevalnem odboru vedno naklonjen trgovstvu in bil strogo objektiven. Nato je še ponazoril skoraj 100% podražitev življenjskih potrebščin s posameznimi primeri. G. Fazarinc nadalje toplo pri-poroča n&ročbo na naše edino stanovsko glasilo »Trgovski list«, če že ne na vse tri številke, pa vsaj na petkovo številko. Končno želi pa današnjemu občnemu zboru kar največ uspeha. (Glasno odobravanje.) Besedo povzame zastopnik Zveze trg. združenj dr. Pustišek. Pozdravlja občni zibor v imenu Zveze in izčrpno poroča o obsežnem delovanju Zveze v preteklem letu. Poda glavne smernice tega dela, ki je bilo zelo obilno in se nadalje dotakne obrambne akcije trgovstva, ki je dosegla skoro 100% ni uspeh. Pripominja, da bi se vsi trgovci morali naročiti na Trgovski list, ki je postal ugledno in uvaževano stanovsko glasilo. Zveza bo tudi lelos Združenju pomagala po svojih močeh in mu želi kar največ uspeha. G. predsednik »e zahvaljuje vsem zastopnikom in predlaga, da današnja skupščina čestita novemu predsedniku Trgoviusko-indu-atrijske zbornice g- Čeču. Z zadovoljstvom konstatira skupščina, da se je zopet vpo6tavilo novo pred- •edništvo Zbornice. Predlog predsednika sprejme zbor soglasno. Nato odobri skupščina zapisnik lanskega občnega zbora. Poročilo tajnika Koncem decembra 1040 je bilo pri Združenju včlanjenih članov: 204 in 131 članic, skupno torej 835. Imamo torej letos 11 Članov in članic manj kot lani. Od vseh članov in članic je bilo protokoliranih 89; družbenikov je bilo 17 in 1 druž-benica; prokuristov in prokuristk 9, poslovodij in poslovodkinj 49, uradnikov 58, uradnic 78, prodajalcev in potnikov 211, za 16 manj kot lani, prodajalk pa 133, za 18 manj kot lani; blagajničark 17. Vajencev in vajenk je bilo 99, za 15 manj kot lani; od trgovsko neiz-vežbanega osebja je bilo 91 moških in 3 ženske. Vseh v trgovini zaposlenih kvalificiranih in nekvalificiranih nameščencev in na-meščenk je bilo 766, za 37 manj ko lani. Vseh trgovcev, ki so imeli uslužbence, je bilo 186. V Trgovski nadaljevalni šoli je bilo vpisanih v letu 1940. 103 vajencev in vajenk. Učni uspeh ni ravno preveč razveseljiv. Združenje skuša dvigniti učencem veselje do prakse in obdaruje vaako leto nekatere z nagradami. Lani je razdelilo po tri nagrade po din 200'—, 100'— in 50'— za vsak razred. Novo prijavljenih nameščencev je bilo 169, odjavljenih pa 199. Na novo prijavljenih obratov je bilo lani 88, v obrtnem registru čr-L.nih obratov pa 28. Vložni vpisnik izkazuje 1443 številk, ki so se tekom leta vse rešile. Tajništvo upravlja tudi zadružno hišo in skrbi za red v hiši. Tajništvo vodi tudi posle Trgovskega društva v Celju, ki obstoji že nad 80 let, a tudi vse posle Bolniške blagajne in višjega zavarovanja TBPD v Ljubljani. Lani smo imeli 1044 zavarovancev proti 970 v letu 1939., torej za 74 več. V višjem zavarovanju je bito lani 447 zavarovancev, za 71 več ko leta 1939. Na območju združenja je bilo lani 43 trgovin na debelo, 292 na drobno, trgovin z mešanim blagom je bilo 114, z lesom 13, z deželnimi pridelki 12, branjarij »kupno s trgovinami malega obsega po § 19/3 je bilo 84. Ko je tajnik še nujno priporočil vsem, da se naroče na »Trgovski list«, je zaključil svoje stvarno in vestno poročilo. Sledilo je blagajniško poročilo, ki je bilo sestavljeno tako jasno in izčrpno, da je nudilo pregledno sliko o uspešnem denarnem poslovanju združenja. Navajamo le nekatere številke: Gotovina združenja se je zvišala za 22.558 na 469.751 din, vsi dohodki združenja so znašali 180.771 din, izdatki pa 158.213 din. Čisto premoženje združenja je izkazano z 983.419 din ter je z novim prebitkom že preseglo ©n milijon din. 22. redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Novo mesto bo v nedeljo, 80. marca 1941 ob pol 10 dop. v dvorani mestne občine v Novem mestu. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva (predsednika, tajnika, blagajnika). 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Odobritev računskega zaključka za preteklo poslovno leto. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1941 in o kritju. 6. Sklepanje o event. predlogih. 7. Slučajnosti. Ako sklicana skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, se sme skupščina eno uro kasneje ob vsakem številu navzočnih članov veljavno posvetovati in skle-pati o dnevnem redu. Člani združenja so dolini prisostvovati skupščini, in se bo onim članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili skupščine, naložila globa v smislu čl. 8, t. 2 pravil združenja. — Predloge je predložiti združenju najkasneje do 27. marca 1941. Novo mesto, 10. marca 1941. Julij Kobč 1. r. predsednik. V imenu nadzorstva je poročal g. Kremžar ter predlagal upravi in blagajniku razrešnieo, kar je bilo soglasno sprejeto. Proračun izkazuje 118.830 din izdatkov. Za kritje primanjkljaja se zviša članarina za 50% in bo znašala v 1.1941. za člane po 60'—, za družbenike, prokuriste in poslovodje ravno toliko, za kvalificirano osebje po 30'—, za nekvalificirano po 15'— in za vajence po 22 din. Za družbe je članarina dvojna. Predlogi uprave Soglasno so bili nato sprejeti naslednji štiri predlogi uprave: 1. Na območju združenja se smejo sprejemati kot vajenci oz. vajenke samo oni, ki so dovršili 4 razrede meščanske šole oz. druge srednje šole z malo maturo v starosti 14—16 let. Na predlog g. Fazarinca se črta določba, da smejo vajenci obiskovati šolo le do 18. leta. 2. Uprava se pooblašča, da more obubožanim ali onemoglim članom znižati oz. tudi popolnoma črtati članarino. 3. Za učence Trg. nadaljevalne šole v Celju se ustanove po 3 nagrade za vsak razred v višini po 200, 1(30 in 50 din. 4. Uprava se pooblašča, da v primeru ugodne prilike lahko razpolaga z gotovino. Ker je bil s tem dnevni red izr črpan, je predsednik Stermecki zaključil lepo uspelo letno skupščino. Razsodba drž. sveta Občina nima pravice do tožbe glede odmere družbenega davka podjetij, od katerih pobira doklado. Iz razsodbe drž. sveta St. 18.152* 40 z dne 31. jan. 1941: »Po čl. 88. zakona o neposrednih davkih, kadar niso uprave industrijskih podjetij in njih podružnice na ozemlju ene občine, se razdeli skupno odmerjeni osnovni davek v kraju sedeža uprave tako, da se občini uprave pred vsem dodeli 20%, ostanek 80 % pa razdeli med občine podružnic z ozirom na njih doseženi bruto-doho-dek. S tem zakonskim predpisom se določa samo to, koliko odstotkov od odmerjenega davka pripada posameznim občinam, v katerih je bodisi uprava podjetja bodisi njegova podružnica. Izrečno ‘se pravi v tem členu, da se odmerjeni osnovni davek razdeli med zainteresirane občine. To po- meni, da morejo občine, v kolikor imajo pravico do udeležbe pri razdeljevanju osnovnega davka kot podlage za odmero samoupravnih doklad, uveljaviti to pravico le na odmerjenem davku. Na oceno velikosti odmerjenega davka zainteresirane občine po čl. 88. navedenega zakona ne morejo vplivati niti to svojo pravico s tožbo na državni svet uveljaviti. To pa zato, ker tudi v tem primeru, če je zainteresirana na čim večji odmeri osnovnega davka, a vendar ta njen interes ni neposredni interes, ki je po zakonu zaščiten v smislu čl. 15. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih, temveč je ta njen interes le po sreden ter kot takšen po zakonu ni zaščiten, oziroma se ne more uveljaviti s tožbo.« 18. redna glavna skupščina Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah bo v sredo, dne 26. marca 1941 v veliki dvorani »Narodnega doma« I. nadstropje v Celju. Pričetek ob 8. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in določitev dveh overovateljev zapisnika, ki ata obenem tudi skrutina-torja. 2. Cit&nje zapisnika zadnje skupščine. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku 1940. 5. Poročilo nadzornega odbora In predlog o razrešnici. 6. Proračun za leto 1941 in določitev članskih prispevkov. 7. Samostojni predlogi uprave. 8. Sklepanje o nedeljskem počitku v trgovini. 9. Samostojni predlogi članov. 10. Volitve: a) predsednika, b) 3 podpredsednikov, c) uprave in namestnikov, č) nadzornega odbora in namestnikov, d) častnega odbora. e) delegatov za ol>čni zbor Zveze. 11. Slučajnosti. Za pravnoveljavno sklepanje skupščine je jk> čl. 16. pravil potrebno, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. Če ne pride ob določenem času zadostno število članov, sme skupščina eno uro pozneje sklepati o predmetih dnevnega reda, ne glede na število prisotnih članov. tJdeležbn na zborovanju je za člane strogo obvezna, prav posebno pa še za letošnjo skupščino, ker so razpisane volitve. Ui>ošte-vali se bodo le nujni zadržki, ki se morajo pismeno sporočiti upravi sicer se bode uvedlo disciplinarno postopanje po § 368 z. o. in člena 8. pravil. 0 samostojnih predlogih članov razpravlja skupščina le, če se prijavijo upravi združenja vsaj tri dni pred zborovanjem. Ker je po § 376 o. z. predpisan poimenski seznam udeležencev skupščine, prosimo, da oddajo člani, ki se udeleže skupščine, spodnji odrezek vahila tajniku zdru ž.enja. Sklepni račun za leto 1940 in proračun za leto 1911 sta vsakemu članu med uradnimi urami na vpogled, v pisarni združenja. V Celju, dne 4. marca 1941. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jolšnh, v Celju. Predsednik: Ludovik Košir, 1. r. Tajnik: Anton Coklin, 1. r. Letna skupščina Združenja trgovcev za srez Sestanek lesnih trgovcev celjske okolice Po sklepu predsednikov združenja in sekcije lesnih trgovcev bo ob zasedanju glavne skupščine združenja v sredo dne 26. marca t. 1. sestanek vseh lesnih trgovcev, včlanjenih pri združenju, in sicer takoj po končani skupščini v isti dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika združenja. 2. Poročilo predsednika sekcije. 3. Razpravljanje o sklepu Osrednje lesne sekcije pri Zvezi zaradi ustanovitve združenja lesnih trgovcev za dravsko banovino. 4. Volitev predsednika in od bornikov za sekcijo lesnih trgovcev. 5. Razni predlogi. 6. Slučajnosti. Kakor v splošnem za skupščino, tako je tudi udeležba na sestanku za lesne trgovce strogo obvezna Upoštevali se bodo le nujni zadržki, ki se morajo združenju pismeno sporočiti, sicer se bo izostanek kaznoval po določilih čl 8 pravil. Članom lesnim trgovcem se nujno priporoča, da se sestanka za Dne 12. marca je bila v gostilniških prostorih Vojka Šribarja v Litiji redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Litija. Predsednik g. Janko Končar je uvodoma pozdravil navzočno članstvo, posebej pa odposlanca Zveze trg. združenj, dr. Ivka 1’ustiška. Predsednik Janko Končar je v svojem poročilu seznanil članstvo s težkočami, a katerimi se je Združenje v pretekli poslovni dobi moralo boriti, in podal nekaj nasvetov za uspešno borbo v zaščito stanovskih interesov. Le močna stanovska povezanost vseh članov Združenja bo lahko kos neštetim neprilikam, s katerimi se mora trgovstvo boriti v sedanjih negotovih časih. Prosil je vse članstvo, da tudi z nasveti in predlogi pomaga upravi Združenja v njenem stremljenju za zaščito vseh panog naše trgovino. . Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil soglasno odobren. Tajnik Mirko Pestotnik je najprej podal statistično podatke o delovanju Združenja v preteklem poslovnem letu. Kljub težavnim časom je bilo Združenje vedno v pravem času na mestu v zaščito stanovskih interesov. Nadalje je govoril « stanju podeželske trgovine, ki je danes pod neposrednim vodstvom občinskih prehranjevalnih uradov in mnogokrat izpostavljena tudi zlonamernemu osebnemu obračunavanju -posameznih funkcionarjev prehranjevalnih uradov. Priznanje pa je dolžno trgovstvo litijsko občine svojemu prehranjevalnemu uradu, ki po vseh svojih močeh skuša delovati roko v roki s trgovci. Zal pa imamo v srezu mnoge občine, ki zadevnih uredb niso pravilno razumele ali jih pa njihovi funkcionarji niso hoteli razumeti. V zvezi z maksimiranjem cen je tajnik ugotovil, da v mnogih primerah brutozaslužek nikakor ni v skladu z odstotkom, do katerega je trgovec obda črn. Zadevne akcije za zvišanje odstotkov bruto-zaslužka so v tekil. Večkrat se je že pokrenila akcija, da bi bile trgovine tudi v našem srezu ob nedeljah in praznikih ves dan zaprte, a vedno je naletela pri nekaterih odločujočih članih ta akcija na popolno nerazumevanje. V današnjih časih, ko se je treba boriti, da se nabavi blago, ne pa, da se proda, je gotovo potrebno, da imata trgovec in trg. nameščenec vsaj en dan v tednu prosto, da se živčno odpo-ije in da ima trgovec priliko, da nemoteno premisli, kako si bo v tekočem [Kmiagul iz zadreg. Mišljenje, da bi bila trgovina z nedeljskim počitkom prikrajšana, je gotovo zmotno, kajti glavni predmeti so danes tako zelo omejeni v nakupu in je gotovo v interesu vsakega potrošnika, da si pravočasno nabavi blago, ki ga potrebuje. Kljub težkočam pri nabavi blaga, vendar v našem srezu ni mogoče zatreti krošnjarstva in šuš-marstva. Predpisi, ki veljajo za trgovce s stalnimi poslovnimi prostori, nikakor ne veljajo za krošnjarje in šušmarje, četudi se ba-vijo s prodajo onih vrst blaga, ki spadojo pod kontrolo cen. Nadzorna oblast naj tudi v teni primeru napravi potrebne korake v korist potrošnikov kakor tudi trgovcev. Posebno poglavje šušmarstvn je lesna trgovina, kjer šušmarjenje podpirajo tudi nekateri trgovci sami, a se pritožujejo le, kadar gre za njihovega konkurenta. Ako bi se sami zavedali, in trgovali samo s trgovci in ne z različnimi nakupovalci, ki imajo legitimacije izstavljene od kogar koli, četudi delajo v svojem imenu in na svoj račun, bi že davno zatrli to rano lesne trgovine. Uprava združenja se je trudila, da bi šušmarstvo v lesni trgovini čim bolj zatrla, treba pa je, da se tudi trgovci sami zavedajo, da morajo biti tudi oni zaščitniki samega sebe. Tajnik je v svojem poročilu toplo priporočil, da se vse članstvo naroči na redno izdajo »Trg lista«, ker je »Trg. list« pri sedanjih razmerah trgovine za vsakega trgovca nujno potreben, da se izogne ob nevednosti in nepoznanju raznih odredb in naredb pretečim kaznim. Zahvaljuje se ugledni Zbornici za trgovino in Industrijo v Ljubljani, kakor tudi Zvezi trg. združenj v Ljubljani, ki sta se trudile, da čim bolj zaščitita interese trgovine in ker sta bile upravi združenja s potrebnimi nasveti vedno na razpolago. Blagajnik Josip Strman je izčrpno {»odal i>oročilo o blagajniškem poslovanju združenja za po-slovno leto 1940., katero je skupščina soglasno odobrila. Člana nadzornega odbora gg. Ivan Drnovšek in Josip Kokole poročata, da je blagajniško poslovanje poteklo v poslovnem letu 1944). v popolnem redu ter zato predlagata blagajniku in celotni upravi razrcšnico. (Soglasno sprejeto.) Proračun dohbdkov in izdatkov za 1. 1941., ter odmera članarine kakor ju je usvojila uprava, skupščina soglasno odobri. Zvezni od[>oslanec dr. Ivko Pu-stišek se uvodoma zalivali predsedniku za pozdrave, sjioroča kot odposlanec navzočemu zboru pozdrave zveznega predsedstva ter želi združenju čim več uspeha. Predoči ves nastali položaj, ki ubija realno trgovino ter pripominja, da se je Zveza v poslovnem letu krepko borila za pravice trgovstva ter da je tudi mnogokrat uspela. Poudarja nujno povezanost med članstvom, saj je šele težak položaj pokazal, kako potrebna so združenja in Zveza. Podrobno omenja razne izdane odredbe in narodbe, pri katerih je Zveza dosegla vsaj omiljenje pri njih izvajanju in o doseženem izenačenju bruto-zaslužka na malo za vso banovino, kar je brez dvoma lep uspeh Zveze. Poročal je tudi o uspeli obrambni akciji trgovstva proti napadom dnevnega tiska, priporočal naročitev »Trgovskega lista« ter obljubil vso pomoč Zveze tudi za prihodnje poslovno leto. Pri slučajnostih se je izglasoval predlog o popolni ukinitvi kredita za manufakturno in galanterijsko blago ter pooblastilo upravi, da lahko to omejitev po potrebi razširi tudi na ostalo blago. S tem je bil dnevni red letne skupščine izčrpan in g. predsednik se je zahvalil navzočim za ude ležbo ter s pozivom na sodelovanje zaključil uspelo skupščino. nesljivo udeležijo. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, ravno tako tudi volitve za sekcijo. Da se vse to temeljito in zadovoljivo za člane opravi, je potrebna polnoštevilna udeležba na sestanku. V Celju, dne 4. marca 1941. Združenje trgovcev za sreze Celje Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, v Colju. Predsednik združenja: Ludovik Košir 1. r. Predsednik selce, lesnih trgovcev Verice Tvan 1. r. Vreče vseli vrst kupujem, kakor razne odpadke in cunje - Plačam po najvišjili dnevnih cenah Zavržen Jože (Grebenc) Ljubljena. Pražakova ul. 2 Združenje trgovcev za radovljiški okraj ima redno letno skupščino dne 25. marca 1941 ob 8. uri dopoldne v kavarni Novak na Jesenicah. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo o računskem zaključku za leto 1940. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora. 5. Predložitev proračuna za leto 1941. 6. Volitev odbornikov, namestnikov, nadzorstvenega odbora in delegatov za zvezno skupščino. 7. Razprava o uvedbi popolnega nedeljskega počitka. 8. SlučajnostL Ako pri otvoritvi skupščine ne bo navzočnih zadostno število članov, je skupščina eno uro pozneje pri vsakem številu. Za lesne trgovce je zborovanje točno ob 8. uri dopoldne na istem mestu. Zaključni račun za leto 1940 in zapisnik zadnje skupščine sta v pisarni združenja r dopoldanskih urah na vpogled. Vse p. n. člane vabimo, da se skupščine zanesljivo udeleže. Izostanek se mora predhodno opravičiti Udeležba bo za vse člane koristna, ker bodo na skupščini govorili zastopniki upravne oblasti, Zbornice za TI in Zveze trgovskih združenj o stanju trgovine. Predsednik: Savnik Vinko 1. Tajnik: Hočevar Josip I. r. r. Politične vesti »Vreme« poroča iz Berlina, da velja tudi še sedaj največja pozornost Berlina nadaljnjemu razvoju politične situacije na jugovzhodu Evrope Posebno važno mesto zavzemata Turčija in Jugoslavija. V Berlinu so mnenja, da so med Nemčijo ter Turčijo in Jugoslavijo vsa glavna vprašanja že urejena in da se je našla zadovoljiva rešitev ki ne bo kršila niti časti niti neodvisnosti obeh teh držav. Razne alarmantne vesti, ki se širijo iz drugih mest. ne morejo na tem nič izpremeniti. Glede odnosajev Nemčije m Grške je odgovoril zastopnik nemškega zun. ministrstva ameriškemu novinarju, da zaenkrat o tem še ni mogoče nič reči, da pa se iz pisave nemških listov vidi, da so se ti od-nošaji .zaradi stalnega dotoka britanskih čet v Grčijo spremenili. Nemčiia bo v kratkem zavzela svoje definitivno stališče do Grčije. Nastop Nemčije proti Grčiji je po mnenju turških krogov v Carigradu samo še vprašanje nekaj dni. Po švicarskih vesteh bo Nemčija najprej poslala Grčiji ultimativni predlog, da sklene z Italijo premirje ali mir. če Grčija tega ne bi storila, bi takoj nastopile nemške čete proti Grčiji. Navzlic grškim demantijem se še nadalje širijo vesti o izkrcavanju britanskih čet v Grčiji. Cete se iz-krcujejo v Pireju, odkoder se z železnico prevažajo v Solun. Po časopisnih vesteh se je britanskih čet izkrcalo že 150 do 200 tisoč mož. Angleški zun. minister Eden se je v Cipru ponovno sestal s turškim zunanjim ministrom Sara-džoglom. Turški zun. minister Saradzoglu je dal dopisniku nekega atenskega lista kakor poroča Reuter, naslednjo izjavo: Slavili bomo skupno zmago, med tem pa se Turki ve selimo vaših zmag. Prepričan sem, da bo na konec vse dobro, čeprav bodo prišle še nove preizkušnje. Turčija je poslala na meje v ev ropski Turčiji štiri ali pet novih divizij. Reprezentančna zbornica v Wa-shingtonu je sprejela s 336 proti 55 glasovom zakonski predlog o se demmilijardnem kreditu za izvajanje Rooseveltovega predloga o podpiranju demokratičnih držav. Potovanju japonskega zunanjega ministra Macuoke skozi Sovjetsko unijo v Berlin se pripisuje v nemških diplomatskih krogih izreden pomen. Tuji dopisniki v Berlinu pa poročajo, da ni pričakovati večjih dogodkov, dokler ne pride Macuoka v Berlin. Poseben pomen pa se pripisuje njegovi konferenci z Molotovim. Nekateri celo pišejo, da bo od konference Macuoka z Molotovim v veliki meri odvisna bodoča mednarodna politična situacija. Zlasti veliko zavlsi od tega, če se bo mogla Japonska v večji meri angažirati v vojni proti ameriško - angleškemu bloku, kar pa zavisi od tega, če SSSR preneha s svojo pomočjo Kitajski. Seveda pa bi SSSR za vsako koncesijo zahtevala protlusluge. Po japonskih vesteh je namen potovanja Macuoke naslednji: 1. Spoznanje evropskega položaja. 2. Proučitev nemške gospodarske in upravne politike ter novega reda v Evropi. 3. Določitev nadaljnjih ciljev berlinskega trojnega pakta. 4. Reakcija držav osi na ameriško pomoč Angliji. Novi sovjetski veleposlanik De-kanozov je obiskal nemško zunanje ministrstvo. Iz Berlina poročajo da je treba smatrati ta obisk samo kot običajno diplomatsko vljudnost. Nekateri menijo, da je bilo pri tej priliki tudi govora o balkanskih vprašanjih. Na grškem bojišču je po hudili bojih v zadnjih sedmih dnevih nastalo zopet delno zatišje. Angleži so močno bombardirali Drač. Grški radio je razglasil, da so grške čete po več ur trajajočih bojih vkorakale v Tepeleni. Veliko število italijanskih vojakov je bilo ujetih ter zaplenjeno mnogo vojnega materiala. Grške čete svoje prodiranje še nadaljujejo. Južnoafriške čete so zavzele mesto Džidžigo, ki je oddaljeno od Hararja samo še 80 kilometrov. Za Kcren se še nadalje vodijo ogorčene borbe. Angleži prodirajo proti Kerenu z jugovzhoda ter so zavzeli na jugu prvo italijansko obrambno črto in ujeli okoli 800 ital. vojakov. Italijanski protinapad se ni posrečil ter je pri tem protinapadu padel italijanski general Lorenzini. Keren je ključ za osvojitev Eritreje ter ima odlično strategično pozicijo. Po angleških vesteh je pri Kerenu 25.000 italij. vojakov. Letalski napadi postajajo vedno bolj siloviti. Nemci so v zadnjih dneh zlasti bombardirali Glasgow, Hull in London. Nad Hull so vrgli več sto ton eksplozivnih bomb in nad 10.000 ton zažigalnih. London pa je doživel svoj dosedaj najtežji napad. Samo v enem mestu je bilo ubitih nad 1000 ljudi. — Angle« pa so bombardirali Koln, Kiel, Wil-heltnshafen ter zlasti tudi važnejša nemška pomorska oporišča v Franciji in Nizozemski. Madjarski zunanji minister Bar-dossy je odpotoval v Berlin, kjer bo imel konferenco z nemškim zu-nanj. ministrom v. Ribbentropom. Predsednik irske vlade De Valera je izjavil, da Irska ne bo dovolila niti eni državi izkoriščanje njenih pomorskih oporišč, ker se more samo na ta način ohraniti s težavo pridobljena irska svoboda. Združene države Sev. Amerike bodo še letos poslale Angliji večje število manjših vojnih ladij, in sicer 18 »moškitov«, 70 rušilcev starejšega. tipa, 55 lovcev podmornic in 9 podmornic starejšega tipa. — Izvoz bencina iz USA je v Anglijo dovoljen v neomejeni meri. Združene države pa bodo poleg tega poslale tudi velike količine vojnega mrterlala in tudi znatne količine živil. Tudi ameriški piloti se v vedno večjem številu prijavljajo za Anglijo. Mnogi delujejo kot letalski učitelji v Kanadi Kratke gospodarske vesti iz države Določene so maksimalne cene za modro galico in sicer na 8*50 din za kg franko vagon tovarna brez skupnega davka. Motvoz iz konopljo za vezanje trte (enožični) v klopčičih po 200 gramov sme veljati največ 40 din. Plačila po starem tečaju marke se morajo izvršiti najkasneje do 28. marca. Ker se ni potrošnja mesa zadostno zmanjšala, se namerava uvesti še tretji brezmesni dan. Odkupno cono za domači kvalitetni bombaž letošnje žetve je določil minister dr. Protič na 32 do 35 din za 1 kg čistega bombažnega vlakna, franko vagon S trumi ca-Udovo. Odkupna cena za bombaž slabše vrste je določena na 30 do 32 din. Industrija finega usnja »Sistiac v Sisku bo začela po vesti »Jugoslovanskega kurirja« zopet obratovati. Sklicana je izredna skupščina, ki naj prekliče sklep o likvidaciji družbe. Uredba o drž. računovodstvu m. § 142. (*) Če so prva javna licitacija no posreči, bodisi zaradi nezadostnega števila ponudnikov (§ 134), bodisi ker se vložene ponudbe niso moglo upoštevati (§ 141), bodisi da so bile ponujene cene nezadovoljive, inore pristojni na-redbodavec odrediti drugo javno licitacijo. Rok iz § 129 odst 2. v tem primeru ne sme biti krajši od 5 dni. Predpisani pogoji se za drugo licitacijo no smejo spremeniti. (J) Ce sc javito za drugo licitacijo najmanj dva ponudnika, katerih pogoji se morejo po § 141 upoštevati, se more javna licitacija izvršiti. Ce se k drugi licitaciji ja- vi samo en ponudnik, more pristojni naredbodavec z njim skleniti pogodbo v smislu § 147 točke 16, če bi i>onudil nižjo ceno od najnižje ponujene cene na prvi licitaciji. (8) Če se javna licitacija ne bi posrečila uiti na en v prejšnjih odstavkih navedenih načinov, more pristojni naredbodavec po istih pogojih določiti novo licitacijo v roku, ki ne sme biti krajši od 5 dni. Nova licitacija se mora izvršiti popolnoma po predpisih odst. 1 in 2. (*) V primeru, da se pogoji, predpisani z ozirom na rezultat prejšnjih licitacij, morajo spremeniti, se mora nova licitacija objaviti in izvršiti kot prva javna licitacija. § 143. (l) Če pristojni naredbodavec ugotovi, da je bila javna licitacija uspešna, izda odlok, s katerim odstopi ponudniku, ki je po njegovem mnenju najliolj ugoden z ozirom na vse okoliščine, ki so pomembne za presojo ugodnosti ponudbe za državo, posel ter se pri tem glede zaščite domačo delavnosti in industrije popolnoma ravna po določbah § 183. ,(’) Če je potrebno soglasje po § all5 odst. 2. ali 3., se postopa po § ' 116. Odstop posla § 144 C) Ponuduiki ostanejo v zavezi do države 30 dni od dneva javno licitacije, če ni v objavi o javni licitaciji določen drug rok. V tem roku se mora izdati odlok o odstopu posla. (a) Odlok o odstopu posla (§ 114 odst. 2 in § 143) se mora sporočiti ponudniku, kateremu se je posel odstopil. Če za odlok o odsto-pitvi posla ni potrebno soglasje fin. ministra (§ 115 odst. 1.), se izvrši sporočilo takoj po izdaji odloka. če pa je za odlok o odstopu posla potrebno soglasje po § 115 odst. 2. ali 3., se izvrši sporočilo po prejeti soglasnosti ter v roku po 1. odst. Tako v prvem ko v drugem primeru se izroči ponudniku ob sporočilu tudi odlok o odstopu posla v potrjenem prepisu hkrati z enim izvodom pogojev, podpisanih od pristojnega naredbodavca. (a) Od dneva sporočila odloka o odstopu posla se smatra, da je pogodba ined državo in ponudnikom sklenjena. Sestavne dele pogodbe . tvorijo: pogoji, po katerih se je izvršila javna licitacija skladno s § 132 toč. 1 in § 136, ponudba ponudnika oz. zapisnik o ustni javni licitaciji, odlok pristojnega naredbodavca o odstopu jK)sla in odlok o soglasnosti po § 115. odst. 2 ali 3. (*) Od dneva sporočila odloka o odstopu posla, ki se more izvršiti tudi brzojavno, začenjajo teči vsi roki predvideni v pogojih, po katerih se je izvršila javna licitacija. To velja tudi v primeru, da ee je s ponudnikom sklenila formalna jK>godba (odst. 6.). (5) V primeru, da ponudnik ne bi hotel najkasneje v roku 15 dni ©d dneva poziva sprejeti sporočilo © odstopu posla, obdrži država položeno kavcijo v svojo korist. (*) Če so mora s ponudnikom skleniti tudi formalna [»ogodba, se d to pogodbo nikakor ne morejo Spremeniti ali dopolniti j>ogoji, po katerih se je licitacija izvršila. Vrnitev varščine § 145. (') Če za odlok o odstopu posla najbolj ugodnemu ponudniku ni potrebna soglasnost fin. ministra (§ 115), mora pristojni naredbodavec takoj odrediti vrnitev varščino vsem ponudnikom, katerih ponudbe niso bile sprejete. V nasprotnem primeru, t. j. če je za odlok o odstopu posla potrebna soglasnost po § 115 odst. 2. ali 3., se odredi vrnitev varščine šele po prejeti soglasnosti. (’) Ponudniku, čigar ponudbo se zaradi določb § 141 niso mogle upoštevati, odredi pristojni naredbodavec vrnitev varščine takoj po izvršeni javni licitaciji. (*) Oproščeni ponudniki morajo v roku 15 dni po dnevu sporočila dvigniti varščino. Ponudniki, § 147. Skladno s § 113 odst. 2. se more brez javne licitacije sklenili neposredna pogodba, in sicer samo v naslednjih primerih: 1. za vsak posel, čigar ocenjena vrednost ne presega 3000 din; 2. za nabavo materiala in kritje ostalih potrebščin za izvršitev del v režiji, ki se tičejo nujnih [napravil državnih prometnih ali drugih gradbenih objektov, poškodovanih od elementarnih nesreč ali zaradi drugih nepredvidenih primerov, če ocenjena vrednost ne znaša več ko 300.000 din; 3 za posle, ki se morajo v državnem interesu ohraniti v tajnosti; 4. za nabave in dela, ki se nanašajo na oboroževanje in obrambno pripravo; 5. če nujnost potrebe v izjemno važnih razmerah za interese države zahteva izvršitev posla v čim krajšem roku (§ 115 odst. 1); 6. za nabavo predmetov, ki se morejo dobiti samo pri eni osebi, obratu ali ustanovi v državi ali v tujini; 7. za nabave znanstvenih knjig, sanitetnega in lekarniškega materiala, instrumentov, strojev in drugih konstrukcij, katerih posebna izdelava izključno ali najbolj u-streza potrebi, kateri se mora zadostiti; 8. za nabave posebnih predmetov, s katerimi se naj izvrše znanstvene ali tehnične preizkušnje; 9. za posle, ki so odstopajo samostojnim ali drugim državnim ustanovam; 10. za popravila in predelavo orožja, municije, instrumentov, bojne opreme, orodja, strojev in strojnih instalacij; 11. za nabavo jahalne, vprežne in tovorne živine za potrebe vojske ko tudi za nakup konj in drugo živine ter perutnine za rejo; 12. za nabavo žitaric, sena in slame za potrebe vojske, in sicer prvenstveno od proizvajalcev in njihbvih zadrug ter po cenah, ki so jih določile pristojne vojaške oblasti z ozirom na tržne razmere ter objavile po upravnih in občinskih oblasteh; 13. za uabavo živil zaradi prehrane bolnikov, vojakov, gojencev in učencev v državnih zavodih, arestantov in dr., če nabava ne presega 20.000 din; 14. za nabavo materiala /a razsvetljavo, kurjavo in steljo za potrebe vojske za časa manevrov tor za nabavo premoga za potrebe državnih železnic; 15. za nabavo kmetijskih proizvodov, oz. proizvodov domače hišno delavnosti, predvsem od proizvajalcev in njihovih zadrug, če nabava ne presega 50.000 din; 16. v primeru § 142 odst. 2. in § 159 odst. 7; 17. v primeru, da se na drugo javno licitacijo (§ 142 odst. 2) oz na ponovno zahtevanje ponudb (§ 159 odst. 7.) ne javi niti en ponudnik. Za jzvršilev posla v tem primeru se ne more izdati odlok ki v tem roku ne dvignejo varščine, morajo plačati depozitno takso po taksnem zakonu. Če se varščina ne dvigne niti v enem le‘n, tedaj pripade državi. § 146. (’) V primeru, da vrednost posla znaša manj ko 100.000 din, mora ponudnik, kateremu je bil posel odstopljen, zamenjati garancijsko pismo z enim ali več jamstvi po § 124. toč. 1, 2, 3 in 5, če pa je vrednost večja od 100 000 din, mora to storiti za polovico zneska varščine. V obeh primerih ostane do izvršene izmenjave jamstveno pismo kot varščina v polnem znesku. (’) Rok za izmenjavo iz prejšnjega odstavka ne sine hiti daljši ko 15 dni od dneva sporočila o odstopu posla. (§ 114 odst. 2), preden se ne dobi soglasje finančnega mimstra in 18. za posle, ki se morajo izvršiti v inozemstvu, če je to predhodno odobril finančni minister. Sklenitev pogodbe 8 148. (') Sklenitev jiogodbe po § 117 odst. 1. se more [tovoriti uradniku, ostalo neposredne pogodbe pa se morejo skloniti .*a-mo komisijsko v smislu § 130. Pri tem mora pristojni naredbod*r"eo upoštevati določbo § 165 odst. 2. (a) Uradnika oz. člane komisije po prednjem odstavku določi pristojni naredbodavec v naredbi za izvršitev posla (§ 114 odst. t). (!1) V primeru § 147. toč. 16. in 17 predlog za izvršitev posla z neposredno pogodbo stavi komisija, ki jo izvršila javno licitacijo. § 149. Neposredna pogodba volja, ko jo odobri pristojni naredbo-davec. Če je potrebno soglasje § 115, se postopa [hi § 118; § -150. C) Izjemno od določbe § 140 more pristojni naredbodavec pooblastili določenega uradnika oz. komisijo, da sama brez njegovega potrdila pogodbe posel sklone, izvrši, sprejme in plača dogovorjeno vsoto v naslednjih primerih: 1. v primeru § 147 loč. 1, 2, 11, 13, 14 in 15; 2. za posle § 147 toč. 3. 5, 6, 7 in 8, če skupna vrednost ne presega 100.000 din in 3. v primeru nabave [w> S 147 loč. 12 ter po tam predpisanem postopku brez ozira na vrednost nabave. (a) Če se med sklepanjem posla člani komisije, ki imajo pooblastilo po prejšnjem odstavku, no so-glasijo, volja pogodba, ko jo odobri pristojni naredbodavec (S 140). (a) Pooblastilo iž 1. odst. so izdaja v naredbi za izvršitev posla. (’) Z naredijo o izvršitvi (*>sla s pooblastilom iz odst. 1. so odredi pooblaščenemu uradniku oz. komisiji tudi rok, do katerega morajo posel izvršiti, predložiti svoje poročilo ter opravičili izdatek v smislu § 151 odst. 2. Ta rok ne sme biti daljši kot 10 dni od dneva sprejema denarja. Izjemoma moro pristojni naredbodavec na utemeljen predlog pooblaščenega uradnika oz. komisije podaljšati ta rok na 20 dni. Če je zaradi same narave posla potreben daljši rok, mora pristojni naredbodavec dobiti soglasnost finančnega ministra. (•'') Pooblastila i/. odst. 1. se ne morejo izdajati v breme preteklega proračunskega leta. § 151. (') Na podlagi danega pooblastila po § 150 izda pristojni naredbodavec naredbo za začasno izplačilo, po kateri se pooblaščenemu uradniku oz. komisiji izplača potrebna vsota v mejah zneska, predvidenega v naredbi za izvršitev posla ter [»od pogojem naknadne opravičbe. (3) Pooblaščeni uradnik oz. komisija morajo v opravičbo prej^ tih vsot v predpisanem roku (§ 150 odst. 4) predložiti pristojnemu naredbodavcu izčrpno poročilo o izvršenem poslu, originalni račuu osebe, s katero je posel sklenjen n kateri je izvršeno izplačilo ter potrdilo pristojnega organa, v primeru nabave stvari in materiala, da so nabavljeni predmeti vpisani v računske knjige. (*) Pooblaščeni uradnik oz. komisija ne smejo skleniti obveznosti za državo čez vsoto, ki jim jo dana po 1. odst. (*) Pristojni naredbodavec, ko potrdi delo pooblaščenega uradnika oz. komisije, pošlje vse dokumente iz odst. 2. računovodstvu, ki je izdalo nalog za začasno izplačilo s svojo naredbo za Izplačilo (§ 42 odst. 2). S to naredbo se zamenja ter v popolnosti likvidira naredba za začasno izplačilo iz odst. 1. (5) Če pooblaščeni uradnik oz. komisija v roku |>o § 150 odst. 4. ne predlože poročila in obračuna, morajo dvignjeno vsoto po odst. 1. takoj vrniti blagajni, od katere so jo prejeli. V nasprotnem plačajo vse dvignjene vsote s svojimi skupnimi prejemki za prihodnji mesec. (“)• Določbo prejšnjih odstavkov veljajo tudi za primer nabavo jto § 147 toč. 12. § 152. (') V katerih primerih, v kateri obliki in ua kateri način se predpišejo za posle, za katere so sklone neposredna pogodba, splošni in posebni pogoji, o tem odloči pristojni, narodimdavee (§ 110 odst. 2.) (2) V primeru § 150 -o ti pogoji obvozni za komisijo ter jih ta no more spremeniti niti dopolniti. f) Če jo veljavnost [Ktgodhe odvisna od potrditve pristojnega na-redbodavca (§ 149), je ta pooblaščen, da presodi, če se in v koliko se more odstopiti od predpisanih pogojev. Ta pravica ne pripada pristojnemu naredbodavcu v primerih, v katerih izda naredbo za sklenitev posla v soglasnosti po § llikodst. ,Q ftli 3.1'Hivn V, primerih, v katerih velja pogodba, ko jo potrdi pristojni naredbodavec, mora komisija po končanem poslu predložiti svoje izčrpno poročilo in zapisnik pogodbe. ki mora biti podpisan od ponudnikov ter od članov komisije. (2) Če pristojni naredbodavec ne izda odloka o potrditvi pogodbe (§ 114 odst. 2.) v roku 20 dni od dneva podpisa zapisnika pogodbe, jo ponudnik prost obveznosti. (a) Odlok o potrditvi pogodbe so napiše na sam zapisnik pogodbe. (’) Od dneva potrditve pogodbe se smatra, da je pogodba sklenje- Nova dvojna številka »Trgovskega tovariša« Prva številka novega 38. letnika to naš<2 odlične gospodarske ie~ vije je izšla. Na uvodnem mestu objavlja velezanimiv članek naše-' ga priznanega gospodarskega publicista Draga Potočniku; Ali bo prišlo do ustalitve cen? Zlasti so zanimiva njegova izvajanja z ozirom na znani govor fin. min. Su-teja. — Sledi članek V. Šarabona o naši trgovski mornarici. Nadaljnji članek razpravlja o motorizaciji južnovzhodne Evrope. — Priznanje zasluži prizadevanje g. dr. It. Andrejke, da se rešijo pozabe znameniti slovenski trgovci. V tej številki »Trg. tovariša« poroča o velikem lesnem trgovcu Ivanu Rodetu, ki jo bil tudi velik dobrotnik naših kulturnih in narodnih društev. Slede članki: Bodimo optimisti! — Sintetične tekstilne surovino. — Gospodarstvo Italije v vojni. — Svetovna produkcija petroleja. — Sedanjo stanje vojnega brodovja. — Ameriški kapital. — Svetovni blagovni promet. — Naše gospodarstvo v začetku 1. 1941. — Listek. Bogata vsebina loplo priporoča »Trg. tovariša« vsem, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja. Trgovci, naročite se na »Trgovskega tovariša«. na in roki za njeno izvrševanje začenjajo teči od dneva sporočila ponudniku odloka o potrditvi pogodbo, To sporočilo se mora izvršili najkasneje v 10 dneh ik> potrditvi pogodbo. Če ponudnik ne bi hotel najkasneje v 10 dneh po prejetem pozivu sprejeti sporočilo o odstopu posla, se pogodba razveljavi, ponudnik pa odgovarja za škodo, če bi jo zaradi tega imela država. (8) Izdajajoč odlok o potrditvi pogodbe mora pristojni naredbodavec [»ostopati glede zaščite domače industrije in delavnosti po določbah g 183. § 154. (’) Če vrednost neposredno pogodbe presega 10.000 din, mora BOjHJgodbenik položiti varščino po § 122., v kolikor je polaganj« varščine z ozirom na naravo j>osla predvideno po § 152. odst. 1. (’) Varščina se mora položiti v 15 dneh od dneva sporočila odloka o potrditvi pogodbe (§ 153., odstavek 4.). C) Če je varščina v garancijskem pismu, veljajo omejitve po § 146., odst. 1. (•) Nei>oložitev varščine v določenem roku ima za posledico razveljavljenje jiogodbo in odgovornost ponudnika za škodo, ki bi jo zaradi tega imela država. (') Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za primere, predvideno v § 150. S 155. Pristojni naredbodavec ko tudi jiooblaščeni uradnik oziroma člani komisije (§ 148., odstavek 1.), katerim je poverjena sklenitev neposredne pogodbe, morijo najstrože voditi račun o lem, da ponujeno cono ustrezajo krajovnim in tržnim razmeram oz. borznim eenain. Vsaka odstopitev od tega, če ni z upravičenimi razlogi utemeljena ob sklenitvi oziroma potrditvi pogodbe, ima za posledico njihovo odgovornost po § 6. § 156. (’) Neposredne pogodbe poleg primera po § 147., odst. 6. se morejo sklepati samo z osebami, ki so proizvajalci ali po obrtnem zakonu ali po drugem zakonu pooblaščeni za [Kisle, za katere se sklene z njimi pogodba. Ce to zahteva narava posla, se mora zahtevati tudi dokaz o sposobnosti (8 121.). (") Pristojni naredbodavec mora voditi račun o tem, da se s takšnimi pogodbami ne favorizirajo posamezne osebe, temveč mora skrbeti 7.a to, da se po istih pogojih, če to narava posla dovoljuje, sklenejo pogodbe s čim večjim številom oseb, naštetih v prejšnjem odstavku. (Dalje prih.) »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. marca je objavil: Ukaz o spremembi uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe — Uredbo o spremembah m dopolnitvah zakona o uradnikih — Pravilnik za izvrševanje uredbe o ustanovitvi sklada za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in izterjavi davkov — Pravilnik o ravnanju s kontrolnim skladom oddelka za davke fin. min. in njegovi uporabi — Pravilnik o postavljanju in delu veterinarskih pripravnikov-volonterjev v resoru ministrstva za kmetijstvo — Navodilo o uvedbi evidence zalog, proizvodnje in prodaje in cen karteli ranega blaga — Posebno navodilo za pošiljanje podatkov o zalogah, prodaji in cenah kartelira-nih proizvodov — Odločbo o priznanju vzorčnih velesejmov v Ljubljani in Zagrebu — Navodilo o prepovedi zviševanja cen predmetov pod kontrolo — Odločbo o činu raznih strokovnih šol — Uredbo o spremembi uredbe o občinskih uslužbeucih — Naredbo o dopolnitvi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem. Tej številki »Službenega lista« je priloženo kazalo za II, polletje' 1910. Neposredne pogodbe Davčni svetovalec Naročilnice — ali in kdaj so zavezane taksi 1 din G. F. P. v K. — V p r a g a n j e: Neka tovarna, ki mi dobavlja blago, mi je sporočila, da bo mogla v bodoče upoštevati samo ona naročila, ki bodo predpisno kolko-vana. Ali sem res dolžan kolko-vati vsako naročilnico? Odgovor: Naročilnice razlikujemo dvoje vrst; take, ki so že po svoji obliki pogodbe oziroma take, ki v teku trgovske korespondence postanejo pogodbe. Po svoji obliki so pogodbe one naročilnice, ki jih nosijo s seboj trgovski potniki, oziroma so jih nosili, in katere ob sklepu pogodbe podpišeta obe stranki, to je stranka, ki blago kupuje in trgovski potnik v imenu prodajalca. Predhodne pogodbe nastanejo tudi, ako stranka blago naroči in prejemnik naročila prejem potrdi ter s tem prevzame obveznost, da bo naročilo tudi izvršil. Pogodba ima pri tem obliko trgovskega dopisovanja in ima vselej ali Bamo prodajalčev ali samo kupčev podpis. Sklene se pogodba na ta način s korespondenco, ker je po čl. 819. trgovinskega zakona 8 tem, da prejemnik ponudbe takoj obvesti ponudnika, da sprejme (akceptira) ponudbo. V teh dveh primerih se mora naročilnica brez nadaljnjega kolkovati. Taksi niso zavezana samo navadna pisma in dopisnice, s katerimi naročajo katere koli stranke pri trgovcih določeno količino stvari določene kakovosti za določeno ceno, ker obsegajo ti spisi samo ponudbo za sklep kupoprodaje, ter torej izpričujejo pravno voljo samo ene osebe, ne pa že pogodbe. Vendar ostanejo take naročilnice po stališču finančnih organov takse proste, dokler se na njihovi podlagi ne sklene pogodba, pogodba se pa sklene, ako je ponudba tako stilizirana, da ponudnik prevzemne izjave sploh ne pričakuje, kakor je n. pr. primer pri naročilih srečk, pri borznih poslih itd. Ako prejemnik ponudbe prevzemne izjave sploh ne odda, ampak enostavno ponudbo izvrši, se smatra, da je bila z efektuiranjem naročila sklenjena pogodba. Z ozirom na to je po našem mnenju vsako ponudbo, ki se tudi dejansko izvrši, kolkovati s kolkom za 1 din (za naročilnice). — To stališče finančnih organov bi bilo vsekakor zanimivo, če bi se instančnim potem izpodbijalo z navedbo, da podlegajo taksi samo listine, v tem zadnjem primeru pa listine, ki bi predstavljala kupno pogodbo, ni, zbog Česar tudi o taksni dolžnosti ne more biti govora. Zborovanje Društva trg. potnikov in zastopnikov Karol Seliak In Jot. Šelovin lastna Hana druitva Naročajte »Trgovski list«! Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani je imelo po svojem starem običaju na Jožefovo dopoldne v Trgovskem domu svoj 17. redni letni občni zbor. Predsednik Janko Krek je pozdravil zastopnika Trgovinske in industrijske zbornice dr. Ivana Plessa, predsednika >Merkurja« dr. Frana Windischerja, zastopnika Združenja trgovcev tajnika Smuča in novinarje, počastil spomin pokojnega člana organizacije Zdravka Gobca iz Maribora ter na kratko orisal položaj in težnje trgovskih zastopnikov in njihove organizacije. Dr. Ivan Pless je sporočil skupščini pozdrave predsednika Zbornice g. čcča ter i iskrenimi in bodrilnimi besedami pozval zborovalce, naj se pri vseh svojih težnjah zaupljivo zatekajo k Trgovinski zbornici in naj se čvrsto oklepajo svoje organizacije, ki jim je najbolj potrebna dandanes, ko je staro pravilo »blago išče kupca« ob vso svojo veljavo. Položaj in organizacija trgovskih zastopnikov sta s temeljitimi poročili tajnika Andreja Šturma in blagajnika Lojzeta Grila orisana tako-le: Posledice svetovne vojne so hudo udarile trgovstvo sploh, r največje stiske pa je prišel stan trgovskih zastopnikov in potnikov. Nekdaj ni mogel trgovski potnik tovarnam nikdar prodati dovolj blaga, danes pa je postal podjetnikom zastopnik ali potnik odveč. Tudi največje tvrdke odpuščajo potnike, onim, ki ostanejo v službi, pa zmanjšujejo dohodke. Brezposelnost narašča od meseca do meseca. Društvo je že razpravljalo o uvedbi kake večje socialne akcije, a se je izkazalo, da ni mogoče ničesar storiti preko dosedanjih manjših podpor. Vse trgovske potnike navdaja upanje, da se bodo razmere izpremenile in da bo po vojni spet trgovina v polnem razmahu. V Jugoslaviji so tri društva trgovskih potnikov in zastopnikov: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vsa ta društva so imela skupno centralno upravo s sedežem v Zagrebu. Pred tremi leti pa je beograjsko društvo brez navedbe vzroka izstopilo iz centralne uprave, ki je prenehala delovati. Društvo v Ljubljani je obžalovalo ta dogodek in upalo, da se bo centralna uprava obnovila. Lani je poslalo društvo v Zagrebu nov osnutek pravil za centralno upravo, leto« januarja pa je to storilo tudi beograjsko društvo, ki predlaga ustanovitev Zveze. Društvo v Sloveniji je za oba osnutka izdelalo svoje predloge, ki bodo gotovo tudi upoštevani. Sedež Zveze trgovskih potnikov in zastopnikov bo v Zagrebu ali Beogradu. Slovencem bi bil Zagreb bolj všeč, ker je bližji, praktično pa bi sedež spadal v Beograd, da bi mogli funkcionarji Zveze brez posebnih stroškov intervenirati na pristojnih mestih. Društvo v Ljubljani je že pred petimi leti predlagalo, naj bi se ustanovila društva trgovskih potnikov na vseh sedežih banskih uprav ali pa na sedežih trgovinskih in industrijskih zbornic. To, kar je v Sloveniji že izvedeno, naj bi posnemali tudi organizaciji v Zagrebu in Beogradu. Pri društvu in trgovinski zbornici je prosilo lani 57 članov za takozvane »uputnice« za 50% znižano vožnjo po železnicah. Uputnice so se z novim letom podražile za 20% in stanejo sedaj za drugi razred trimesečno 510 din, polletno 1010 din, letno 2010 din, za tretji razred trimesečno 835 din, polletno 670 din, letno 1340 din. Lani je pristopilo 81 članov, 5 pa je bilo črtanih zaradi neplačane članarine. Od zadnjega občnega zbora je naraslo flanstvo *a 26 in šteje zdaj društvo 151 rednih, 2 podporna in 142 ustanovnih članov. Zoper nezgode je zavarovanih pri zavarovalnici »Dunav« 69 članov in je bilo plačanih na račun zavarovalnine 8266 din. Zavarovanje je kolektivno in ?.naša polletno za osebo 95 din. Člani so zavarovani do najvišjega zneska 50.000 din za primer nezgode na službenem potovanju, za druge primere smrli pa to zavarovanje ne velja. Društvo upravlja šifrerjev po-smrtninski fontl, v katerega vplačuje vsak redni član letno po 20 din in iz katerega dobivajo svojci umrlih članov do 3000 din podpore. V skladu je danes 66.171 din. Članstvo je naraslo za približno 25%, Šifrerjev sklad pa se je zvišal za okroglo 8000 din. Premoženjsko stanje društva je ugodno kokor še Skoraj nobeno leto doslej. Petkovo Številko »Trgovskega lista« dobivajo vsi {lani brezplačno po dogovoru, ki ga ima društvo) z upravo lista. Izdatke za list’ krije društvo iz članarine in drugih tekočih dohodkov. Društvo je tudi za letošnje leto izdalo iepni koledarček, čigar stroški se krijejo z inserati in je bilo pri tem tudi letos nekaj prebitka. Ko je bilo konec lanskega leta odlikovano večje število naših gospodarstvenikov in funkcionarjev ■trgovskih organizacij, je bil med odlikovanci tudi predsednik društva Janko Krek. Zborovalci »o mu čestitali k zasluženemu odlikovanju. Po revizijskem poročilu, ki ga je podal g. Avgust Iglič, je bila odboru izrečena razrešnica s pohvalo. Za častna člana društva sta bila nato soglasno in z odobravanjem izvoljena soustanovitelj društva in prvi predsednik Karol Seljak ter stari, ugledni član društva Josip šelovin. Društvo je uvedlo posnemanja vredno novost, da deli namesto običajnih diplom umetniške slike, ki imajo kratko posvetilo na mali, v okvir vdelani ploščici. G. S« Ijak je dobil sliko Božidarja Jak-ea, ki predstavlja kmečki dom ob naši severni meji, g. Šelovin pa je prejel sliko istega umetnika »Grad ob Kolpi«. Karol Seljak se je za počastitev zahvalil s skromnimi besedami, da je zmeraj izpolnjeval Je svoje stanovske in tovariške dolžnosti ter da ima največje zadoščenje v uspehih društva. Za g. Selovina je prevzel diplomo gosp. Kraigher, ki je povedal, da je slavljenec bolan, kar seveda ni čuda, ko je 35 let potoval in je jedel vsak dan z drugo žlico. Značaj slavljenca pa je dobro opisal, Češ da je blago srce pod trdo obleko. Po kratkem odmoru je bil soglasno izvoljen odbor, ki ga tvorijo: piedsednik Janko Krek, tajnik Andrej Šturm, blagajnik Lojze Gril, člani: Viktor Bogataj, Pavel Cesnik, Jakob Novak, Jože Osojnik, Ludvik llemic, Frane Urok, Rudolf Vidmar, Franjo Živič ter Av- VAB1MO NA SUBSKRIPCIJO AKTUALNEGA DELA Knliga Je edinstvene v naši In sploh jugoslovanski književnosti. Na podlagi obSirnega materiala odpira nove poglede v ustro) sovjetskega gospodarstva In dr*a«~ nega sistema. Izide v aprilu. Knjiga bo obsegala ca. 300 strani In stane nevezana din ISO1-, v platno vezana din 170'- DR. CIRIL ŽEBOT: SOVJETSKO načrtno GOSPODARSTVO zahtevajte prospekti JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Ing. Degen Friderik, profesor: Ekonomiki sistemi Kaj razumemo pod pojmom ekonomski sistem? (Konec.) Komunizem pa predstavlja neki višek kolektivizma. Komunisti zahtevajo absolutno odpravo zasebne lastniue, tako na proizvodnih kakor na potrošnih dobrinah. Posameznik naj dobi jz .državnih skladišč za svoje dejo le toliko dobrin, kolikor jih potrebuje za življenje. Tako bi bilo onemogočeno varčevanje in zbiranje glavnice. Komunizem zahteva za izvedbo svojih smernic radikalne ukrepe. Ta gospodarski sestav, tedaj socializem in komunizem, smatra za nujno odpravo zasebne lastnine v korist skupnosti, češ da je ona zlo vsega gospodarskega in končno političnega nesoglasja. Ko bode izvedena kolektivizacija, bo samo ob »ebi nastopilo v gospodarskem živ- ljenju pravilno ravnovesje. Delu pa je treba dati mesto, ki mu pripada. Sistem se pa ne zavzema za kako j»sebno panogo gospodarskega udejstvovanja, hoče le ustvariti novo osnovo gospodarskemu redu. Ta ekonomski sestav se že v osnovi razlikuje od merkantili-zma, fiziokratizma in individualizma. Gospodarski red hoče graditi na novem družabnem redu. Praksa je pokazala, da stoodstotna kolektivizacija ne bi bila primerna gospodarska oblika za sodobno družbo. Odpadla bi sleherna ambicija in ta je danes glavni činitelj sodobne, zelo napredne produkcije. Tudi trditev, da je delo edini činitelj produkcije, je napačna. Glavnica ima prav tako svoje zasluge v produkciji. Prav gotovo pa je treba pripisovati delu večjo važnost v sodobnem g<»-spodarstvu in ga bolj upoštevati. Delno podružabljenje, posebej v nekaterih najvažnejših gospodarskih panogah, pa bi bilo nujno potrebno in do tega bo tudi prišlo. To so glavni ekonomski sestavi, ki so igrali do današnjega dne večjo oziroma manjšo vlogo in po katerih s« je ravnalo gospodarstvo določenih dob. Vidimo, da so mer-kantilizem, fiziokratizem in klasična šola upoštevali obstoječi družabni red, a kolektivizem hoče zgraditi gospodarski-sestav na novem družabnem redu. Tudi v novejši, povojni dobi, so se oglašali posamezni gospodarski pisatelji, ekonomi in politični vodje z novimi, lahko bi rekli sodobnimi gospodarskimi reformami. Tako se porajajo novi gospodarski sistemi, ki sicer v glavnem priznavajo obstoječi družabni red, a vendar zahtevajo v duhu časa in gospodarske splošnosti podružabljenje nekaterih gospodarskih panog, to onih, ki so velike važnosti za naTOdno gospodarstvo, in posebej za narodno obrambo. Tako-darskega udejstvovanja. Sistem predstavlja v veliki meri utesnitev pravic zasebne lastnine, katero pa pravno priznava. Posameznik mora slediti v svojem gospodarskem udejstvovanju absolutno določenemu načrtu. Jasno je tedaj, da predstavlja ta sistem vedno večjo ingerenco države v zasebno gospodarstvo posameznika. Nova Evropa, nov družabni red, ki je neizbežna posledica sedanje vojne, bo prinesel nov gospodarski sestav. Ta sestav bo verjetno sredina med klasicizmom in kolektivizmom, s povečanim vplivom države na zasebna gospodarstva! Aktualna vprašanja Prijava cen blagra, ki je pod kontrolo cen Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen — ponovno opozarja proizvajalce, predelovalce — vključno tiste, ki izdelujejo blago na račun prodajalcev, uvoznike in veletrgovce, da so v smislu razpisa ministra za oskrbo in prehrano z dne 17. februarja 1941. »Službene novine« št. 46/41 dolžni prijaviti pri referatu za kontrolo een cene blaga, ki je prišlo po seznamu kontroliranih predmetov, objavljenem v »Sl. listu«, kos 17 ex 1941 prvič pod kontrolo cen. Prijave je vložiti nemudoma na obrazcih, ki jih je založila Zveza trgovskih združenj v Ljubljani. Proti onim, ki bi prijavo opustili, »e bo postopalo po zakonu. Uredba o cenah Pri telefonskem prenosu besedila uredbe o cenah so se vrinile nekatere pomanjkljivosti. Tako se mora 2. odstavek čl. 5. uredbe glasiti pravilno: Osebe, ki kupujejo blago zaradi predelave oz. preprodaje, morajo hraniti račun o kupljenem blagu Se eno leto potem, ko so dotično blago v celoti prodali. Te osebe morajo pri prodaji blaga izdati kupoem, ki kupujejo blago za neposredno uporabo, na njihovo zahtevo (te besede so bilo v prvi objavi izpuščene) račun o prodanem blagu. Koncert Trgovskega pevskega zbora v Marenbergu Vedno agilni Trgovski pevski zbor v Mariboru jo ]»riredil v Marenbergu koncert nar. in umetnih pesmi, ki je doživel velik uspeh. Udeležba je bila nepričakovano velika, da je bila dvorana Sokolskega doma prenapolnjena. Po pozdravu inž. Pahernika se je pred glavnim odmorom zahvalil v imenu Trgovskega pevskega zbora za lepo udeležbo trgovec Mavrič iz Maribora. Zbor je napravil na vso poslušalce zelo močan vtis in se Je koncert spremenil v lepo in pomembno nacionalno in državljansko manifestacijo. Čestitamo Trgovskemu pevskemu društvu in njegovemu pevovodji g. Cibicu k lepemu uspehu! Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 24. marca ponudbe za dobavo železne pločevine, gumijevih cevi, električnega materiala, navojnih svedrov, raznih vijakov ln ploščic, mizarskega orodja, kovinskih žagic, vodovodnih armatur, vodnega razdelilca, cevi in spojk; do 31. marca 2 kompletnih trofaz-nih reverzlmih kontrolerjev, železne pločevine, vijakov z maticami, svetilnih električnih armatur, locenskih žag in zidarskih ponvic, podložnih ploščic, raznega orodja, Jeklenih členov, zobatih koles in smirkovih ploščic, kositra in bele kovine, vodovodnih cevi, vodovodnih ventilov, tesarskih svedrov, plošnatega in okroglega železa, suhih transformatorjev ter električnih žarnic. Direkcija drž. rudnika v Kalutju sprejema do 31. marca ponudbe za dobavo zakovic in do dne 14. aprila okrogle jeklene vrvi. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 25. marca ponudbe za dobavo raznega papirja; 1. aprila bencinskega agregata za polnjenje akumulatorjev in prenosnih bencinskih agregatov. Imenovana komanda sprejema tudi ponudbe za dobavo tkanin iz celulozne volne za zastave. LICITACIJE: 'Dne 25. marca bo pri upravi zavoda »Lazarevac« licitacija za dobavo steklenih balonov ter alumin-sklh cistern; 3. aprila konopnene preje. Dne 27. marca bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 24.000 kg kartona; 9. aprila tiskarskih barv. Dne 31. marca bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki licitacija za dobavo večje množine premoga. (Predmetni oglasi so v pisarni Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani na vpogled.) Kaj je z bombažem? Cilali smo zopet fantastično številke o uvoženem bombažu. Kar 3 milijone kg ga je baje prišlo v Maribor. Srečen Maribor! Kaj pa druga mesta, ki imajo tudi tekstilno tovarne? Tržič, Celje, Litija, Zagreb, Dugaresa itd. Ce računamo vagon 10.000 kg, potem je Maribor dobil kar 300 vagonov tega bombaža. Pravico menda še Imamo, da kritiziramo taka poročila. Rusija nam je dobavila nekaj bombaža, od tega pa tudi mnogo bombnžastih odpadkov. Sedaj se nam pa sporoča, da so prišli le odpadki in še to v tako slabi kvaliteti, da se tovarno branijo to blago prevzeti, ker iz tega ne morejo nič pametnega izdelovati. Naj so nas nikar ne blufira g takimi bombastičnimi poročili. To ni niti možato niti ima to kak pravi pomen. Vse skupaj jo samo varanje javnosti. Bombaž, ki bi bil uporaben, jo pa menda našel drugo pol. Ravno tako je bilo menda s turškim bombažem. Kjo jo? Torej malo več točnosti in poštenosti! Prav nič ni potrebno tudi v teh sicer težkih časih, da se javnost tako vara ... Razglednice Pošta bo s 1. aprilom občutno [mdražita skoro vse poštno tarife. Kupil som si knjižico: »Najuovija poštanska tarifa, važi od 15. svib-nja 1940.« To lahko sedaj vržem v peč. Najbolj prizadete bodo pa razglednice. Lepa razglednica je stala dosedaj itak že URO. Tarifa za porto je znašala 1 din. Sedaj jo pa poštna uprava zvišala pristojbino kar za 100% in bo troba na vsako razglednico nalepiti znamko za 2 din. Torej 1 razglednica, ki naj pokaže sliko kraja, kamor si napravil izlet, velja v bodoče din 8TK). Ker ima pa vsakdo več znancev, bi porabil n. pr. za 4 razglednice kar din 14‘— ali pa že celo kosilo ali večerjo. Ali se ni nihče zavedal posledic? Kdo bo pa še pisaril ob raznih prilikah in praznikih? Prav občutno bo prizadeta industrija razglednic, škodo bodo imeli trgovci, ki to prodajajo,- tako tudi trafike. Ce že hočejo popolnoma zatreti ta šport, naj bi določili kar 5 din za vsako razglednico, pa bi jim vsakdo lahko zajamčil, da je to konec razglednice. * barva, plasira in Ze»24 urah sr:."!: itd. Skrobi in sretlnllka srajce, arrat nike in manšeto. Pore, suši. manga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ni. 8 Stanična volna Trgovcem, ki so naročili s 30% stanične volne mešano blago, ali nemško >Mischgewobe«, in ki niso dovolj informirani, sporočamo, da se bo tako blago sicer curinilo kot volneno, toda z dodatkom največ 25% nad običajno carino, toda šele od L aprila naprej. Ce torej dospe tako blago na carinarnico pred tora časom, se še vedno carini kot polsvilono blago. Carina je pa v tem primeru tako visoka, da pač nihče ne bo mogel takega blaga prevzeti. Vsakdo naj torej v lastnem interesu ukrene, da tako blago ne dobi prerano. Pri tem naj še omenim hvalisanje take robe v nekem tukajšnjem dnevniku. Prav lopo so sliši, da jo to blago lopo, mehko, da se ne mečka itd., toda nimamo še izkušenj. Mislim, da tudi ni v skladu s trgovsko moralo, če so tako blago kar vnaprej tako hvali. Gotovo je, da se bomo morali v sili navaditi tudi na tako blago, ker drugega sčasoma ne bo več dobiti, toda ne smemo varati javnost ter pripisovati temu blagu lastnosti, ki jih lako blago — kakor vsa nadomost-na blaga — nima. Tramvajski družbi Da se prepreči prevelika gueča ob postajališčih cestne železnice, je družba prestavila postajališče za Vič in Moste k kavarni Emona. Ljudje pa, ki niso vsak dan v Ljubljani, tega še ne vedo, oziroma šo niso orientirani ter so ponovno dogaja, da čakajo na voz pred pošto, misleč da so bo ta tam ustavil, pa razočarani vidijo kako vozi tramvaj mimo njih. Na vsak način bi bilo umestno napraviti pred pošto napis: Postajališče v smeri proti Viču in v Moste ni več pred pošto, temveč pri kavarni Emona! Tako bi se ljudem prihranila marsikatera neprijetna jeza. Zunanja trgovina Bolgarska vlada je prepovedala Izvoz skoraj večine živiL Samo majhno število živil se moro še svobodno izvažati. Madžarska vlada je uvedla nove omejitve jedilnikov v restoranih. Porcija mesa sme v bodoče znašati le do 120 gr brez kosti. Praženi krompir ter vsa jedila iz moke, ki zahtevajo mnogo masti, se ne smejo več pripravljati. Vsak gost sme dobiti največ 50 g kruha. Švica je odredila za april novo racioniranje živiL Riža se bo dobilo v bodoče le 250 g na osebo nar mesto dosedanjih 500 g. Zmanjšane so tudi količine Izdelkov iz koruzne moke. Nezmanjšane pa so ostale količine sladkorja, surovega masla, mesa in testenin, ki jih dobi vsak prebivalec. Zbirka odpadkov v Angliji se je zelo posrečila. Za 800.000 ton od-padkov je izplačala industrija 2,2 milijona funtov, malo manj ko pol milijarde din. Doma in po svetu Prometni minister inž. Beslič je imel na banketu ob zaključitvi zasedanja banskega sveta donavske banovine govor, v katerem je poudaril, da vlada vztrajno bdi nad usodo naše domovine in da bo za vsako ceno ohranila njeno neodvisnost in nedotakljivost, pa tudi njeno nevtralnost. Ljudstvo naj ne naseda nobeni sovražni propagandi, temveč naj v polni meri zaupa vladi. Na koncu svojega govora je naglasil potrebo, da se obdela vsak kos rodovitne zemlje, da se izognemo težavam pri prehrani prebivalstva. Ministrski svet je izdal na predlog vojnega ministra uredbo o vojnih invalidih iz mirne dobe. Uredba velja za one, ki so pri izvrševanju vojaške službe postali invalidi. Z ozirom na potrebo posameznikov ter stopnjo njih invalidnosti so določene invalidnine od 9000 din do 1440 din na leto. Po daljšem bivanju v Moskvi se je zopet vrnil v Beograd sovjetski poslanik Plotnikov. Ban dr. šubašič je imenoval za komisarja pri družbi »La Dalma-tienne« glavnega ravnatelja Pohita dr. Vladimirja Košaka. Poročajo, da bo ban razveljavil pogodbo družbe z državo, ker družba »La Dalmatienne« ni Izpolnjevala svojih obveznosti do države. Izšlo je naše uradno sporočilo, da so angleška letala vrgla bombe na Sušak. Londonska vlada je priznala, da je to verjetno in izjavila, da je tudi pripravljena poravnati škodo. Vlak z italijanskimi ranjenci je prišel iz Grčije v Beograd in bo prepeljal ranjence v Italijo. Vsega skupaj je 289 težkih ranjencev, ki niso več sposobni za boj. Mnogim sta odrezani obe nogi ali roki. Prej je pripeljal sanitetni vlak grške ranjence iz Italije skozi Jugoslavijo v Grčijo. Nicola Titulescu, bivši romunski zun. minister je umrl v Cannesu v starosti 5; let. Predsednik Roosevelt je bil izvoljen za častnega meščana mesta Atene. Italijanski uradni list je objavil zakon, s katerim se dovoljuje za Javna dela izredni kredit v višini 4 milijard lir. Od tega naj bi se porabilo 600 milijonov lir za zboljšanje državnih cest. V Sofiji so odkrili priprave za atentat na sofijski vodovod. Nadalje je bila odkrita neka vohunska družba, ki so Jo vodili Angleži. Tudi močno razpredena protizakonita propaganda je bila odkrita. Na Bolgarskem je bila izdana nredba, da se bodo vsi, ki bi prodajali nemškim vojakom živila ali drugo blago po višjih cenah od normalnih, šteli za špekulante. To velja ne le za trgovce, temveč tudi za kmetovalce. Bolgarska vlada je do nadaljnjega prepovedala vse letne skupščine in kongrese vseh društev in združenj. Odselitev otrok iz zapadne Nemčije v vzhodne kraje je odredila nemška vlada. Zelo veliko število otrok bo sprejela Slovaška, ki bo nemške otroke naselila v sedaj praznih letoviščih. Na velikem 50.009 tonskem nemškem parniku »Bremena je nastal požar, ki je bil sicer pogašen, ki pa je zelo poškodoval parnik. Prva ameriška letala so prišla na Kitajsko. V kratkem dobi Kitajska tudi nekaj ameriških letečih trdnjav. Dve novi ameriški nosilki letal sta bili spuščeni pri Bostonu v morje. Mehiški senat je pooblastil predsednika republike, da more dovoliti ameriškim letalom pristajanje na mehiškem ozemlju. Velika eksplozija je bila v nekem japonskem rudniku. 200 rudarjev je bilo zasutih, vendar pa so Jih mogli 180 še pravočasno rešiti. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE tiskarne I reg. zsdr. z o. ur. | IIU B L) A N A KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, loumale, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. Predsednik Kooseveit je odredil zaporo madžarskih dobrotmetij v USA. Ameriško poslaništvo je pozvalo vse ameriške državljane, da so vsak hip pripravljeni, da zapuste zasedeno in nezasedeno Francijo. Prve tako imenovane ameriške »leteče trdnjave« so na potu v Anglijo. Na Norveškem bodo začeli izdelovati čevlje z lesenimi podplati. Pred zasedanjem nemško-jugoslovanskega lesnega odbora Včeraj v četrtek se je sestal v Beogradu nemško - jugoslovanski lesni odbor. Prvotno so jo reklo, da bo sestanek v Dubrovniku, nato v Splitu, na vse zadnje pa je bilo dogovorjeno, da bo v Beogradu. Na dnevnem redu zasedanja je cela vrsta važnih vprašanj, zlasti pa vprašanje izvoza našega mehkega lesa v Nemčijo. Na željo Nemcev so bilo cene za mehki les za določeuo dobo fiksirane, kar pa se je izkazalo kot slabo ter je izvoz moli koga losa v Nemčijo zelo nazadoval. Naši zastopniki so sicer na jeseuskom zasedanju to vnaprej napovedali, a ni njih stališče prodrlo. Kmalu po jesenskem zasedanju so tudi v resnici cene mehkemu lesu narasle in je bil že zato Izvoz v Nemčijo nemogoč. Nemci )>a so še nadalje želeli, da bi bile cene za mehki les stalne in izjavili, da naše neprestano zviševanje cen oviru uvoz našega mehkega lesa v Nemčijo. Naši delegati so sicer priznali, da bi bile stalne cene v resnici v korist poslu, a so tudi opozorili na vso težave, ki ovirajo stalne ceno. Tako se je od konca 1. 1985. cona za nemški koks skoraj podvojila, ravno tako pa tudi šleskemu premogu, ki ga uvažamo iz Nemčije, Cena lesa pa ni mogla ostati na stari višini tudi iz naslednjih razlogov; zvišale so se mezde, prevoznine, ceno lesu na panju itd. Zato tudi naši izvozniki niso mogli dobavljati lesa po starih cenah. Na seji se bo nadalje razpravljalo o naših lesnih uvoznih kontingentih za Nemčijo. Tudi tu so nekatera nesoglasja. Tako želi naše lesno gospodarstvo, da bi so zvažul v Nemčijo predvsem predelan les, da bi se s tem omogočil zaslužek našim delavcem in žagam, dočim bi Nemci hoteli uvažali predvsem neobdelan les. So pa še druga vprašanja, ki se morajo rešiti. Vendur pa v splošnem prevladuje optimistično razpoloženje o poteku zasedanja nem-ško - jugoslovanskega lesnega odbora. Sejmi 24. marca: Veliko Mraševo, Mirna peč. 25. mar®: Metlika, Slivnica (kramarski sojem), Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 26. marca: Dobova pri Brežicah, Teharje, Lukovica, Dole (za živino), Rakičan (za goved). 27. marca: Doluja Lendava. 28. mar®; Nadlesk, Gornja Lendava. 29. marca: Stara Sveta gora, Mokronog. Okrožni urad ati zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejema plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uveBti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Telefon At. 22-73. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2»/,ll Vsi drugi pa se mučilo in delalo brc* ozira na zdravje) Zato vsai doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC V¥¥ flalepa ■ rdeCIml »ret, nulo nutbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In uilfekl TITAN o. D., KAMNIK Priporočamo naSe preizkušene in dobrd vpeljane AVTOMATSKE BRZOTEHTHICE od J kg do 20 kg Iz nojboljtego moteriolo — letoH it ahatov — garancija 2 leti Izdelujemo tudi velike elektromline zg kavo _ , _ . ,, Zastopnik: Riko Debelak, Ljubljana Domač Izdatek! TyrSeva 67. Telefon 27-29 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njun predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, 4. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.