93Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Urška vranJek ošlak besedotvoRna hibRidnost kolesaRskega izRazja Cobiss: 1.01 Kolesarstvo kot sorazmerno mlada stroka gradi svojo terminologijo tudi s pomočjo pre‑ vzemanja, kar se odraža na besedotvornih značilnostih izrazja. To se kaže zlasti v spletnih kolesarskih besedilih – hitro pretakanje informacij pripomore k nastajanju besedotvorno hibridne kolesarske terminologije. Prispevek poskuša na primeru kolesarskih terminov iz spletnih besedil orisati nekatere s prevzemanjem povezane besedotvorne spremembe. Ključne besede: besedotvorje, kolesarstvo, hibridne zloženke, prevzemanje, terminologija Hybridization of Word­Formational Characteristics of Cycling Terminology Cycling, as a relatively young professional field, builds its terminology by means of loan­ words, and this is reflected in the word­formational characteristics of terms. This is most evident in online cycling texts; the rapid flow of information contributes to the emergence of word­formationally hybrid cycling terminology. This article examines cycling terminol­ ogy from internet texts to outline certain word­formational changes related to borrowing. Keywords: word formation, cycling, hybrid compounds, borrowing, terminology uvod Kolesarsko izrazje (in športno izrazje na splošno) ima prav tako kot terminologija drugih strok težave zaradi prevzemanja iz tujih jezikov (zlasti iz angleščine in francoščine, zaradi zgodovinskih razlogov pa tudi nemščine).1 V družbi, v kateri je pomembna vrednota prost pretok najrazličnejših dobrin, tudi znanja, imata glo­ balizacija (katere gonilna sila je splet) in angleščina močan vpliv na terminologijo, saj se nove tehnologije in dognanja pojavljajo hitreje, kot lahko jezikoslovci in strokovnjaki poskrbijo za ustrezno izrazje v zvezi z njimi.2 V športni (in znotraj nje kolesarski)3 terminologiji sta prisotni dve terminolo­ ški tendenci: raba slovenščini neprilagojenega ali delno prilagojenega prevzetega 1 Slovenska kolesarska terminologija se je razvila znotraj slovenskega športnega izrazja, to pa ima svoje korenine v sokolskem telovadnem izrazju. Prvi nabor kolesarske terminologije je mo­ goče zaslediti v reviji Sport, ki je izhajala v letih 1920–1922 (Kolesarska zveza Slovenije 1957: 3–35). Razvoj športnega (in z njim kolesarskega) jezika skozi čas izkazuje, da je jezik sprejel večino starogrških terminov, podomačil nekatere angleške besede in zavrnil skoraj vse izraze nemškega izvora, zlasti »nemške popačenke« (Ulaga 1993: 317). 2 O tem in o drugih izzivih sodobne terminologije v Logar idr. 2016. 3 Gre za potencialno terminologijo, saj je kolesarstvo (v primerjavi z npr. planinstvom ali smuča­ njem) eno od terminološko manj raziskanih področij športa. 1 94 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja izrazja in zahteve po doslednem slovenjenju terminologije (Humar 2004; Bezgov‑ šek 2013).4 Termini v jeziku nastajajo na različne načine – kot neologizmi ter z znotrajjezikovnim in zunajjezikovnim prevzemanjem –, kolesarski termini tudi očitno zlasti s prevzemanjem iz tujih jezikov in s podomačevanjem izrazja, ni pa mogoče zanemariti niti besedotvornih in pomenotvornih postopkov ter terminolo­ gizacije in determinologizacije.5 Tu je predstavljena analiza spletnega kolesarskega izrazja, na podlagi katere bo prikazan poskus umestitve tvorjenk s prevzetimi sestavinami v besedotvorno delitev po Adi Vidovič Muha (2011). Spletna besedila so bila izbrana zaradi pred­ postavke, da bo od vseh besedilnih zvrsti prav tam največ prevzetih elementov.6 Splet se od drugih pisnih medijev razlikuje po tem, da je notranje besedilno­ in jezikovnozvrstno zelo kompleksen, zaradi česar ga je včasih težavno umeščati v doslej definirane jezikovnozvrstne okvire. Spletna besedila lahko hkrati spadajo v več funkcijskih zvrsti; splet je tako nabor številnih informacij v najrazličnejših ob­ likah (Stramljič Breznik 2010: 110; Crystal 2001: 3).7 Ta jezikovnozvrstna hibrid­ nost spletnih besedil brez dvoma pomembno vpliva na značilnosti terminologije, ki se uporablja v spletni komunikaciji, gotovo pa je tista odločilna lastnost spleta, ki je odgovorna za množično prevzemanje, vsesplošna dostopnost. Prevzete sestavine v besedotvorju Slovenska besedotvorna teorija zajema sistemsko predvidljive in sistemsko ne­ predvidljive besedotvorne postopke, med prvimi izpeljavo, sestavljanje in zla­ ganje, med drugimi pa npr. sklapljanje in poenobesedenje (Vidovič Muha 2007: 404–405; Vidovič Muha 2011: 112). Poudarek pri besedotvornih vrstah je na neprevzetosti besedotvornih sestavin, medtem ko so prevzete sestavine zapostav­ ljene in so šele v zadnjih letih posebej obravnavane. V nadaljevanju navajamo teo­ rije, ki se ukvarjajo s prevzetostjo v besedotvorju in s t. i. hibridnimi tvorjenkami. V novejši slovenski leksiki se pojavljajo t. i. zloženke s prevzetimi sesta­ vinami (npr. agrotehnika, kostumografija, aerodrom), ki jih Ada Vidovič Muha (1988) ni uvrstila v slovenski besedotvorni sistem, ker nimajo nedvoumne skla­ denjske podstave.8 Irena Stramljič Breznik in Ines Voršič (Stramljič Breznik – Voršič 2009: 830) kot mešane oz. hibridne tvorjenke razumeta »tvorbe, pri ka­ 4 Po mnenju nekaterih športnih strokovnjakov bi morala biti slovenska športna terminologija ure­ jena in jasna, predvsem pa brez tujk (Kristan 2000; Pistotnik 2009). 5 O terminologizaciji in determinologizaciji sta pisali Andreja Žele (2004: 137) in Mojca Žagar Karer (2007: 600). 6 Mija Michelizza (2012: 174) je izpostavila glavne lastnosti spleta, ki vplivajo na jezik in z njim tudi na značilnosti besedil: hiperbesedilnost, interaktivnost, medkulturnost, večpredstavnost, ar­ hivskost in aktualnost ter anonimnost. Po teh lastnostih se spletna besedila razlikujejo od drugih, ki so bistveno bolj enoznačna. 7 Čeprav je splet nekakšna »fuzija besedil« (Mikolič – Rolih 2015: 511), pa v njih še vedno lahko prepoznamo prevladujoče vloge oz. funkcije. 8 Jože Toporišič (2000: 193) jih uvršča med medponskoobrazilne zloženke. 1.1 95Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 terih se prevzete morfemske prvine združujejo oz. kombinirajo z domačimi po domačem ali po tujem tvorbenem vzorcu«. Irena Stramljič Breznik (2008: 156; 2011a: 125–126) je hibridne zloženke z nadomestnimi sestavinami, kjer je ena sestavina domača, druga (redko obe) pa prevzeta, razdelila na (1) take, ki so tvor­ jene po slovenskem besedotvornem vzorcu (izpeljanke, zloženke in sestavljenke, npr. džuskati, fotopis, zreklamirati), in (2) take, ki so tvorjene po tujem tvorbenem vzorcu in vsebujejo morfeme, ki so blizu korenskim, vendar vedno vezani (kon­ fiksi oz. afiksoidi)9 (zloženke, prevzeta sestavina je v prvem delu: kvazivoboda, megaslaven; prevzeta sestavina je v drugem delu: bogračfest, čokoholik; prevzeta sestavina je v obeh delih: avtomat). V nadaljevanju bo predstavljena besedotvorna analiza enobesednega kolesar­ skega izrazja, na podlagi katere so bili oblikovani besedotvorni podtipi s prevze­ timi besedami. Podtipi ne temeljijo na (ne)slovenskosti tvorbenega vzorca, tem­ več na vrsti besedotvornega postopka in izvoru prevzete sestavine (iz klasičnih ali sodobnih jezikov). Predpostavka je predvidevanje, da slovenščina novo besedje vedno tvori s pomočjo že uveljavljenega (in torej v širšem smislu slovenskega) tvorbenega vzorca, pri tem pa lahko (znotraj njegovih možnosti) uporabi tudi pre‑ vzete sestavine. kolesaRsko izRazje Spletno kolesarsko izrazje je bilo zbrano s kolesarskih spletišč www.mtb.si, www.bicikel.com in kolesarji.org. Z izbranih spletnih portalov so bila s pomočjo spletnega orodja XML­Sitemaps (www.xml­sitemaps.com) in orodja za gradnjo korpusov BootCaT zbrana besedila s 500 podstrani vsakega spletišča. Iz besedil so bili nato izpisani kolesarski izrazi s poudarkom na tvorjenkah s prevzetimi sestavinami. Izrazje je bilo označeno kot kolesarsko na podlagi lastnega pozna­ vanja področja in s pomočjo preverjanja vključenosti v splošne slovarje na por­ talu Fran. Iz spletnih virov je bilo zbranih 1086 potencialnih kolesarskih terminov in izrazov s področja kolesarstva. S 56 % (608 pojavitev) v naboru prevladujejo bese­ dne zveze, prevzetih enobesednih izrazov je 8 % (91 pojavitev), (vsaj v eni sestavi­ ni) neprevzetih enobesednih izrazov, ki so nas najbolj zanimali, pa je 36 % (387). Med (vsaj v eni sestavini) neprevzetimi enobesednimi izrazi prevladujejo novejše tvorjenke (233 pojavitev ali 60 %). Po pogostnosti sledijo izrazi, ki so nastali s terminologizacijo ali determinologizacijo (118 pojavitev ali 31 %), naj­ manj pa je izrazov, ki so nastali s pomenskimi prenosi (36 pojavitev ali 8 %). Novejše tvorjenke so večinoma višjestopenjske in inovativnejše od tvorjenih izrazov, ki so v kolesarstvo prišli z (de)terminologizacijo ali pomenskim preno­ som. Pred začetkom besedotvorne analize smo iz vzorca (vsaj v eni sestavini) 9 O konfiksih v Stramljič Breznik 2005, o afiksoidih v Stramljič Breznik 2011b. 2 96 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja neprevzetih enobesednih izrazov izločili netvorjene izraze, ki jih je bilo 68 – končno število tvorjenih kolesarskih izrazov v analizi je bilo tako 319. Besedotvorno so v skupini (vsaj v eni sestavini) neprevzetih enobesednih izrazov zastopani tako sistemsko predvidljivi kot sistemsko nepredvidljivi bese­ dotvorni vzorci. Med sistemsko predvidljivimi so najpogostejše navadne izpeljan­ ke in medponskoobrazilne zloženke, ki so dveh vrst, lahko namreč vsebujejo (1) le neprevzete sestavine ali (2) vsaj eno prevzeto/afiksoidno sestavino.10 Besedotvorni tip Število pojavitev (skupaj 319) Delež (%) navadne izpeljanke 102 32,0 medponskoobrazilne zloženke s prevzeto sestavino 57 17,9 medponskoobrazilne zloženke s kratično sestavino 48 15,0 navadne izpeljanke s prevzeto sestavino 24 7,5 kratice 18 5,6 sestavljenke 17 5,3 medponskoobrazilne zloženke 13 4,1 poenobesedenja 10 3,1 modifikacijske izpeljanke 10 3,1 medponsko‑priponske zloženke 6 1,9 sklopi 5 1,6 medponskoobrazilne zloženke z afiksoidno sestavino 5 1,6 e­tvorjenke 2 0,6 medponskoobrazilne zloženke s prevzeto in afiksoidno sestavino 1 0,3 tvorjenke iz predložne zveze 1 0,3 Preglednica 1: (Vsaj v eni sestavini) neprevzeti enobesedni izrazi po besedotvornih tipih Med sistemsko predvidljivimi besedotvornimi tipi so najpogostejše med­ ponskoobrazilne zloženke, in sicer se v zbranem izrazju pojavljajo navadne medponskoobrazilne zloženke (z domačimi sestavinami), medponskoobrazilne zloženke s prevzeto sestavino in medponskoobrazilne zloženke s kratično se­ stavino. Medponskoobrazilne zloženke sicer za slovenščino niso med najbolj tipičnimi, vendar pa pogostnost pojavljanja dokazuje, da se ta besedotvorni tip pospešeno uveljavlja. Primeri medponskoobrazilnih zloženk s prevzeto sestavino so npr. bajk park, dirt pokal, frirajd vilice, bajkpark, indoor park, singlespeed dirka, tubeless trak, 10 Med prevzete besede so bili uvrščeni citatni in polcitatni izrazi, ki s seboj še nosijo tujejezični vpliv, sistemsko prevzeti pa v primeru novejših besed. Prevzeti izrazi so bili v nadaljevanju za potrebe poskusa dopolnitve besedotvorne delitve razdeljeni na internacionalizme (iz klasičnih jezikov – afiksoidna sestavina) in globalizme (iz sodobnih jezikov – prevzeta sestavina). 97Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 primeri medponskoobrazilnih zloženk z afiksoidno sestavino pa so npr. gumomat, pulzmeter, ergometer, kronometer, velodrom.11 Pogoste prevzete sestavine, ki se v njih pojavljajo, so npr. bajk-/bike­, ciklokros­, dirt­, enduro­, trail‑, pogoste afi­ ksoidne sestavine pa so -mat, -drom, -meter. Prevzete sestavine so večinoma v prvem, afiksoidne pa v drugem delu zloženk. Druge po pogostnosti so medpon­ skoobrazilne zloženke s kratično sestavino, npr. 650b kolo, GPS sled, mtb film, SS prvenstvo, xc vilica itd. Najpogostejše kratice, ki se pojavljajo v teh zloženkah, so npr. BMX, DH (zapis tudi z malimi črkami: dh), MTB (tudi mtb) in XC (tudi xc). Medponskoobrazilnih zloženk z neprevzetimi sestavinami je manj, npr. izo prah (< izotonični prah), alu cestak (< aluminijasti cestak), kros kolo (< kolo za kros), tricikel dostava (< dostava s triciklom) itd. Precej pogoste med tvorjenkami so navadne izpeljanke, ki lahko imajo prevzeto sestavino. Primeri navadnih izpeljank s prevzeto sestavino so npr. baj- ker, beemiksar, ciklokrosist, enduraš, freerider, kroskantrijaš, singlespeedati, skibajker, trailist itd., primeri navadnih izpeljank z neprevzetimi sestavinami pa so dvokolesnik, enoslednica, trdak, vrečkar, debeluh, jezdec, plezalec, traktorist, ubežnik itd. Sestavljenk in medponsko‑priponskih zloženk je v zbranem izrazju manj. Primeri sestavljenk so superrajder, netablaš, ultrakolesarstvo, odfurati, zvoziti, prebrcati, razjahati, splezati, zajahati itd., primeri medponsko‑priponskih zloženk pa so hribolazec, 9-redni, desetredni, enoležajec, trdorepec. Manj je tudi modi­ fikacijskih izpeljank (makadamčkanje, ventilček, vezica, bajsek/bajsi, mleček, tačka), kar je pričakovano, saj gre za potencialno terminologijo, modifikacijske izpeljanke pa imajo skoraj vedno določeno pomensko konotacijo. Tvorjenka iz predložne zveze je ena – podkapa. Iz sistemsko nepredvidljivega dela besedotvorja se v zbranem izrazju pogosto pojavljajo kratice in poenobesedenja, sklopi in e­tvorjenke pa so redkejši.12 Del kratic se pojavlja tudi v medponskoobrazilnih zloženkah s kratično sestavino, po­ goste so: 4X, BMX, CX, DH, EPO, MTB, XC, XCE, XCM, XCO, XCR itd. V zbra­ nem izrazju je deset primerov poenobesedenja – 29-palčnik (< 29‑palčno kolo), cestak (< cestno kolo), cestar (< cestni kolesar/cestno kolo), gor(e)c (< gorsko kolo), klasika (< klasična dirka), kronometrca (< kronometrsko kolo), specialka/ špecjalka (< specialno kolo), tolstež (< tolsto kolo), višinec (< višinski meter). Pri­ mera sklopa sta kolunter (krn + krn), mtbajker (prekrivanje), primera e­tvorjenke pa e-kolo in eMTB. 11 Dilema uvrščanja zloženk oz. besednih zvez z neujemalnim levim prilastkom je predstavljena v Arhar Holdt – Dobrovoljc (2016: 4–7), kjer so te zveze uvrščene med zloženke. Zapis terminov skupaj ali narazen je tak kot v besedilnem viru. 12 Poenobesedenje se zaradi pogostnosti (in delne tvorbene predvidljivosti) pomika med predvid­ ljive besedotvorne postopke (Anželj 2015), sklopi pa so pretvorbeno povsem nepredvidljivi, čeprav so kot besedotvorna vrsta ustaljeni in relativno pogosti (Logar 2005: 190). 98 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja 3 poskus umestitve besedotvoRnih podtipov s pRevzeto sestavino v delitev besedotvoRnih vRst Pregled zbranega kolesarskega izrazja je potrdil pogostnost tvorjenk s prevzetimi sestavinami, zato v nadaljevanju predstavljamo poskus umestitve potrjenih bese­ dotvornih podtipov v uveljavljeno besedotvorno delitev. V obstoječo delitev besedotvornih vrst smo umestili tri podtipe,13 ki izkazu­ jejo produktivnost pri prevzemanju tujih sestavin v slovensko kolesarsko izrazje. Kot rečeno, podtipi ne temeljijo na (ne)slovenskosti tvorbenega vzorca, temveč na vrsti besedotvornega postopka in izvoru prevzete sestavine (iz klasičnih ali sodob­ nih jezikov), dodajanje podtipov je mogoče, ker se tuja sestavina z domačo (ali v redkih primerih drugo tujo) poveže z uveljavljenim besedotvornim postopkom. Delitev na internacionalizme in globalizme je prevzeta po Adi Vidovič Muha (2007: 406), ki internacionalizme opredeljuje kot pomenske kalke iz klasičnih jezikov, globalizme pa kot pomenske kalke iz globalnih oz. sodobnih jezikov, večinoma angleščine. Ta definicija je v članku uporabljena razširjeno in ne glede na tip prevzemanja (zakrito ali izraženo) – kot internacionalizme razumemo vse besede, prevzete iz klasičnih jezikov, kot globalizme pa vse besede, prevzete iz sodobnih jezikov. Glede na to so tvorjenke z vsaj eno tujo sestavino razdeljene na tvorjenke z afiksoidno sestavino (afiksoid je internacionalizem – prevzeta mednarodna tvorbena konstanta) in tvorjenke s prevzeto sestavino (prevzeta se­ stavina je globalizem). Podtipi so uvrščeni v uveljavljeno delitev besedotvornih tipov po Adi Vidovič Muha (2011: 27–82) takole (krepki tisk): tip a: SPo → [x1/]x2, pri čemer je x1 zaimek ali glagolski primitiv, x2 prilastkov odvisnik ali pred­ metnopomenska beseda, [ ] pa pripona oz. priponsko obrazilo:  (a1) – navadne izpeljanke (In):  navadne izpeljanke s prevzeto sestavino – In (p) (freerider, kroskantrijaš, sin- glespeedati),  (a2) – tvorjenke iz predložne zveze (Tpz),  (a3) – medponsko‑priponske zloženke (Zmp); tip b: medponskoobrazilne zloženke (Zom) – SPo → x1{/}x2, pri čemer x1 ni zaimek ali glagolski primitiv, x2 ni prilastkov odvisnik, { } je medponsko obrazilo, obrazili se slovnično razmerje (avtogaraža):  medponskoobrazilne zloženke z afiksoidno sestavino – Zom (a) (-mat, -meter, -drom),  medponskoobrazilne zloženke s prevzeto sestavino – Zom (p) (bajk-/bike-, ciklokros-, dirt-, enduro-, trail-); tip c: SPo → [x2/]x1, x2 je lahko tudi desno, [ ] je priponsko ali predponsko obrazilo:  (c1) – modifikacijske izpeljave (Im),  (c2) – sestavljenke (Se); tip č: priredne zloženke – SPo → x1 {+} x1 {+} x1 {+} ..., kjer je { } medpona oz. medponsko obrazilo; ta tip je vezan na priredno razmerje v SPo. 13 V Stramljič Breznik (2008: 156) je naveden še potencialni četrti podtip (sestavljenke s prevzeto sestavino, npr. s-konzumirati, zreklamirati, zMENTOSati se), ki pa v zbranem gradivu ni potrjen. 99Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 4 Tako dopolnjena delitev zajema realne besedotvorne spremembe, ki niso zna­ čilne le za (potencialno) kolesarsko terminologijo, temveč za (novejšo) slovensko leksiko na splošno. O navadnih izpeljankah s prevzeto sestavino (»izpeljanke s tujejezično podstavo«) piše Ines Voršič (2010: 112), številne primere medpon­ skoobrazilnih zloženk s prevzeto sestavino in medponskoobrazilnih zloženk z afiksoidno sestavino pa je mogoče najti pri Alenki Gložančev (2012: 130), Adi Vidovič Muha (2011: 297) in Ireni Stramljič Breznik (2008: 153–158). Možnost dopolnitve uveljavljene besedotvorne delitve kaže na to, da slovenski jezik kljub izrazitemu prevzemanju ne spreminja besedotvornih vzorcev, temveč tvori novo besedje znotraj svojih besedotvornih možnosti. sklep Analiza spletnega kolesarskega izrazja je potrdila možnost dopolnitve uveljav­ ljene besedotvorne teorije, saj je (kot že nekatere druge raziskave) pokazala, da se z že uveljavljenimi besedotvornimi vzorci v slovenščini nastajajo tudi tvor­ jenke s prevzetimi/afiksoidnimi sestavinami. Besedotvorna vzorca, ki izkazujeta največjo produktivnost s tujimi sestavinami, sta medponskoobrazilno zlaganje in navadna izpeljava. Medponskoobrazilne zloženke izkazujejo tvorbo tako z internacionalizmi (afiksoidna sestavina) kot tudi z globalizmi (prevzeta sestavina). Čeprav nekateri raziskovalci, npr. Irena Stramljič Breznik (2005; 2011b), izpostavljajo medpon­ skoobrazilne zloženke z afiksoidno sestavino, je raziskava pokazala, da so prev­ zete sestavine iz sodobnih jezikov vsaj pri novejših tvorjenkah pogostejše. Pre­ vzemanje iz sodobnih jezikov močno vpliva tudi na sicer najbolj tipično slovensko besedotvorno vrsto – navadno izpeljavo; med novejšimi tvorjenkami so precej pogoste navadne izpeljanke s prevzeto sestavino, kjer se na prevzeto besedotvorno podstavo pripenjajo slovenski obrazilni morfemi. Z obširnejšo raziskavo kolesarskega izrazja (pa tudi splošne leksike) bi bilo mogoče potrditi še četrti besedotvorni podtip (sestavljenke s prevzeto sestavino), ki v zbranem besedju te raziskave ni bil izkazan. Prav tako bi bilo mogoče med podtipe medponskoobrazilnih zloženk uvrstiti medponskoobrazilne zloženke s kratično sestavino. Čeprav so kratice po besedotvorni teoriji uvrščene med sistem­ sko nepredvidljive besedotvorne vrste, pa se pri kraticah kot sestavinah medpon­ skoobrazilnih zloženk izkazujeta (pre)tvorbena predvidljivost in pogostnost, kar je deloma mogoče ugotoviti tudi iz pričujoče raziskave. 100 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja liteRatuRa Anželj 2015 = Kristina Anželj, Poenobesedenje z vidika sistemske predvidljivosti: diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2015. – Tipkopis. Arhar Holdt – Dobrovoljc 2016 = Špela Arhar Holdt – Kaja Dobrovoljc, Vrednost korpusa Janes za slovensko normativistiko, Slovenščina 2.0 4 (2016), št. 2, 1–37. Bezgovšek 2013 = Vesna Bezgovšek, Strokovni slovenski opisi nekaterih krepilnih gimnastičnih vaj: diplomsko delo, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, 2013. – Tipkopis. Crystal 2001 = David Crystal, Language and the Internet, Cambridge: University Press, 2001. Gložančev 2012 = Alenka Gložančev, Novejša slovenska leksika v luči obravnave samostalniških zloženk v Slovenskem pravopisu 2001, v: Pravopisna stikanja, ur. Nataša Jakop – Helena Do­ brovoljc, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, 141–149. Humar 2004 = Marjeta Humar, Stanje in vloga slovenske terminologije in terminografije, v: Termi- nologija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 17–31. Kolesarska zveza Slovenije 1957 = Kolesarska zveza Slovenije, Sedemdeset let slovenskega ko- lesarskega športa, Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije, 1957. Kristan 2000 = Silvo Kristan, Športoslovje na Slovenskem danes, Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2000. Logar 2005 = Nataša Logar, Besedotvorni sklopi, Slavistična revija 53 (2005), št. 2, 171–192. Logar idr. 2016 = Nataša Logar idr., Terminologija v poklicnem vsakdanu: stanje in potrebe, Slo- venščina 2.0 4 (2016), 42–78. Michelizza 2012 = Mija Michelizza, Splet z jezikovnega in jezikoslovnega vidika, v: Historični seminar 10, ur. Katarina Šter, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, 171–190 〈http:// hs.zrc‑sazu.si/Portals/0/sp/hs10/0‑HS_10_web_celota.pdf〉. Mikolič – Rolih 2015 = Vesna Mikolič – Maša Rolih, Besedilna zvrstnost v novih medijih kot slovarska vsebina, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 511–518. Pistotnik 2009 = Borut Pistotnik, Kondicija in forma v kineziologiji, Šport 57 (2009), št. 3–4, 51–53. Stramljič Breznik 2005 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete in domače prvine v slovenskih zložen­ kah, Jezikoslovni zapiski 11 (2005), št. 2, 7–30. Stramljič Breznik 2008 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova bese­ dotvorna zmožnost v slovenščini, Slavistična revija 56 (2008), posebna št., 149–160. Stramljič Breznik 2010 = Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2010 (Zora71). Stramljič Breznik 2011a = Irena Stramljič Breznik, Različni tipi besedotvornih morfemov pri da­ našnjih slovenskih tvorjenkah, Jezikoslovni zapiski 17 (2011), št. 2, 123–129. Stramljič Breznik 2011b = Irena Stramljič Breznik, Tvorbeni potencial afiksoidne zloženke v slo­ venščini, Studia Slavica Savariensia 2011, št. 1–2, 65–69. Stramljič Breznik – Voršič 2009 = Irena Stramljič Breznik – Ines Voršič, Grafoderivati v tiskanih oglasih, Teorija in praksa 46 (2009), št. 6, 826–838. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000. Ulaga 1993 = Drago Ulaga, Problematika terminologije na področju športa, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 29, ur. Miran Hladnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot tuji ali drugi jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1993, 311–320. Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih be­ sednih zvez, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 24, ur. Breda Pogorelec, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988, 83–91. Vidovič Muha 2007 = Ada Vidovič Muha, Izrazno‑pomenska tipologija poimenovanj, Slavistična revija 55 (2007), št. 1–2, 399–408. 101Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znan­ stvena založba Filozofske fakultete, 2011. Voršič 2010 = Ines Voršič, Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 1, 107–120. Žagar Karer 2007 = Mojca Žagar Karer, Determinologizacija v splošnih in terminoloških slovarjih, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007 (Obdobja 24), 599–609. Žele 2004 = Andreja Žele, Aktualizacijsko širjenje/oženje pomenja ustaljenega besedja kot odraz be­ sedilne različnofunkcijskosti, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004 (Obdobja 22), 133–148. summaRy Hybridization of Word­Formational Characteristics of Cycling Terminology Cycling as a professional field builds its terminology through borrowing. Globalization, the driving force of which is the internet, and English have a significant influence on terminology because new technologies and findings appear more rapidly than appropri­ ate terms can be provided by linguists and experts. Cycling terminology collected from internet texts shows the productivity of certain word­formation subtypes that include a loanword, such as interfixed compounds with affixoids, interfixed compounds with loan­ words, and conventional derivatives with loanwords. These subtypes have been recorded in the past as productive in the Slovenian lexicon in general. As a result of cycling termi­ nology research, these subtypes were experimentally applied to the established word­for­ mation groups. This application was based on word­formation patterns and the origin of loanwords, the basic assumption being that Slovenian forms new lexemes by using loanwords with already established word­formation models.