TRGOVSKI E.IST
časopis ac« trgovino, Industrija In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za . leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Liubljani.
LETO VIII.
Telefon' št. 552.
LJUBLJANA, dne 5. februarja 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 15.
Anketa o obdavčenju podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov v Beogradu.
Posebna pridobnina, katero plaču jejo javnemu polaganju računov zavezana podjetja, je v povojni dobi vsled linearnega poviška, invalidskega davka in visokih okrajnih in občinskih doklad na eni strani in vsled priredbene tehnike, ki odreja, da se v bilančnem letu plačani davki z vsemi dokladami za obdačenje prištevajo izkazanemu bilančnemu donosu, dosegla višino, ki praviloma absorbira pretežen del dobička, pogosto ga pa zbog visokih avtonomnih doklad celo presega. V naši javnosti so se ponovno objavljali primeri, da si je temu ali onemu podjetju predpisalo več davkov, nego je doseglo dobička. S temi pojavi se je s posebnim ozirom na razmere v Sloveniji, bavi-lo tudi beograjsko strokovno časopisje, ki je povdarjalo nujno potrebo, da se posebna pridobnina z dokladami vred zniža na znosno izmero. Naše gospodarske korporacije in organizacijo s Trgovsko in obrtniško zbornico in Zvezo industrijcev na čelu so v ponovnih spomenicah opozarjale finančno upravo na kvarne posledice takega obdačevanja za naše narodno gospodarstvo in zahtevale nujno od-pomoč. V nič boljšem položaju se ne nahajajo podjetja v Hrvatski in Slavoniji in v Vojvodini. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu se je na zadnjem centralnem zboru v Beogradu, ki se je vršil dne 10. aprila 1924 na predlog svojega podprednika g. dr. Windischerja izčrpno bavila s preobčutno davčno obremenitvijo podjetij in sklenila energično akcijo, da se izpremenjenim prilikam neprikladna davčna določila omilijo. Združenim prizadevanjem vseh gospodarskih korporacij se je končno na podlagi bogatega statističnega ma-terijala posrečilo prepričati merodajne faktorje, da je položaj res nevzdržen in da je reforma neodložljiva. Generalna direkcija neposrednih davkov je sklicala za 29. januarja t. 1. in za naslednje dni v Beograd anketo, na kateri naj zastopniki prizadetih gospodarskih korporacij obrazlože in utemelje svoje želje in zahteve.
Na dan pred početkom ankete se je vršilo pri Centrali industrijskih korporacij posvetovanje vseh zastopnikov pod predsedstvom podpredsednika g. dr. Windischerja. Posvetovanj so se udeležili zastopniki iz vseh pokrajin, iz Slovenije poleg g. dr. Windischer-ja še gg. ing. Šuklje in Žagar. Uvodoma je podpredsednik g. dr. Windi-scher v kratkih obrisih naznačil sedanji položaj in predlagal smernice za posvetovanje, v nadaljnih izvajanjih pa predlagal, da se stavi kot prvo zahtevo, da se izenači obdače-vanje podjetij s proširjenjem srbskega zakona na celo državo, sicer pa zahteva obdačevanje podjetij po enotnem kliuču brez ozira na vrsto podjetja. Njegovi predlogi so se soglasno sprejeli. Na posvetovanju se je
po temeljitem referatu tajnika Centrale g. dr. Gregoriča razvila daljša debata o načrtu zakona, ki naj tvori podlago za diskusijo na anketi. V debato so posegli zastopniki vseh pokrajin in uveljavljali izpreminjeval-ne predloge. Zastopniki iz Slovenije so se držali v debati zahtev, katere so sestavljale v spomenicah, in sklepov pred konferenco v Ljubljani, o kateri smo poročali. Na posvetovanju se je dosegla soglasnost v vseh predlogov, kateri so se naslednjega dne slavili na anketi. Zastopniki iz Slove- ] nije so ob krepkem podpiranju g. dr. ■ Gregoriča dosegli, da vsebujejo pred- , logi zahteve na izpremembo načrta zakona v vseh bistvenih točkah, ka- t tere bi pomenile za Slovenijo poslab- -šanje položaja, csobito glede odpisov, oziroma osnovanja rezervnih fondov in glede obdačevanja družb z omejeno zavezo, ki vživajo po sedanjem zakonu nekatere olajšave.
I Soglasnost, dosežena na posvetovanju v Centrali, je vedla do tega, da so vsi zastopniki nastopili na anketi kot ; enota in po določenem govorniku g. dr. Gregoriču stavili enotne zahteve.
Anketo je otvoril generalni direktor dr. Stojanovič, pozdravil navzoče in na kratko pojasnil, da naj načrt zakona o obdačevanju delniških družb odpravi neenotnost v obremenitvi, ki obstoji med posameznimi pokrajinami. Finančna uprava ne pričakuje iz predložene izpremembe nobenih ma-terijelnih koristi, ampak zasleduje z izpremembo edino tendenco, da prepreči vedno glasnejše pritožbe proti neenakomernosti davkov ravno glede one davčne vrste, ki najobčutnejše reže v narodno gospodarstvo. Po uvodnih besedah generalnega direktorja se je pričela debata, katere se je kot za to določeni govornik udeleževal v prvi vrsti tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Gregorič. V debato so posegli na važnih mestih tudi drugi zastopniki, med njimi g. dr. Windischer glede odpisov in snovanja rezervnih fondov in glede drugih važnih vprašanj. Anketa je trajala polna dva dneva. Ves čas so navzoči strokovnjaki z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov, se spuščali v debato in dajali pojasnila in utemeljitve uradnega načrta. Koncem ankete se je g. dr. Windischer kot podpredsednik Centrale zahvalil ministru financ, da je omogočil interesentom, da na ustni anketi obrazložijo in utemeljijo svoje želje in zahteve, nadalje se je zahvalil generalnemu direktorju g. dr. Stojanoviču za razumevanje, katero je tekom ankete kazal za interese gospodarskih krogov in za vzgledno vodstvo posvetovanja.
Udeležniki so se po anketi ponovno zbrali v Centrali indusrijskih kor-| poracij in končno redigirali vse izpremembe, ki so se stavile tekom ankete, da se predlože finančni upravi.
Svetovno gospodarstvo v novem letu.
Ob pričetku novega leta se kažejo ta vseh poljih svetovnega gospodariva nedvombena znamenja ugodnega azvoja. Efektne borze so povsod trd-ie, tako v Evropi, kakor v Ameriki n drugod. Na valutnem trgu se priče-ija polagoma približevanje raznih red not, tako potrebno za poživljenje vetovne trgovine. Dočim ni notirala-ani nobena evropska valuta na svoji lati pariteti, so postale sedaj devize Stockholm, Amsterdam in Bern dolar-
ju zopet enakovredne in so notirale začasno celo nad svojo zlato pariteto. O funtu in njegovem razmerju do dolarja smo govorili v št. 12. Zopet se je povrnilo zaupanje v kreditno vrednost evropskih dežel, brez katerih si svetovna trgovina ne more opomoči; zlasti se to pozna v izredni višini inozemskih kreditov, ki so jih dovolile Zedinjene države v lanskem letu, nič manj kot 1200 milijonov dolarjev. Tudi angleški denarni trg je začel poso-
jati drugam, čeprav je danes v tem oziru še daleč za ameriškim; 1. 1924 so prišli vendarle že na 25.3 milijonov funtov.
Mednarodne trgovske statistike za leto 1924 oziroma za prvih 11 mesecev nam pravijo, da je obseg svetovne trgovine samo še za dobrih 10% manjši kakor je bil pred vojsko. Se je torej tudi napram zadnjim letom znatno povečal. Ne smemo pa prezreti, da je v močnem denarnem povišku svetovne trgovine — izračunjeno v zlatu — vsebovano tudi razmerje v količinah. Upoštevati moramo pri tem podraže-nje od začetka vojske sem. To po-dražsnje smo pri omenjenih 10% že vračunali. Najbolj neugodna je danes še zmeraj trgovska bilanca Nemčije; prvič je glede prometnih številk daleč zadaj za letom 1913, drugič se je pa import dosti bolj dvignil kakor ekspert in je dane^ previšek importa nerazmemo višji kakor je bil pred vojsko. Lela 1913 je znašal nemški import okoli 2400 milijonov dolarjev, eksport okoli 2385 milijonov, import torej 15 milijonov več. Leta 1924 sta bila še oba manjša; a dočim je šel import že na 1990 milijonov dolarjev, jih ima eksport le 1470 milijonov, torej 520 milijonov manj. Nemci se tolažijo z angleško trgovsko bilanco, ki je pokazala lani pasivum 2050 milijonov dolarjev: import 5600, eksport 3550. Izredno ugodna je trgovska bi-
lanca Francije: import 2150 milijonov dolarjev, eksport 2280, torej 130 milijonov aktivnosti. Najbolj so se odrezale seveda Zedinjene države, ki so postale leta 1924 namesto Anglije največji eksporter sveta. Eksport je znašal 4300 milijonov dolarjev, im-port pa samo 3500 milijonov, aktivnost torej celih 800 milijonov.
Obseg mednarodne trgovine se je sicer za dobrih 10% skrčil, a trgovsko biodovje se je za ca. 33% pomnožilo. Zato lahko razumemo, zakaj se tudi v preteklem letu položaj v ladjedelstvu in plovbi ni zboljšal. Sicer se je povečani obseg trgovine javljal v povečanem povpraševanju po ladjah, a voznine se niso megle zvišati, ker je bilo zmeraj zelo veliko ladij nezaposlenih in se je vsakemu večjemu povpraševanju po prostornini lahko takoj ugodilo. Obnovitev nemškega trgovskega brodovja je prišla lani do začasnega zaključka, ker so razpoložljiva sred-stav že skoraj popolnoma izrabljena — zvišanje glavnic ladijskih družb, inozemska posojila itd. — Kljub temu je pa Nemčija pri gradbi ladij spet na drugem mestu, in to zato, ker povprašuje po nemških ladjah zlasti inozem-sivo. Z izgubami v vojski in v mirovnih pogodbah je nemško brodovje ta-korekoč izginilo s površja; danes ima pa zopet okoli 50% predvojne tonaže.
Splošno torej: Svetovno gospodarstvo je na poti konsolidacije.
Velesejm v Ly nu.
0d 2. do 15. marca 1925.
Na križišču velikih cest, ki vodijo istočasno v Švico, Italijo in proti Sredozemskemu morju, v središču železniške mreže, oddaljeno samo 5 ur od Marseilla in 3 ure od Ženeve, kot važna luka, je Lyon že od narave predin-stinirano mesto za svetovne gospodarske prireditve.
Že v srednjem veku so se vršili v Lyonu sejmi, kjer so se zbirali trgovci z vseh krajev sveta in ki so dosegli velik sloves. Po daljšem zatišju je bilo mesto Lyon, nekaj sto let kasneje zopet pozvano v ospredje, da si pridobi naklonjenost celega trgovskega sveta. V letu 1916, v največjem vojnem me-težu, v momentu, ko se je ob Verdunu bila najhujša borba, uprav v tem momentu je hotela peščica velikopoteznih in podjetnih ljudi ugladiti pot za vzpostavitev mednarodnih gospodarskih odnošajev in je zopet oživela lyonski velesejem. Po uspehih prve in druge prireditve so organizatorji zamislili gradbo velike sejmske palače, ki se je začela graditi 1918. leta in ki predstavlja danes, dasi ni še popolnoma dovršena, orjaško arhitek-tovnično delB, ki je na celem svetu edino te vrste.
Velika sejmska palača zavzema 15 ha površine. Centralna galerija je 400 m dolga in 16 m široka, ima dva železniška tira, po katerih se uvažajo v palačo celi vlaki, tako da je mogoče dovažati blago neposredno do mesta, kjer se razstavi. Predvidelo se je, da bo treba za končno dograditev te orjaške stavbe 60.000 ton jekla, 19.000 ton cementa in 12 tisoč ton gipsa.
Medtem ko je znašalo število raz-stavljalcev v letu 1916 komaj 1400, je v letih 1917in 1918 že preseglo 4000 in za letošnji pomladni sejem se je že lansko leto, kakor nikdar prej, oddalo vnaprej že nad 1500 prostorov.
Mednarodni značaj lyonskega velesejma dokazuje najbolje dejstvo, da je na lanskoletnem sejmu sodelovalo 15 narodnosti in da so se tam sešli nakupovalci iz 45 raznih držav. S posebnimi trgovskimi karavanami so prišli lansko leto v Lyon kupci velikih im-
portnih tvrdk iz Madrida, Barcelono in San Sebastiena. Znaten je bil tudi obisk v skupinah iz skandinavskih držav, da ne govorimo o obilnem po-setu iz Italije, Nemčije itd.
Z ozirom na velevažno vlogo, ki jo igra lyonski sejem kot eminenten faktor v mednarodnih gospodarskih od-nošajih, je smatrala naša država za potrebno, da se sejma udeleži v čirn-večjem številu tudi naša industrija in trgovina.
Pokazali bi se naj pred svetom na način, ki bi odgovarjal naši življcnski moči, našim gospodarskim silam. Ne računa se pri tem toliko na neposreden uspeli posameznih razstavljalcev, ki seveda tudi ne bo izostal, ampak predvsem na moralen uspeh za celokupno državo. Naša država potrebuje zaupanje v inozemstvu in (la damo naši podjetnosti poleta, potrebujemo nujno inozemskih kreditov. Vse to si bomo pa pridobili v prvi vrsti s tem, da pokažemo pred inozemstvom, da smo gospodarsko močna država, da imamo vse predpogoje za najuspešnejši razvoj. Zato pa je dana najboljša prilika ravno na lyonskem velesejmu, kjer se zbirajo zastopniki gospodarskih krogov celega sveta, kjer tekmujejo vse države. Udeležba na tej tekmi bo imela nedogledne posledice tudi za našo državo. Zato je vlada odobrila potrebne kredite, najela na razstavi paviljon, kjer je našim podjetnikom dana prilika, da kolektivno razstavijo svoje proizvode in to, kakor razglaša naša Trgovska in obrtniška zbornica, brezplačno. Brezplačen bo tudi prevoz vzorcev, ki se bodo razstavili v kolektivnem paviljonu.
Ker se bodo odposlali vsi vzorci skupno, najkasneje 15. t. m. se morajo tvrdke, katere želijo poslužiti se skupnega paviljona, prijaviti pri Trgovski in obtrniški zbornici čimpreje.
Pričakovati je, da se bodo naša podjetja, upoštevajoč izreden pomen te prireditve, v velikem številu odzvala ponovnemu pozivu našega ministrstva trgovine in industrije in da a svojo udeležbo pripomorejo k čim uspešnejšemu častnemu nastopu naše države, ki si obeta od tega največje koristi.
Gibanje cen v mesecu januarju 1.1925.
(Po beograjskem Privrednem pregledu.)
	poljedel.	živina in	sadje in	gradivo	kolonij.	industr.	celotni
Doba	pridelki	produkti zelenjava			blago	izdelki	indeks
povprečje leta 1913	100	100	100	100	100	100	'100
januar 1923	2740	1901	912	2240	1854	2830	2098
januar 1924	2295	2626	910	2062	1667	2618	2034
februar 1924	2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
marec 1924	2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
april 1924	2351	22v:0	969	2060	1683	2484	1973
maj 1924	2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
junij 1924	2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
julij 1924	2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
avgust 1924	2256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
september 1924	2108	2417	1401	2154	1547	2246	1978
oktober 1924	2080	2394	1670	2145	1549	2048	1981
november 1924	2019	2520	1726	2257	1602	2102	2037
december 1924	2115	2544	lbbo	22^5	1608	2207	2112
januar 1925	2164	2263	1859	2191	1531	2067	2012
Celotni indeks izkazuje 2012 točk, kar znači, da so se cene napram decembru znižale samo za 5%, dočim se je dinar okrepil za povprečno 14%. Porast dinarja je imel razne vplive na poedine vrste blaga.
V skupini poljedelski pridelki so se cene podražile za 2.5%. To podražitev so povzročile cene v inozemstvu, kjer so se cene za pšenico, koruzo in moko zvišale za 10—15%, kar odgovarja povprečnemu porastu dinarja.
V skupini živina in živinski produkti so padle cene za 14%, natanko za toliko, za kolikor se je okrepil dinar. A tudi v tej skupini ne drže vsi predmeti koraka z dinarjem. Govedo in prašiči so se pocenili za 8—10%, ker se živinorejci še niso prilagodili novim cenam. Zelo so se znižale cene za drobnico in perutnino, predvsem zaradi nastopajoče sezone izdatne pro-
izvodnje jajc in drobnice. Sirove kože so se pocenile za 10%.
Sadje in sadni proizvodi so se nekoliko podražili vsled dviga cene za rak j'jo (žganje).
Drva, stavbeni les in stavbeni materi jal se je pocenil za 5%.
Cene za kolonijalne predmete so padle za 10%, torej za nekaj manj nego za toliko, za kolikor se je popravil dinar. Kava se je na svetovnih tržiščih trdno držala, naš kartel sladkornih tovarn pa je spustil na ceni za sladkor 5%.
Skupina industrijskih izdelkov je padla za 10%, kar torej še ni popolnoma v skladu z okrepitvijo valute.
Dinar se je gibal v Newyorku med 181 in 164 centi za 100 dinarjev.
Uvoz je bil slab, izvoz se je pa zmanjšal vsled okrepitve dinarja.
Splošna konjunktura v veletrgovini: kupčije slabše nego v decembru.
Iz carinske prakse.
(Nadaljevanje.)
4. Tudi uvrstitev vsega predmetnega žvepla v t. p. 197., t. 2., je zgrešeno, ker je en vagon obsegal zmleto žveplo v vrečah ter je bilo zaradi tega v smislu komentarja k car. tarifi kot »zdrobljeno v prah« pravilno uvrščeno v tar. p. 197., t. 2., dočim je bilo v drugem vagonu natovoreno žveplo v koščkih izstopljeno iz kamena, ne pa zublimirano in prečiščeno žveplo. Ker je pa glasom komentarja smatrati za prečiščeno žveplo samo ono »v obliki palic ali zdrobljeno v prah«, mora se pi'edmetno žveplo smatrati le kot sirovo, neprečiščeno in dosledno uvrstiti samo pod t. p. 197., 1.1., po kateri je carine prosto. V Ljubljani izvršena analiza na temu ničesar ne iz-preminja, kajti analiza izkazuje pač odstotke pepela, ki ga ima žveplo v sebi, ne pove pa da li je žveplo brez prstnatih primesi in tudi ne, da ni zmleto (zdrobljeno v prah). Predlagam, da se vzamejo uradni vzorci za nadaljno superanalizo,
5. Tudi formalno ni carinarnica postopala po določilih zakona in carin-
skih predpisov in sicer: Uradni pregled predmetnih dveh vagonov žvepla je carinarnica izvršila dne 28. I. 1122 predp. Ker si je menda pregle-dovalni uradnik sam bil na nejasnem o pravilnem deklariranju, zaprosila je carinarnica pod št. 1205 d. z. z dne 18. I. 1922 kemijski laboratorij, naj žveplo analizira. Istega dne sem pod št. 1236 del. zap. sam zaprosil za zameno deklaracije o prijavljenem žveplu ter predložil dve naknadni deklaraciji, katerim sem za vagon iz Italije priložil tudi fakturo in izvorno spričevalo, ter s tem dokazal, da prihaja žveplo iz Italije. Zamene deklaracije mi pa carinarnica ni hotela odobriti, čeprav je bila moja prošnja vtemeljena na čl. 38 c. 2. Zapisnik o kaznitvi bi bila morala carinarnica sestaviti takoj ob pregledu, istinito je pa ta zapisnik sestavila še-le 19. I. K22 ter zavedla v del. zapisnik pod št. 1261, torej je to storila pozneje nego sem jaz že zaprosil za zameno deklaracije, predloživši naknadne prijave in dokaze o poreklu. Neumljivo mi je baš, zakaj je carinarnica uradno navedla, da je zapisnik o pregledu in kaznitvi zavedla v Delon. protokol
že pod št. 1205, kar ne odgovarja resnici. Tako postopanje nasprotuje tudi odločbam O. D. S. št. 10.883/1910, 7547/1909 in 10125/1911 in tak zapisnik ne more biti podlaga niti doka*., da se je zakon kršil.
Sprednjo pritožbo je Generalna direkcija carin s svojim rešenjem C br. 18.710 od 21. avgusta 1922 odklonila kot neumestno ter potrdila carinarni-čno kazneno razsodbo (13.189 Din), na kar sem predložil tožbo na najvišje sodišče Državnega sveta. Ta je v svojem Ul. oddelcnju predmet iznova razmotril ter izdal konečno razsodbo z odločbo št. 5892 od 15. sept. 1924, po kateri je »proučivši žalbu i ostala akta našao, da rešenje Ministra finan-cija ne odgovara zakonu iz ovih razloga:
Iz akata ovoga predmeta se vidi, da je žalilac prijavom, zavedenom kod carinarnice ljubljanske pod br. 2236 izvršio izmenu pre deklaracije, u koliko se odnosi na 199 vreča sum-pora iz Italije, na koji je prema pro-pisu čl. 38. car. zak. imao pravo. Dalje se iz akata vidi, da je zapisnik, kojim je netačnost deklaracije u smislu čl. 166. car. zak. konstatovana zaveden pod br. 1261, dakle posle rečene prijave, prema čemu v smislu čl. 38. car. zak. otpala jo njegova eventualna odgovornost zbog netačnosti prve prijave.
Pa kako se iz izveštaja Kem. Laboratorija Beograd carinarnica, kojoj je na analizu Carinski Biro poslao pro-pisan ugled sumpora, uvozenog iz Ne-mačke, o kome deklaracija nije me-njana, a koji se izveštaj nalazi u akti-ma pod br. 61 od 31. I. 1922. god. vidi, da je za ta] deo uvezene robe deklaracija ispravno ufcinjena, a za sum-por iz Italije, deklaracija blagovre-meno izmenjena, to u ovom slučaju nema dela iz čl. 166. car. zak., pa ni mesta žalioževi odgovornosti.
Ministar, u ožalbenom rešenju, po-red toga nije cenio ni navod žaliocev, da je sumpor, kao sirovina, koja se u našoj zemlji ne izradjuje, prema u aktima priloženem uverenju Mini-starstva Trgovine i Industrije od 19. nov. 1921. god., br. 73.479, u smislu razpisa C br. 61.602 oslohodjen carine. te da, i u slučaju netačne prijave, koii slučaj medjutim nije, ne bi bilo mesta primeru čl. 166. car. zak., jer nema štete za državu preko 2 dinara.
Iz gornjih razloga, a na osnovu čl. 201. car. «ak. i zakona o taksama D.
S.	rešava: da se ožalbeno rešenje po-ništi a žalilac kazne oslobodi.
(Dalje sledi.)
*jffZtfS£G£9£5£S&&i€53St*5£££5!££££t
sudohr« r	   —3
L «5*
m* "£*' Si
MIHI’
' SADČ NlP-fsrt 1	   —--------■■-—j
Trgovina.
Za pospeševanje mednarodnih sejmov. Dne 1. t. m. se je vršil v Milanu važen sestanek, katerega so se udeležili zastopnii.i večjih tujih sejmov, in sicer so biii zastopani: velesejmi v Bruslju, Franklurtu, Lyonu, Lipskem, Londouu, Pragi, Utrechtu, Valenciji in na Dunaju. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki izraža na ledine želje: posamezne vlade naj bi dovolile enake olajšave raz tavlja ceni in kupcem na podlagi popolne reciprocitete. Vsaka vlada mora priznali mednarodnost vzorčnega sejma. V svrho posredovanja med odbori mednarodnih sejmov naj se ustanovi stalni posredovalni urad. Zastopnik praškega sejma g. Steiner je predlagal, naj bi odbor milanskega sejma sklical sestanek, na katerem naj bi razpravljali o u tanovitvi tega urada. Po sestanku se je vršil banket, katerega se je udeležil tudi italijanski minister narodnega gospodarstva Nava.
Velesejm za sladkor v Magdeburgu.
Konzularno odelenje ministrstva ino-stranih del je naznanilo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je prejelo od našega poslanstva v Berlinu obvestilo, da se vrši v Magdeburgu od 23. maja do 7. junija t. 1. velesemenj za sladkor. Velesemenj se vrši o priliki proslave 751etnice »Udruženja nemške sladkorne industrije«. Nemci želijo pokazati točno sliko svoje produkcije in tehničnega napredka v tej stroki in zbog tega ne bi do pripuščeni razstavljalci — tuji državljani.
Indeksna številka za veletrgovino v
Avstriji se je napram stanju v mesecu decembru 1924 dvignila do 25. januarja t. 1. od 20.754 na 21.181, to je za 2%.
Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Nike Zipserjeve, trgovke v Zelečah št. 16 pri Bledu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 124. dne 3. marca 1925. Nadalje se je uvedlo poravnalno postopanje o imovini Ivana Severja, trgovca v Velenju. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Šoštanju dne 18. marca 1925 ob desetih, ter o imovini Viktorja Petana, trgovca v Brežicah. Narok za sklepanje poravnave pri ol rajnem sodišču v Brežicah dne 31. marca 1925 od devetih.
Zunanja ruska trgovina v letu 1924.
Zunanja ruska trgovina preko evropske meje je znašala v letu 1924 (in sicer od oktobra 1923 do oktobra 1924) 6,981.000 ton blaga v celokupni vrednosti 548 milijonov zlatih rubljev, kar pomeni 21 % trgovine v letu 1913 in 200% napram trgovini v letu 1022-23 (porast izvoza za 166%, porast uvoza za 4>4). Trgovinska bilanca pokazuje aktivum v iznosu 132 milijonov rubljev, ki rezultira od razlike med uvozom (849.000 ton v vrednosti 208 milijonov rubljev) in izvozom (6,132.000 ton v vrednosti 340 milij nov rubljev) to je prva bilanca po letu 1913 in po vojni, ki ni pasivna. Bilanca v letu 1920-21 je bila pasivna za 191, v letu 1921 in 1922 za 205 in v letu 1922-23 za 15 milijonov rubljev. Iz-
LISTEK.
Herbert N. Casson:
Dvanajst tipov.
(Nadaljevanje.)
To je vzrok, zakaj tako mnogi ljudje ne razprodajajo, in svojega dobička ne pospravijo. Morali bi prevdariti.
Devet desetin ljudi pa ima raje, da jih nese reka in čeprav zaslužijo komaj za življenje, ko pa da bi prevda-rili in postali bogati.
Ker pa je ta knjiga pisana za misleče in ne za tiste, ki se puste nositi od reke, zato jim hočem pokazati hitrejšo in boljšo pot, da zaslužijo več denarja.
»Zasluženje denarja« ima svojo tehniko, katero bom skušal razložiti. Zelo pogosto se more več denarja zaslužiti, če se stori nekaj posebnega, kakor pa če se vodi trgovino naprej po starem načinu.
Večina od nas bi morebiti mogla postati bogata, če bi živela tisoč let. Toda finančni problem se glasi: hitro
veliko denarja zaslužiti. Samo dvajset ali trideset let imamo časa, da si pridobimo premoženje.
Pred kratkim mi je pisal prijatelj: »Bil sem vedno tako srečen, da sem zaslužil denar, toda ne morem ga dosti hitro zaslužiti.« *
To je, kar odloči. Da se hitro zadosti zasluži, je treba skrajšati pot. Vsako spodobno priliko je treba zagrabiti, da se doseže dobiček.
Upanje na še večji dobiček naj nas nikdar ne zadrži, da pospravimo že siguren dobiček. To stori tako mnogo ljudi, ki špekulira na borzi. Mesto, da bi izračunali, koliko znaša dobiček z naložbo, če dobiček spravijo, čakajo na še večji dvig tečajev in izgube tako najugodnejše prilike. Ne pomislijo na to, da bi mogli z doseženim dobičkom doseči nov dobiček.
Če bi imel kravo, ki sem jo kupil za 25 funtov šterlingov in če bi srečal na poti domov znanca, ki bi mi dejal: >To je pa lepa krava, dam ti za njo 30 funtov!«, potem bi dejal: »Tvoja je,« in bi potem zadovoljen z dobro uporabljenim dnem odšel domov.
Mnogi ljudje postanejo nezaupljivi, če se jim ponudi visoka cena. Mislijo: »Če je njemu stvar tako veliko vredna, potem mora biti tudi za mene.« To pa je napačno. Odločilno je, da je treba zgrabiti vsako priliko, da naredimo hiter in siguren dobiček.
Ne sme pa se pozabiti na element časa. Bolje je v enem mesecu zaslužiti 100 funtov šterlingov, ko v enem letu 200.
Imejte to resnico jasno pred očmi, potem ste na poti, da postanete finančnik. Naučili ste se, denar pridobiti s tem, da hitro zagrabite, pre-vdarite in da se z dobičkom poslužite nihanja cen.
Nezreli ljudje, kakor socialisti, smatrajo to za izrabljanje. To nikakor ni res. To je ustvarjajoča-energija. Je vodstvo, ie zakonito zasluženje denarja, najkoristnejša in najmanj moteča delavnost človeštva.
Da se zasluži denar, je treba biti hiter v odločitvi. Treba je biti prilagodljiv. Ne sme se prisegati na gotovo mesto ali na gotovo rutino.
Treba se gibati — delovati — odločevati — tvegati. In kadarkoli »e
pokaže dobiček, potem ga je treba pospraviti.
To je stara povest o nespametnem ribiču: Ujci je ribo, ki je merila sa-palec. Zagnal jo je nazaj v vodo in dejal: Rasti še. Drugo leto pridem zopet, da te vjamem.
Bolje je mal dobiček pospraviti takoj, ko velikega šele v poznejši dobi. Kajti drugače izgubimo to, kar že imamo, ker smo preveč zahtevali.
Ali ni res, da so se mnogi ljudje trideset let priklopili na posest samo zato, da so potem prodali za ceno, ki bi jo lahko imeli že v začetku?
Bolje je mal dobiček narediti hitreje, ko pa velikega samo mogoče.
»Mogoče« je trda beseda za tako mimoidoče male trgovske posle, kakor so tu na zemlii. Nobeno ne postane povprečno več ko 40 ali 50 let staro.
Življenje je kratko. Bodočnost je negotova. Ne zametavajte zato prilike, ki se vam nudi danes.
Spravite hitro svoj dobiček. Vsaka najmanjša stvar, ki se mu pridene, ustvari nekaj več. Spravite zato dobiček hitro!
voženi predmeti so v glavnem: jestvine, ki znašajo 57% celega uvoza in katerih vrednost znaša 196 milijonov rubljev, in surovine in polfabri. ati, ki znašajo 43% celega izvoza in 1 aleiih vrednost znaša 143 milijonov rubljev. V prvo skupino spada v glavnem žito, ki se je izvozilo za 145 milijonov rubljev (25% predvojnega izvoza), maslo (21 milijonov, 28%), jajca (9 milijonov, 9%); v drugo skupino spadajo: nalta z 44 milijoni (77% pred-vojnega izvoza) in les (38 milijonov, 22%). Uvažalo se je v glavnem bombaž (53 milijonov, 65% predvojnega uvoza) in papir (12 milijonov, 35%). Iz Rusije se je v glavnem uvažalo v Anglijo (23 odst.), Nemčijo (17%), Litavsko (13%), Turčijo (7%), Estonijo (5%), Holandsko (4%), Dansko (4%), Francijo (3%). Pri uvozu v Rusijo zavzema prvo mesto Anglija (25%), nato sledi Nemčija (25%) in Švedska (5%). Samo kratek pregled teh številk o količinah in cenah zadostuje, da se uvidi poseben značaj te trgovine, ki izvaža blago velike obširnosti in manjše vrednosti, a uvaža samo produkte manjše obširnosti in večje vrednosti. To dejstvo ne more ostati brez vpliva na prometna sredstva in njih stroške, ker je zahteva po prostoru za izvozno blago tolikokrat večja kakor za uvozno.
Industrija.
Padanje premogovne produkcije v Nemčiji. Wolffov dopisni urad dobiva iz Hannoverja, da je zveza nemških rudarjev predložila na se^i mednarodnega odbora rudarjev poročilo, ki pravi, da je izvrševanje Davvesovega načrta znatno zmanjšalo premogovno produkcijo. V Nemčiji ni zaznamovati nikake premogovne nadprodukcije in veliko rudarjev je radi tega navezano na brezposelno podporo. Strokovne zadruge se razvijajo pod zelo težkimi okoliščinami. Nemški rudarji predlagajo mednarodni rudarski zvezi, da izdela mednaroden pravilnik glede produkcije premoga. Davvesov načrt bi moral tak pravilnik seveda upoštevati. Obenem izjavljajo nemški rudarji, da so pripravljeni sodelovati pri vpostavitvi miru med evropskimi narodi.
Razstava mlekarskih proizvodov. Ministrstvo inostranih del poroča Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Milanu, ki se bo vršil od 12. do 27. aprila t. 1., urejena posebna sekcija za mlekarske proizvode. Naš generalni konzulat v Milanu poziva vse naše interesente, da se udeležijo razstave v čim večjem številu. Na prošloletni razstavi so se udeležile skoro vse evropske ”i južnoameriške države. Ker se naša država ni razstave udeležila lanskega leta, naj bi letos ne izostala.
Denarsivo.
Obtok novčanic Narodne banke. —
. Po stauju dne 22. januarja t. 1. je imela Narodna banka za £824 milj. Din novča-ftic v obtoku, obtok se je tekom zadnjega edna znižal za 52 milj. dinarjev.
Kredit za reparaturo vagonov. Ministrski svet je odobril kredit 8 milijonov
■narjev za reparature vagonov v privatnih podjetjih.
! oziv lastnikom vrednostnih papirjev madžarskih emisijskih zavodov. 3>Uradni list« z dne 2. t. m., št. 11 objavlja poziv lastnikom vrednostnih papirjev, izdanih po zavodih, ki imajo svoj sedež v Madžarski, zlasti pa vrednostnih papirjev, izdanih na podstavi zakonskih členov 36 (1876), 32 (1897), 23 (1898), to so osobito zastavnice (hipotekarne), komunalne zadolžnice, obligacije itd., naj po-lože te vrednostne papirje do konca februarja 1925 proti potrdilu v depot pri Hrvatsko-slavonski zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu. Ob tej priliki morajo točno navesti: 1. Vrsto dotičrtih papirjev, emisijski zavod, številko in serije ter pripadajoče kupone; 2. ime in naslov sedanjega lastnika, eventualno te Podatke za vse lastnike izza 1. januarja !919. Ce se hranijo ti papirji v inozemstvu in jih ni mogoče do konca febru-arja t. 1. predložiti označeni banki, ji je treba priobčiti podatke pod 1. in 2. in jo enem pooblastiti, da dvigne in prenese papirje v tuzemstvo ali v svoj de-P°b Določeni rok se ne bo podaljšal.
Zlata pariteta nasledstvenih držav. Av-^rija (od 15. aprila 1923) 1 zlata krona — 14.400 pap. kron; Jugoslavija (dne
20. jan. 1925) 1 zlat dinar - 11.77 pap. dinarjev; češkoslovaška (dne 20. jan. 1925) 1 zlata krona — 6.75 pap. kron; Ogrska (od 15. do 31. jan. 1925) 1 zlata krona = 14.900 pap. kron; Rumunija ! (dne 20. jan. 1925) 1 zlati lej = 36.97 j pap. lejev; Italija (< d 5. do 11. jan. 1925) ' 1 zlata lira — 4.58 pap. lir.
Carina.
Dohodki naših carinarnic. V drugi de- j setini januarja t. 1. so znašali carinski ; dohodki 44,824.248 dinarjev napram j 37,582.122 dinarjev v prvi desetini janu- j arja 1925, ozir. 34,069.395 dinarjev v dru- j gi desetini meseca januarja 1924. — Od ! 1. aprila 1924 pa do 21. januarja 1925 so dosegli carinski dohodki 1.384,097.374 dinarjev, medtem ko so od 1. aprila 1923 do 21. januarja 1924. leta znašali samo 1.373,069.437 dinarjev. — Carinarnice v Sloveniji so imele sledeče dohodke: Ljubljana 3,919.131 dinarjev, Maribor 2,255.824 dinarjev, Jesenice 642.866 dinarjev, Rakek 176.923 dinarjev.
flavk* (n takse.
Gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina v Ljubljani. V Ljubljani se bodo navedene mestne davščine pobirale v dosedanji izmeri (10, 12 in 2 %) od povprečja najemščin v dvoletju 1923 in 1924, to je od najemščine, od katere je predpisan hišno-najemninski davek za 1. 1925. in 1926.
izvn? in uvoz.
Koliko premoga je izvozila Češkoslovaška v Jugoslavijo? V prošlem letu je izvozila Češkoslovaška v Jugoslavijo: 18.376 ton črnega premoga (v letu 1923 pa 23.078 ton), 31 ton rjavega premoga (leta 1923 540 ton), 12.565 ton koksa (v letu 1923 22.426 ton), in 85 ton briketov (leta 1923 samo 40 ton). Tudi te številke nam kažejo, da prihajamo postopno v urejene razmere, da skušamo kriti domače potrebe z domačimi proizvodi, s čemer se uvoz manjša, kar vpliva ugodno na trgovinsko in slednjič na našo plačilno bilanco.
znak
jamči
kakovost
Razno.
Dunajski tisk o našem položaju. —
»Neue Freie Presse« je objavila te dni članek, v katerem navaja pisec, da je med drugimi novimi državami ravno Jugoslavija posebno oblagodarjena v gospoda rskeih pogledu. Izvoz zadnje letine je znatno pripomogel, da se je vrednost dinarja dvignila skoro za 33 odstotkov* Trgovinska bilanca je močno aktivna. V času od januarja do oktobra je izvoz presegel uvoz za več nego desetino. Spričo velike vloge, ki jo igra Avstrija, toliko kot odjemalka jugoslovenskih proizvodov, kolikor tudi kot dobaviteljica za ju-goslovenski trg, se krijejo interesi obeh dežel na nadaljuem mirnem gospodarskem razvoju. — Ugodni gospodarski in finančni razvoj, ki se najjačje izraža v dviganju jugoslovenske valute, bi se še bolj pospeševal, če bi se posrečilo v velikih političnih vprašanjih, ki razburjajo politično življenje, najti pet do ublažitve in končno do sporazuma. Naloge, pred katere so postavljene nove drža-žave, so povsod težko premagljive. Toda ravno Jugoslavija ima to prednost, da je skoro popolno narodno enotna. Plemenske razlike, tako pravi list, o katerem ne moremo ravno trditi, da bi se sicer preveč, navduševal za naše razmere, ne morejo v resnici ogrožati nje enotnosti.
Iz železniške statistike. — Na normalnih železnicah imamo v naši državi 1920 lokomotiv, od tega jih je v prometu le 1160, pokvarjenih pa je 760, torej približno 40 %. Potniških vagonov imamo 2630, od teh 1140, to je približno 43 % pokvarjenih. Tovornih vagonov imamo 3.200, od teh 11700, to je 36 % pokvarjenih. Za naše gospodarske prilike je osobito tragično visoko število pokvarjenih tovornih vagonov, ker nam ob vsaki priliki pomanjkuje voznega parka. Zadnjič se je to pomanjkanje osobito občutilo ob prevažanju sladkorne pese v tovarne in ni dvoma, da se bo ponovno pokazalo ob izvozu oerromnih množin koruze, ki se pripravljajo za izvoz. Ako računimo, da vsak vagon zasluži v 24 un>h samo 200 dinarjev, znaša škoda pri 11700 vagonih na dan 2,340.000 Din, in na mesec 70 milijonov.
Računanje v šilingih. — V Avstriji se računanje v šilingih vedno bolj uveljavlja. V trgovinah so cene že jako pogosto
označene v šilingih, dunajska tržna poročila poznajo le še šilinge in tudi sod- j niki nalagajo kazni že v šilingih. V doglednem času bo pričela računati v šilingih tudi pošta. — Računanje v šilingih je povsem enostavno: en šiling je vreden 10.000 K. Od kronske vsote se torej izpusti štiri ničle, nakar se pokaže znesek v šilingih, na primer 10.000 K je 1 šiling, 100.000 K je 10 šilingov, 1 milijon kron je 100 šilingov, 1 milijarda kron je 100.000 šilingov. Za šiling se uporablja kratica »Š«. Šiling se deli na groše, katerih ima 100. En šiling 60 grošev je enako 16.000 K. Gotovo bo treba precej vaje in bo preteklo precej časa, predno se bo do cela vdomačilo računanje v šilingih in predno se bo priprosto ljudstvo privadilo izražati vrednost v šilingih. Ker smo z Avstrijo v živahnih kupčijskih zvezah, je uvedba novega računanja važna tudi za naše gospodarske kroge.
Komereijelna koriferenca delegatov vseli parlamentov. Na zadnji konferenci, ki se je vršila v Bruslju, se je sklenilo, da se ima vršiti 11. mednarodna komerci-jelno - parlamentarna konferenca meseca aprila v Rimu, v dneh 16., 17., 18. in dalje po potrebi. Predvideva se, da bo na tej konferenci okoli P00 zastopnikov raznih parlamentov. Na dnevnem redu konference so zelo važna vprašanja kakor na primer: vprašanje draginjskih doklad, vprašanje mednarodnega poljedelskega kredita, mednarodnega posojila za stabilizacijo valutnih tečajev, mednarodnih železniških pogodb, vprašanje organizacije arbitraže med poslovalcem in delavcem, vprašanje klavzule največje ugodnosti, unifikacija zakčnodaje o delniških družbah itd. V programu te konference je tudi poset tovarn in zavodov v Torinu in Milanu, izlet v Napolj in v Pompej, poseben izlet v Ostijo in druge manifestacije, ki jih bosta priredila posetnikom te konference Rim in italijanska vlada. Pri otvoritvi konference bo govoril ministrski predsednik Mussolini.
Februarska številka >Bankarstva« ima sledečo vsebino: Ljubomir St. Kosier: Kapital i kredit naše industrije; S. D. Alexander: Industrija i pitanje kapitala i kredita; Vladimir Arko: O našoj indu- j striji i njezinim kreditnim prilikama; j Ing. Ainadeo Carnelutti: Naša gradjevna j industrija i nedostašica kapitala i kre- !
tlita; Ing. Emil Stock: Cementna industrija u Dalmaciji; Jacques Reissr-^aša industrija likera i špirituoza i njezine poteškoče; Konstantin I. Dcžudič: Naša industrija drva i potreba stabiliteta dina-ra; Dr. Milan Ulmansky: Naša industrija drva i nestašica kapitala i kredita; Julijo Vali: Naša gradjevna industrija i nestašica kapitala i kredita; Gjoka čurčin: Industrija i krediti; Ing. Milan Marinkovič: Kriza šumske industrije i njezine posledice po našu narednu pri-vredu; A. B.: Naša drvarska industrija i kreditne prilike; Milan Milič: Naša trgovina i nestašica kapitala i kredita; Mihovil Nikolič: Tarifni sporazum osigu-ravajučih društava u Kraljevini S. H. S.; Dr. Gustav Gregorin: Stabilizacija dinarja potom uvedbe dvojne valute; Dušan Uzelac: Odluka Narodne Banke o maksimiranju interesne stope; Dr. Radoslav Pipuš: Revizija denarnih zavodov; Dr. Vidan O. Blagojevič: Naša stambena politika i produženje ztakona o stanovima; Ing. Konstantin Čutukovič: Marxov kapital; Simo Stanivukovič: Kredit za našu industriju te kronika i drugi informativni materijal.
Ljubljanska borza.
Sreda, 4. februarja 1925.
Blago: Smrekovi hlodi, od 25 cm premera naprej, 4 m dolž., zdravo blago, fco nakladalna postaja den. 240, bi. 260; deske, 40 mm in 50 mm, III. vrsta, fco meja den. 480; deske, 20 mm — 14/32, 25 mm — 16/32, 30 nun — 16/32, 50 mm — 16/32, B., I. in II. vrsta, paralelno prizmirano blago, fco Pliberk bi. 775; borove deske, 50 mm, 4 m dolž., fco Pliberk bi. 730; črešnjevi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 2.50 m dolž., fco naklad. postaja 2 vag., den. 320, bi. 330, zaklj. 320. Pšenica domača, fco Ljubljana den. 475; koruza nova, dobavitev februar, fco Postojna trans. den. 275, bi. 280; koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna trans. bi. 290; koruza nova, dobavitev april, fco Postojna trans. bi. 300; koruza nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 250; oves srbski, par. Ljubljana bi. 330; krompir beli, fco dol. postaja den. 300. Fižol ribniean, čišč., b/n, fco Postojna trans. bi. 155.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 64%. Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 128, bi. 130. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 209, bi. 212. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 230. Merkantilna banka, Kočevje den. 124, bi. 126. Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 896, b}. 900. Slavenska banka d. d., Zagreb den. 70, bi. 80. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 146. Trbovelj premo-gokopna družba, Ljubljana bi. 410. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 101. >Split«, anon. družba za cement Portland, Split bi. 1250. >Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 280, bi. 290. A'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke bi. 90.
Glavna za'oga
F ŠIBENIK - LJUBLJANA
Tržna poročila.
Ljubljanski živinski sejem. Dne 30.
januarja 1925. Dogon je bil obilen, kupčije pa slabe, kar je deloma povzročilo južno vreme. Samo pitano blago najde prodajo, vse drugo je težko prodati. Prodajalo se je za kg žive teže: voli rejeni 10.50 do 11.25, voli za vprego 9 do 10 Din, krave rejene 7.75 do 8.25, teleta težja, debela 15 do 16, teleta lažja 13.50 do 14, prašiči Špeharji 16 do 17, prašiči peršutarji 13 do 14, prašiči zaklani 17 do 18, banaški Špeharji 21.50 do 22 Din.
Prašičji sejem v Mariboru 30. januarja 1925 je bil slabo obiskan od prodajalcev kakor tudi od kupcev, Vsled tega tudi kupčija zelo slaba. Na sejem je bilo prignanih 56 prašičev in 1 koza. Cene so bile: Prašiči 7 do 9 tednov stari 172 do 212 Din, 3 do 4 mesece stari 625 do 700 Din, 8 do 10 mesecev stari 800 do
točuje vse stremljenje v smeri eksperta. Cena surovega železa 305—310 francoskih frankov. — Belgijski irg je do skrajnosti neorientiran, cene niso prav nič enotne. Živahno je bilo povpraševanje po pločevini in je notirala surova pločevina 680—685 belg. frankov, srednja 735—750, fina 1000—1150. — Luksemburški trg kaže iste znake kot francoski in belgijski. Vsled rastočega indeksa živil so pred kratkim zvišali mezde m so torej tudi produkcijski stroški narasli. Položaj je postal zelo zamotan in gledajo nekateri v bodočnost z nekakim strahom. — Na Nemškem se razmere niso dosti spremenile. Cene so iste kakor smo jih označili zadnjič, i o-vpraševanje je normalno, tendenca v splošnem trdna. — Češkoslovaški domači trg je kaj dobro zaposlen, strojne tovarne in tu m trgovci pridno kupujejo. V eksportni trgovini so Čehi prav posebno zadovoljni z rastočim funtom, to je
tarife, a tekom meseca se je šele spoznalo, da so podražitev povzročili nakupi, izvršeni pred uveljavljenjem tarife. V drugi polovici meseca so ostale cene v splošnem nespremenjene, koncem meseca pa se je pokazala tendenca za podražitev kruha vsled zvišanja cen na svetovnih tržiščih za žito in moko.
Kovinski trg koncem januarja. V zadnjem času se spet veliko govori o pogajanjih med Nemci in Francozi. Francozom mora biti pač nekoliko na tem, kam bo šlo blago iz zasedenega ozemlja. Pred vojsko je dobilo v Nemčiji sami naravnega in dobrega odjemalca. A tudi vse druge kovinske dežele mora to vprašanje zanimati. Francija bi za zgubljene odjemalne pokrajine takoj iskala nadomestila in konkurenca na svetovnem trgu bi bila takoj hujša. — Eksportni trg hoče nekam s cenami dol, čeprav so se dosedaj navidezno dobro držale. Vseeno pa tržni položaj ni neugoden: stabilnost evropskih valut je sedaj na trdni podlagi, tako da se v cenah ni bati velikih I Razširjajte sprememb. Povpraševanje je še zmeraj nezadovoljivo; sicer je res tudi konsuin-	^B^
cijska zmožnost Evrope zelo trpela, a ob-	B
enem še ni prišla tista letna sezija, ki prinaša višjo potrebo. V splošnem ozna-	HUP*
njajo zaupanje v polagno okrevanje	JOBL
mednarodne železne trgovine. Okoli 25. do 27. januarja so bile cene te-le: Železo i	rejT *Bjg
v palicah funtov 6/15, surova pločevina '
7/10, srednja 8, valjana žica 7. — An-	j
gleški trg je bil, kakor smo poročali, v	;	B W
začetku (januarja ugoden, proti koncu ; meseca se je pa proti pričakovanju po- ' slabšal. Januarska produkcija je men- j
da nekaj večja kakor decemberska, dela i _____________
tudi več plavžev kakor prej, trg precej !
ponuja, a kupci so zelo rezervirani. Za-	i
to se cene niso mogle držati na višini	j	“iST
preteklih tednov in so šle deloma celp	i
malo nazaj. Tudi na jeklenem trgu je i
bila kupčija precej nezadovoljiva; kup- i	-m-
ci so bili oprezni, ladjedelska industrija j
pa nima dosti dela. Kontinentalne cene •
so še zmeraj nižje kakor angleške. — j
Francoski trg zrcali negotovost, izvira- ;
jočo iz poteka nemško-francoskih poga- i	JUL^I
janj. Francoski producenti delajo v pre- |	„
cej neugodnih razmerah: nabavni stro- j
ški so previsoki in vsi poskusi znižanja j JSL
so se doslej izjalovili. Lahko razu- j
memo, kaj bi pomenila za francosko ko- i
vinsko industrijo zguba nemškega odje- ;	^»5^
malnega trga: padec cen na domačem j prnp|
trgu. Nasprotno je pa rastoči angleški j
funt Francozom zelo všeč in se osreao- ’
korak naprej do konkurenčne možnosti češke industrije na svetovnem trgu. Sicer je pot do tja še dolga, gre pa le. — Poljska industrija se smatra za ozdravelo, ker je država za železenice zelo veliko naročila. Sicer je pa domači lion-sum še zmeraj zanič, v eksportu pa nobenega upanja. — Ituska poročila o razvoju železne in jeklene industrije pripovedujejo, da primanjkuje narejenega blaga in da je povpraševanje veliko večje kakor ponudba. Pri takih poročilih moramo biti previdni, so, kakor ruska poročila, večkrat tendenciozna. Inozemski strokovnjaki pišejo, da se razvija kupčija v običajnih mejah. Po ruskih vesteh je skupina i.Tugojeklo« producirala v decembru: surovega železa 2 milijona 623.000 pudov (16.38 kg), macti-novega jekla 2,745.000 pudov, fabrikatov 534.000 pudov. Sicer pa glede ruskega gospodarstva opozarjamo na članek v št. 11. »Trgovskega lista«.1
875 Din, 1 leto stari po 1375 do 1625 dinarjev. Za kilogram žive teže se je plačevalo po 14.50 do 15 Din, kg mrtve teže 17.50 do 20 Din. Prodanih je bilo 34 komadov.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo 28. januarja so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 5 voz slame, v soboto 31. januarja pa 7 voz sena in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu 62.50 do 90, slami pa 52 do 65 dinarjev za 100 kilogramov.
Mariborski tržni dan (31. jan.). Ta tržni dan je bil izredno dobro preskrbljen in obiskan. Bilo je 92 vozov svinjskega mesa, 12 vozov krompirja in zelenjave in 8 vozov jabolk in hrušk na trgu. Sla-ninarji so prodajali svinjino po 20—35, slanino po 30 in drob po 15—20 Din Kg; domači mesarji pa govedino po 13—20, teletino po 19—25, svinjino in slanino po 25—27, klobase 20—35, prekajeno meso 40—45, krače 15—20, glava (svinjska) po 16—18, drob pa po 8—15 Din.
V mestni mesnici je bila govedina po 15, teletina 18 in svinjina 20 Din za kg. — Ribe. Dravske ribe 25—28, morske ribe 25—30 Din kg, ostrige pa po 50 par komad. — Perutnina. Bilo jo je okoli 700 komadov. Cene so bile kokošim in piščancem 20—60, racam in gosem 50—100, puranom po 80—137.50 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Krompir se je podražil. Cena mu je bila 10.50—11.50 Din mernik (7 in pol kg). Čebula se prodajala po 2—5 Din komad, zeljnate glave, j ohrovt in solata pa po 1.50—6 Din ko- I mad. Kislo zelje 3.50—4, kisla repa 2, J maslo 46, kuhano maslo 54, jabolka 2.50 ! do 5, hruške 8—20, datelji 28—30 Din ! za kilogr., jajca 1—1.25 Din komad, buč- ! no olje 30—33, mleko 3—3.50 Din liter, j
Cene živini v Banatu. Te dni se plača ' v Vršcu: za žive ovce 8 do 9 Din za kg, za odrte 20 Din; za živa teleta 21 do 24 dinarjev, zaklana 32 do 36 Din; voli stanejo 10 do 14 Din kg žive teže, sekana govedina 24 do 26; prašiči 17.50 do 20 za kg žive teže, sekana svinjetina 26 dinarjev. Trgovina z vinom je na mrtvi točki. Banatskemu vinu konkurira letos zelo izdatno dalmatinsko vino.
Cene v Avstriji. — Cene v Avstriji so se v mesecu januarju t. 1. nekoliko dvignile. Indeksna številka za življenske potrebe se je dvignila za 1%. Prvotno se je domnevalo, da se bedo cene še bolj povišale vsled uveljavljenja nove carinske
Izvozniki! I^oasorl Uvozniki! Veliki
(Francija) od 2. do 15. marca 1925
V svojih paviljonih, edinih na svetu po svojih prostranih in bogatili standih in razkošnih dvoranah, vam nudi:
A ko ste industrijaloc največje izvozniško tržišče, ker je lijonski sejem dosegel sloves svetovnega tržišča, na katerem je na prošlem sestanku sodelovalo 47 raznih držav.
Ako ste trgovec - uvoznik, se boste preskrbeli popolnoma z vsemi proizvodi iz vseh držav.
Lyonski sejem vam nudi:
Nov način direktnega nakupovanja pri največji izberi predmetov in najpovoljnejših cenah.
Posetniki tega sejma uživajo 50% popust železniške tarife na vseh železnicah v Franciji in Jugoslaviji. Vsakemu posetniku sejma je zasigurano stanovanje v Lyonu za čas sejma, ako se to pravočasno naznani upravi.
Vožnja od Ljubljane do Lyona v II. razredu brzovlaka stane približno 200 trankov. Zbog majhnega števila še razpoložljivih standov, opozarjamo razstavljalce, da se za najem standov oglasijo najdalje do 15. februarja 1925.
Producenti in izvozniki, ki bi se hoteli poslužiti za razstavo svojega blaga kolektivnega paviljona, ne plačajo nobene najemnine. Tudi se jim bo preskrbel popolnoma brezplačen prevoz blaga od Ljubljane do Lyona.
Podrobne informacije daje na zahtevo pismeno:
Agence Comerciale Privilegiee du Royaume de S. H. S.
44 Rue Victor Hugo, Lyon (France).
Ali pa: Foire de Lyon, P. Vojvode Dobrajca 4, Beograd.
Tvrdka
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
VaSI odjemalci Vam postanek) stalni, če jih z dob-im blagom ceno post ežete.	To	ja
nasledniki
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
Veletrgovina špecerijskega in kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah.
Zahtevajte cenike 1
kateri snežno in bliščeče belo pere.
Dobi se v vseh veletrgovinah.
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon šlev. 5S2
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. . Lastna knJSgovezuica izvršitev tožna in solidna I
Cenjenim trgovcem in indusMjcem se priporoča solidno domače spedicijsko podjetje
JUGQP0RT“ na Sušaku, Uskoška ulica št. 55
(60 heklov) proda Ignacij Majerič, Hum, Sutla kot Rogatca.
Podružnica podjetja na Rakeku in Jesenicah. Prevzema vsakovrstne transporte, ocarinjenja in vskladiščenja blaga. Informacije brezplačno!
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko! (blizu Prešernov.g« »pomenite«) ob vodi Na malo I
Priporoča potrebščine asa Šivilje, RroJoCe, Čevljar!e, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce, SCelke, »ulance, toaletno blago. Telefon SIS	Telefon	91S
Edini lihi pisalni stroj z neomejeno trpežnosljn
L. C. SMITH & BROS, MOD. S
brez najmanjlega ropota, lcer so vsi teCaJl na KroglJlCnfh ležlSelh.
Z a s t o p s t v o :
Ludovik Baraga, Ljubljana, Selenburgova val. ©.,1.
SpecIJalna mehanlCna delavnica *a poprovo pisalnih, rafunsklli In tehničnih strojev.
Wb*f|jwrpwi« »i
Lastnik ta Izdajat.lj: »Merkur«, trfov.ko-lndu.trij.k. d. d.. Ljubljen.. - Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-indu.trijske d. d.