TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p„ |)> bi LETO XXI / ŠTEVILKA 12 CELOVEC, DNE 20. MARCA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Briicken der Begegnung errichten! Dr. Erich Prunč, Vorsitzcndcr des Christlichen Kulturverbandes, vor der Auf-fiihrung des slowenischen Volkskomodie »Martin Krpan« in Volkermarkt. Liebe Gastel Das Theater, das wir heute zur Auffuhruing brimgen, vvurde vom heute in Argentinien tobenden Dramatiiker Joža Vombergar fiir die Buhine bearbeitet und stiitzt sich iinhaMich auf die gleichnamige erate slovvenische Novelic von Fran Levstik. Levistilk, e im Schiller des groBen slowenischen und osterreichischen Slawistien Jernej Kopitar, hatte es ausgezeichmet verstanden, die slovvcnischen Volksuberliefar-umgen, die sich an den Namen Martin Krpan kiniipften, im eine kraftige reailistische Sprache und im eime vollendete literarische Form zn gieBen, obme dabei den urspriing-lichen Charakter der miiindlichen Tradi-tionen zrn verfalschen. Daisselibe versuchte num der Bearbeiter Joža Vomibergar zu erreichen. Das Stiick spiegek ailiso auch in dieser Form die Traditionen und Anschauuingen, dem slovvenischen Bauer eigen, gleichsam jenes optische Pristna waren, duirch dessem Spektrum er die groBen Er-eigniisse der Welt zu erfaissen suchte. Kraftig, konikret realistisch, wo es den Ltibens-raum dieses Bauern betrifit, aber auch in das Marchenhafte gehoben, wo es um die Sohilderuing < fremder L ebensiber eiche geht, s in d die Gestaitem dieses Stuckes. Eime Prilse Gesellsichalftisfcrit ilk umd Karikatur gibt ihnen ibren besonderen iliterarischm Reiz. Die Imseenierumg dieser satirischen Komodi e, d er en Inhalt si e vor jedem Bi-ld auch im deutscher Sprache erklart ibekomimen w er den, versuchte mum diese Dreiheit von Realistilk, M archenhafitigkeiit und Karikatur im den eimzelmen Gest aken /ju vervviilkiichen. Ob uns dies mit unserem besoheidenen darstellerischen und tech-nischem Miitteln gelunigen ist, moge ihr Urteil entscheiden, den Daratellerm und dem Regisseur aber rnochte ich im imeiner EigensChaft als meuer Vorsitzender des Christlichen Kulturverbandes »chon im voraus fiir aille aiufgebrachte Muhe uod fiir alfe V noči od 11. na 12. marec so neznani storilci premazali poslopje Hranilnice in posojilnice v Dobrli vesi s sramotilnim napisom „Tschuschen rans”. Europamodell Karnten -eine leere Phrase? Wir wenden uns heute — nach langerer Zeit wieder — mit einem deutschen Leit-artikel an die Offentlichkeit, da wir mei-nen, daB die Gedanken, die wir darin auBem wollen, einer deutschsprachigen Minderheit gelten, die aber doch, wie es den Anschein bat, mancherorts den Ton angibt. Die Ereignisse der vergangenen Woche, die wir weder dramatisieren noch unterschatzen wollen, zwingen uns dazu. Was war geschehen? Der Christliche Kulturverband lud zu einer Auffuhrung der slowenischen Volkskomodie Martin Krpan in den Saal der Burg nach Volker-markt. So etwas ist natiirlich undenkbar in unseren philisterhaft begrenzten Horizon-ten. Die Ortsgruppe Volkermarkt des Kamtner Abwehrkanpferbundes glaubte protestieren zu miissen — und sie tat es auch in sehr lautstarker Weise. Im Volker-markter Gemeinderat wurde ein Dringlich-keitsantrag eingebracht, dessen Behand-lung schlieBlich dazu fiihrte, daB man zwar die fiir Sonntag vertraglich mit dem Christlichen Kulturverband vereinbarte Vorstel-lung nicht absagte, daB aber in Hinkunft die Vergabe des Stadtgemeindesaales an einen einstimmigen BeschluB des Stadtrates im Einvemehmen mit darin nicht vertretenen Fraktioncn — gemeint ist die Freiheitliche Partei — gebunden sein soli. Und dies alles geschah unter den durch die Tagespresse bereits publik ge-machten Begleitumstanden vandalischer Entfemung von slowenischen Aufschriften in Volkermarkt und Ebemdorf. Parolen wie »Tschuschen raus« sprechen ihre eige-ne Sprache. Wir miissen heute mit aller Eindringlichkeit wiederholen, was wir schon wiederholt gesagt haben: alle Freundschaft iiber die Grenze, alle Kontakte mit den Nachbarn, so sehr wir das alles auch begniiBen und so sehr soleh eine Atmosphare der guten Nachbarschaft not-tvendig ist, muB leer bleiben, solange wir hier und heute, in unserer gemeinsamen Heimat, nicht Briicken von Mensch zu Mensch bauen konnen. Und bis dah in ist noch ein vveites Stiick Weges zuriickzule-gen. Wenn es eines weiteren Beweises be-durft hatte, Volkermarkt bat ihn erbracht. ^yir sind iiberzeugt, daB die Verantwort-lichen in der Stadtverwaltung nach besten Eraften bemiiht waren, die Krise abzu-wenden. Wenn es ihnen nicht ganz gelun-ist, so sehen wir darin einen Beweis, yie stark enges, chauvinistisches Denken tn den Himen mancher noch verankert ist. Trotzdem sind wir iiberzeugt, daB die Zeit richten wird. Unsere Gedanken wan-t^ern zuriick in das Jahr 1964. Damals waren $lowenische Studenten nach Maria Saal ge-^ahren, um mit einem Gottesdienst der historischen letzten Einsetzung eines Her-z°gs in slowenischer Sprache zu gedenken. Ihr Weg war bestreut mit Flugzettelparolen w*c »Tschuschen ’raus«, »Pustite Kamten Pri m im«, »An diesem Ort gilt deutsches ^Vort« u. a. Vor einigen Wochen schrieb Heinz Stritzl, Redaktionsleiter der Klagenfurter »Klei-®en Zeitung«, unter dem Titel »Eine not-t^endige Auseinandersetzung: Wie gefahr-Ech ist die Minderheit?«, daB Dr. Pichs v°tn Kamtner Abwehrkanpferbund nichts 211 einer Annahemng zwischen Mehrheits-v®lk und Minderheit beitrage. Die Ereig-Qlsse in Volkermarkt haben diese Auffas-siing voli bestatigt. Deutschnationale Stie-trampeln j eden aufkeimenden Dialog jjieder. Dabei miissen wir immer wieder T^n erinnem, daB ebendieselben Herren Tjelfach Helfershelfer der europaischen 'lonkerpolitik Hitlers waren. Wo war da- mals ihr OsterreichbewuBtsein? Aber daran waren die dekorierten Kampfer, die am Sonntagnachmittag demonstrativ die Burg umstanden, als die Theatergaste eintrafen, wahrscheinlich nicht gerne crinnert wor-den. Wenn der Biirgermeister von Amold-stein vor einigen VVochen geauBert bat »Das Vermachtnis der Abwehrkampfer be-deutet Friede und Freiheit«, so haben wir darin einen sehr emstzunehmenden Beweis der Annahemng erblickt, iiber den wir uns ehrlich gefreut haben; der Volkermarkter Abwehrkampferbund denkt anders, etwas gestriger, wenn man so sagen darf. Die Slo-wenen erkennt man so lange an, als sie Ruhe geben, sich nicht bemerkbar machen. Man miBt mit eigenen Schuhen und sagt: lculturelle Aktivitat ist politische Aktivitat. Ja, und dann siegte wohl die Einsicht, daB die Slowenen ohnedies vor einem leeren Saal spielen miiBten, denn in Volkermarkt gebe es ja nur 16 bis 20 Slowenen. Die WeiBglut war sicher hoch, als die Volkermarkter Theaterauffiihrung einen ausver-kauften Saal sah. Das Interesse an der erwahnten Ge-meinderatssitzung war groB — beim ersten Punkt der Tagesordnung. Als es um Mil-lionenbetrage ging, leerte sich der Saal. Hatte es eines Dringlichkeitsantrages be-durft, wenn eine englische, eine hollan-dische, eine chinesische Spielgemeinschaft ihr Konnen dargeboten hatte? Natiirlich nicht. Die Kamtner Slotvenen aber, die in diesem Lande zumindest ebensolang wie die spater zugewanderten Bajuwaren ein unverau Berliches Heimatrecht haben, diirf-ten in der Stadt Volkermarkt nicht auf-treten. Dieser Tatbestand ist beschamend. Wir miissen mit allem Nachdmck darauf hin-weisen, daB es einen Dialog nur mit Men-schen geben kann, die ein Minimum an Einsicht und Gesprachsbereitschaft zeigen. Die vergangene Woche war nicht dazu an-getan, verharteten Boden zu lockem. Die offentlichkeit moge entscheiden, wer im gegenstandlichen Fali gehetzt hat, wer Tii-ren zugeschlagen und Gesprache vereitelt, wer seine Bomiertheit und seine mangeln-de Bildung gezeigt hat. Die Zukunft wird erweisen, ob wir diese Einbahn enger Be-grenzung oder jene andere StraBe des ge-genseitigen Verstandnisses gehen wollen. IZ VSEBINE: Geist und Ungeist in einer »Gemeinde Europas« 2 Gioacchino Rossini: Seviljski brivec 3 Martin Krpan v Velikovcu 4 Čisti računi — dobri prijatelji 5 Šport 6 Z Gallusom v Salzburgu 7 Radiotelevizijski program 8 Oipfer — mnogem sie nun ideeller oder maiterieliler Natur seim — -rccht herzlich daink;On. Wir sind, meine D amen und Herren, heute nach Volkermarkt gekommen, nicht um jemanden eine Domane streitig zu machen, nicht um zu demonstrieren, nicht um andere zu provozieren, wir haben nur von unserem unverauBerlichen Recht als osterreichische Staatsbiirger Gebrauch ge-macht, um hier unsere bescheidene kultu-relle Visitenkarte abzugeben, und sie, meine Damen und Herren, zu einem Gesprach einzuladen, zu einem Gesprach, das eigent-lich der Worte nicht bedarf, sondem sich iiber Geste und Gesicht dem anderen mit-teilt, da es den Pulsschlag dieses anderen spurt und sich an seinem Anders-Sein freut. Wir sind, wie gesagt, nicht demonstrativ nach Volkermarkt gekommen, wohl aber, um zu beweisen, daB fiir uns Kultur nur Kultur, jenes kostbare, iiber-nationale menschliche Gut ist, das den eigentlichen Adel des Menschen ausmacht. Denn, wie will Kamten in einem offenen und aufgeschlossenen Europa, in einer Welt globaler Nachbarschaft bestehen, wenn wir uns nicht endlich zu j enem geistigen Karnten bekennen, das unseren besten Geistern vorschwebte - etwa Hieronymus Megiser, Urban Jarnik, den Initiatoren und Herausgebem der Carin-thia, Anton Janežič, Andrej Einspieler, Josef Friedrich Perkonig, um nur einige zu nennen — wenn wir nicht jenes geistige Kamten suchen, von dem Erich NuB-baumer sagt, daB es vollends Stiickwerk ware, wenn es das Problem der nationalen Zweiheit mit allen seinen Erscheinungen nicht zur Kenntnis nahme, jenes geistige Kamten also, fur welches — in seinen besten Zeiten — sich eben diese nationale Zweiheit so befmchtend auswirkte. Ist in einer Welt, die von globaler N ivellisierung bedroht ist, nicht gerade diese Zwei-heit unsere groBe und einzigartige Chance, um uns in ihr uberhaupt noch geistig be-haupten zu konnen! Freuen wir uns doch, daB wir in einem Raum leben konnen, der das Antlitz zweier Volker spiegelt, in i(Nadaljevanje na 8. strani) OBJAVA Na Državni gimnaziji za Slovence smo zaključili 2. trimesečje v soboto, 15. marca 1969, z razdelitvijo šolskih poročil. V soboto, dne 22. marca 1969, bo »Dan staršev« na Državni gimnaziji za Slovence. Od 13. do 16. ure imajo starši priložnost, da se pomenijo s profesorji o učnem uspehu svojih otrok. Ravnateljstvo OD TEDNA DO TEDNA TITO OSTANE VODJA PARTIJE Preteklo soboto se je končal 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije s ponovno izvolitvijo Tita za vodjo partije. Na tajnem glasovanju je dobil Tito 1258 od 1261 glasov. Izvolitev 76-letnega državnega predsednika je beograjski kongres sprejel z velikim odobravanjem. Kongres, katerega so bojkotirale države Varšavskega pakta, z izjemo Romunije, in katerega so v svetu spremljali z izrednim zanimanjem, je obsodil poseg Sovjetske zveze na Češkoslovaško. Tito je najavil 15-članski izvršni urad, ki bo urejen federalistično. Jugoslovanskemu povabilu na kongres se je odzvalo 64 strank, med njimi tudi socialistične. SLOVENIJA SE PRIPRAVLJA NA NOVE VOLITVE Na sejii predsedstva im izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so soglasno predlagali, naj bi bil Sergej Kraigher tudi v prihodnje predsednik republiške skupščine, Stane Kavčič pa predsednik republiškega izvršnega sveta. Na seji 31 marca letos bo republiška konferenca obravnavala predlog liste za zbor narodov zvezne skupščine Jugoslavije ter sprejela programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. UMRL JE BIVŠI PREDSEDNIK PREDVOJNE JUGOSLOVANSKE VLADE Pred kratkim je v Parizu umrl bivši predsednik predvojne jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič. Kot pristaš radikalne stranke Nikole Pašiča je bil Cvetkovič najprej župan v Nišu ter nato poslanec v skupščini. Prvič je bil minister leta 1928. Februarja leta 1939. je po odstopu Stoj adino-vičeve vlade postal ministrski predsednik. Dne 25. marca 1941 je Cvetkovič na Dunaju podpisia-l »pakt« z Nemčijo, kair je izzvalo silen odpor v jugoslovanski javnosti. Tako je prišlo 25. marca do znanega državnega udara pod generalom Simovi-čem, hkrati z burnimi demonstracijami v Beogradu proti »paktu» s Hitlerjevo Nemčijo. Simovič je odstavil regenta Pavla in postavil na prestol mladega kralja Petra II. Preobrat v Beogradu je izzval silen bes pri Hitlerju. Nova vlada je prešla v tabor zahodnih zaveznikov, vendar brez vsakega jamstva glede bodočnosti Jugoslavije pa tudi glede ozemeljiskilh pridobitev za velikansko uslugo, ki jo je napravila zaveznikom. Hitler in Mussolini sta združeno 6. aprila navalila na Jugoslavijo -ter jo zasedla v nekaj dneh. ZAHODNONEMŠKI PREDSEDNIK HEINEMANN ZA SPORAZUM Z VZHODOM Kot je -naš list že poročal, je Zvezna republika Nemčija pred kratkim izvolila v Zahodnem Berlin-u svojega državnega predsednika, isociaildemolkrata Gustava Hei-ne-m amin a. Dr. Heinema-nn je bil nekdaj pristaš CDU (krščanske demokratske stranke), a se je ločil od rajnega kanclerja Adenauerja, .ker se je ta odločil za .ponovno oborožitev Zvezne republike Nemčije in -sodelovanje z Zahodom proti Sovjietski zvezi. Dr. Heimemamn je -pred -dnevi v svoji -izjava- dnevniku -»Stuttgarter Zeitunig« ohraiz-ložil -svoje tedanje -stališče -ter med vrstami dal razumeti, da je -raizv-oj dal -njemu prav. Dr. Adenauer je sicer utrdil odnose njegove države z zahodnimi silami in -tudi pristopil k Atlantski zvezi, toda dr. Heine-manin -sodi, da -mora Zahodna Nemčija izstopiti iz tega bloka, če hoče doseči združitev z Vzhodno Nemčijo. Očital je pokojnemu kanclerju, da ni v letih 1952—54 sprejel sovjetske ponudbe, da bi se uredilo nemško vprašanje -s sklenitvijo miru z obema Nemčij-ama, ki naj bi jih predstavljala vlada, izvoljena na -s-vobodniiih volitvah. Da- nes je treba računati s stanjem, kot ga je ustvarila Adena-uerjev-a -politika, toda koalicija krščansko-demokratske in socialnodemokratske stranke hoče prav tako doseči sporazum z Vzhodom. To je -velika naloga, ka-tere se je treba lotiti. Oboroževanj e mora imeti političen smisel in ga i-m-a, če la-hko doseže ugodnejšo politično rešitev. NIKON SE BO SESTAL SOVJETSKIMI DRŽAVNIKI Iz Beograda -poročajo-, da so v jugoslovanskem glavnem mest-u mnenja, da se bo ameriški predsednik Nixo-n še letošnjo pomlad sestal s sovjetskim premi-ecom Ko-si-gi-no-m in z vodjo partije Brežnj-evom v eni izmed evropskih nevtralnih držav, kakor sta leta 1961 Ken-nedy in Hruščev izbrala za sestanek Dunaj. Verjetno bo tudi -tokrat kraj sestanka avstrijsko glavno m-esto. Nixon bi rad či-m-prej -dosegel večji zunanjepolitični uspeh, in sicer v pogledu razorožitve. Tako se je Johnson kot -no-vi predsednik predstavil kongresu z ameriško-so-vjetsko pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Po drugi s trami je znana vest, da bi Sovjetska zveza rada dosegla z Združenimi državami Amerike sporazum o -preki-nkvi izgrajevanja obrambnega sistema proti raketam. SOVJETSKI POGOJI ZA UMIK NJIHOVIH ČET IZ ČSSR Zahodne -poročevalske agencije navajajo pi-sanje praškega .lista »Mlada fronta« o stališču Sovjetske zveze -nasproti Češkoslovaški. Že m-ed pogovori- -s češkoslovaškima parlamentarnimi predstavniki komunistične partije -v Moskvi naj bi bili Sovjeti postavili pogoje za umik vojaških -sil .iz Češkoslovaške, -do katerega naj bi -prišlo jeseni. Prvi pogoj: češkoslovaška komunistična partija ne sme odposlati svojega zastopnika na 9. kongres Zveze ko-mumistov Jugoslavije v Beograd (kongres je -trajal od torka 11. dio -sobote, 15. -marca); drugi pogoj; Mo-slkva zahteva od Prage -naj, češkoslovaška- partija podpre stališče sovjetske komunistične partije glede -rdeče Kitajsike n-a svetovni komunistični konferenci -v maju. KAIRO GOVORI O ARABSKI SLABOSTI Glavni urednik uradnega egipčanskega časopisa »Al Abram« Heiikail je v to-rek, 25. februarja, v -intervjuju kairske televizije izjavil, da -ima egiptovska vlada doka- ze, da načrtuje Izrael z bliskovitim napadom -zasesti Kairo (m-esto maj. bi -imeli zasedeno več dni). V televizijskem intervjuju je Heiikail svaril pred precenjevanjem arabske vojaške m-oči. Glavni urednik »Al Abrama« je dejal dobesedno: Nas je na papirju sto milijonov ljuidi-Arabcev, a od -teh se -jih lahko bojuje l.e kakih štiri -do -pet milijonov.« Kairski časopisi so pisali v četrtek, 27. februarja, da se bo položaj, na Bližnjem vzhodu po Eš-kolovi smrti verjetno poslabšal. Tako je poročali uradni -kairski časopis »Al Abram«, da bodo -sedaij poskušali vojaški krogi v Izraelu vzeti vso oblais-t v svoje -rolke. Ne izključuje celo možnosti, da bi vojislka. organizirala vojaški udar in s -tem nastopila zoper nemir v notranjosti -dežele, hkrati pa bi uresničila načrte proti Arabcem. KRIŽARKE PROTI PODMORNICAM Sovjetski nosilec helikopterjev, ki. plove po Sredozemskem -morju, je po poročilu sindikalnega časopisa »Trud« -neke vrste križarka proti podmornicam; to je čisto svojevrstna ladja. Doslej so prihajale z Zahoda o nalogah te ladje ipopolnoma -si nasprotujoče presoje. Po poročilu časopisa »Trud« so na -tej vojin-i ladji nameščene rakete in helikopterji za uničevanje podmornic. List ugotavlja, da je tireb-a dandanes zahodne podmornice, ki so oborožene z raketami »Polairis«, uničevati z modernimi pripravami. V 'podrobnosti -pa .se časopis ne spušča. AVSTRIJA ODOBRILA POGODBO O NEŠIRJENJU ATOMSKEGA OROŽJA Zunanjepolitični odbor avstrijskega parlamenta je v petek, 14. marca, odobril -pogodbo o neširjenju atomskega- orožja (At-o.msperrvertra-g). Po tej- pogodbi se vsaka atomska država -zavezuje, da ne bo razširjala ali -dajala nobenega jedrskega orožja ali drugih atomskih razstreliv aili pomagala -nejedrskim državam na kakršenkoli način pni pridobivanju a-l:i izdelovanju atomskega o-rožj-a. Vsaka nejedrska -država je dolžna sprejeti varnostna nadzorstva. Nobena določba -te pogodbe pa -se ne sme razlagati talko-, da ne bi imele d-ržave -podpilsini-ce te pogodbe pravice razvijati in -pospeševati a tomsko -raziskovanje in izdelovanje -ter uporabo jedrske energije v miroljubne -naimen-e. iiiiiiiiiiHiiiiiiiHHMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iinniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiin Kampf, Vernich-tun-g u-n-d Verleumdun-g, Liige und Zersto-ru-ng ve-rstehen, wenn man nich-t -die liber-hol-ten, naiv-roim-aintischen Denkkategoriein vblkiischen SendungsbewuBts-eins abstrei-fen, un-d si-ch zu einer ubernationalen, auf der nationale-n Zvveiheiit polair sich auf-bauenden Ei-nheit bekennen wollte. Dies vviire das vvirkli-ch zei-tgemaBe, im besten Sinne des Wortes europai-sche Modeli der Karntner Einheit. Jene deuts-chen La-ndsileute aber, die durch ali de-n Ungei-s-t, der in Volkermarkt zum Vo-rschein kam, den Geist in sich nicht totem 1-ieBen, schei-nen uns echte Vor-bo ten der V ertviirkli-chung eines soleh en Mo-dells zu sein. Dr. Erilk Pru-nč KQ Gioacchino Rossini: Seviljski brivec V celovškem Mestnem gledališču že nekaj časa uprizarjajo svetovno znano Rossinijevo komično opero v dveh dejanjih »Se-veljski brivec«. Rossini j,e poleg Verdija eden izmed najipomemlbnejših italijanskih skladateljev IX. stoletja; zablestel je že s svojimi prvimi deli, ustvaril je ogromno itn v smeri o.pere buffo dosegel največ, kar se je tedaj doseči dalo: Njegov »Seviljski brivec« je 'vzor in hkrati z Mozartovo »Fiigaro-vo svatbo« višek komične opere vobče. Rossini je bil zanimiva umetniška osebnost. Genij, ki svojih čudovitih domislekov mnogokrat ni utegnil v dokončni obliki spraviti na papir, ker mu tega čas ni dopuščal, skladatelj, ki je moral čim več in čim hitreje pisati, avtor, ki je nekritično in skrajno lahkomišljeno prevzemal tuje motive, a se z vsem spoštovanjem in obzirnostjo obotavljal takrat, ko bi moral prevzeti komponiranje »Seviljskega brivca«, ki ga jie že 36 let uprizarjal po vsem svetu znani Paesiello, umetnik, ki je sicer z lahkotne strani gledal na leta po francoski revoluciji in vse silne socialne premike, a dokaj dobro prisluhnil njih naprednim tokovom, glasbenik, ki ni bil revolucionar, ki se ni trudil, da bi ustvaril nov stil ali samosvojo umetniško podobo, ki je le združeval in dokončaval, kar je sprejel. Njegov glasbeni jezik je živ, svež, a mnogokrat preobložen z okraski in površen. Že po svojem bistvu se bolj nagiba k tradicionalni komični operi, a se z »Viljemom Tellom« vzpne tudi do monumentalne, velike, resne opere. Kot tehnično dobro podkovan pevec je pisal pevske skladbe zelo zahtevno, a vselej tehnično lepo izvedljivo. Vplival je na vrsto skladateljev, med katerimi sta najpomembnejša Bellini in Doni- zetti. Vsebina opere: Grof Almaviva brez uspeha poje serenado lepi Rozini. Zato prosi brivca Figara, naj mu svetuje in pomaga. Figaro, mojster nasvetov priporoča grofu, naj se preobleče v oficirja in zahteva sobo v hiši doktorja Bartola, Rozi-ninega varuha, ki bi se rad z njo oženil. Rozina izroči Figaru pismo za Lindora (Almaviva), ki ga je spisala neposredno po tem, ko se ji je Almaviva predstavil kot Lindoro. Iz pogovora Bartola in Basilia, učitelja muzike, Figaro izve, da se Bartolo pripravlja na poroko z Rozino. V tem vpade v hišo »pijani« oficir Lindoro (Almaviva) in zahteva zase sobo. Ulična straža intervenira, vendar se takoj umakne, ko izve, da je »pijani« oficir — grof Almaviva. Almaviva je iznajdljiv. Podkupi Basilia m pride sam »učit« Rozino petja. Bartolo novemu »učitelju« ne zaupa in ostane pri njiju. Šele, ko pride v hišo Figaro, da bi Bartola obril, imata mlada zaljubljenca nekaj trenutkov zase. Nazadnje Bartolo spozna prevaro in nažene tako mladega »učitelja« kakor Figara. V viharni noči hočeta Almaviva in Figaro odpeljati Rozino iz hiše, čemur se Rozina upre. Šele ko izve, da Lindoro ni posrednik Almavivi, privoli v beg. Tedaj pa ystopi Basilio z notarjem, da bi sklenil ženitno pogodbo za Bartola. Oba prestreže Figaro. Podpisana je res pogodba, vendar za Almavivo in Rozino, Bartolu in Figaru Pa pripade bogata nagrada. Wochinz kot režiser opere »Seviljski bri-viče« j,e 'prikaizall s tem delom nasprotno plat 'glasbenega ustvarjanja Baumarchaiso-v,e 'komedije »Veseli dan«. Isto snov je že Prej obdelal Mozart, ki je ob Baiumarchai-Sov'em besedilu ustvaril umetnino, po zuna- njosti sicer še »qpera buffai, a v pravem pomenu besede »commedia per mušica«. Medtem ko pevske partije pri Mozartu niso 'tako zahtevne, postavlja Rossini pevce pred 'teižlke naloge, saj, je »Seviljski brivec« skomponiran ,za visdke koloratiume glasove. VVoobinzu je tokrat uspelo ustvariti tako imenovano muzikalno gledališče; to je gledališče, ki se ne veže ali samo sklada z glasbo, -temveč gledališče, ki izvira iz glasbe. Zato gre prav režiserju vsa 'pohvala, da j‘e opera polno zaživela, saj, jie poskrbel, da se izvajalci na odru ves čas smiselno gibljejo, ne da bi zapadaii v kako pretiravanje. Vloge v tej -operi namreč zahtevajo ne samo izrednega tehničnega zna- nja (kolorature), marveč morajo pokazati tudi svoje igralske sposobnosti. Dirigent Filzvvieser si je zastavil prav resno svojo nalogo. Tako se jie potrudil, da je na celovškem odru nastala opera, ki v glavnem ustreza Rossinijevemu originalu. Pod njegovim izvrstnim in temperamentnim glasbenim vodstvom je orkester pokazal, kaj zmore, če ga vodi umetnik take kvalitete, kot je Fiilzwieser. Lahko si pred- KULTURNE SKICE IZ GRADCA: Po dolgih letih »stiske« v starih, zaprašenih prostorih inštituta za slavistiko na graški univerzi, so- se konec januarja profesorji in študentje preselili v peto nadstropje na novo zgrajenega poslopja v Heinrich-straBe. Slovesna otvoritev novih 'prostorov je bila v petek, 31, januarja. Ob začetku je univ. proif. dr. Stanislaus Hafner 'pozdravil vse inav.zoče goste, profesorje in študente — Ordinarij dr. Linda Aizetmiilier-Sadnik se na žalost zaradi bolezni ni mogla udeležiti proslave. Posebna atrakcija so bili trije gostje iz Moskve, njih izvajanje pa poseben kulturni užitek: lirik Bulait Okudžavva, danes eden najipoipuilamejših pesnikov Sovjetske zveze, Vladimir Steshenski, predsednik sovjetske pisateljske zveze ter Sergej Baruadiin, glavni urednik lista »Drujlba narodov«. Čapraiv je treba prištevati Okudžawo po starosti že k starejši, tako imenovani »četrti Friderick Loewe Da je tudi graška publika 'bolj, sprejemljiva za lahko glasbo, pričajo razprodane predstave svetovno znanega musicala »My fair Lady«. Seveda nista samo prikupna glasba, ampak tudi literarno delo kot tako pripomogla tej stvaritvi do svetovnega slovesa. Tega uspeha do sedaj še ni prekosil noben drug muškati, saj, je postala Eliza že samo na Broadwayu nad 2700 krat(!) »fair Lady«. Libretist Alan Jay Lerner si je snov za svoj. mušica! »izposodil« od Georga Bernarda Shavva, čigar komedijo »Pygmalion« je prirediti skoraj pedantno po originalu. Iz Elize Doolittle, preprostega dekleta iz londonskega predmestja, postane po »dresuri« fonetika Henryja Higginsa prava gospa. Higgiins se zgraža nad njeno »materinega jezika nevredno« govorico. Obljubi ji, da jo po šestih mesecih trde jezikovne šole predstavi na diplomatskem plesu kot kneginjo. To svojo obljubo, večkrat s povsem nečloveškimi zahtevami, tudi izpolni in se povrhu še zaljubi v svoj objekt. Graška premiera je bila izredno dobro stavljamo, da je tako dirigiranje za pevce na odru in orkester pravo veselje. Zelo lepa je scena, ki jo je ustvaril Mat-thias Kralj, sicer 'bolj preprosta, pa zato tem bolj verna slika španskega mesta Seville ob jutranjem zoru (1. dejanje) in notranjosti Bartolovega doma (2. dejanje). Temu enostavnemu miljeju se prilagajajo tudi kostumi Evelyn Frankove. Že prvi nastop orkestra za serenado (grofa Almavive) vsebuje šalo in hkrati slog, Figarov nastop, duet z Almavivo, potem prizori na Bartolovem domu in nastop »pijanega« oficirja (Lindora) — v«e to priča o natančnem konceptu, eksaktni odrski sceni ter resničnem muziciranju. Grof Almaviva (Gabriel Trujillo), je mlad, zaljubljen, malo ničemrn, a kljub temu prijetna piemenitaška osebnost. Tenor Gabriela Trujillo jie lep, .liričen, tki se je izkazal zlasti v serenadi pod Rozininim oknom; pristna vloga za lahkega, kolora-turnega pevca, kot je Trujillo. Naslovno vlogo vihravega temperamenta Figara je pel baritonist Peter Binder (Basel), ki ima ne samo dovolj lep, temveč močan glas, katerega tpevec še posebno v višinah povsem sigurno obvlada: njegova nastopna arija — kavatina je žela močno odobravanje publike. Na dostojni umetniški ravni je bil lik simpatične Rozine (Trinidad Paniague), ki se je s svojim koloraturnim 'sopranom posebno odlikovala. Njena interpretacija Rozine j'e vsestransko prepričljiva. Tu sta še oba komična lika: dr. Bartolo in Basilio, ki tukaj nikakor nista le komična in stara. Vlogo dr. Bartola je pel basist Peter Branoff (Gradec); zadovoljil je le igralsko, ne toliko pevsko. Basilio basista Franza Pacherja je bil verna slika spletkarja. V manjših vlogah so uspešno sodelovali: Lilly Pornier kot Marceline, Hubert Trattnig (Fiorillo) im Emanuel Low (oficir). Na koncu predstave je bilo obilo ploskanja, tako da so morali umetniki neštetokrat pred zastor. Brez dvoma zasluži opera najboljši obisk, saj spada predstava v redkost za celovško publiko. B. L. generaciji« — k tej spada tudi Jevtušeniko, VoZnesenskij, Aksenov, Bondarev itd. — pa je ,po isvoji tematiki in priljubljenosti pesnik mladine. Revolucionarne so njegove vojaške pesmi, v katerih 'ponavlja vedno isti motiv, namreč nesmisel vojne. Večino svojih pesmi poje in spremlja s kitaro — čeprav saim ni ne pevec in ne kitarist, kot se oprošča. Njegove pesmi so zgrajene na recita,tivu s skromno melismatiko; oddaljeno spominjajo na francoski chanson — eno svojih pesmi je 'posvetil pesniku Francoisu Villonu. Izogiblje se tudi ruske folklore. Svoje pesmi je izdal v dveh knjigah: »Lirika« ter »Otoki«. Po tem kulturnem užitku pa sta vabila prigrizek in »tekoča znanost«. Zelo okusno napravljena je bila »turška kavna hiša«, v kateri smo se kar kmalu vživeli v orientalske navade. Marsikdo pa je zapuščal prostore znanosti v prepričanju, da je tudi v vinu resnica. - My fair Lady in živahno podana. Režiser Olaf Tschier-schke sti je sicer pomagal z nekaterimi idejami iz istoimenskega filma (eden 'najrazkošnejših in najdražjih filmov, !ki so jih snemali v Hol'lywoodu; celo Loevvejeva glasba je bila na novo itnstrumentirana; v glavnih vlogah Audrey Hepburn itn Rex Harrison), kar se je izkazalo tudi za velik plus celotne inscenacije. W alt er Gold-schmiedt j,e sigurno in s temperamentom vodil orkester. Oko so razveselili kostumi iz ateljeja Hanne Wa:rtenegg; High socie-ty pa je bila v oblekah iz modnega salona Traute Novvak. Programski zvezek navaja skoraj na dveh straneh imena nastopajočih; Imenoval bi samo glavni vlogi. Elizo, kot »neotesano« deklico i.n kot damo je doživeto podala Freia Lahn. Vse svoje jezikovne in igralske kvalitete je izigral Erič Vaessen kot strogi fonetik Higgins (oba kot gosta). Vsi ostali so — kvalitetno seveda diferencirano — dodali svoje, da je bila »My fair Lady« tudi izza graških desk navdušeno sprejeta. — jk — Seviljski brivec: Peter Branoff (graška Opera) v vlogi dr. Bartola (na desni) in Franz Pacher kot Basilio. Institut za slavistiko v novih prostorih SLOVENCI (Lama in po metu Visoko odlikovanje za Iva Daneva Predsednik republike maršal Tito je odlikoval kapetana jugoslovanske košarske reprezentance Slovenca Iva Daneva za njegove posebne zasluge in dosežene rezultate, pomembne za graditev Jugoslavije na športnem področju, z Redom za narod z zlato zvezdo. Vesti iz Argentine V Buenos Airesu je umrl po daljši bolezni slovenski novinar Jože Valentin Majcč. Pokopali so ga na pokopališču Boulogne sur Mer. Rojen je bil leta 1897. Iz Ramosa Meji je pa je prišla novica, da je tam preminil Martin Fajfar, mož ki je moral v prvi in drugi svetovni vojni prestati mnogo gorja. Rodil se je leta 1894. V Argentino je prišel 1948. Mendoški Slovenci so ob 20-letnici svojega pevskega zbora priredili „kultumi dan”. Spomnili so se dogodka, ko se je prvič v Mendozi oglasila slovenska pesem: na božič leta 1948. Prvi zbor je ustanovil prof. Božo Bajuk, ki je pel pri božičnici slovensko. Kakor se je buenosaireški Gallus spomnil svoje 20-letnice, tako je hotel proslaviti svojo tudi mendoški zbor. Da bi dvignil to svečanost, so Slovenci v Mendozi na predvečer dodali še kulturno prireditev, na kateri je predaval prof. dr. Tine Debeljak o ,Razvoju državne misli pri Slovencih”. Prejšnji mesec je slovenska izseljenska skupnost izgubila enega svojih dobrih, zvestih požrtvovalnih in delovnih mož. Umrl je namreč Luka Mil-harič, znani trgovec s pohištvom na Ezeizi pri Buenos Airesu. Luka Milharič se je rodil 1911. leta v Selcah pri Št. Petru pri Postojni. Winnipeg v Kanadi Dobrih pet let je minilo, kar so tamkajšnji Slovenci uredili cerkev in dvorano. Z velikansko požrtvovahiostjo in ljubeznijo za slovensko stvar so v razmeroma kratkem času štirih mesecev opravili vse to ogromno delo. Winnipeg ne bo nikoli močno slovensko središče. Za mnoge je bilo le odskočna deska proti vzhodu ali zahodu. Odtod je odšlo v zadnjih petih letih najmanj 50 družin, največ v Hamilton in druga mesta v Ontario, manjša skupina pa v Vancouvre. Odšli so bolj iz strahu pred dolgo in trdo zimo, kakor pa iz želje po zaslužku. Tam je sedaj okoli 150 družin. Pred petimi leti so začeli z dvema oddelkoma slovenske šole, sedaj jih imajo že štiri. Promocije na ljubljanski univerzi Na ljubljanski univerzi so bile pred kratkim promocije osmih doktorandov. Proglašeni so bili: Ivan Ribnikar za dr. ekonomskih znanosti, Jože Budin in Boris N a vinšek za dr. elektrotehniške znanosti, Peter Glavič in Marija Zelenik za dr. kemijskih znanosti, Raša Pirc za dr. fizikalnih znanosti, Peter Kartin za dr. znanosti s področja nevrologije ter Jože Štirn za dr. bioloških znanosti. Dr. Jožko Majcen — 80-letnik Pred kratkim je praznoval v Mariboru 80-letni-co rojstva najstarejši mariborski kirurg dr. Jožko Majcen. Rodil sc je v Radvanju kot sin tamkajšnjega šolskega upravitelja. Po končanem šolanju na tedanji klasični gimnaziji v Mariboru in delno v Celju je maturiral leta 1908, nato se je odločil za študij medicine na vseučilišču v Gradcu, kjer je leta 1914 postal doktor vsega zdravilstva. V prvi svetovni vojni je bil Jožko Majcen mobiliziran. Svoj vojaški rok je odslužil v Pragi. Po vojni je dr. Jožko Majcen prevzel vodstvo vojaške bolnišnice. Nato se je dr. Jožko Majcen povsem predal delu na kirurškem oddelku mariborske bolnišnice, kasneje pa je odšel na speziali-zacijo na dunajsko kirurško kliniko. Danes, ob 80-Ietnici rojstva, uživa v svojem domu v Tomšičevi ulici v Mariboru zasluženi pokoj. OB CHOPINOVI OBLETNICI Ob 195. obletnici rojstva Frederica Chopina so v poslopju Umetnostne akademije v Varšavi odprli spominsko sobo, v kateri je umetnik živel do svojega odhoda v Pariz leta 1830. Nekdanjo Chopinovo sobo so obnovili verno po ohranjenem akvarelu Antonia Kolberga. Pohištvo je delno rekonstruirano, delno pa so ga hranili Chopinovi sorodniki. ŽIVAHNA ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Lansko leto je bilo za nizozemske založnike izredno živahno in plodno. Izdali so 11.262 novih del, od teh je 4000 priročnikov. Darujte za tiskovni sklad! Martin Krpan v Velikovcu Ob eobu povedano- »TSCHUSCHEN RAUS« V noči od 5. na 6. marec so neznani zlikovci odstranili ma velikovški Hranilnici in 'posojilnici ploščo z dvojezičnim napisom. V noči od 11. na 12. marec so se spravili praivtalko neznani ('kako dolgo še!) zlikovci (ali mogoče slikarji?) nad doferloveško Hranilnico in 'posojilnico. Tam sicer niso mogli odstraniti dvojezičnega napisa, ker 'bi morali v 'ta namen spraskati omet. Zaradi tega so pokazali, da znajo že pisati in po vsej verjetnosti 'tudi brati — še kar kulturni ljudje? —, in obogatili slovensko ustanovo s še enim napisom — TSCHUSCHEN RAUS. To smo najbrž mi Slovenci. Zadnjo nedeljo je premagal v Velikovcu Krpan Brdavsa. Za odrom je šlo to kar na hitro, brez velikih težav mu je spustil slovenski mogočnj ak kri, ljudje niso videli boja, samo culi so bojno vpitje. A zunaj na cesti! Obiskovalce je čakal v Velikovcu veličasten sprejem. Po mestu so paradirali v glavnem mladi ljudje, ki so hoteli pokazati svojo domovinsko zvestobo s tem, da so si navezali na obleke koroške zastavice in skušali ustrahovati z raznimi sredstvi številne ljudi, ki so si ogledali Krpana. Celo moderna tehnika ni šla mimo njih. Nekateri so skušali požlahtniti arak s tem, da so metali smrdljivce (Stinkbomben). Mislimo, da ne bomo dosegli miru, sprave, medsebojnega spoštovanja v deželi vse dotlej, dokler bo nahujskana mladina imenovala Slovence samo »slowenische Schtvei-ne«, windische GfrieBer«, dokler bo slovenska beseda, kaj šele slovenska prireditev povod za nacionalistično histerijo. Ne bo miru vse dotlej, dokler bojo nekateri ljudje pobirali 'podpise proti slovenščini, proti slovenski prireditvi. Predvsem pa ,ne bo miru vse dotlej, dokler je umestno vsako sredstvo, da pritiskaš na Slovence tako gospodarsko kot psihološko kot tudi fizično in dokler je »rešilno« tudi zločinsko 'postopanje (vlom v velikovško »Burg« v noči od sobote na nedeljo). Spoprijazniti se bo trelba z dejstvom, da imamo Slovenci na Koroškem domovinsko pravico tako kot vsi drugi. Nekdo nas je že hotel pregnati, nas je izsiljeval in izseljeval, a izseliti nas ni mogel. Prej se mu je zlomila hrbtenica. Njegov duh pa še živi — to so nam zadosti dokazali dogodki v Velikovcu in Dobrli vesi. Čais bi že bil končno, da bi nehali s takim hujskanjem. A pehota bo sledila šele potem, ko 'bojo to zapovedali častniki. BILČOVS Kakor povsod, je tudi v Bilčovsu minil čas hrupa in veselja — pustni čas. Letos ni bil preveč dolg, vendar še prekratek, saj se miti en par ni opogumil, da bi »topili pred oltar; imeli pa bi jih dosti, ki jim to srečo tudi res privoščimo. Upajmo, dia bo imelo (pomladansko sonce kaj več uspeha in jih ogrelo. Veselja pa je vseeno dosti 'bilo. Zato so poskrbeli godci v raznih gostilnah, ki so vabile mlado im staro, da se malo 'poveseli im zavrti. Tudi naši prosvetarji so se izkazali in se ob pustnem hrupu in vrvenju naučili nekaj burk, -s katerimi so nas razveselili ma malo pustno nedeljo, to je prva 'postna nedelja. Povabili so nas v Miklavževo dvorano kar dvakrat, popoldne in zvečer. Najprej so nastopili naši pevci z marljivim pevovodjem Foltijem Kapusom in zapeli šest lepih, domačih slovenskih pesmi, za katere so jih poslušalci nagradili z bogatim aplavzom. Sledile so prisrčne deklamacije treh šolarjev: Anice Ogris, Gerharda Essl im Francija Gaisserja. Ponosni smo lahko na naše najmlajše. Krščanska kulturna zveza je gostovala prejšnjo nedeljo v velikovški dvorani »Burg« z ljudsko komedijo »Martin Krpan«, ki jo je napisal po znani Levstikovi zgodbi in po ljudskem izročilu Joža Vom-bergar, Ob začetku je pozdravil predsednik KKZ dr. Erik Prane, asistent za slavistiko na graški univerzi, številne udeležence, ki so napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička, med njimi drugega predsednika koroškega deželnega zbora dr. WoJfgamga Maveirhoferjia, velikovškega okrajnega glavarja dvornega svetnika dr. Johanna Wag-merja in veliikiovškeiga župana Martina Hoispa. Po- ipozidravnih besedah je predsednik KKZ obrazložil v nemščini pomen tega gostovanja v Velikovcu (govor prinašamo ma 1. .strani). Pod režijo vogrskega župnika Vinka Zaletela so igralci — sami. amaterji —, kmetje, delavci, inaistavljenci, dijaki, ki so naštudirali igro- ob 'številnih predvidenih in ne- predvidenih težavah, dobro im živahno podali svoje vloge. Tu ne moremo iti mimo Krpana, Iki ga .je igral Janez Hudi iz Globasnice. S is: voj O' kmečko preprostostjo, s svojo zdravo ipaimetjo- je prišel na Dunaj, da ibi ga rešil razbojnika Brdavsa; Toda, ko se znajde med vso to gospodo, ko vidi cesarja, dobrega Janeza, ki se bije za svojo veljavo tako' proti spletkarskim ministrom 'kot tudi zia prvo besedo proti svoji ženi Ku-niigundi — a vse skupaj bolj z besedami —, takoj spozna vso gnilobo, ki se skriva pod dvorskim bliščem. Neodločnega cesarja Janeza, ki se stalno jezi na to »presneto Pri sledečih burkah — Demdklejev meč, Strahopetec in Neustrašeni, Falot ter slike iz Gaisserjeve mizarske delavnice pa se kar nismo mogli odpočiti od smeha. Vsi so igrali tako lepo, da jim častitamo im tudi prosimo, da na-s čimprej spet povabijo na kakšno prireditev. Ker pa seveda tudi muzikanti radi zaigrajo, so še ti poskrbeli za dobro voljo. Zasedba inštrumentov je bila sledeča: 2 glavnika, kozarec z žlico, pokrovi in pralna deska. Pa smo bili teh muzikantov še bolj veseli, saj plesati tako ne bi smeli. Kakor vidite, smo lepo' opravili pustno prireditev. Pred par tedni pa nas je razveselil tudi: g. Zaletel z zelo posrečenimi slikami iz Hongkonga: Ko smo tako zasledovali to tako poučljivo in dobro podano predavanje im smo videli, kakšen je svet drugod, ne samo vabljiv, ampak tudi ubog, umazan in včasih tudi ostuden, je bil vsak vesel svojega doma in svojega lepega domačega ■reč vendar«, ije igral dr. France Vrbinc, tki je dal vlogi vso cesarsko nezmožnost, da bi uveljavil vsaj enkrat svoj sklep, tudi proti gohezdavii ženi Kunigundi (Marica Tisch-lerjeva); ta pa se dobro zaveda tega, da bo končno obveljala le njena. Krpan .kmalu spozna, da na Dunaju ni zaželen, da so ga poklicali samo zato, da bi rešil kranjski, slovenski kmet gospodo tolovaja; Ministri ga hočejo spraviti pod ključ, ker tihotapi z angleško soljo; ni je pa pretovoril -še toliko, da bi jim vsaj enkrat mogel 'pošteno nasoliti pamet. Zanje je človek samo tisti, ki mu teče modra kri po žilah. Krpan pa jim pokaže s svojo zdravo samozavestjo, da se obrača svet drugače, kot bi si -to oni želeli. Ob koncu predstave se je dr. Erik Prunč zahvalil še obiskovalcem, da so se udeležili predstave v tako velikem številu (okoli 800; pred kratkim pa smo brali v časopisju, da zmore Velikovec 'kvečjemu kakih 16 do 20 Slovencev). Poudairil je, naj se ne bojimo nobenega Brdavsa, kot se ga tudi ni zbal kranjski kmet Krpan, im naj tudi ne skačemo od Krpana k Brdavsu ne od Brdavsa h Krpanu, kot je to napravil Brdavsov norec in sluga Frfra. Predstava kot 'taika je potekla v popolnem miru in nihče ni motil kulturne prireditve. Kot mam j kulturni so -se izkazali pred začetkom in tudi po koncu igre nekateri »domoljubi«, ki iso' s svojim vedenjem potrdili, da so res takšni, za kakršne smo j ih že vedno imeli. kraja, kjer sme živeti. Hočemo hiti Bogu hvaležni, ker nam je .podelil tako lep košček te zemlje. Vam pa, g. Zaletel, izrekamo iskren Bog plačaj za ves trud, ki ga imate s tem, da nas s slikami popeljete enkrat na ta, drugič pa na drugi konec sveta. Upamo, da spet kmalu pridete. Sedaj pa smo že sredi posta, katerega hočemo v zbranosti im premišljevanju preživeti ter se tako pripraviti duševno- na Veliko noč, telesno pa na bližajočo se vigred, da se bomo spet lahko lotili z novimi močmi dela, ki nas čaka. ŠT. JANŽ V ROŽU Na pepelnico se je od nas za zmerom poslovil Janez Hornbock, tesarski mojster v pokoju, v 81. letu starosti. Lansko- leto so ga v celovški, bolnišnici operirali na želodcu; od tedaj, se mož ni več opomogel. Ko je prišel ponovno domov, je še upal da bo ozdravel, saj je večkrat rekel; »Ko 'bo prišla vigred, bo pa spet vse drugače.« In res je prišlo zanj drugače: ni več dočakal vigredi, dne 21. februarja, smo rajnega, ob veliki, udeležbi žalnih gostov, spremili na šentjanško pokopališče. Kdo izmed nas ne bi poznati Lipejevega Honza, kakor smo ga po domače nazivali, saj je bil tesar. Skoraj ni kmečkih domov v naši okolici, in tudi še daleč naokrog, katerim ne bi naredil rajni Honza v žgočem soncu ali hudi burjii streh, ali jih popravljal. Streha na naši domači cerkvi in na zvoniku, -pa tudi na sosednih cerkvah, so priča njegovega vestnega dela, napravljal je zvonovom zibelke, v katerih se zibljejo in ^Nase prireditve___________________ BILČOVS Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na igro »METEŽ« ki bo v nedeljo, dne 30. marca 1969, ob pol osmih zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. — Gostujejo igralci iz Št. Vida v Podjuni. Prijatelji odrske umetnosti, vabljeni! ' ŠT. PRIMOŽ Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni vabi na PEVSKI KONCERT v nedeljo, 23. marca 1969, ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu. Poje pevski zbor iz ZREČ pri Ptuju, na sporedu bo tudi spevoigra »Vasovalec«, med odmori bo nastopal trio in šaljivec Miha Jurak. Ljubitelji lepega petja vabljeni! RADIŠE Slovensko prosvetno društvo na Radišah vabi na pretresljivo igro »ČRNI KRIŽ V GOZDU« v nedeljo, 23. marca 1969, ob pol treh popoldne v dvorani pri cerkvi na Radišah. Prisrčno vabljeni! ŠT. JAKOB V ROŽU Prisrčno vabimo dekleta, žene in matere k SREČANJU ABSOLVENTK gospodinjskih šol, ki bo v nedeljo, 23. marca 1969, pri šolskih sestrah. Začetek bo ob 2. uri popoldne. Zveza absolventk gospodinjskih šol nam naznanjajo vesele ih žalostne dogodke živJljmj,a. Pdkojini se je močno zanimal za javno življenje, 'biti je mnogo let vesten član gasilskega- društva Št.. Jarnž. Njegova zasluga je, da so leta 1931 kupili prvo motorno brizgalno, pa itudi, da je popravil gasilni dom z rajnim Matevžem Bvatnikom. Udej-voval se jie tudi društveno. Ko smo tako večkrat islkupaj- posedeli v družbi vinskih bratcev, je rad zapel tisto: »Al moj ti stari a tej, so bli an Cimperman, so delal šiše, ikajže šmarješkim purgarjam.« Pokojinii: Lipejev Honza je bil zelo veren člolveik, saj ni bilo nedelje brez božje službe. V l-epih besedah se j-e od njega poslovil domači gospod župnik, ki je med drugim dejal: »Rajni je imel svoj- prostor v zakristiji :in z molitvenikom v roki in rožnim vencem 'lepo sodeloval pri sv. maši.« Razen domačega gospoda je vodil pogrebne obrede g. monsignor dr. Janko Horm-bodk, župnik v Podgorjah in daljni sorodnik rajnega. Letos na- svečnico je obhajal pokojni s svojo ženo Marijo še zlato poroko. Povabil je sorodnike in ožj-e prijatelje, da olepšajo njemu in njegovi ženi Mariji ta redki jubilej. Čeravno že hudo bolan, poteze na njegovem obličju so pričale, da se mu bliža dan smrti, se je še vzdramil, vstal iz postelje, da bi bil ob strani svoje žene, kakor takrat, kot ženin pred petdesetimi leti. Domači gospod župnik Vošnjak je zla-toporočencema v lepih besedah orisal preteklost, ki se j-e vila skozi vesele, pa tudi-žalostne -im 'trde čase. Vse je izzvenelo taiko, ka-koir bi bilo to zadnje slovo rajnemu. Samo še devetnajst dni mu je bilo odločenih trpeti, nato ga je pokrila črna gomila. Zapustil nas je v trdni veri, da je bila za njega samo preselitev iz tega sveta- v 'boljšo domovino. Ženi, otrokom in sorodnikom lizreikamo naše iskreno sožalje. * Na pustni torek je šentjamska igralska skupina zakoncev uprizorila veseloigro v treh dejanjih »Trije vaški svetniki«. Kljub velikemu snegu in mrazu jje Občinstvo napolnilo Tišlarjevo div-orano do zadnjega kotička. Igro so prav diolbro podali in j-e v celoti lepo uspela. Prav zaradi tega jo nameravajo po Veliki noči uprizoriti še kje drugje pri nas na Koroškem. Kje jo bodo 'igrali, boste še pravočasno obveščeni po naših listih. NOVOST! » Univerzalno žago za gozdarstvo tudi do 36 mesečnih obrokov dobite samo v KAUFHOF - VELETRGOVINA VALENTIN In ANGELA 'l&ak&t PLIBERK - LIBIJČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302) Pogled na polno dvorano v velikovški Neue Burg. Prazni sedeži v prvih prostorih so bili rezervirani za občinske svetnike. Čisti računi - dobri prijatelji ..Družina" o verskih in narodnih problemih koroških Slovencev Ob ustanovitvi slovenske metropolije, t. j. slov. cerkvene pokrajine, smo tudi koroški Slovenci z veseljem ugotovili, da je s tem ukrepom s strani najvišje cerkvene oblasti bila potrjena nadtisočletna zvestoba slovenskega naroda katoliški Cerkvi. Ljubljanski verski list Družina je prinesel ob tej priložnosti članek »V katere metropolije smo spadali v preteklosti«, ki ga je napisal prof. dr. Maks Miklavčič. Izvajanjem ugovarja neki H. Š. iz Gradca. Njemu je obširno odgovoril avtor prvega članka dr. Maks Miklavčič. Ker je odgovor interesanten predvsem za nas koroške Slovence, ga prinašamo v skrajšani obliki. Uredništvo Zoper stavek, da so Slovenci izven mej naše metropolije tako versko kakor narodno v nevarnosti, ugovarja pismeno H. š. iz Gradca. Pisec »ugotavlja, da :so te 'trditve pravcati škandal in nevredne, da jih matisne krščanski časnik. Edini up je še — tako trdi —, da se je bil odstavek pomotoma vrinil iz kakšne ustaške, fašistične ali kakšne šovinistične brošure (tu dodaja pod črto: z obratnim predznakom) v Vaš časopis. Če ne, potem bi avtorja zelo vljudno prosil, da bi mi preciziral in natančneje pojasnil, kaj, je s temi besedami mislil.« Čeprav pismeno g. H. S. ne tu in ne v nadaljevanju ne razodeva posebne ljubeznivosti, vendar pa pravi, da mu »gre v prvi vrsti za objektivnost« 'in za to, da bi bili »kristjani ne glede na politiloite meje enih misli ita enakih nazorov«, mu člankar iz tega vzroka drage volje odgovarja. 1. Sum, da v naslovu omenjeno mnenje izvira iz kakih (kalinih) šovinističnih brošur, ni 'utemeljen. Povzema namreč trditve, ki jih večkrat ponavljajo avstrijski zgodovinarji. Že za staro dobo ugotavlja dunajski univ. prof. Hugo Hantsch OSB, da je pomenilo pokristjanjenje Slovencev germaniziran j e (Christianisiemng ibedeutete Genmanisierung, Gesoh. Osterreichs 1,33). Pri Ernestu Tomeku, ki jie napisal tudi zgodovino sefcavske škofije, beremo: »Dejstvo pa ije, da so salzburški misijonarji Koroško napravili v večstoletnem delu ne samo krščansko, ampak tudi za nemško deželo.« (Nemško besedilo gl. v Kirahengesch. Osterreichs 1,76.) Oba avtorja sta duhovnika, eden aelo redovnik. Če zaslužita pridevnik »šovinističen«, izvolite presoditi sami. 2. Naše mnenje, ki ga je odobrilo uredništvo Družine 'in ga dalo mastno tiskati g. H. Š. pa ni všeč, lahko »preciziramo in pojasnimo« še 'bolj, kakor je razloženo že v članku. Trditev, »da j,e naš narod največ zemlje (določneje: okoli dve tretjini!) izgubil na tleh, ki jih je upravljal Salzburg in jih upravlja še danes (na Koroškem)« — j(e lahko dokazati .po zemljevidih slovenskega ozemlja v vseh dobrih zgodovinskih knjigah. Oglejte si tako karto pri M. Kosu ali B. Grafenauerju! Isti rezultat dobite z vpogledom statistike prebivalstva v zadnjem stoletju: število Slovencev pada, število Nemcev pa raste. Ali morete 'trditi, da tega ni pospeševala oblast? Danes na Koroškem j,e taka oblast bolj cerkvena, kakor državna, včasih je bilo obratno, zlasti v času Bachovega absolutizma, ki je slovenstvo zatiral z najhujšim 'pritiskom. Takrat in deloma še pozneje je veljal izrek, da je Avstrija »ječa narodov«, ki ga omenjate. Ali mislite, da bi ta 'beseda sploh prišla v rabo, če bi bila Avstrija tako ščitila Slovence kakor Nemce? 3. Vaše mnenje je do zdaj drugačno. Povedali ste ga z besedami: »iz Salzburga so v prvi vrsti širili zapadno kulturo in krščanstvo — za katoličana vferjetno najvažnejši dobrini, za šoviniste seveda germanizacijo v prvi vrsti«. Tudi odgovor na to hočemo »precizirati«. Res je v prvih sto letih, ko smo Slovenci sprejeli krščanstvo in imeli za Karantanijo svojiega škofa pri Gospe Sveti, Salzburg .pod vodstvom Ircev širil samo 'krščanstvo in ni še vsiljeval nemške kulture, škof Deoderik jie od Gospe Svete upravljal kot »škof za Slovence« tudi Panonijo-, kjer Slovenci v virih omenjajo z imenom Karantanci. To je bilo v začetku 9. stoletja in pod prvim salzburškim metropolitom Arnom, prijateljem velikega Alkuina. Kmalu je .bilo drugače. Ko 56 je 1. 870 vrnil iz Rima sv. Metod kot papežev legat, ga je salzburški metropolit skupno z drugimi nemškimi škofi vrgel v ječo, ga pretepal in ga izpustil šele po dveh letih in pol — ker je 'tem škofom papež Janez VIII. zaprlatil z najhiujšimi ceikveni-nii kaznimi. Kneza Koclja, ki je ščitil Slo- vence in sv. Metoda, so Nemci odstranili in Salzburg je spet prevzel v Sp. Panoniji cerkveno oblast. Nasilju se ni -ustavljal, ampak ga sam nadaljeval, ko je po 1. 945 odpravil tudi slovensko škofijo pri Gospe Sveti. Namesto te je pozneje ustanovil tri nove škofije: na Krki, v Sekaivi in pri Št. Andražu (lavantinsko). Čeprav so vse te imele tudi slovenske vernike, v začetku še v večini, mi tod bilo nobenega škofa slovenskega rodu tja do 19. stoletja, le ljubljanski škof Krištof Ravbar je v 16. stoletju upravljal tudi sekaivsko' škofijo; -ta izjema le potrjuje pravilo. Več dokazov imamo, da je oglejski patriarh kaznoval in celo odstavljal -duhovnike, ki so proti volji ljudstva v cerkvi vsiljevali nemški jezik, — le Salzburg nikoli ni ščitil slovenstva. Reči smemo le, da je gojil nemštvo, Slovence pa vsaj zanemarjal in jih .pustil propadati. Za tako čast, da 'bi širil ali vsaj ohranjal slovensko kulturo, se Salzburg nikoli mi potegoval! Pač pa so Slovenci bili večkrat nosilci kulture v Avstriji. Ali ni Slovenec Jurij Slatkonja, (za prvimi upravitelja) prvi rezidenciialni škof na Dunaju, bil inajvečji glasbeni organizator v 16. stoletju? Med profesorji dunajske univerze je bilo včasih po več Slovencev kakor Nemcev, o tem se lahko mirno prepričate. Seveda iso se morali Vedno umikati pred .nemškimi šovinisti, nikoli pa se ni zgodilo o-bratno. — V 'potrdilo zgoraj navedenega se lahko klicujemo na škofa Rudolfa Grabarja (Regensburg), ki je na salzburškem 'kongresu za slovansko zgodovino v julijiu 1963 priznal krivice, ki so se godile Slovencem, jih obžaloval in prosil zanje opuščanja. Ali Večkrat lahko v avstrijskih časopisih beremo o tem, da je treba povečati izvoz naših izdelkov v druge države. Če pregledamo številke, ki nam kažejo rezultate izvoza zadnjih let, bomo videli, da se je izvoz v države vzhodnega bloka sicer nekoliko povečal, vendar ne v enaki meri (kot v države ostalega sveta. To ima prav gotovo svoje vzroke. Najprej je treba še omeniti, da ima pri tem Jugoslavija peseben polo- Oglejmo si m.ajpreji nekaj, številk. 'Leta 1968 jie odpadlo 18,7 % vseh avstrijskih eksportov na države vzhodnega bloka (Nemška demokratična republika, Poljska, Sovjetska zveza, Madžarska, češkoslovaška, Romiunijia, Bolgarija in Albanija) in na Jugoslavijo. Leta 1967 je izvoz znašal še 19,4 %. Ta številka seveda me pomeni, da se je izvoz v 'države vzhodnega bloka na splošno zmanjšal, ampak da je rasel počasneje kot pa izvoz v druge države. Oglejmo si to na poenostavljenem primeru. Če bi na primer leta 1967 znašal celoten avstrijski eksport 100 milijard šilingov, bi odpadlo 19,4 milijarde od tega na eksport -v vzhodne države. Če pa bi na primer leta 1968 celoten eksport narasel na 110 milijard, torej se na splošno povečal za 10 % in bi od’ tega odpadlo 20 milijard na vzhodne države, 'hi se eksport v te države sicer ■povečal za 0,6 milijarde, procentualno pa bi padel od 19,4 % na 18,18 %. Vprašati se moramo, zakaj izvoz v druge države hitreje raste kakor pa izvoz v države vzhodnega bloka ali pa zakaji se izvoz v te države ne da v zadostni meri povečati? Eksperte je -treba seveda plačati. 'Gotovo si mislite, da ni nič liažjiega kot ito. Če na mislite, da je vpričo mednarodne znanstvene elite prosil za odpuščanje krivic, ki se nikoli niso zgodile? Če odobravate pljeme-rniito ii!n upravičeno gesto škofa Graberja, 'bova kmalu »enih misli in enakih nazorov«. 4. Da boste, gospod H. §., s prepričanjem zavrgli krivo mnenje, dovolite, da Vas spomnim na nastope in pisanje W. Muioherj-a, župnika pri Gospe Sveti in varuha božjepretne Cerkve, ki jo Slovenci ljubimo že dolga stoletja, tudi zaradi groba sv. Modesta, oznanjevalca .krščanstva v slovenski Karantaniji. Muchar ima to lepo lastnost, da svojega nasprotovanja do Slovencev ine iskriva kakor mnogo drugih v tej. deželi. Tako »pogumen« jie, da se je — upamo, da kot edini katoliški duhovnik — ob ismrti papeža Janeza XXIII. javno takole rogal njegovemu spominu: Bog daj njemu 'in njegovi, komunistom prijazni vzhodni usmerjenosti večni mir! Zakaj? Zato-, ker je ta papež izdal okrožnico v počastitev spornima, odkar sta pred 1100 leti prišla na Moravsko in med Slovence sv. Ciril in Metod. Obema jie lani Muher v brošuri, izdani brez cerkvenega dovoljenja, odrekel svetniško čast in trdil, da. nista nikogar ne spreobrnila ne krstila. Mucher-jev pamflet ima naslov Die Sprache des ReMigiomsunterrichtes in Sudkarntan... Cy-riill und Metod (VVolfsberg 1968). Gotovo veste, da je papež Leon XIII. 1. 1880 izdal okrožnico Grande munus, kjer oba brata razglaša za velika svtetndka in ju imenuje »presveta moža« (viri sanotissimi). Mucher zasmehuje tudi tega papeža in kakor Janezu XXIII. tudi njemu očita — nevednost in zmoto. Ali po vsem tem še vedno sodite, da nimamo pravice reči: onstran meja naše metropolije, posebno na Koroškem, so Slovenci tako narodno kakor versko v nevarnosti? Mucher napada torej hkrati naše verske in narodne svetinje. Ali ste pripravljeni, gospod H. Š., kaj pripomoči, da taka gonja zoper slovenstvo in vero zanesljivo preneha? S tem boste pripomogli tudi k resnični časti zahodne kulture in mi poslej »ne bomo več imeli, nobenih skrbi« za naše brate onstran mej naše metropolij e, kateri Vi želite »prav iz srca uspeha in božjega blagoslova«. Hvala lepa Vam za čestitke! Naj jim slede še dejanja, ki se s temi željami strinjajo! primer v Nemčijo izvozimo papirnate izdelke, meniški kupec pri svoji bamikd, kupi šilinge z mačkami in jih pošlje po pošti aili pa preko- svoje ibanke avstrijskemu prodajalcu. Nihče ga pri tem ne bo oviral, ker ne obstaja 'taka postava. Seveda bo moral nemški kupec plačati carino in druge davke, ampak s 'tem to nima nobene zveze. Če vzamemo vse kupce in prodajalce ter vrednost vseh kupčij1, ki so bile sklenjene med' Avstrijo in Nemčijo, -bomo videli, da so -bodisi Avstrijci v Nemčijo več prodali kakor pa od tam kupili ali pa obratno. V tem primeru bomo govorili o aktivni ali pa o pasivni trgovinski bilanci (Handelsbilainz) med obema državama. Kaji mislite, ali bi Avstrijci mogli v Nemčijo na primer skozi deset ali dvajset let več prodajati kakor pa od tam kupiti, ali pa narobe? Na prvi .pogled se zdi, da to ne more iti dobro, 'kajti kalko naj hi nekdo nekomu drugemu več dajal kakor pa od njega sprejema. To gotovo ne bi šlo, če ne bi bilo v zahodnem svetu nekaterih mednarodnih pogodb o plačevanju 'dolgov. Vzemimo zopet primer: Nemčija nam hoče na primer kot plačilo za produkte, ki smo j,ih mi tam prodali, dati svoje izdelke, ki pa jih mi v Avstriji sploh ne potrebujemo ali pa ni povpraševanja po njih. Če v tem primeru predpostavimo, da Nemčija na drugačen način sploh ne more plačati svojega dolga, vidimo, da bi morali Avstrijci v tem primeru svoj, izvoz v Nemčijo zmanjšati, ker bi sicer morali svoje izdelke Nemčiji takorekoc podariti. Tako stanje pa bi gospodarske odnose med Avstrijo in Nemčijo silno oviralo: Omeniti še moramo, da to vrsto trgovanja med dve- ma državama imenujemo bilateralno (iz latinščine; ipomeni dvostransko). Vemo pa, da Nemčija prodaja svoje produkte na primer tudi v Švico ali pa v kako drugo državo, kjer jih res potrebujejo in iz teh držav more zdaj, Avstrija uvažati tiste produkte, ki jiiih v Avstriji lahko prodajamo. Tu vidimo,, da smo za denar, ki nam ga dolguje Nemčija, dobili produkte iz drugih držav. To vrsto trgovanja imenujemo več- ali mnogostransko (multilateralno). Seveda je tudi možno, da damo Nemčiji kredit in nam bo svoj dolg pkt-čala šele čez nekaj let, ko j,i 'bo zopet usipalo producirati nove produkte, s katerimi, bi osvojila avstrijski trg, kar ipomeni, da bo več izvažala v Avstrijo kot pa uvažala i,z nje. Ta primer kaže, da. je možno, da Avstrija od nekaterih držav več kupuje kakor pa tja prodaja, ker je v 'ta proces, trgovanja vključenih mnogo držav z različnimi naravnimi ‘bogastvi in različno industrijsko strukturo. Gotovo boste vprašali, zakaj obravnavamo tu najprej: Avstrijo in zahodne države, k,o se naša tema vendar glasi: Avstrija in trgovina z državami vzhodnega bloka? Je pač tako, da moramo vedno najprej pogledati eno stran, če hočemo razumeti drugo, in potem primerjati obe strani. Z 'vzhodnimi državami in Avstrijo obstajajo 'v trgovini samo bilateralni odnosi in bilateralne ipogodbe, to se pravi, da Avstrija v eno, izmed držav vzhodnega bloka samo toliko lahko izvaža, kolikor od tam uvaža. Ni tretje države, ki bi lahko pri ,pa- (Nadaljevanje na 8. strani) PRI NAS NA KOROŠKEM SELE (Jozej Mlečnik — osemdesetletnik) Dne 27. februarja je dopolnil 80 let svojega življenja naš bivši pismonoša Jozej, Mlečnik. Celih 35 let jie služboval na boroveljski, pošti 'kot pismonoša, 33 let je vsak dan in sicer peš nosil pošto iz Borovelj na Bajtiše in naprej; v Sele in to mnogo let po starem strmem gorskem .potu! Tako je zares zaslužil pokojnino, ki jo uživa na svojem domu na Zgornjih Bajtišah. A ni brez dela! Poštna uprava pozna njegovo zanesljivost, vestnost in pridnost, zato mu je izročila vodstvo poštne nabiralnice za okoliš Kot in Zgornje Bajtiše in to službo vrši za malo plačo ves čas, odkar je upokojenec. Priden j,e kakor njegove čebelice. Vsa leta je član cerkvenega sveta na Bajtišah, nedeljo za nedeljo 'pomaga v zakristiji kot pomožni cerkovnik in pobira- ipo cerkvi darove v rdečo vrečico. Dolgoletna pešhoja ga je utrdila, da je svež in krepek in se mu starost 80 let ne pozna. Rad bere naše liste in časopise in je vedno dobre volje. Vsi ga imamo radi in zato želimo, naj se mu življenjska doba nategne še do 90 ali 100 let! ŠT. VID V PODJUNI SPD »Danica« iz Št. Vida v Podjuni je imelo v nedeljo svoj redlni občni zbor pri Voglu v Št. Primožu. Predsednik Milan Hobel je v začetku ipozdravil vse udeležence, prav posebej pa je pozdravil predsednika KKZ dr. Erika Prunča, asistenta za slavistiko na graški univerzi, in se zahvalil društvenikom za sodelovanje. Po poročilih tajnika Franca Pegrina, ki je naštel številne prireditve, predvsem koncerte za tujce poleti, in blagajnika Matevža Artača, ter po razrešniei so udeleženci izvolili sledeči novi odbor: Predsednik Milan Hobel, podpredsednik prof. Jože Wa-kouniig: tajnica Helena Wuttej,, namestnik Valentin Gidej, blagajnik Matevž Artač, namestnik Valentin Ruple, 'knjižničar Andrej Wuttej, namestnik Nac Hobel, preglednika računov Janez Wakounig in Stanko Polzer; režiser Marko Marko, namestnik Hanzej Kežar; pevovodja Hanzej Ke-žar, namestnik Oton Wutte. Po volitvah je predaval dr. Erik -Pranč o temi »Ali je slovenščina še zanimiva?« Nakazal je tesne zveze slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki in opozoril na njen premen pri učenjm slovanskih jezikov. Omenil je izredno važnost za miselni in duhovni razvoj otrok, da jih starši vzgajajo v materinščini. Pokazal pa je tudi vsebinsko piškavost tako imenovane teorije o vindi-šarjih; če pa naj so za vindišarje merilo nemške izposojenke, potem 'naj; se enkrat zavedamo, koliko besed si je izppresodila nemščina od drugih jezikov, veliko tudi od slovanskih. Avstrija in trgovina z vzhodnimi državami Pred nedavnim je diplomiral na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino Jozej Habemik, eden izmed prvih maturantov slovenske gimnazije. Novopečenemu diplomiranemu trgovcu iz vsega srca čestitamo. Naprosili smo ga, naj nam poda od časa do časa najnovejše poglede o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Prepričani smo, da bo tudi ta problematika v času bližajoče se gospodarske integracije naše bralde zanimala. Danes nakaže dipl. trg. Habemik nekaj misli o Avstriji in njeni trgovini z vzhodnimi državami. Op. uredništva V Sp&d d&ma NOGOMET Prvič v novi sezoni je igrala celovška Avstrija na domačih tleh in nasprotnik ni bil nihče drug kakor dosedanji kader lige dunajska Avstrija. Po izenačeni tekmi se je igra končala pravično 0 : 0. V prvem polčasu je domača Avstrija dosegla nekatere prednosti, v drugem polčasu pa so imeli gostje več od igre. Ostali rezultati tretjega pomladanskega kola: LASK — Avstrija Salzburg 2 : 0, Raipid — GAK 4 : 1, Admira — VVacker Innsbruck 4:1, Sportklub — Bre-gen.z 2 : 0, Sturm Graz — Eisenstadt 0 : 0, Donavvitz — VVacker Dunaj 3 :1. Na podlagi teh rezultatov zgleda lestvica sledeče: S prvenstvene tekme med celovško in dunajsko Avstrijo; končala se je z rezultatom 0:0. Kordesch (Avstrija Celovec), ki je ubranil z glavo pred Ko-gelbergerjcm (Avstr. Dunaj), je vobče igral odlično. L. Ganghofer 40 Samostanski lovpf »Kaiji je neki živini?« se je vprašal. Morda pogreša plainšarioe, j,e menil. Bržkone je odšla včeraj v Podiklošter, da bi se udeležila procesije. Ali zalkaj tega ni povedala privi jaču? Gotovo stokrat je včeraj, čul Haj-mo zdaj v pečeh zdaj na- p lamini zdaj v gozdu (klicati Jurčeta: »Cencaaa . .. Cen- caaa . . . hoooj . ..« Ko je Haj-mo prišel na planino, so -se krave nemirno- prestopale okoli tihe bajte, mukale in otppale -z repi. Nosile so napeta vimena — mleko -jih je 'tiščalo. Ko je prišel blizu ikoče, so mu živali prihajale naproti ter iztegovale vratove; Belka fflu je s hripavim jezikom obliznila roko. Počeh-ljal jo je med rogovi, in ko -je krenil proti koči, je šla za njim do praiga. Stopil je skozi vrata — koča j,e bila prazna. »Cenca!« je zaklical, -a nihče se ni odzval. N aslonil je gorjačo oib steno, si snel samostrel in sedel -na ognjišče. V -pepelu je še -tlelo; zgrebel je žerjavico- na kupček, naložil nanjo -tresk in začel -piha-ti. Kmalu je suihi les obliznil plamenček, -treske so prasketale -i-n pokljale; ko se je razgorelo, je zamišljen v svoje sanjarije -polagal po-leno za polenom na ogenj. Nič več ni slišal mukanja in zvončkljanja krav — venomer, venomer mu je pelo v ušesih: »Ho, ho, veselo je moje srce!« u% pa mght, 1. Rapid 17 12 2 3 49 : 19 26 2. Avstrija D. 17 10 6 1 35 :20 26 3. Sportklub 17 9 5 3 42 : 14 23 4. Admira 17 8 4 5 29 : 23 20 5. LASK 17 8 4 5 29 : 24 20 6. Avstrija C. 16 6 6 4 26:23 18 7. Avstrija S. 17 5 7 5 18 : 17 17 8. Sturm Graz 16 6' 4 6 16 : 19 16 9. GAK 17 6 3 8 24: 37 15 10. I ! 16 5 4 7 26:22 14 11. Wacker D. 17 4 5 8 23 : 32 13 12. Bregenz 17 6 1 10 19 : 30 13 13. Eisenstadt 16 3 5 8 19 : 25 11 14. W att-eros 16 3 4 9 19 : 38 10 15. Donavvitz 17 3 2 12 19:47 8 Evropski pokal Kot zadnje moštvo je dosegel italijanski prvak AC Milan polfinale. Po neodločeni -tekmi v M-ilan-u -skoraj, nihče ni več mislil, da -bi bil Milan am-ožen zmagati tudi na 'tutj.iih tleh, to pa še posebno, ker v zadnjih štirih tekmah v -okviru nacionalnega -prvenstva ni -zmagal niti ene. Toda prišlo je drugače. Trener Nereo Rocco, poleg Helen i,o Herrece najboljši mojster, je sv-oje moštvo tako pripravil na nasiprotniiika, da se napad Celtica, -ki -valja splošn-o za -najboljšega v Evropi, ni mogel -uveljaviti. Nasprotno pa- je Prati v 12. minuti prekanil vratarja Falična- in s tem j-e padla odločitev. -Češko moštvo- Spa-rtak Trnava je igralo v Atenah neodločeno 1 : 1 in s tem -doseglo veliki cilj. Potemtakem so prišla v polfinale sledeča moštva: Manchester United, Ajax Amsterdam, AC Milan in Spartak Trnava, oziroma FC Barcelona, Dumfermli-ne, FC Koln in Slovan Bratislava. SMUČANJE Na znameniti Holmenkollnsk-i skakalnici, v bližini Osla na Norveškem, -so bila na sporedu že tradicionalna tekmovanja. Kombinacijo si je osvojil Finec Miettininen in s tem -po dvanajstih letih zopet poskrbel za Finsko zmago. Olimpijski zmagovalec v tej disciplini Nemec Keller se je moral zadovoljiti z drugim mestom. V disciplinah teka s s-muči Norvežani očitno niso imeli konkurence, kajti pri teku na razdaljo 15 km so zasedli kar vseh prvih šest mest. O-d-d Ma-rtin-sson je zmagal pred Paal Ty-1-dum-o-m. Sledijo Harald Gronni-ngen, Ole Ellefseter ter Gjermund Eggen, sami Norvežani. Skoraj ista slika je 'bila pri teku na razdaljo 50 km. Tu je zmagal Tyldum pred Mairtinss-onom. Karel Schranz je zmagovalec VVeltcupa Pri predzadnjih smučanjih letošnje sezone -v Mont Sabate Anine v Kanadi si je tridesetletni veteran -avstrijskega ter fenomen svetovnega smučarskega športa- dokončno osvojil VVeltcup in s -tern -dosegel dolgo zaželeni cilj. To je, kakor je tudi Schraimz sam izjavil, njegov največ ji uspeh v -petnajstletni karieri, ki j-e bila posuta s častmi pa tudi težki porazi Schranzu niso vzeli poguma. Po teh uspehih lahko brez dvoma damo Schranzu naslov -najboljšega smučarja vseh časov in to kljub Toniju Saiilerju ter Jean Claude Killyju. Zmagal je v veleslalomu z veliko prednostjo pred Švicarjema Giovanolijem in Tischhauser-j-ern. Veleslalom žensk je zmagala Francozinja-M-iohaele Jacot. Drugo mesto je zasedla M ar y lin Coohran, tretje pa Avstrijka Wil--trud D-rexel. Slalom si j-e osvojila, potem ko je Gaibl p-adla, Kikki Cuttter iz ZDA. Francozinji Ingrid Lafforgue ter Steu-rer sta se morali zadovoljiti z 2. in 3. mestom. V VVekcupu žensk vodi Gertrud Gabi s 131 točkami pred Drexel. V slalomu za m-oške Dolina pod Poncami bo od 21.—23. marca prav gotovo v središču svetovnega športnega dogajanja. Ali bo uspelo poleteti človeku 160 m daleč, kot to napovedujejo, in kje so pravzaprav meje zmogljivosti skakalcev? V Planici pričakujejo nov rekord obiskovalcev, v nedeljo, 23. marca, celo več kot 50.000 gledalcev, veliko število radovednih pa seveda tudi v petek in soboto. Nova 150-metrska skakalnica, zgrajena po ideji pokojnega inž. S. Bloudka, je zrasla na neravnem pobočju po načrtih inž. Lada in Janeza Goriška. Dolžina naleta je 140 m, radius naleta 125 m, miza je dolga 6 m, kritična točka je pri 153 m, do konca izteka je od kritične točke še 250 m. Celotna dolžina skakalnice znaša kar 560 m in ji ni primerjave na svetu. Skakalnica je z gostim gozdom zaščitena pred neprijetnimi in nevarnimi sunki vetra, vsa pa je prevlečena z biotokretom in tako zelo elastična. Razumljivo, da je opremljena tudi z žičnico za prevoz skakalcev, gostov in drugih članov organizacijskega odbora. Za konec še mnenje znanega, žal že preminulega konstruktorja skakalnic inž. H. Klopferja, ki si je kot delegat FIS še decembra ogledal Planico: »Skoki nad 150 m so * 1 2 3 4 5 POPEVKE TEDNA 1. Oib-la-di, Ob-k-da — The Beatles; 2. Hello, Mr. Sir — The Hubbuibs 3. Atlanto — Dainovan 4. Lily the Pimlk — The Scaffold 5. Liebesleid — Peter Alexander je zmagal artist Alfred Matt, ki je -po vojaškem svetovnem prvenstvu v An-d-ermaittu šele teden pozneje odšel v ZDA. HOKEJ NA LEDU V Stockholmu na Švedskem se je začelo v -soboto svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, katerega, se prvič udeležuje samo šest držav. To so: Rusija, -Češka, Kanada, Švedska, Finska -ter ZDA. V prvi tekmi turnirja je premagala češka Kanado nepričakovano visoko- s 6 : 1 in s tem 'potrdila', da spada poleg Sovjetske zveze med -favorite za naslov svetovnega prvaka. Švedska, ki tokrat igra na domačih tleh in zato tudi more poseči v dvoboj med Rusijo in Češko, je premagala Finsko 6 : 3. Rusi so že v prvi tekmi pokazali, da si hočejo devetič osvojiti svetovno -prvenstvo in so- deklasira-li ZDA 17 : 2. To pomeni najvišjo zmago Rusov nad Ameriko sploh. Drugi razultati: Kanada — Finska 5:1, Rusija — švedska 4 : 2, Češka - ZDA 8:3. sicer tvegani, vendar nič manj nevarni od drugih športnih panog, kot so letalstvo, padalstvo, avto moto šport, povodni šport itd. Če bodo že zgrajene nove in nove velikanke, potem se bo tudi vselej našel kdo, ki jih bo uporabljal...« Znana filmska igralka Liz Taylor se je v torek vrnila iz bolnišnice v Hollywoodu, kjer si je zdravila poškodovano hrbtenično vretence. Ob tej priložnosti je umetnica zanikala vse govorice, češ da boleha za hrbteničnim rakom. Pred otvoritvijo nove 150-metrske skakalnice v Planici Daleč tam v planšarski koči ob fumten-skem jezeru sedi pač sedajle Renot pri svoji Gundi in se smejita in kramljata, in ji prepeva: »Kakor bela srajčica, so bele tvoje ročice . . .« Hajmo si j-e z rokama zakril obraz, kakor bi hotel 'preganjati podobo, ki ga je mučila in zasmehovala s svojo vriskajočo srečo njega in njegovo pekočo bol, njegovo žgoče hrepenenje čisto -potopljen vase ni slišal, da so se krave zunaj začele zvonklj aj-e stiskati na eno mesto; ni opazil, da je mukanje mahoma utihnilo, ni slišal -naglih korakov, ki so hiteli proti koči — samo to se mu je zazdelo, da se je med vrati stemnilo. Trudno je 'pogledal tja, i-n tedaj ga je zadelo kot strela. Planil je kvišku, s pridušenim vzkrikom iztegnil roke ter obstal ko oka-mene,l. Ali ibedii ali sanja? Kdo je ona, ki stoji tam med vrati, prašna od nog do glave, v belem kril-cu z razcefranim robom, ki ji je viselo čez -gležnje bosih, od trnja razpraskanih nog, v belem plaščku okoli ozkih ramen, ter z razpletenimi -lasmi, ovitimi okoli vratu, z utrujenim obrazom, toda s smejočimi se usti in bleščečimi očmi? Zdaj jie zganii-la -ustne. »Hajmo!« j-e jek-nila. »Gitika!« je zavriskal in zletela sta si naproti, se objela in stisnila drug k drugemu, kakor bi se ne hotela več izpustiti. »Hajmo!« »Gitka!« To j-e -bilo vse, kar sta mogla spregovoriti. I-n kakor hi se bila usula nanju sreča, velika in silna, da so jima omagovala šibka ramena, sta se spustila na ognjišče. In Gitka je med solzami pobožala z obema rokama Hajma po obrazu ter šepetala: »Jeli? Zdaj ne boš umrl?« »Umrl, umrl od veselja,« je jecljal in jo začel znova vroče poljubljal. Cenca je stala med vrati, s stisnjenimi pestmi in smrtno bledim obrazom. Nič več ni -mogla 'prenašati -prizora te opojne sreče; med hripavim smehom se j-e obrnila, stekla ko brezumna ven na pašnike, se tolkla s pestjo na čelo in venomer kričala: »Ali še nosi svet takega bedaka, kakršna sem jaz! Ubiti bi jo morala nocoj ponoči, umoriti, umoriti, vreči v vodo, pa sem jo sama pripeljala sem! Tak bedak! Tak bedak, kakršna sem jaz!« Pod samotno smreko se je vrgla na zemljo, zagrebla nohte v travo in zaplakala. Potem je skočila zopet pokonci i-n si obrisala oči. »Tu gori ne ostanem niti trenutka več!« Mrzlično se j-e začela ozirati po planini, medtem ko je p rodimo klicala: »Jurce! Ju-rče!« Gla-s se je razgubil, odgovora pa ni bilo od nikoder. Počakala je — i-n spet ponovila klicanje. Vse tiho. Samo krave so se muka je gnetle okoli nje. »Kaj mi mar, pa naj gre vse po zlu, živina in vs-e, ne ostanem in ne ostanem več!« Stekla je proti stezi. Krave so tiščale za njo, toda s kamenjem jih je zapodila nazaj. Na kraju, kjer se je izgubljala steza v gozd, j-e postala in se med jeznim smehom še enkrat ozrla nazaj proti koči. »Tak bedak, kakršna sem j,az!« In venomer se je smejala, ko je hitela po strmi stezi v dolino. Nad uro je že hodi-la, ko se je vsa utrujena spustila na skalo ob poti. Obe prečuti in prehojeni noči sta ji izčrpali moči. Ihtela je in se krčevito smejala, nenehoma eno za drugim. Toda dolgo ni mogla mirno obsedeti. Ko je tekla dalje, je pobrala s tal odlomljeno vejo in z njo jezno mahala po zelenih mladikah, ki so segale na pot. Prišla je že nizko v gozd. Tedaj ji je nenadoma udaril na uho glas, napol zatopljen v zamolklem šumu bližnjega hudournika. »Cenca ... Cenca .. . hoooj!« Bil je divje vreščeč, obupan klic. Dekle je obstalo in prisluhnilo; spet se je odzvalo, zdaj že bliže: »Cenca . .. Cenca ... hoooj!« »Zdi se mi, da išče mene, norec!« j-e siknila izmed zob; in ko se je klicanje ponovilo, je temno zardela in stisnila pesti. »Ta! Ta j-e vsega kriv! Ako bi bil pustil lovca pri -miiru, -bii Hajmo ne hodil k meni, ne bilo bi se mi ga treba bati in se pred njim sramovati, ne bi bil govorili z menoj in njegova stiska hi mil ne segla tako do srca in ne bi hodila v Salzburg in bi se mi zdaj ne bilo treba jeziti, da bi se najraje raztrgala. Ta! Ta je vsega kriv!« Misel je podila misel; vse, vs-e, kar je bil Jurče zakrivil, ji j-e stopalo pred oči, podpihovalo njeno jezo, in jo srdilo; samo na eno ni nič pomislila: na trenutek, -ko j-e pri velikonočnem rajanij-u tega od vseh zaničevanega Jurčeta, njemu in sebi v zasmeh, izvlekla iz njegovega temnega kota. Zdaj: se jie prikazal izza ovinka, hlipajoč, z rdečim obrazom, zmedeno oprezu- Z Gallusom »Veselim se, d,a boste z Gradiščanskega kmalu prišli ,domov’ in odšli v Salzburg. Upam tudi, da boste priobčili sliko iz dvorane v Salzburgu ...« Tako je bilo napisano v pismu, ki ga je Gallusov dirigent dobil v začetku februarja, ko sem v Tedniku spremljal Gallusove pevce z Gradiščanskega domov. Da boste gornje vrstice razumeli, moram povedati, da je Gallus tik pred božičnimi prazniki nastopil — v Salzburgu. Če sem rekel ,a’, bom pa še ,b\ In še vas povabim: če ste Gallusa spremljali na Gradiščansko, ga pospremite še v Salzburg. Kako je Gallus zašel v Salzburg? Za pretekle božične praznike (1968) je minilo 150 let, odkar je nastala znana božična pesem »Sveta noč«. Za to priložnost je poseben odbor s. kanonikom dr. Wesenauer-jem na čelu pripravil v Salzburgu »Mirovno zborovanje«, da bi svet opozorili na vsebinsko jedro pesmi: »Angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele.« Saj je to tudi jedro svetonočne skrivnosti: »Slava 'Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje«. Pri zborovanju na ji hi sodelovali pevski zbori kot izalstopniki narodov, naj 'bi zapeli vsak višaji eno svojo božično pesem, skupno pa »Sveta noč«. Gallus je bil povabljen, da zastopa v zboru narodov slovensko božično pesem. In se je povabilu odzval. NA POT Na pot smo šli v soboto (21. 12. 1968) dopoldne. Z železnico: zima ima svoje muhe, pa j.e železnica le bolj varna kot avtobus. Šli, smo zopet v mali skupini ikot jeseni na Gradiščansko: 18 pevcev im dirigent. Na poti nismo doživeli kaj omembe vrednega, razen na končni postaji pri sprejemu, ki ga ni bilo. . . Skrb za Gallusa j;e namreč prevzel slovenski, duhovnik g. Nande Babnik, k-i pase duše ne daleč od Salzburga: moral bi inas na postaji počakati in vzeti v varstvo,, pa smo, se zgrešili. Kaj zdaj? Napotili smo se tja, kjer bomo nastopili, v Kongresno dvorano. Vodila je gdč. Hilda, ki je pred leti bila nekaj časa v Salzburgu. Pot je bila grda. Drobno je deževalo in v obraz se nam je zaganjal strupen veter. Pridemo pred dvorano, pa je bilo vse temno in zaprto. Ko nismo vedeli :ne kod ne kam, pa k sreči prihiti za nami g. Babnik in takoj prevzame komando: najprej v menzo, tam se pa naprej zgovorimo. Potem je šlo vse kot po vrvici. Pri večerji smo nekoliko pokramljali, g. Nande nam je pri ,sosedovih’ (v frančiškanskem joč ina vse strani — in med njo iin njim so v široki strugi, drle strmo navzdol vode gorskega hudournika. »Cencaaa ...« je hotel Juriče spet zavpiti, toda glas mu je onemel na ustnicah; narl je bili. dekle. Med vriskom, ihtenjem tn jecljanjem je zdirjal k ipotofcu, zasadil dblgo gorjačo v strugo in :se zavihtel z močnim zagonom čez vodo; klecnil je, vstal, vrgel palico strain in ohjiel Cenco z obema rokama. Ona je pa jezno kriknila in ga udarila s !Pe$tjo na oznojeni obraz, iin ko je bled povesil iroke, ga je sunila v prsi, da se je opotekel nazaj, in omahnil s ipolovico 'telesa v vodo. Skušal je vstati, toda že ga je zajel slap, ga zavrtel in prekucnil, da je izginil pod vodo iin se spet prikazal na vrh. »Jezus, Marija! Jur če! Jurce!« je zakričala Cenca vsa hloda. Planila je na strmi, breg; srečno je ujela utapljajočega se pastirja za eno roko, on je pa hiaistnil z drugo po njenem krilu in se trdno prijel — buča je so udarili valovi čez njega in ga zagrnili — v smrtni grozi kričeč se je skušala Cenca Oprostiti njegovih rok, toda ko se je borila z vsem naporom svojih izčrpanih moči, se ji je udrla izpodjedena zemlja pod nogami, hropeč krik se je še utrgal z njenih usten, nato je padla z obrazom naprej v hudournik, in čez njo so se zapenile vode... Val je šumel za valom, eden se je gnal čez drugega v burni naglici in z divjo silo. Iz šumenja se je čulo takljanje kamenja, ki ga je valila voda na svojiem dnu. Hudournik se je prožili niz strmine, hrumel med izpranim pečevjem, bučal čez polom- v Salzburgu samostanu) poskrbel sobo, -kjer smo še nekoliko vadili, se preoblekli, pa je bilo treba nazaj proti dvorani k nastopu. MIROVNO ZBOROVANJE Prireditev je bila v Kongresni dvorani. Salzburg je svetovnoznano mesto slavnostnih iger (» S alzburgerf esitspiele«). Tudi Kongresna dvorana o tem priča: vse se blešči v marmorju iin lestencih. Odložili smo ropotijo in zasedli odkazaine prostore na levi strani v dvorani. Že pozdravni govor je dal slutiti, da bodo prireditelji odprli vse registre, samo da ljudje prisluhnejo, kaj vse jim ima »Sveta noč« povedati: » . . . Danes tukaj ni nika-kih gospodov, smo samo bratje. . . Ne pozdravljamo vas kot goste, marveč kot sodelavce za mir . . . Ljudje delajo 'vojske, naj napravijo še mir ... Ni miru brez odpuščanja. Vsi delamo neumnosti, zato moramo vsi znati odpustiti —- posamezniki, pa tudi narodi! . . .« V podkrepitev svojih izvajanj j.e navedel dogodek, ki se je zgodil po zadnji vojni v nekem sibirskem taborišču. V mrzli božični noči naženejo stražniki okoli 10.000 jetnikov na dvorišče. .Zapojte internacionalo!’ ukaže poveljnik. Vsi stoje tiho. Kar začne eden ujetnikov peti »Sveta noč, blažena noč«. Vsi poprimejo in odpojo vso pesem. Na vprašanje, kakšno pesem so peli, dobi odgovor: ,To je naša internacionala’. Načela, kakor jih je govornik 'postavljal, so tudi napisi -s sten stalno klicali v dvorano, na primer: na levi pod sliko z bodečo žico — »Kristus je postal človek!« Malo dalje — »Danes tu ni nihče gospod, vsak je samo sobrat sočloveku.« Z desne strani pod sliko eksplozije atomske bombe je stalo kot protest — »Biti hočemo ljudje!« Zraven pa — »Pacem in terris — Mir na zemlji«, kot opomin na znamenito okrožnico paipeža. Janeza XXIII. Nekaj lepih misli je nanizali slavnostni govornik Italijan dir. Veronese: » ... Av-. strija je poklonila svetu pesem, naučila nas jo je peti. Mi jo moramo 'postaviti v življenj e, to j.e tisto, kar danes Salzburg od nas zahteva... Kdor hoče delati za mir, mora delati, da se povsod 'uveljavijo človečanske pravice. Miir uveljavlja pravico, pravica — mir...« Po slavnostnem 'govoru so .zastopniki raznih narodov 'brali pozive za mir: za mir v Južni Ameriki, in a Bližnjem vzhodu, v Vietnamu ... Pri tem -so se ,tu iin tam kresale bridke resnice. Na primer: V letu človečanskih pravic se je pokazalo., ikako na veliko se še povsod kršijo. (Naš vzdih: »Žal, tudi pri nas na Koroškem!«) Mir ljudem je nujno 'potreben, če hoče človek in človeštvo .sploh izpolniti svojo nalogo, izpričati smisel svojega obstoja. Gre za mir, ki je delo pravice. Komunizem z Marksom razglaša načelo enakosti kot podlago za mir. Če nihče ni izključen iz te enakosti, to načelo velja. Dvojna mera, ki jo komunizem pri tem izvaja, pa enakost izključuje. Do človeškega dostojanstva ima vsak pravico. Evropejci, dajte nam Vietnamcem, Azijcem zgled: rešite, rešite mirno svoje probleme, n. pr. jezikovne v Belgiji, na Južnem Tirolskem! (Mi smo dodali sami pri sebi: in na Koroškem!) Vmes med 'pozivi so nastopali pevski zbori z eno ali dvema pesmima: Madrigalisti iz Luksemburga, (okrog 20 pevcev), moški Zbor .z univerze v Gollegevdille (USA) — okoli 60 mladih fantov, portugalski mešani zbor (okrog 60 pevcev) v čudnih črnih haljah; dekle iz Indije je plesalo ples .Marijino oznanjenje’ ob spremljavi pesmice, ki so jo pele tri indijske misijonske sestre; 'trije Indonezijci so zapeli enoglasno pesmico. Ob četrt na enajst je nastopil Gallus. Zapeli smo najprej dve kitici znane »Glej, zvezdice božje migljajo lepo«, nato pa še Gallusov božični motet »Resonet in laudibus« (Naj odmeva v hvalnicah), ki so mu prav navdušeno ploskali odličniki v sprednji vrsti — nuncij Rossi, nadškof Rohracher in kancler Klaus. Po končanih pozivih j.e predsednik We-senauer vse navzoče pozvali, .naj vsak v svojem delokrogu skuša kaj storiti za mir med narodi, posebej je k temu pozval vse navzoče politike in jim za zgled postavil predsednika italijanske republike Saragata: na njegovo pobudo Italijani lansko leto niso obhajali na Južnem Tirolskem nobenih obletnic svojih zmag iz prve svetovne vojne, ker bi to žalilo narodno zavest nemške manjšine. »Hvaležno vzamemo to ma znanje. Treba je ven iz krčevitosti!... Verujemo v velikodušnost! .. .« je vzkliknil govornik. (Meni se je pri tem izvil .tih, pa globok vzdih: »O, 'ko bi mogli zaslediti vsaji trohico take velikodušnosti, obzirnosti pri nas na Koroškem, na primer zdaj oh bližajoči se petdesetletnici plebiscita! ...«) Govor je bil kratek. Zgoraj, omenjeni fantovski zbor iz Amerike je -zapel Kanne-dyjevo molitev, ki jo je za to priložnost uglasbil njihov dirigent, nato pa so po kratkem sklepu nadškofa Rohracher j .a vsi zbori z občinstvom vred zapeli »Sveta noč, blažena noč« — vsak v -svojem jeziku. Prvotno je bilo v načrtu, da zapoje L kitico vietnamska- skupina, 2. kitico korejska, tretjo' slovenska (Gallus), četrto portugalska, nato' pa prvo in drugo vse občinstvo. Zaradi pozne ure je vse to. odpadlo. Ko smo se po končani prireditvi naipra- ljena debla iin izginjal v globel, tako ozko in globoko, da se je nebo nad njo svetlikalo le še kot ozek, moder trak, medtem ko je v globeli sami bilo vse sivo, brez barve, bela edino peneča se voda. Majhni vrelci so žuboreli v globel in prosto padajoče kaplje so nekoliko odsevale, kakor bi hotela vsaka izmed njih ukrasti mrvico sonca iz svetlega dneva za temo v globeli. Hrumeč je vrel hudournik 'iz temine globeli spet ven v široko strugo, zastrt z vodnim prahom, vsak val pokrit s kodrasto peno. Obrežne stene so se znižale in razširile. Cvetoče grmovje se j.e vesilo čez robove skalovja in iztegovalo svoji šibje kakor prste pod sinje nebo. Pisan mah in bujno ščavj-e j.e prepletalo skale, mimo katerih je bučal hudournik, in plešoči valovi so se poigravali z visečim vejevjem, dokler se niso široko iin mirno izlili ven v tiho, sončno jezero. Od samotorice Svetega Jerneja je priplaval počasi okoren čoln, naložen z javorovimi in cemprinovimi 'krliji. Krmaril ga j.e star mož. Na čolnovem kljunu je sedel Ulej, podobar; prišel je bil po novo zalogo lesa za svojo delavnico: v roki je držal krc el j lesa in stružil po njem s kratkim nožem. Urno in spretno j.e rezljal les in vedno jasneje se je kazala iz krclja ženska glavica. »Tedaj j.e rekel starec: »Ulej! Kaij neki leži tamle v vodi?« »Kje, oče?« »Ondile, kjer se izliva hudournik.« Ulej si je zasenčil z roko oči in pogledal tja. »Pa res, oče, zdaj vidim tudi jaz.« »Podoha je, da leži v vodi žensko krilo.« »Morda je kdo kaj izgubil. Zapeljite tja, oče.« Ulej je vtaknil napol izgotovljeno glavico z nožem vred v žep in vstal. Starec je obrnil čoln in krmaril proti bregu. »Moj Bog, oče,« j-e viknil Ulej, »dogodila se je .nesreča, tam l.eiži žensko truplo! O ti moj ljubi Bog! Kaj se ,jie le zgodilo?« Prišla sta 'bliže. Hudournik je vrgel Cen-cino truplo iz glavnega toka na plitvino; tam je ležalo v prozorni vodi z nabuhlo obleko in s plavajočimi bledimi rolkami. Ulej-eve oči so osteklenele in obraz pobi edel; z ihtečim vzkrilkom je skočil iz čolna in vzdignil mrtvo truplo v svoje drhteče roke. »Oče, poglej, 'poglej, Cenca! Cenca!« Beseda mu je zamrla. V brezupni boli je strmel v mrliča, ki mu je glava s cedečimi se lasmi, zaprtimi usti iin brezkrvnimi ustnicami visela v zatilniik. Izza životka in izpod razpletenih kit je v drobnih haljicah pronicala kri. Lice ni bilo skažanoi, še lepše jie bilo skoraj nego v življenju, zafcaji vsako potezo 'trme in divjosti je spremenila smrt v -tiho spdkojnost. Ihteč je bredel Ulej, na 'breg, omahujoč pod bremenom, (ki si ga je 'biil naložil. '»Taka nesreča!« jie 'tarnal starec. »Moj Bog, ubogo dekle! Takšno mlado, zdravo življenje! Daj, Ulej, ostani tu, jaz se popeljem in stečem v vas po ljudi...« Že je obrnil čoln in z naglimi udari vesel odrinil od (brega. vili, nas je g. Babnik odvedel iz dvorane k svojim ljudem, ki so nas že čakali zunaj: sedli smo v avtomobile in se odpeljali v Schleedorf — 30 km severno od Salzburga. Bilo je že okoli polnoči, ko smo v neznani vasi izstopili iin nas je g. župnik gostoljubno sprejeli v župnišče. Nekoliko smo se pokrepčali in s čajem pogreli. »Na svidenje jutri oib osmih pri maši!« nam je za slovo klical dirigent, ko smo se utrujeni razhajali po hišah z.a nekaj ur počivat. PRI GOSTOLJUBNIH LJUDEH Kako so drugo jutro Gallusovi pevci prihajali k maši, kjer naj bi peli, je 'poglavje zase. Ni čudno, saj je bilo spanja za slabih pet ur. Ko je g. župnik na začetku maše 'napovedal, da bo med mašo pel slovenski .zbor iz Koroške in pozdravil pevce, nas je bilo z dirigentom vred na koru — šest. Ker je bilo oznanilo precej dolgo, je zopet nekaj, pevcev nakapljalo, da smo za začetek mogli zapeti vsaj eno pesem. K sreči nova liturgija ne dopušča v službi božje besede dosti petja in tako je med darovanjem že ves Gallus lepo prepeval. Vse nas j;e presenetila božja služba farne družine: visi verniki so izredno lepo sodelovali z duhovnikom in sko.ro vsa cerkev je (prejela obhajilo. Povsod je bilo čutiti ljubeznivo slkiib dušnega pastirja. Po maši .smo. bili. dopoldne gostje g. župnika Babnika v župnišču, jiuždno smo pa imeli v gostilni. Da je prišla na vrsto tudi naša pesem, si lahko mislite. Na drugem koncu gostilniške sohe so. imeli domači fant jie svojo, zabavo. Niso se dosti menili za nas. Ko pa smo- prenehali peti, so se oglasili oni, češ: ,Tudi mi nekaj znamo!’ Gallus jiiim jie odgovoril z nemško pesmijo, a so 'kar debelo gledali, ko smo že prej slovensko in latinsko peli, zdaj pa še nemško-. Nato pa sipet oni, in sicer neko znano pesem, da je večina G alilu sovcev z njimi poprijela; na koncu smo vsi vprek ploskali. Potem je zopet g. župnik organiziral prevoz — domači fantje in možje sp nas z avtomobili, odpeljali, 'to pot na bližnjo železniško 'postajo. V pol ure smo bili v Salzburgu, 'kjer nas je čakal naš vagon. Preselili -smo, se vanj in potem j,e šlo proti domu. Čas je hitro mineval, še spati nismo utegnili. Vso pot so nam prepevali Selani, 'kakor samo oni znajo: lepo mimo, da rad prisluhneš, ,in pa. — če začnejo .peti, jim zlepa ne zmanjka. Razhajali smo se utrujeni, a polni dobre volje in notranjega -zadovoljstva, saj smo Gallusovi pevci mogli v družbi mnogih narodov dostojno zastopati slovensko pesem: »Vesele praznike in na svidenje v naši vi-gredni sezoni pri novih Gallusovih podvigih, še prej pa pri pevskih vajah!« v' Ulej. se jie bil sesedel na skalo. Z obema rolkama jie pritiskal mrtvo ‘truplo na svoje prsi, kakor bi hotel mrzimo smrti pregnati s toploto (lastnega življenja. - Že z mladih nog je bila Cenca z njim prijazna. Pa se vendar nista mogla nikoli najti. Toda njegovo srce je .potrpelo in upalo. Kadar je v svoji tihi delavnici sedel pri delu, mu je vstajalo venomer pred duhom -kakor sanje, ki se morajo nekoč uresničiti: da jo bo držal v svojih rolkah in jo smel božati iin poljubov,ati... Zdaj -so se njegove sanje izpolnile! Zdaj je počivala v -njegovem naročju! Plašno odlašajoč je nagnil glavo in pritisnil svoje drhteče ustnice n,a njena mrzla usta. In je trpela njegov poljub — in se ni branila. »O ti draga, draga moja Cenca!« jie ihtel. S trepetajočo- roko je poravnali njene okrvavljene lase in ji zašepetal v uho: »In če dočakam isto let, ostal bom tvoj zvesti fant! Jeli?« Položil jo je na mehko travo, ji poravnal obleko in lase ter ji del svojo kamižolo pod glavo. V roke ji je stisnil šopek cvetočega sleča, ki ga je natrgal po bližnjih pečeh. Pokleknil je in molil. Potem je sedel poleg mrtve Cence na zemljo in potegnil iz žepa leseno glavico in nož. In ko je rezljal, je nenehoma hodil gledat tihi dekletov obraz. Minili sta dve uri. Potem je dospela ladjica z ljudmi; med njimi Eger. Ko je s smrtno bledim obrazom iin' klecajočimi koleni stopil na suho, sta ga morala podpirati dva moža. (Dalje prihodnjič) RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM Briicken der Begegnung errichten! (Nadaljevanje s 1. strani) einem Raum also, der imstande ware, das Beste, das jedes dieser Volker zu geben vermochte, za einer neuen Synthese zu fiihren. Befruchtende and fruchtbare Zweiheit aber ist nur auf der Basis absoluter Gleich-berechtigung moglich! Nur so kann jeder der Partner seine geistigen tmd kulturellen Anlagen voli zur Entfaltung bringen, nur so kann das geistige Erbe, das uns von un-serer Heimat in den SchoB gelegt wurde, voli zum Tragen kommen. Wir wissen heute, daB es nicht Zeit ist, Barrikaden zu errichten und Grenzen zu verschieben, wir wissen, daB die Stunde Europas schlagt, in der es gilt, Barrikaden niederzureiBen und Grenzen abzubauen, um an ihrer Stelle weite Briicken der Begegnung zu errichten. Und in einem Oster-reich europaischen Geistes, in einem Karaten, das Europa im kleinen sein kann und will, ist kein Platz fur Chauvinismen, wel-cher Art sie auch sein mogen. Wir wollen eine Einheit, die fruchtbare geistige Auseinandersetzung, ein gegensei-tiges Geben und Nehmen, Freude am Anders-Sein des anderen, ein offenes Mit-und Fureinander beinhaltet! Wir wollen ein Karaten, in dem — wie Josef Friedrich Perkonig es einmal symbo!isch darstellte — sich Eiche und Linde briiderlich um-fangcn, ein Karaten der offenen Denk-kategoriem, ein Karaten europaischen Geistes, das eine wahre Heimat fur a 11 e werden kann. C/LEDALISCE v CELOVCU Petek, 21. marca, ob 19.30: Pogled z mosta (Blick von der Brucke), drama Arthurja Milerja. — Sobota, 22. marca, ob 19.30: Carmen, opera v 4 dejanjih Georgesa Bizeta. — Nedelja, 23. marca, ob 15. uri: Pogled z mosta in ob 19.30: Moj prijatelj Bunbury (Mein Freund Bunbury), musical v sedmih slikah Gerda Natschinskega. — Sreda, 26. marca, ob 19.30: Pogled z mosta. — Četrtek, 27. marca, ob 19.30: Seviljski brivec (Der Barbier von Sevilla), opera v dveh dejanjih Gioacchina Rossinija. Avstrija in trgovina z vzhodnimi državami (Nadaljevanje s 5. strani) sivrai trgovinski bilanci priskočila na pomoč tako, da bi od prizadete države kupila produkte, za katere v Avstriji ni povpraševanja in nam prodala svoje produkte, ki bi j,ib ,mi potrebovali. Vzhodne države tudi •nimajo zadosti deviz (denar v ituji valuti), da ibi plačale to blago, :ki smo jim ga več prodali .kialkor pa oni nam. Zakaj; tako, se upravičeno vprašamo? To ima svoj vzrok v irazliičnih pogledih na gospodarstvo. Vemo, da je vse gospodarstvo na vzhodu podrejeno centralnemu planu, 'ki ga izdela vladia in ki moira biti izpolnjen. Vsaka tovarna in vsak kolhoz ali sovhoz (zadružno in državno organizirano poljedelstvo) morajo na leto producirati določeno število izdelkov ali pa ton žita. Vsaka tovarna zdaj, gleda, da plan natančno izpolni in se ne 'briga za prodajo svojih izdelkov ne doma ne