Državni zbor. Mir v državnem zboru. Iz premirja, ki se sklene po dolgotrajnem boju med sovražnima vojskama, se sklene mnogokrat stalni mir. Mogoče, da se isto doseže tudi v državnem zborn. Čehi so pripustili, da so se rednim potom dovolili vladi vojaški novinci. Novačenje se je vsled tega že začelo. Dovolili so, da se je začelo v odseku posvetovanje o novi postavi zastran žganjarine in se začne posvetovanje o novih železnicah. Radi te popustljivosti pa imajo Čehi doma prestati hud boj. Skrajna češka stranka s Klofačem in Fresslnom na čelu hujska čeSki jnarod proti češkim državnim poslancem. Toda Mladočehi so dobri politiki. Ko bi bili tudi zabranili novačenje z obštrukcijo v zbornici, bi si bila vlada že pomagala z § 14. Od žganjarine in novih železničnih stavb bojo imeli pa Cehi tudi dobiček. Z žganjarino, katera jim bo nesla nad 3 miliione, bojo mogli zboljšati plačo svojim učiteljem. Ali bo pa mir stalen, je celo negotovo. To se bo pokazalo pri zborovanju parlamenta po velikonočnih praznikih. Kvotna deputacija. Leto za letom se voli v državnem zboru 10 poslancev, ki imajo v družbi z petorico udov gosposke zbornice dogovoriti z poslanci ogrske državne polovice, koliko odstotkov ima Avstrija in koliko ogerska plačevati za skupne državne potrebščine, osobito za vojne stroške. V ta odsek je, kakor prejšna leta, zopet letos izvoljen izmed Sloveneev poslanec Povše. Vodja Poljakov odlikovan. Vitez Javorski, poprejSni triletni načelnik desnice in še zdai vodja poljskih državnih poslaneev, je prejel od presvitlega cesarja eno izmed najvišjih odlikovanj: veliki križ Leopoldovega reda. Mož je mnogo pripomogel, da se je poprejSna večina državnega zbora razbila. Njegova politika meri vedno na to, da Poljaki kaj dobijo, pri tem se malo ozirajo na tužno stanje drugih slovanskih narodov v Avstriji. Če treba, se Poljaki združijo tudi z Nemci. Avstrijski Poljaki malo porajtajo, kako hudo stiska nemška vlada Poljake na Prusovskem. Niti krščanski nauk se ne sme več učiti po šolah za poljske učence v poljskem jeziku. Šolarje, ki govorijo mert seboj v poljskem jeziku, hudo kaznujejo. Tudi Poljakom, ki živijo na4Ruskem, ne cvetejo rožice. Avstrijski Poljaki zavživajo primeroma velike pravice; žal, da se na druge slovanske narode premalo ozirajo. Viharji v zbornici. Okoli sto poslancev je bilo še zglaSenih, ki so želeli govoriti o postavi zastran vojaSkih novincev. Toda, ker je razgovor trajal že nenavadno dolgo in se je približeval 15. marc, ob katerem bi imela postava o novačenju stopiti v veljavo, se }e sklenila razprava. A skrajna češka stranka je skuSala na vsaki način še priti do besede. Ko je toraj češki radikalec Prašek že dolgo nekaj »popravljal«, mu odtegne predsednik besedo. Pa on ne mara za Lc, temveč govori dalje. Predsednik da besedo češkemu radikalcu Zazvorki. Tudi ta mož »popravlja« dolgo in. široko; tako da mu odtegne predsednik besedo. A Zazvorka se ne zmeni za to, temveč govori dalje. Zdaj sta govorila torai Prašek in Zazvorka. Predsednik da besedo Gemy-ju — zdaj so ob enem govorili trije poslanci. Ko Černyju predsednik odvzame besedo in jo da Klofaču, so govorili 4 poslanci. Fressl pa niti ne vpraša predsednika, če sme govoriti — in tu jihr^e bilo ob enem pet, ki so — ne govorili, temveč kričali. Zdaj pa Se začneta Čeh Rataj in Kubr razgrajati — bil je to grozen dirindaj v zbornici. V tem silnem trušu se je glasovalo v drugem branju o postavi zastran vojaških novincev. Velika večina je vstala"in vojake dovolila. Le Čehi, Lahi, vsenemški in socijalnodemokratični poslanci so obsedeli. Da je pa postava v zbornici sprejeta, se mora glasovati o njej Se enkrat. V silnem šumu, ki ie vladal v zbornici, pa pozabi predsednik na tretje glasovanje. Začsla se je neka čisto nova razprava. Zdaj še le se spomni predsednik na napako ter vpraša zbornico, če dovoli novačenje tudi v tretjem glasovanju. Večina zbornice je to sicer dovolila, toda Čehi so se hudo rogali predsedniku, ki je tako malo zveden v opravilnem redu, da je skoraj celo pozabil na tretje glasovanje. Razprava o žganjarini. 0 tej zadevi so govorili poslanci raznih strank. Zammiv je bil govor južnotirolskega poslanca dr. Conci-ja. Ta žganjarine Se skoraj omenjal ni, temveč le vlado hudo prijemal, ker ne dovoli Lahom na Tirolskem, kar oni zahtevajo, Damreč narodno samostalnost. Finančni minister in nek poročevalec o žganjarini sta zvesto poslušala, kedaj bo Conci govorij ^aanjarini, toda tega nista dočakala. Lahi ».-.¦• izjavili, da glasujejo zoper to novo postavo, kakor so glasovali proti vojaSkim novincem. Napad na katoliškega duhovn i k a. Slavnoznani pridigar P. Freund je imel pretečeni teden tri postne pridige v cerkvi sv. Petra na Dunaju. Med drugim je razlagal življenje sv. Alfonza Ligvorija, katerega nauke so v državni zbornici napadali prusjaški poslanci. Poslušalo je slavnega govornika več tisoč možkih, ki so na ves glas odobravali njegove besede in slednjič glasno pritrdili njegovemu vprašanju, da hočejo ostati zvesti katoličani. To pa je hudo razkačilo prusaškega poslanca Bergerja, ki je v seji 14. marca vprašal zborničnega predsednika, ali ne bi hotel grof Vetter naprositi ministra KSrberja in ministra Hartelna, da posežeta vmes ter zabranita enake cerkvene govore. Predsednik je odgovoril, da nima na to nič ukreniti. Zasramovati znajo prusjaki katoliško cerkev, a tega ne morejo trpeli, da bi se branili njeni nauki. To }e nemška ravnopravnost! Velikansjsi krščanski shod na D u n a j u. Ne samo v cerkvi, tudi v velikanski mestni dvorani (rotovž) so ugovarjali dunaiski kristijani nesramnim napadom prusaških poslancev na nauke katoliške cerkve. Veliko tisoč mož se je zbralo 14. marea v raestni hiši, da so obsodili postopanje teh ljudi, ki delajo na to, da se katoliško ljudstvo odpove svoii veri in da se Avstrija prej ko prej priklopi Prusiji. Mestni župan dr. Lueger in več državnih poslancev je nastopilo, ki so z ostrimi besedami bičali delovanje Schonererja in Wolfa. Ob enem se je pa na tem shodu tudi govoiilo proti obstrukciji v zbornici inse je napovedal neizprosen boj proti stran-kam, ki bi skušale zabraniti mirno delovanje v državnem zboru. Dunajski krščanski sociialci so se s tem sklepom obrnili ravno tako proti nemškim narodnjakom, kakor proti Cehom, za slučaj namreč, 6e bi eni ali drugi nemir delali v zbornici. Kajti nemški narodnjaki so ravno tako pripravljeni na obstrukcijo kakor Čehi. Če bi prvi narnreč le slutili, da je vlada le količkaj obliubila Cehom, da dajo mir, bi nastal vihar v zbornici. Dunajski krščanski socijalci bi toraj radi ravno tako brezobzirno napadali nemSke narodnjake, kakor Cehe, če bi se zabranilo delovanje v zbornici.