december 2013, letnik LVIII revija Zveze tabornikov Slovenije Kolofon Glavni in odgovorni urednik Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com) Urednik fotografije Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com) Urednica sklopa Igra Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com) Oblikovanje Igor Bizjak (bizi@rutka.net) Lektoriranje Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com) Novinarji in sodelavci Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Urška Bratkovič, Teja Čas, Tea Derguti, Mojca Galun, Primož Kolman, Nina Medved, Frane Merela, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Pia Plevnik, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sinigajda, Matic Stergar, Tomaž Sterniša, Petra Škrap, Zala Šmid Naslov uredništva revija.tabor@gmail.com Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana 01/3000-820 zts@guest.arnes.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada 6400 izvodov Revijo Tabor sofinancira Minstrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. dDv je vštet v ceno. Transakcijski račun: 020100014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Lep decembrski pozdrav, taborniki in tabornice! V prejšnjem Taboru smo predstavili možnosti pridobivanja sredstev za taborništvo in v preteklem mesecu je potekalo obilo aktivnosti - film, delavnice v trgovskih centrih, družabna igra - ki so taborništvo približale širši javnosti. To je vse super, vendar, ali smo to znali izkoristiti? Ljudje so nas videli, se smejali z nami, dobro izgledamo na fotografijah ... To, da smo "fajn", smo sami vedeli že prej, prav tako ostali. Ste v rodu zato dobili kakšnega novega sponzorja? Ste dobili vsaj kopico novih članov, nekoč tudi vodnikov? Zelo zaskrbljujoče je bilo neprestano ponavljanje podatka v vseh medijih, da je zaradi filma takšno zanimanje za tabornike, da sploh ne vpisujemo več. Tu sta dva velika problema. Prvič, to nikakor ni res za vse rodove. In drugič, ali smo taborniki, ki se radi razglašamo za gibanje, kjer je iznajdljivost naša največja vrlina, res postali tako okorna in lena organizacija, da ne moremo vsem, ki si želijo taborništva, ponuditi vsaj nečesa?! Saj se taborništvo za kakršno koli število mladih lahko izvaja tudi z zgolj tremi celodnevnimi in dobro organiziranimi akcijami v celem letu, če pač nimamo vodnikov, da bi otroci vsak teden obiskovali vodove sestanke. In za tiste, ki si želijo okusiti taborništvo, je lahko dovolj izvesti par aktivnosti, ki so opisane v vsaki številki revije Tabor. Kje je taborniška iznajdljivost? Tokrat smo poleg ostalih vsebin dodali še indeks vsebin vseh Taborov v 2013. Predlagamo, da si ga vsak tabornik, predvsem pa vsak vodnik in načelnik spravi na vidno mesto ter vanj pogleda vsakič, ko mu zmanjka idej. Ker pa je ravno prednovoletni čas, vas vabimo, da poleg pisma Dedku Mrazu, pišete še na revija.tabor@gmail.com in sporočite, kaj si želite v reviji prihodnje leto. Lepe praznike in srečno 2014! Miha Bejek, glavni urednik ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti ZTS « SSSSffS&en^ f\ g sofinancirajo: Hn-anni«« «F Fundaciji» fcor 4 Novice / V kinu in na delavnicah 5 Novice / Orientacija in narava ter V skupnosti 6 Novice / Delo ... in zabava 7 Novice / Fotka meseca in Kulinarično 8 Veščine / Rjavi medved 11 Veščine / Naredi sam medveda Dogodivščina 12 Veščine / Polepšaj nekomu december 14 Naredi sam / Žaga 15 Faca vod / Gangam Smrkci Raziskovanje 16 Aktualno / Luč miru 17 Orientacija / Magnetna deklinacija 18 Kosobrinovi pripravki / Kaki 19 Astronomija / Večerno nebo v decembru 20 Gremo v naravo / Gobova juha in ajdovi žganci 22 Taborniška skrinja / Dnevnik s (filmskega) taborjenja Aktualno 24 Tema meseca / Kakšen bo naslednji Zlet ZTS? 28 Stran vodstva ZTS / Članarina 2014 in Družabna igra GMPS 29 Kritično oko / Nenavadne ideje 30 Svetkova avantura / Akademija 2013 kazalo /farnaaimots 31 Mednarodno / Postani delegat na WSC in WSYF 32 Strokovno / Temeljni dokument o duhovnosti v ZTS 33 Od rodov / Tabornik pomaga tudi v izrednih razmerah 34 Reportaža / Nočno taborjenje v trgovskem centru 36 Od rodov / 16. ZNOT 37 Od rodov / Srnjaki na jesenovanju in Izdelava ptičjih hišk 38 Od rodov / 500 tabornikov v kinu in MČ-ji Dobre volje v ZOO 39 Od rodov / Mariborski taborniki smo šli po svoje in Surikate osvojile Bled 40 Od rodov / Jeseni na vodniškem tečaju in Valerijanu v spomin 41 Aktualno / Indeks vsebine za letnik 2013 43 Od rodov / RBP Muta še živi Razvedrilo 44 Zgodba za taborni ogenj / Sprejemanje odločitev po pingvinje 45 Iz taborniške pesmarice / Gremo mi po svoje 2 Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat Fotografija na naslovnici: Vivija Kolar mm novice Filmski november Besedilo: Uredništvo Zadnji mesec pred decembrsko praznično mrzlico je minil v znamenj u množičnega obiska tabornikov v kinu, promocijskih akcij v trgovsk'n ? i ^^hV- na sreč» - tudi veliko akcij na prostem, teft»« je mraz počas- začel pritiskati. V kinu in na delavnicah Prihod filma Gremo mi po svoje 2 v kinematografe je v kino pritegnil tabornike z vseh koncev Slovenije. Razlogov je zagotovo več: od povsem taborniške tematike filma in uspeha prvega dela do različnih vzporednih promocijskih delavnic, ki so jih izpeljali prav taborniki, ter navsezadnje tudi ekipe ustvarjalcev filma (režiser, igralci), ki obiskuje posebne projekcije. Še posebej pohvalno je, da ta "turneja" filma obiskuje tudi številne manjše kraje, kjer film predvajajo v različnih manjših lokalnih dvoranah. Največja "taborniška" projekcija je bila v ljubljanskem multipleksu, ki se je je udeležilo 500 tabornikov, pripravili pa so tudi spremljevalni program. Dvorano v kino centru so v Kranju napolnili tudi taborniki Zveze tabornikov Kranj, pred kranjsko premiero pa je Rod Stane Žagar mlajši Kranj pripravil taborniške delavnice. Delavnice pred projekcijami filma so pripravili tudi drugod, in sicer Rod XI. SNOUB Maribor v Mariboru, Rod Jezerska ščuka Cerknica na notranjski premieri v Cerknici, Rod Polde Eberl - Jamski Zagorje ob Savi pa pred projekcijo v Delavskemu domu Zagorje. Rod stražnih ognjev Kranj je pripravil celo orientacijo za osnovnošolce, na katero so šli po ogledu filma. V sklopu promocije filma smo taborniki v Merca-torjevih centrih s taborniškimi delavnicami ljudem pokazali, kdo smo in kaj počnemo resnični taborniki. V novembru je Rod Kraških viharnikov pripravil delavnice v Postojni, Rod stražnih ognjev v Kranju, Rod Jezerski zmaj v Velenju, Rod soških mejašev v Novi Gorici in Rod II. grupe odredov v Celju. Posebna dogodivščina pa je bilo še nočno taborjenje v trgovskem centru v Ljubljani, ki ga je za skupino nagrajenih otrok organizirala taborniška ekipa z vseh koncev. novice /mfflanis Orientacija in narava Kompasi in karte so bili ta mesec kar precej v uporabi. Vod Bolhice iz Rodu Pusti grad Šoštanj je v okviru izziva pripravil orientacijo za GG družino, Pokljuški rod Gorje se je podal na orientacijo po Bledu, Komensko orientacijsko taborniško akcijo so pripravili člani Čete ognjenega ruja iz Rodu kraških j'rt Sežana, jagersko orientacijo so v sklopu orientacijske lige KOTA organizirali taborniki RSO Kranj, v Slovenj Gradcu pa je fotoorientacijo organiziral Rod Severni kurir Slovenj Gradec. Taborniki Rodu koroških jeklarjev Ravne na Koroškem so se na geocatching odpravili čez mejo na Avstrijsko Koroško, odločili pa so se ustanoviti tudi sekcijo za orientacijski tek. Že tradicionalno se je veliko orientacije željnih tabornikov zbralo na Zimskem nočnem orientacijskem tekmovanju v organizaciji Rodu skalnih taborov Domžale, ki je letos potekalo na samem obrobju Ljubljane. Užitkov orientacije so bili deležni tudi najmlajši in tako so lov na lisico v Postojni pripravili Kraški vi-harniki, taborniki Rodu aragonitnih ježkov Cerkno pa so lov na lisico pripravili kar na izletu v Tolmin, ki so ga podaljšali še na ogled muzeja 1. svetovne vojne na Kolovratu. Čeprav je orientiranje zanimivo, pa je včasih pomembna tudi destinacija, ki kliče po pohodniških akcijah. Taborniki Rodu Sivi dim Krško so pripravili pohod na Lisco, Rod Sivega volka Ljubljana je šel na Kum, MČ-ji Rodu bistriških gamsov Kamnik so šli na pohod na Stari grad, taborniki RAJ Cerkno so izbrali za cilj Porezen, RST Domžale pa je šel na Vremščico. Rod Močvirski tulipani Ljubljana je za GG-je organiziral izlet v neznano. V skupnosti Najbolj dragoceno pomoč so tokrat zagotovo nudili taborniki Rodu skalnih taborov, ki so pomagali stanovalcem, ki so zaradi požara v stanovanjski stolpnici v Domžalah ostali brez strehe nad glavo. Manj odmevne, a vsekakor pohvale vredne so tudi druge akcije. V okviru projekta medgeneracijskega sodelovanja so taborniki RPG Šoštanj izpeljali delavnice na temo taborniških šeg in navad, člani Rodu Topli vre Topolšica so izdelali ptičje hišice, ki bodo ptica pomagale preživeti zimo, taborniki RKJ Sežana s pomagali skrbeti za varnost na prireditvi Tekaški pozdrav jeseni, Rod morskih viharnikov Portorož pa je v sklopu evropskega tedna zmanjševanja odpadkov zbral 2900 kg starega papirja. Januarski Tabor Prispevke in informacije za januarsko številko Tabora zbiramo na naslovu revija. tabor@gmail.com. Uredništvo si pridržuje pravico do presoje o objavi in krajšanja prispevkov. Rok oddaje člankov je 27. december! Uredništvo h®noyice Delo ... Celjsko-zasavsko območje je na jesenskem vodniškem tečaju izobrazilo nove vodnike, nekoliko manjši rodov vodniški tečaj, namenjen osvežitvi in utrditvi znanj, pa so izpeljali tudi v Rodu Veseli veter Murska Sobota. Nad Tuhinjsko dolino je skupina za duhovnost v ZTS pripravljala temeljni dokument o duhovnosti, svoj PP vikend duhovnosti pa so imeli tudi v RSK Škofja Loka. V Leskovi dolini je na motivacijskem vikendu zbiralo energijo vodstvo RJŠ Cerknica, taborniki RSD Krško pa so motivacijo iskali na Obretanovem. Taborniki Rodu Lilijski grič Pesje so se udeležili motivacijsko-izobraževalnega vikenda, ki ga je organiziral Mladinski svet Velenje. Ponovno so prešteli svoje vrste v Rodu bistrega potoka Muta in s prvim sestankom, čiščenjem skladišča in motivacijskim vikendom odločno pokazali, da želijo spet aktivno delovati. Zveza tabornikov Občine Kranj je v Marindolu pripravila Pujsovanje, na katerem so se družili zaslužni kranjski taborniki in tisti, ki pomagajo pri delu organizacije. Zadovoljni so tudi v Rodu trnovskih regljačev Ljubljana, kjer so se uspeli dogovoriti za uporabo prostorov krajevne skupnosti Trnovo, za kar se zahvaljujejo Mestni občini Ljubljana, županu in krajevni skupnosti. ... in zabava Znati se je treba tudi sprostiti, kar je bistveno lažje narediti, če ni treba vsakič organizirati vseh vidikov akcije. Ena od rešitev je, da se udeleži dogodka ali dejavnosti, ki jo izvaja nekdo zunanji. To je lahko že obisk živalskega vrta, kamor so šli MČ-ji Rodu Bičkova skala Ljubljana in Rodu dobre volje Ljubljana. Na kopanje v Atlantis so šli taborniki Rodu Heroj Vitez Ljubljana in Rodu Enajste šole Vrhnika. Vrhniški taborniki so si ogledali tudi predstavo Mali medo, GG-ji Heroja viteza pa so obiskali Hišo eksperimentov. GG-ji in PP-ji Rodu Podkovani krap Ljubljana so šli na izlet v Velenje raziskovat Pozorjevo grajsko pot, v Rodu svobodnega Kamnitnika Škofja Loka pa so šli precej dlje, in sicer je odprava grč obiskala Češko. Zelo zabavno je bilo na Veselih srečanjih MČ v organizaciji MZT Ljubljana, kjer so udeleženci spoznavali evropske države, v RBG Kamnik pa so pripravili igro Ilegalec. Pred vrati je že prednovoletni čas in v Rodu Sotočje Nazarje so izdelovali okraske za Miklavžev sejem, taborniško stojnico na Miklavževem sejmu pa so imeli tudi taborniki RJŠ Cerknica. novice /hhibi? —^Jft : \ PS m/m i. mm Fotka meseca Smučarsko na Veselih srečanjih MČ Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Foto: Matic Pandel Kulinarično Na zimo se je treba pripraviti, so si verjetno rekli nekateri in hitro pripravili kakšno "kulinarično" akcijo. V duhu jeseni so nekateri še lovili zadnje kostanje in jih kot Rod Bela jadra Prade potem na pikniku tudi hitro spekli. Ob kostanjih so tako uživali še v Rodu srebrne reke Radlje ob Dravi in v Rodu Tršati Tur Ljubljana. V RSK Škofja Loka so se murni zabavali na čajanki, v RPG Šoštanj pa so si MČ-ji, ki postajajo pravi kuharji začetniki, sami pripravili pojedino. V Rašiškem rodu Ljubljana so si MČ-ji na akciji sami pekli hrenovke, PP-ji pa so izpeljali kulinarični klub in pripravili tajske, vegetarijanske in presne jedi. Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.tabor@ gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli tudi fotografij. Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji. Za rubriko Od rodov obvezno posredujte tudi fotografije. mm veščine RJAVI MEDVED (Ursus arctos) Besedilo: Tadeja Rome, risbe: Petra Grmek Zadnje raziskave so pokazale, da je v Slovenji med 400 in 500 rjavih medvedov. Življenje v gozdu se postopoma umirja, živali hite po še zadnjih jesenskih opravkih pred prihajajočo zimo in rjavi medved ni nobena izjema. Rjavi medved v Slovenji načeloma živi v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokega krasa. Medvedka Tinka se ponoči sprehaja po gozdu in išče gozdne plodove, med katerimi so na primer želod, žir, kostanj in črn trn. Pravkar je zavohala glog oziroma medvedove hruške, kot glog imenujejo medvedi - pa tudi nekateri ljudje - in se jih z veliko vnemo lotila. Ker se mora pred zimo dodobra najesti, se rada pase na gozdnih medvedjih poteh. "Hm, le kaj je to?" si misli, ko jo smrček opozori na nov vonj. "Tole smrdi po velikem medvedu, bolje bo, da se umaknem," se odloči, saj se raje drži sama zase, kot je v navadi pri medvedih, poleg tega pa se je letos že spentljala z velikim samcem, tako da pričakuje naraščaj. Rjavi medved večinoma je rastlinsko hrano, npr. gozdne plodove, čemaž, fodi sadje. Ker pa je fudi poginule v . V ♦ živali in nevrefencarje, npr. ose, mu pravimo vsejed. J!l> - m. ■v- •.. * 1 »M Vr' Ko se sprehajam0 p0 gozdo, kjer je doma fodi medved, moramo bifi razmeroma glasni, fako da medved ve, da smo fam. Rjavi medved se človeka izogiba, saj ga zavoha in sliši že na daleč. V primero, da se bo medved počofil ogroženo, se bo branil, kar lahko privede do konflikfa s človekom, fako kof pri vsaki živali. Življenjski prosfor rjavega medveda se giblje med 100 in 300 km2. Rjavi medved povprečno prehodi 3 do 4 km na dan, lahko pa prehodi fudi do 30 km v enem dnevo. Obrne se in odhlača po poti, po kateri se je malo prej sprehajal lisjak, kot ji pove njen super nos. "Ne smem prav dolgo zavlačevati, da me ne prehiti sneg - brrr, kako je mrzel. Moram si najti brlog, kjer nas nihče ne bo našel - ne lisica, ne medved, sploh pa ne tista čudna žival, ki hodi po dveh tacah in plaši vse gozdne živali!" Po dveh urah trdega iskanja brloga naleti na vrtačo, v kateri najde primeren prostor za zimski brlog. A glej ga zlomka, Tinka zavoha sveže volčje sledi, ki jih je prej spregledala, saj je veter pihal v drugo smer. Iz teme se zasliši globoko renčanje in ko lunina svetloba osvetli brlog, se zasvetita še dva para volčjih oči. Preplašena Tinka se obrne in se razočarana odpravi dalje v gozd. V iskanju brloga zase in za svoje mlade zavoha risa, našo največjo mačko. Čeprav je risova sled stara že tri noči, jo Tinka še vedno dobro voha, zato se odpravi po njej. "Ponavadi se mi nasmehne sreča, če zavoham risa, saj so to gibčni in vrli lovci, tako da ostane nekaj hrane tudi zame. Upam, da bo tudi tokrat tako!" Tinka je imela prav - v listju je našla zakopano, na pol objedeno srno, s katero se je pretekle noči gostil ris. 10 fefegl? / VEŠČIN? Ker mesa že več kot en teden ni jedla, se je z veseljem zagrizla vanj. Po obilnem obroku se je odločila, da zadrema in iskanje brloga prestavi na naslednjo noč - poleg tega se je tudi že začelo daniti, tako da se je utrujena zavlekla v bližnje grmičevje. Ko se je ob naslednjem mraku zbudila, se ji je nasmehnila sreča, saj je le nekaj korakov proč od grmičevja, kjer je prespala, našla skrito luknjo, ki jo je poimenovala "moj brlog". Samice rjavega medveda fehfajo °ko|i 100 kg, samci okoli 150 kg, nekaferi lahko presežejo fudi 300 kg. Pomen rjavega medveda v naravi je predvsem fa, da s svojimi izfrebki prenaša semena zaužifih rasflin, prav fako pa lahko rečemo, da spomladi očisfi" gozdove živali, ki so poginile med zimo. S mi ■ t .' i, ■ I ,ffi Spoznaj rjauega medueda in druge žiuali ter osuoji MC ueščino Ljubitelj žiuali! M m "me L. 16 Poslanica Luči miru Če si daleč od mene, če me gledaš z razdalje, z viška ali brezbrižno, mi ne moreš gledati v oči. Nočem, da se zapiraš vase, nočem, da si moj brezčutni opazovalec. Želim, da se mi približaš, me pogledaš, kajti samo tako me boš srečal in razumel. Samo tako boš videl, kdo in kakšen sem. Samo če prideš k meni, če snameš masko z obraza, me lahko prav vidiš. Tako bom zate postal luč. Moja luč bo svetila tudi tebi, saj naju strah, sovraštvo, nerazumevanje in zamere ne bodo več ločevale. Najin pogled bo drugačen, ker se bova poznala in se gledala takšna, kot sva. Odpri oči. Razumi. Sprejmi. Poglej drugače. orientacija / Magnetna deklinacija Besedilo: Jona Pri učenju za topoteste se srečamo s pojmom magnetna deklinacija. Večina se nauči definicijo, orientacisti pa vam tokrat ponujamo razlago in zanimivosti, s katerimi vas želimo navdušiti za razumevanje tega pojava. verjetno ne bi šli tako dobro kot pri nas, kjer deklinacija znaša približno +30. Slovenija je tako majhna, da je sprememba v deklinaciji med Bovcem in Lendavo zanemarljiva. Koliko znaša deklinacijav tvojem kraju, lahko preveriš na http://magnetic-declination.com/. Geografski sever in jug predstavljata severni in južni pol Zemlje. Določena sta z Zemljino rotacijsko osjo; gre za točki, kjer os prebada Zemljino površje. Magnetni sever pa je pogojen z magnetnim poljem Zemlje. To nastane zaradi Zemljine zgradbe. Za magnetno polje je pomembno tekoče zunanje jedro Zemlje, ki je sestavljeno predvsem iz železa. Če bi zunanje jedro razdelili na manjše dele, bi videli, da se ti majhni deli med seboj razlikujejo glede na temperaturo in tlak. Te razlike povzročijo tokovi železa (hladni "deli" potonejo, vroči se dvignejo). Zaradi lastnosti železa takšni tokovi tvorijo električni tok, ta pa tvori magnetno polje. Vrtenje Zemlje poskrbi, da lahko vsa majhna magnetna polja združimo v en velik magnet, s čimer dobimo magnetni sever. Orientacijo magneta ponazarjamo s silnicami (Slika 1). Ravno zato, ker je magnetno polje posledica tokov železa v Zemlji, se magnetni sever s časom spreminja. Magnetna deklinacija predstavlja kot med geografskim in magnetnim severom ter variira glede na prostor (kje na Zemlji se nahajamo) in čas. Če bi se tabornik želel udeležiti taborniškega orientacijskega tekmovanja v Rio de Jeneiru, bi magnetna deklinacija znašala kar -38°. Azimuti nam Vir: Geomag.org Črte, ki povezujejo kraje z enako magnetno deklinacijo, se imenujejo izogone. Zanimivo je videti, kako so se izogone na karti sveta v preteklosti spreminjale (http://maps.ngdc.noaa.gov/viewers/ historical_declination/). Tako lahko vidimo, kdaj je Slovenija imela magnetno deklinacijo 0°: takrat je kompas pri nas kazal (tudi) proti geografskemu severu. Časovno se deklinacija spreminja počasi, nekje 2° na sto let, odvisno od tega, koliko smo od magnetnega pola oddaljeni. Krajem, blizu magnetnega pola se lahko deklinacija spreminja tudi za 1° na tri leta! Eden od za zdaj še nepojasnjenih pojavov pa je menjava magnetnih polov, ki se zgodi vsakih nekaj sto tisoč let in ga za enkrat še ne znamo napovedati. Celo Einsteinu se je pojav zdel tako zanimiv, da ga je uvrstil med pet najpomembnejših nerešenih fizikalnih vprašanj. Kako dozoriti nezrele kakije Nedozorele kakije hitreje zmedimo, če jih naložimo na jabolka ali krompir. Ob tem krompir postane sladek. Zrel kaki je temno oranžen. Če dozori v hladilnici ali doma, je zelo mehak. Sadež, ki dozori na drevesu, tudi zrel ostane trd, njegov okus pa je neprimerljivo polnejši od okusa kakijev, dozorelih v hladilnici. (Diospyros kaki) ■■ ILL-1* -v. -,-f ■ i ^irTli/ m Besedilo^ in fotografije: Kosobrin : V ~ iŠKE >;-i ii -s. ' Kaki je listopadno drevo, ki raste razmeroma počasi, zraste pa vse do 10 metrov. Ker je drevo zelo odporno, ga ni treba škropiti. Plodovi so podobni jabolkom, zato mu po domače rečejo tudi zlato jabolko. Zreli plodovi so oranžne, rdeče ali rumene barve. Poznamo več različnih sort kakijev. Domovina kakija je Azija (Japonska in Kitajska). V Evropo so ga prinesli v 19. stoletju, pridelujejo pa ga države ob Sredozemskem morju in v Severni Afriki. Kaki uspešno uspeva tudi v notranjosti Slovenije, ne le ob morju, saj je zelo odporen proti pozebi. Učinkovine: sladkor, škrob, pentozanske sluzi, pektini, čreslovine, jabolčna in galna kislina, provitamin A, vitamin C, vitamini skupine B, železo, jod. Uporabnost: Plodove običajno uživamo surove. Ko so dovolj mehki, jih lahko jemo kar z žlico, lahko jih pretlačimo in popestrimo s smetano, skuto ali jogurtom. Kaki se uporablja tudi kot posušen sadež, primeren je za marmelado in sok. Zdravilnost: Nezrel, še trpek kaki je dobra pomoč pri paradontozi; zaradi vsebnosti fluora ga Afričani uporabljajo za zdravljenje krvavečih dlesni. Uravnava prebavo, pomaga pri hemoroidih, pripomore k očiščevanju organizma, poživlja presnovo, znižuje holesterol, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem. Za zdravljenje bronhitisa in drugih težav z dihali se uporabljajo tudi posušeni sadeži, zmleti prah pa pomaga odpraviti kroničen suh kašelj. Kakijev napitek Izvrsten napitek pripravimo tako, da narezane zrele kakije zmešamo v električnem mešalniku z mlekom. Pijačo pijemo ohlajeno. Posušeni kakiji Kakije dobro operemo, narežemo na krhlje in damo sušiti v pečico na približno 50°C, na krušno peč ali kar na radiator (pred tem pod krhlje damo peki papir). Ledena kupa Potrebujemo: 3 zrele kakije, 1 jedilno žlico kakijeve marmelade, 1 lonček stepene smetane, 2 jedilni žlici sladkorja, 40 dag sladoleda, 1 kozarec breskvinih in mareličnih polovic. Priprava: Kakije olupimo in razkoščičimo, če so v njih koščice. Skupaj z marmelado jih v multiprak-tiku zmeljemo. 6 skodelic napolnimo s sladoledom, dodamo breskvine in marelične polovice, nato pa vse prelijemo s kakijevim pirejem. Na koncu damo po vrhu še sladkano stepeno smetano. astronomija / Besedilo: Primož Kolman Večerno nebo v decembru Ljudsko izročilo pravi, da zvezde najlepše žarijo pozimi. Poleg tega, da so v decembru in januarju noči najdaljše, je po naključju pozimi ponoči vidnih največ najsvetlejših zvezd. Zvečer jih najdemo na vzhodu, preko noči se premaknejo čez jug in zjutraj zahajajo na zahodu. To gibanje povzroča vrtenje Zemlje okoli svoje osi in tako zvezde, prav tako kot podnevi Sonce, vzhajajo na vzhodu in zahajajo na zahodu. Jasne zimske večere bo takoj po sončnem zahodu popestrila Venera. Najdemo jo nizko na jugozahodu in kmalu zaide. V tem času je zelo svetla, saj prihaja "pred" Sonce. Če jo pogledamo skozi daljnogled ali vrtni teleskop, je videti kot majceni krajec. Podobno kot nekaj dni stara Luna, le da je Venera videti mnogo manjša. Venera se z večernega neba počasi poslavlja in se bo v januarju preselila na vzhodno jutranje nebo. Potem, ko se dobro stemni, bomo na vzhodu uzrli zimska ozvezdja, ki jih tvorijo zvezde, ki so med najsvetlejšimi na nebu. V Orionu sta najsvetlejši bleščeče beli Rigel in rdeča Betelgeza. Voznika krasi Kapela, v Biku pa sveti rdeči Aldebaran ter v Dvojčkih Kastor in Poluks. Za obzorjem se skriva še Sirij, ki bo kmalu pokukal na plan. V Dvojčkih najdemo še planet Jupiter, ki je celo najsvetlejši od vseh. Jupiter je prav zdaj najbolje viden. Poglejte ga skozi daljnogled ali teleskop. Jupiter je tako velik, da bo v daljnogledu ali teleskopu viden kot mali disk. Disk pa bodo spremljale štiri male pikice. To so največji štirje Jupitrovi sateliti: lo, Evropa, Ganimed in Kalisto. Odkril jih je že Galileo Galilei, ko je prvič pogledal Jupiter skozi svoj novi teleskop. Zato jim pravimo tudi Galilejevi sateliti. Hijade in Plejade sta dve razsuti kopici zvezd v Biku, ki se jih splača pogledati skozi daljnogled. Posebej Plejade so prava krasota zimskega neba. Čeprav imajo obliko malega vozička, jih ne smemo zamenjevati z Malim vozom s Severnico, ki je del ozvezdja Mali medved. V ozvezdju Orion se skriva najlepša meglica neba. Tudi to poglejte skozi daljnogled. Orionova meglica je zmes medzvezdnega prahu, znotraj katere se rojevajo nove zvezde, podobno kot se je pred milijardami let rodilo naše Sonce. Noč s 13. na 14. december bo popestril meteorski roj Geminidov, ki bo dosegel višek okoli 7. ure zjutraj. V povprečju naj bi se utrnilo do 120 utrinkov na uro. C\ I \ / v Večerno nebo, pogled proti vzhodu, kjer najdemo večino najsvetlejših zvezd našega neba. (Skica P. K.) Razsuta kopica Plejade v Biku spominja na mali voziček. (P. K.) Ozvezdje Orion z Orionovo meglico. (P. K.) 19 20 lasei? / gremo v naravo Gobova juha in ajdovi žganci Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša V kotličkih lahko kuhamo veliko različnih jedi. Gobova juha z žganci je okusen in izdaten obrok, priprava pa je hitra in enostavna. Za pripravo gobove juhe potrebujemo čebulo, sol, peteršilj, poper, malo timijana in seveda gobe. Ker je gobarska sezona letos že mimo, smo uporabili posušene gobe (jurčke, kostanjevke, peščenke), dodali pa smo še malo zamrznjenih lisičk in sirovk. Ni odveč opozorilo, da v prisotnosti odgovornih odraslih vedno uporabljamo samo tiste vrste gob, ki jih res dobro poznamo. Čebulo narežemo in prepražimo do zlatorumene barve. Na Sliki 1 vidimo, da čebulo mešamo od zunanjega roba proti sredini kotlička in pri tem pazimo, da se čim manj prime na steno kotlička. Prepraženi čebuli dodamo gobe in jih dušimo, dokler se ne zmehčajo (Slika 2). Če je treba, pri dušenju dodamo malo vode (posušene gobe pred uporabo namočimo (Slika 1 desno spodaj). Na Sliki 2 vidimo, da lahko brez bojazni, da bi se opekli, ročaj kotlička primemo in kotliček med mešanjem odmaknemo od ognja, če pravilno kurimo pod kotličkom. Dušenim gobam dodamo na kocke narezan krompir (Slika 3), sol in začimbe ter zalijemo z vodo. Seveda lahko skuhate gobovo juho tudi po receptu vaše mame, k ajdovim žgancem pa se zelo dobro prilega tudi kakšna telečja obara ali zelenjavna juha. Poskusite! Količina juhe na Sliki 4 je bila ravno prava za pet ne preveč lačnih tabornikov. Če bi kuhali gobovo juho kot samostojno jed, bi potrebovali nekaj več gob, pa tudi krompirja bi lahko dodali več. Ker pa smo poleg juhe jedli ajdove žgance, je bilo pet majhnih krompirčkov ravno prav. Za kuhanje žgancev natočimo vodo v kotliček do dveh tretjin višine kotlička in jo nad ognjem zavremo. Voda bo bistveno prej zavrela, če kotliček pokrijemo s pokrovko. Mimogrede, novi kotlički, ki so na voljo na ZTS, so nekoliko izboljšani. Poleg malo spremenjene oblike kotlička se tudi pokrov boljše prilega na kotliček (Slika 5a). V posodi zmešamo ajdovo moko in navadno belo moko v razmerju 1:1. Približno 1 kg moke je primerna količina za kotliček, razmerje pa lahko prilagodimo svojemu okusu in kvaliteti ajdove moke. Ko voda zavre, v kotliček naenkrat stresemo vso moko (Slika 5b). Za obešanje kotlička v trinožnik se je zelo dobro obnesel lesen kavelj, privezan na vrvico, saj je na ta način odstavljanje kotlička z ognja enostavno. Moka v vodi se sprime v kepo, ki jo na sredini preluknjamo s kuhalnico (Slika 5c). Tako omogočimo dostop vode do sredine moknate kepe. Ko voda ob straneh in v luknji na sredini vre, kuhamo še približno 20 minut (Slika 5d). Ves čas pazimo, da ne vre preveč, sicer bo voda kipela čez rob in pogasila ogenj. Po 20 minutah vodo odlijemo v posebno posodo, tako da v kotličku ostane le malo vode (Slika 6a). Moko in preostalo vodo v kotličku s kuhalnico premešamo (Slika 6b). To je najpomembnejši in fizično najzahtevnejši del priprave žgancev. Če v kotličku pred mešanjem pustimo preveč vode, bodo žganci premokri in lepljivi. Zato je bolje odliti več vode in jo kasneje po malem dodajati, če je to treba. Ko so žganci tako premešani, da vmes ni več grudic moke, moramo samo še iz večjih kep žgancev narediti manjše. To najlažje naredimo tako, da kepo žgancev naložimo na kuhalnico in jo z vilicami "nastrgamo" na primerno velike kose (Slika 7a, 7b). Če skledo z dobro narejenimi ajdovimi žganci premaknemo, se žganci v njej tresejo. Ajdove žgance zabelimo z ocvirki, s praženo slanino ali praženo čebulo. Gobovo juho na koncu lahko še izboljšamo z malo kisle smetane, ki pa je žal nismo imeli na voljo (Slika 8). 22 ^¡5]? / taborniška skrinja Dnevnik s (filmskega) taborjenja Fotografije: Mitja Ličen/Gremo mi po svoje 2 Dnevniki s taborjenj so izvrsten način, kako ohraniti spomine na mnoga doživetja. Taborovodja običajno vodi dnevnik za celotno taborjenje, seveda pa so pogosto bolj zanimivi dnevniki, ki jih pišejo posamezni taboreči sami ali v okviru voda. Dodana vrednost dnevnika v primerjavi s poročilom je, da ga pišemo sproti in zapisujemo še sveže občutke in čustva, ki bi jih kasneje verjetno pozabili in izpustili. Tokrat ni bilo treba prav globoko brskati po naši taborniški skrinji, saj se je nekje tik pod vrhom nahajal dobro leto dni star dnevnik, ki pa ni čisto običajen. Napisala ga je tabornica, ki je lani poleti sodelovala na snemanju filma Gremo mi po svoje 2 in v njem igrala - tabornico. Dnevnik s snemanja GMPS 2 Napisala: Anika - Anja Krenker ■t ^ Ji r ah ^ i "i 7 vf vsi \ * ... je treba dolge ure ure stati na soncu, da filmska ekipa opravi svoje delo. j Za navid videzno enostaven prizor z zborom v filmu ... Torek, 26. 6. 2012, 18:32 1. snemalni dan. 12 ur na žgočem soncu stati v zboru. Naporno je, milo rečeno. Novi ljudje, nepoznano okolje, zanimivo vzdušje. Saj sem tabornica. Vajena sem vsega in prilagodim se lahko vsaki situaciji. Spoznala sem Tadeja Toša, Jurija Zrneca in vso igralsko zasedbo. Na lestvici od ena do deset je moje počutje na šestici, ker se še nisem seznanila z vsem. Eh, saj je šele prvi dan. Malček pogrešam svojo velenjsko družbo in družino, ampak tudi to me bo minilo. Upam. Sreda, 27. 6. 2012, 23:05 Končno v udobni postelji našega hotela. Drugi snemalni dan je za nami in vse gre na bolje. Snemali smo bitko z baloni v štajerskem, torej našem taboru. Vsi so tako prijazni in šele sedaj počasi dojemam vse. Alo, ženska, ti boš cele počitnice preživela z največjimi igralskimi imeni v Sloveniji. Kaj si ti ja nor! Take priložnosti ne dobi vsak. Srečna sem, da sem jo dobila jaz. :D Nedelja, 1. 7. 2012, 23:06 V prejšnjih dneh smo snemali še več prizorov z baloni. Prizori, scene, sekvence. Koliko izrazov ... ha ha ha. Nabita sem z energijo in pripravljena sem na nov teden. Spoznavam zgodbe svojih sostanovalk. Vse imamo takšne ali drugačne življenjske zgodbe. Ta izkušnja me bo naredila samo še bolj močno. Šele ko se pogovarjaš z drugimi, vidiš kako majhni so tvoji problemi. Ponedeljek, 2. 7. 2012, 10:01 Vstajanja ob šestih me bodo ubila. Saj sem vajena zgodaj vstajati zaradi šole in tabora, ampak tole je mučenje. No ja. Saj ni tako hudo :). S kolegicama Ano in Niko ležim na dekici. Ravnokar smo zamenjali frizuro in garderobo, ker danes snemamo prizore, ki se v filmu dogajajo v treh različnih dneh. Še sama ne razumem, kako vse to poteka. No, čas je, da se lotim ukradenega jabolka, tako kot se je lakota lotila mene. Komaj čakam na kosilo. :D taborniška skrinja /ealskovafflie 23 H f i «j&St Bitka z baloni v filmu. 1 * Jti H HR^^Kt' 1jbKH rUlkf!rA JI- . - IV I :■ tik« J mL JMKČ 1 š Ozadje snemanja bitke z baloni. Torek, 3. 7. 2012, 22:34 Cel dan smo snemali Mohorjeve sanje. Kaj pa temu tipu ni jasno? Vsi v noro hudih frizurah in kostumih skačemo okrog. Kot tabornica sem se malo čudno počutila v narobe obrnjenem kroju. Ampak ok, to je pač film. Izmučena sem. Tole je res naporno. Par ur spanja, 12 ur snemanja. Res ni lahko. Ampak je pa fantastična izkušnja. :) Petek, 20. 7. 2012 Norooooo! Danes sva z Jonom snemala "bližnjaka", to je filmski izraz za kader, ki je sneman od blizu in zajema le peščico ljudi. Jon naj bi v filmu igral pop duhovnika, ki mlade tabornice vrti okoli prsta. Jaz sem ena izmed njih in seveda mu povem svojo celotno življenjsko zgodbo. Že en mesec poslušam izraze, kot so tišina, ponovimo besedila, gremo na suho, zvok - teče, kamera - teče in akcija! Ampak do sedaj ni bil noben od teh izrazov namenjen meni. Ko slišiš besedo "akcija" iz ust Miha Hočevarja in veš, da te gleda približno 100 ljudi, ko izustiš svoj stavek ali dva, te obleti nepopisen občutek. Svoje besedilo sem si morala izmisliti v dveh minutah. Kar sama, brez scenarija. Miha je rekel: "Ti si itak tabornica, pa še jezik ti teče." Gremo na impro. Pa smo šli. :P Sreda, 1. 8. 2012 Konec. Danes je bil zadnji snemalni dan. Skoraj dva meseca norenja iz Velenja v Bovec, pa na Mangart, Vršič in v Ljubljano. Cele počitnice spoznavanja ljudi in ustvarjanja prijateljstev, ki bodo trajala za vedno. Navadila sem se na ta slog življenja. Navadila sem se na vstajanja ob nenormalnih urah in bedenja pozno v noč. Življenje, ki sem ga le izkusila, bi morda nekoč lahko živela. 24 ur na teden. Zakaj pa ne. Igralka in tabornica. Kaj hočeš boljšega? :P / L \ ¡Pi & W: Letošnji Zlet ZTS je za nami in poletje ea ni dnkrA nhiaAiin Im cmn na se Se ni dobro ohladilo; ko smo na Tabolatoriju že načeli debato o naslednjem Zletu tabornikov. Načeli pravim zato, ker smo že v izhodišču naleteli na kar nekaj neodgovorjenih vprašanj, različnih mnenj in pogledov kako, za koga in kakšen naj bo. Ima Zlet ZTS «hIaI« rinil* A «4 M Af-4- ir H f« X i A Hffld H I v A sploh prihodnost v naši organizaciji? Brez odgovorov na ta vprašanja se bo v prihodnjih leti kresalo še veliko mnenj. Zato ni nič narobe, da začnemo že sedaj razmišljati o prihodnjih Zletih in s čim večjim konsenzom izoblikujemo "pravila igre". .. '"'i V L Pogovor na Tabolatoriju je dal slutiti, da je pogledov, na kakšen način umestiti zlet v program za mlade, kar precej. Predvsem so šli v smeri cenovne dostopnosti delitve glede na starostne značilnosti in pa večjo uoeležbo samih pri pripravi oogodka. H Eden od predlogov je obudil idejo, da se na zlet povabi vse člane organizacije z različnim časovnim obsegom (za mlajše krajše). Zanimivo je bilo tudi razmišljanje o pozivu, da se „ „A/Jonlfl JAAA/IL-^ uUI;uXiiA v vodenje dogodka vključijo taborniki iz vse Slovenije. Glede na kraj izvedbe zleta pa bi se pozvalo najbližji rod ali rodove, da po svojih močeh prispevajo k organizaciji (predvsem vezano na logistiko). Potrebnega bo tudi več angažmaja pri navduševanju k udeležbi, k čemur mora prispevati tudi številčnejša udeležba iz drugih držav. 1 I ■ Ir £ V nadaljevanju več pogledov na prihodnost zleta, ki so jih podali j \ tema mesecahkluübl25 Za koga naj bo Zlet? "Prva stvar, ki jo moramo definirati, je, komu je zlet sploh namenjen. So še vedno PP-ji ciljna skupina ali bomo vse sile usmerili v GG-je? Je mešanica obojih rešitev? Statistika zadnjih zletov pravi, da med udeleženci prevladujejo GG-ji. V kar nekaj državah organizirajo nacionalne tabore za vse starostne skupine. Naslednje vprašanje je število udeležencev. Če je zlet samo za PP-je, moramo že v začetku zmanjšati svoje apetite, ker PP-ji v naši organizaciji počasi prihajajo na seznam "ogroženih vrst". Z GG-ji nimamo tega problema, pravzaprav iz izkušenj (Pow-Wow 2004) vemo, da si lahko zastavimo kar visoke cilje. Sprašujem se, kakšne številke bi dosegli, če bi na zletu združili vse starostne veje. Zelo pomemben del zleta je tudi program. So res adrenalinske in atraktivne delavnice tisto, kar prevesi jeziček na tehtnici, ko se odloča iti ali ne iti? Program mora biti za starostne veje različen, vendar s skupnimi stičišči. Lahko na tak ali drugačen način udeležence vpletemo v pripravo in izvedbo programa? Seveda pa moramo pri vsem skupaj paziti, da postavimo tako ceno, da postanejo take in podobne izkušnje del vsakega tabornika in ne le tistih, ki si to lahko privoščijo." Polona Rožman, načelnica za program za mlade v ZTS Organizator naj bo ZTS "Menim, da bi bilo najbolje, da bi zlet potekal na štiri leta za vse GG-je in na štiri leta za vse PP-je, s tem da bi oba zleta potekala v razmiku dveh let (npr. Zlet GG 2015, Zlet PP 2017,....). Zlet naj bi se organiziral na enak način kot Roverway, kjer tri dni potekajo različne aktivnosti po nekem območju (npr. pohodi, pomoč v lokalni skupnosti), nato pa se udeleženci zberejo na zletnem prostoru in preostalih sedem dni izvajajo aktivnosti v taboru. Hkrati sem prepričan, da bi super izpadel sistem delavnic, kjer vsak najde nekaj zase, tako kot letos, le da bi morale biti delavnice manj statične. Kakšna ja, ampak čim manj. Predlagal bi tudi, da v prihodnje kakršne koli nacionalne tabore organizira ZTS ob pomoči posameznikov iz cele Slovenije, ki bi bili pri tem pripravljeni pomagati, saj bi bil zlet tako lahko mnogo boljši. Takšen pristop je bil uporabljen letos in se je izkazal za pravilnega, saj je ekipa osebja delovala izredno usklajeno." Žiga Brenčič, popotnik, Rod Močvirski tulipani Ljubljana Ločeno po starostnih vejah "Ob udeležbi na različnih svetovnih in državnih taborniških aktivnostih je moj razmislek o tem, kakšen zlet in za koga, zorel kar nekaj časa. Predlog gre nekako v smeri, da bi upoštevali značilnosti in potrebe starostnih skupin in bi za MČ in murne ohranili Vesela srečanja enkrat letno po območjih, za GG organizirali slovenski zlet na štiri leta (predlog je, da bi bil v vmesnem obdobju med jamboreeji -torej 2017, 2021, 2025 ...), za PP in RR pa vsaki dve leti srečanje (lahko rečemo tudi zlet) z malo bolj od udeležencev odvisno vsebino. Slednji bi morali biti v vmesnem obdobju med obema akcijama - torej 2016, 2018, 2020 ... Osnovni predlog je, da bi zleti za GG bili podobni dosedanjim zletom in (mogoče še najbolj) Pow-Wowu pred leti. Zlet PP in RR pa bi lahko bil v dveh delih - prvi del kot ekspedicija na različne teme (podobno Roverwayu) - ne nujno klasično pohodniška, drugi del pa mešanica druženja, izzivov, delavnic, ki jih pripravijo udeleženci sami, in vnaprej pripravljenih delavnic s temami, ki so pomembne za razvoj organizacije in jih pripravijo različne komisije in skupine v ZTS." Aleš Skalič, grča, Rod Veseli veter Murska Sobota owp/ tema meseca V načrtovanje vključiti PP-je "Zlet si predstavljam tako, da bi bil ločen za GG ter PP. PP zlet bi potekal tako, da bi se poleg drugih organizatorjev zbrala tudi ekipa PP-jev, ki bi pomagala pri načrtovanju, saj kdo bolje ve, česa si PP-ji želijo, kot pa PP-ji sami. Zlet bi potekal tako, da bi prve tri dni premagovali pot do tabornega prostora. Na voljo bi imeli tri različne poti, ki bi jih premagovali na različne načine (peš, kolesa, vlaki, po vodi,..), vsak vod pa bi si sam izbral pot, po kateri bi šel. Po prihodu na taborni prostor bi naslednjih sedem dni tam potekale delavnice, na katerih pa udeležba ne bi bila obvezna. Delavnice bi bile različnih tipov: ustvarjalne, aktivne, kuharske. Nekaj bi jih bilo odprtih, tako da bi jih lahko sestavili in izvedli udeleženci sami. Ob večerih pa bi imeli seveda druženja ob ognju, strateško igro, napad na tabor, igre kot je rim-šim-šim ter druge aktivnosti." Petja Kos, popotnica, Rod Rožnik Ljubljana Pomembna je vpetost zleta v lokalno skupnost "Moja ideja je, da bi bili udeleženci zleta stari od 12 do 17 let, vodniki in osebje od 18 let naprej. Zlet se organizira na štiri leta. Organizacijo mora izvajati organizacijski odbor, ki mora imeti veliko podporo pisarne. V organizacijskem odboru naj bi bila vsaj dva predstavnika pisarne, ki imata poznanstva v organizacijah, ki se jih za tako akcijo potrebuje. Vojska, civilna zaščita, itd. Pri organizaciji mora sodelovati bližnji taborniški rod, saj je poznavanje lokalnega območja zelo pomembno pri pripravi programa, tukaj pa je tudi faktor večjega poznavanja lokalnih veljakov, gospodarstvenikov in društev, ki bi lahko pomagali pri izvedbi, pa tudi pri programu. Pri takih akcijah se mi zdi zelo pomembno, da se vključuje lokalno skupnost predvsem v program v smislu, da bi lahko udeleženci zleta nekaj dali lokalni skupnosti. Primer: prostovoljska akcija čiščenja in urejanja lokalnih športnih igrišč ali kaj podobnega. Zlet mora biti finančno dosegljiv za udeležence, in še posebej za osebje." Vojko Vičič, grča, Rod soških mejašev Nova Gorica Zlet kot nagrada za PP-je "Predlagam dve ideji, ki sta mi zelo všeč. Prva, da zleta ne bi več organiziral rod ali območje, temveč ZTS. V vsakem rodu je namreč nekaj posameznikov, ki bi želeli od taborništva kar največ, zato bi bila dobra ideja te nabrati na kup in narediti super zlet, ki bi ga res organizirali le tisti, ki si to želijo, in ne zraven še kup vodstva, ki so sicer pripravljeni delati, vendar se raje ne bi preveč pretegnili. Druga ideja pa se dotika starosti udeležencev zleta. Po mojem mnenju bi zlet moral biti namenjen PP-jem! Razlog za to je, da lahko vsak aktiven PP potrdi, da se na večini akcij (tako domačih kot mednarodnih) pojavljajo isti ljudje, poleg tega pa PP-je že zelo zgodaj potisnemo v vlogo vodnikov in ne več udeležencev. Zlet bi po mojem mnenju lahko bil "nagrada" za PP-je, da doživijo še eno akcijo, na kateri so lahko udeleženci, spet vidijo vse vrstnike in spoznajo še veliko novih, predvsem pa bi bil zlet v nasprotju z veliko mednarodnimi akcijami večini cenovno dostopen. Program zleta bi lahko v precejšnji meri oblikovali PP-ji tudi drug za drugega in bi tako organizator pripravil le en do dva ključna dogodka vsak dan." Anže Trček, popotnik, Rod Srnjak Logatec ,-r rp / t i Za informirano odločanje "Zdi se mi naravnost odlično, da smo se na tako pomemben dogodek, kot je Zlet tabornikov Slovenije, začeli pripravljati pravočasno. Če je rodovo taborjenje krona letnega taborniškega dela, mora biti zlet krona večletnega dela in odsev celotne organizacije. Najprej se je treba odločiti za koncept zleta. Najboljša plat pravočasne priprave je, da si dejansko lahko vzamemo čas in zajamemo široko sliko, se poglobimo v detajle in odločitev o konceptu zleta sprejmemo polno informirani. Od te odločitve je namreč potem odvisno vse naprej. Predstavljenih je kar nekaj idej o konceptu zleta. Sam nimam favoritke ravno zaradi zgoraj omenjenega. Predlagam, da se vse ideje zbere in za vsako posamezno napravi poglobljeno analizo. Tako bomo dobili zelo celosten seznam argumentov za in proti za posamezen koncept in se potem tudi pametno odločili. Mislim, da bi analizo morala opraviti delovna skupina, sestavljena iz vodstva ZTS, strokovne službe in zainteresiranih posameznikov, ki se vidijo v ožji ekipi za pripravo Zleta 2017. Odločitev o konceptu zleta naj se sprejme na ravni organizacije in mislim, da je dobro, da tak koncept tudi ostane do naslednjega temeljnega razmisleka. Glede izvedbe pa menim, da naj se je ne prepušča v (so)organizacijo posameznemu rodu, ampak naj se ustanovi ekipa, ki bo izvedbo prevzela ob polni pomoči strokovne službe ZTS. Pri odločitvi o konceptu ni pravih in napačnih odgovorov. Vsi imajo lahko veliko prednosti, če jih izpeljemo pametno in kvalitetno. Važno je le, da imamo vseskozi v mislih naše poslanstvo in usmeritev, da naj ima vsak član ZTS možnost vsaj enkrat udeležiti se zleta slovenskih tabornikov." Matic Stergar, strokovni sodelavec za program ZTS Kako naprej? Mnenja so torej različna, nakazujejo pa veliko rešitev za prihodnji zlet. Do leta 2017, ko naj bi po obstoječi praksi potekal naslednji zlet, je sicer še daleč, vsekakor pa je treba z iskanjem skupnega soglasja pohiteti. Naslednji smiseln korak je vsekakor oblikovanje strokovnih izhodišč (z vidika potreb mladih in organizacije), kjer bo imela glavno besedo Komisija za program za mlade v ZTS. Predlog bo podlaga za razpravo in odločanje na ravni celotne organizacije. Ob tem se je treba zavedati, da odločitev potrebujemo čim prej. Zato vabljeni k razpravi, ki bo potekala v naslednjih mesecih! creí? / stran vodstva zts Zbrala: Teja Čas Članarina za leto 2014 V skladu s sklepom o metodologiji za izračun članarine, ki ga je sprejela 29. skupščina ZTS v Velenju leta 2011, je IO ZTS sprejel, da bo del članarine, ki se odvede na ZTS za leto 2014 na posameznika - člana rodu 14,54 €, na rod pa 81,94 €. V skladu s Statutom ZTS morajo rodovi nakazati članarino za leto 2014 do 31. 12. 2013. Poleg plačila članarine morajo rodovi, da bi izpolnili minimalne pogoje za članstvo, do 31. 12. 2013 posredovati tudi podatke o članih. Vsi člani rodov, ki bodo prijavljeni in bodo imeli odvedeno članarino, bodo tudi v letu 2014 prejemali revijo Tabor. Megamodul Skupek šestih modulov, povezanih v enega - velikega. Megamodul je namenjen vsem starejšim od 14 let, ki jih zanima kateri izmed modulov. Tokrat boste lahko izbirali med moduli animator, duhovnost, gospodar, kuhar, foto-video in glasbeni modul. Moduli se bodo odvijali med 6. in 9. februarjem 2014 v Domu vojnih veteranov v Logatcu. Ideje, izkušnje in dobre prakse naj dobijo nove lastnike! Prinesi svoje! Spoznaj druge! Izumi nove! Poziv na mentorje in predavatelje Komisija za vzgojo, izobraževanje ter delo z odraslimi ZTS razpisuje poziv za mentorje in predavatelje na Tečaju za vodje in Woodbadge tečaju. Pogoje in zahtevane podatke najdete na www.tabornik.eu. Prijavnico izpolnite najkasneje do 1. januarja 2014. ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE Družabna igra Gremo mi po svoje Na police trgovin je prišla nova družabna igra Gremo mi po svoje. V dogovoru s prodajalcem smo zagotovili, da bo vsak taborniški rod lahko prevzel po en brezplačni izvod igre (na sedežu ZTS - "v pisarni" ali na aktivnostih ZTS). Hkrati smo v sodelovanju s proizvajalcem v času pred novoletnimi prazniki pripravili posebno ponudbo za taborniške rodove. Rodovi lahko preko ZTS dobite igre po posebni ceni: 17 € na izvod (z DDV). Za posameznike velja cena v Zadrugi ZTS s člansko izkaznico 22 € (z DDV). To je lahko tudi dobra priložnost za zbiranje sredstev za rod. Vse, ki bi jih zanimale podrobnosti, vabimo, da nas kontaktirate na 01 300 08 20, na gmps2@ taborniki.si ali pa se oglasite na sedežu ZTS. Tečaj za specialiste prve pomoči_ Ponovno je razpisan tečaj za specialiste prve pomoči. Prvi del bo potekal od 17. do 19. januarja. Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Program bo pester in zanimiv, vendar tudi zahteven. Poleg teoretičnega znanja bo veliko praktičnih primerov. Tečaj se bo izvedel v dveh vikend paketih. Rok prijav je 15. december, več informacij pa najdete na www.tabornik.eu. ® SCOUTS Tnbornilci üí tvor jomo boljši ivei Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net. kritično oko / HHHBOE^ Nenavadne ideje Besedilo: Boris Mrak Zadnje čase med taborniškimi vrstami krožijo nenavadne ideje, ki si zaradi svoje "inovativnosti" zaslužijo prav posebno pozornost. S tem seveda ne mislim, da naj se zatre taborniška iznajdljivost in inovativnost, je pa treba opozoriti na nekatera dejstva, da ne bi prišlo do škode. Prva informacija, ki mi je prišla na uho, je ideja, da naj bi povečali taborniški dom v Bohinju, tako da bi na temeljih starega zgradili večjega in sodobnejšega, in sicer s sredstvi, ki bi jih poiskali v EU. Ob tej misli sem se zgrozil, kajti naša taborniška srenja vsekakor nima posluha za solidarnost. Kaj mislim s tem? V letošnjem letu smo poskušali spodbuditi slovenske tabornike, da bi končno prišli do taborniškega doma v Ljubljani, in to s skupnim (solidarnostnim) zbiranjem sredstev. Končni rezultat je bil tak, da seveda ni prišlo do nobenega dogovora in projekt slovenskega taborniškega doma ostaja nekako zamrznjen. Menim, da bi morali vodilni možje taborniške organizacije s svojim zgledom jasno pokazati resnost, da bodo temu sledili ostali člani. Priložnosti je kar nekaj: nakup stola v Gozdni šoli v Bohinju, prostovoljni prispevek v Skavtsko fundacijo, prispevek za gradnjo Slovenskega taborniškega doma v Ljubljani itd. Pa še na nekaj je treba opozoriti - kdo bo dovolil poseg v dom, ki leži v centralnem delu Triglavskega narodnega parka?! Druga informacija, ki kroži, pa je ta, da naj bi spremenili ime Skavtske fundacije, Ustanove ZTS, ki ima tudi svoj logotip. Leta 1998 nam je Studio marketing iz Ljubljane brezplačno izdelal celostno podobo te naše finančne ustanove. Če kdo meni, da ta ni v slogu taborništva, se seveda zelo moti, saj znak izhaja iz znaka Skavtske organizacije v > -c/ 'Š v -* . i Glas svobodne Jelovice t 1 K januar 2014 Podbrdo Kategorije: GG, PP, RR + Grče, 40+ î* ¿55 Rak prijav: 3. januar 2014 kontakt: bavdazn@gmall.com http://rsk.rut ka.net Cena: 50€ (60€ po roku) ftTG:Zan KumIi Sprejemanje odločitev po pingvinje Besedilo: Nina Medved - Mjedved Nejc se je na svojo posteljo usedel po turško in okoli sebe razporedil knjižice, ki si jih je izposodil od rodu: vijolična knjižica, pa knjižica o pionirstvu, o orientaciji ... Rok in Tina sta bila zdaj podvodnika, družili so se samo še na njihovih vodovih sestankih, na rodovih akcijah pa sta se ukvarjala predvsem z mlajšimi taborniki in Nejc se je počutil nekoliko odrinjenega. Še celo Vid je bil zadnje čase neprestano zaposlen pri tabornikih, vedno bolj ga je zanimalo pionirstvo in če ni rezljal kakšnih vzorcev v kose lesa, je postavljal trinožce in vezal sušice. Polistal je po prvi knjižici: zaprisega, oznake znanj, bivak, užitne rastline ... Nekako ga ni nič zares pritegnilo. Orientacija je bila zabavna, sploh hoja po minskem polju ali vrisovanje, ko si je bilo treba pripraviti cel kup pripomočkov in se pozorno osredotočiti na nalogo, biti natančen. Pa vendar si Nejc ni znal predstavljati, da bi pri tabornikih samo tekal naokoli z zemljevidi in bi bila vrhunec njegovega leta proga za orientacijsko tekmovanje, ki ga je rod Krasnih krastač vsako leto izvedel v zimskem času. Orientacist torej ne bom, se je odločil. Popoldansko sonce je že zahajalo in v sobi se je stemnilo, zato se je stegnil k stikalu in prižgal luč. Na njegovi delovni mizi je utripala drobna lučka: računalnik je bil v stanju pripravljenosti. Pionirc? A bi bil pionirc? Potem bi lahko z Vidom skupaj postavljala velike objekte iz lesa, taborne vhode in gugalnice in katapulte ... In še zabavno je, ko se odpraviš v gozd in ves prepoten nazaj privlečeš veliko sušico ... Pa vendar - preživetje v naravi? Zimski bivaki? Računalnik se je oglasil s tihim piskom, očitno je prejel novo elektronsko sporočilo. Pretegnil je noge, ki so mu nekoliko zaspale in se pogreznil v stol, odklikal nekaj sporočil in potem se mu je posvetilo - Kaj pa, če bi bil rodov računalničar? Lahko bi druge naučil, kako uporabljati Word in lepše oblikovati obvestila za taborniške akcije, lahko bi malo spoliral rodovo spletno stran, takšne reči. Pa saj tudi taborniki uporabljamo računalnike, gotovo je še tona reči, ki bi jih bilo dobro posodobiti. Če tako pogledam naše vodnike, saj nihče ni ravno tehnološko nadarjen: Miha še zmeraj uporablja telefon s tipkovnico, Tina je na računalniku mogoče enkrat na teden, Rok in Vid pa igrata samo igrice ... To bo, taborniški računalničar bom! Potem je odprl rodovo spletno stran, kliknil desni gumb na miški in izbral "Ogled vira strani". Popokal je z vratnimi vretenci, pretegnil prste na rokah in v Winampu dal na ponavljanje celotno diskografijo Iron Maidnov: Juj, s tem bom imel pa res dosti dela ... a ti ljudje še niso slišali za HTML5 in minimalizem?! Pošljite nam suojo zgodbo (do 3000 znakou s presledki) na reuija.tabor@qmail.com. f iz taborniške pesmarice ^ikazvedblib 45 IHP i? asm 'L™? v \ I Gremo mi po svoje 2 m sff^ «■4-X i, liJGB> mm Sfif '^SalH The Fappers Zapisal: Gašper Cerar »XVt ■ ■ » JTt mzL IBBEFT -lAfnrK Tut1- ^ tJTjf V ISuJjH^i.Jit« r K** "A, '^HBKSKV j te ■-i -v -v A i ' ■ i1 vfl £ ¿M. ji _ ^v ¿L,. flT V atf^^^B^.« i. 1 J -A jfc tf Refren: F Na na na na na, G na na na na nej, B F gremo mi po svoje. D Sej ne, da ne bi hotl, sej ne, da ne bi znal, C ne mislite si zdej, da se bomo kr usral. D Zdej gremo pa po svoje, drugač ne gre naprej, C morš mislit s svojo glavo, na glas vse povej. D Bedna pravila, neumna navodila, C zoprni stavki, brezvezni opravki, D kriza na levo, kriza na desno, C kaj vam ni jasno, to je neresno! Refren 4x D Res nas ne zanima, kje vse ste ga usral, C zavozil čist vse, kar se je pač dal. D Zdaj čas prišel je naš, umaknite se stran, C ekipa čisto sveža, za boljši, lepši dan. D Če res ta svet na nas stoji, C zdaj deremo se prav vsi, D rešitev za vaše obsedeno stanje, C ljubezen in sanje. Refren 4x ígfep / koledar a i I Sprejemi Luči miru 1 Vojnik, Bouec in Ljubljana ZTS in ZSKSS 11. januar Glas svobodne Jelovice orientacijsko tekmouanje okolica Škofje Loke GG, PP, RR + grče, 40+ Rok prijau: 3. 1. (kasneje višja cena) Cena: 50 €/ekipo (60 €/ekipo) Kontakt: rsk.rutka.net/gsj, baudazn@gmail.com Rod suobodnega Kamnitnika Škofja Loka 18. januar — Človek, ne jezi se tekmouanje u družabni igri OŠ Cerkno murni in MČ; GG; PP, RR in grče A w Rok prijau: 11. 1. Cena: 5 €/osebo Kontakt: raj.rutka.net, Rod aragonitnih ježkou Cerkn° \ -—- pruenstuo.cnjs@gmail.com _ 1- 24.-25. januar Zimsko orientacijsko tekmouanje orientacijsko tekmouanje OŠ Črešnjeuec GG, PP, RR, grče iy,Qi j Rok prijau: 31. 12.; 16. 1.; 22. 1. Cena: 40 €; 50 €; 60 €/ekipo Kontakt: zot.rutka.net XI. SNOUB Maribor 6.-9. februar Megamodul: Kuhar, Animator, Duhounost, Gospodar, Foto-uideo in Glasbeni modul izobražeualne delaunice Me^i modul P) Dom uojnih ueteranou Logatec od 14 let dalje Rok prijau: 31. 1. Cena: 50 €/modul Kontakt: megamodul.mocuirc.si Zueza tabornikou Slouenije Vabila pošljite na revija.tabor@gmail.com. Zueza tabornikou Slovenije in revija Tabor želita usem tabornikom in tabornicam lepe praznike in srečno nouo leto 2014! .7 ' . Ali še vedno ne veste, kam na zimovanje ali na rodovo smučanje ob koncu tedna? Morda pa je Gozdna šola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vprašanje. Ne odlašajte, čimprej pokličite 041/ 360 739 in si zagotovite prostor. Namenite 0,5 % dohodnine tabornikom! Taborništvo prispeva k vzgoji mladih z vrednotami, ki jih razvija. Vsi, ki se gibanju pridružijo, obljubijo sebi in prijateljem, da bodo po svojih najboljših močeh te vrednote negovali in širili. Tako tvorno delujejo v družbi in pomagajo graditi boljši svet. Pomoč, za katero vas prosimo, ne zahteva veliko truda niti dodatnih sredstev. Potrebno je samo ustrezno sporočilo vašemu Davčnemu uradu. Obračamo se na starše, na člane, ki so bili v preteklosti aktivni v organizaciji, in na druge prijatelje taborništva, da nam pomagajo pri zagotavljanju finančnih sredstev za delo ZTS. Pomagajte Zvezi tabornikov Slovenije graditi boljši svet, tako da namenite del dohodnine za njeno delo! Zahtevo za namenitev ali za njeno spremembo lahko v skladu z uredbo sporočite kadar koli do konca leta Davčni upravi bodisi preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si ali pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Za pisno zahtevo izpolnite obrazec in ga dostavite vašemu davčnemu uradu, oziroma izpostavi. davčna številka Zveza tabornikov Slovenije 65720792 Skavtska fundacija, ustanova ZTS 59794038 Lep pozdrav! Jernej Stritih Starešina ZTS