DARKO DA.ROVEC PAVEL NALDINI C E R K V E N I K R A JE P IS ALI O P I S M E S T A IN Š K O F I J E J U S T I N O P O L I S L J U D S K O K O P E R Pavlu Naldiniju, ob 300. letnici izida izvirnika. PAVEL NALDINI C E R K V E N I KRAJEPIS ALI O P I S M E S T A IN Š K O F I J E J U S T I N G P G L I S L J U D S K O K O P E R Redakcija: DARKO DAROVEC lil K n již n ic a A n n a l e s M a jo r a ZALOŽBA ANNALES Zgodovinsko društvo za južno Primorsko Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper Škofija Koper Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, Čentur KOPER 2 0 0 1 KOPER 2023 KOPER 2023 Già Assistente d’Italia nel Sacro suo Ord. Agost. /. 516 Cilj, ki smo si ga zastavili, da namreč napišemo cerkveni krajepis, ne laičnega, svetega in ne posvetnega, nas od tega raziskovanja odvrača. Zdaj, ko smo ugotovili, da so koprsko cerkev povzdignili v stolnico, ter prepoznali njenega prvega pastirja, in je med njima prišlo do svete in mistične poroke, si oglejmo cerkev, odeto v poročna oblačila, ki so dragocena olja za posvetitve, in v bogate dragulje svetih relikvij, s katerimi se ponaša. TRE- 28 T R E T J E P O G L A V J E Posvetitev koprske stolnice in njene svete relikvije 27 a krščanski svet ni bolj vzvišenega kraja na tej skromni zemlji, kot je cerkev. Najsi je pov- ^ sem običajna, se pravi, da ni ne stolnica ne krstilnica ne posebej odlikovana s kakim naslovom, ld jih včasih podeljujejo škofovske oblasti cerkvam, je to še zmeraj vsem dostopen dom velikega Boga, kamor se ta brez omalovaževanja skoraj kot v zemeljska nebesa sklanja v svojem kraljevskem veličanstvu, da bi prisostvoval sveti maši, da bi uslišal ponižne prošnje rotečega ljudstva, da bi skesanim grešnikom odpustil hude žalitve in odrešenim dušam zagotovil večno zveličanje. Vendar vsaka krščanska stavba še ni cerkev, če ni prej posvečena s slovesnim obredom ali vsaj s svetim blagoslovom. Pre­ Blagoslovitev več se razhajajo zemeljska zgradba in Božji obred, poscerkva vetno življenje in sveto opravilo. Blagoslovitev se prav lahko zaupa kateremukoli duhovniku, saj sleherno blagoslavljanje (prošnja za srečo, ki jo običajno podeljuje dobrotljiva roka Gospoda, kateri je neizčrpen vir vsega dobrega) povsem upravičeno pripada duhovniku, ki je Kristusov namestnik in srednik prave sreče med člove­ Posvetitev kom in Bogom. To pa ne velja za slovesno posvetitev, cerkva ld je s svojim skrivnostnim maziljenjem s svetim oljem posebna pravica škofa, kateremu pripada tudi posvetitev samega svetega olja. Ob neizpodbitni resničnosti teh trditev bomo raziskali, ali je bila koprska stolnica kdaj posvečena in kateremu od njenih škofov gre za to dejanje zahvala. To Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 29 To seveda ne zahteva široke razprave, saj gre za gola dejstva. Se več, Ughello, Manzuoli in Petronio, ki so se bolj kot katerikoli drug pisec poglobili v preučevanje dogodkov v tej cerkvi, sploh ne omenjajo njene slovesne posvetitve, ker domnevajo, da je bila v celoti posvečena že s tem, da je bila pod dobrohotnim zavetništvom deviške Matere posvečena Bogu, njenemu Sinu; nihče od njih pa ne govori o njeni slovesni posvetitvi. Posebej omenja to samo Peter Morari na nekem nevezanem listu, vendar s tako nejasnimi besedami, da vprašanja ne rešuje, temveč ga še bolj zapleta. Pravi, da je Frančišek iz Firenc leta 1 4 4 5 v Kopru posvetil oltar sv. N azarija in Stolnica posvečena cerkev. Posvetitev cerkve je neponovljiv obred, sicer ne bi izražal neločljive poroke Kristusa z njegovo naj ljubšo nevesto. Zatorej tega obreda ne opravijo, ne da bi o njem zvesto poročali naslednikom tako z natančnim zapisom, Spomin na posvetitev shranjenim v škofijskem uradu, kot s skrbnim hranjenjem izrezljanih ali naslikanih svetih križev na posvečenih stenah, neredko pa tudi z vzidavo plošče v sami cerkvi v večni dokaz svečanega obreda. Iz Morarijevega časa ni nobenega od teh dokazil v prid stolnici. In kako naj bi jo bili po njegovih besedah posvetili? Narašča dvom, ali je bila sploh kdaj posvečena sv. Nazariju, temveč od zmeraj samo Devici Vnebovzeti. Če je torej škof Frančišek posvetil oltar sv. Nazarija in cerkev, ne da bi Morari posebej navedel njeno ime, še ni mogoče sklepati, da je bila tedaj posvečena prav stolnica. Ne glede na vse to Morari zasluži vse zaupanje. Ni verjetno, da bi škof, tako pozoren do oživitve pozabljenih spominov o svoji cerkvi, kot o tem pričajo javni dokumenti, iz gole svojevoljnosti določil njeno slovesno posvetitev. Ali ne bi svoji stolnici ta sveti okras ob spozna- 30 Pnm knjiga. O Koprski stolnici znanju, da ga nima, takoj podelil on sam, saj je posvetil tako cerkev sv Jurija v Piranu kot kapucinsko cerkev v Kopru? Če bi se cerkev naključno imenovala po sv Nazariju, saj je njegov oltar najuglednejši med vsemi, ki stojijo v njej, bi morali ob besedah posvečena oltar sv. N azarij a in cerkev razumeti cerkev, v kateri ta oltar stoji. Ni novost, da je iz vsebine mogoče sklepati o obliki ali da nejasno besedo pojasnjuje tista, ki ji sledi. Znotraj koprskega obzidja in v širši okolici ni cerkve, ki bi jo krasilo slovito ime sv. Nazarij a. Temu mestu, ki ga časti kot svojega dobrotljivega zavetnika, je od nekdaj zado­ ščalo, da mu je posvečalo toliko živih templjev, kolikor je bilo src njegovih meščanov. Ko torej pravimo, da sta bila posvečena oltar tega svetnika in cerkev, mislimo na stolnico, ld jo običajno v vseh predelih krščanstva imenujemo kar cerkev. Do tod sega moja nečimrna želja braniti poštenega Prenos in zelo zaslužnega škofa; vendar resnični trditvi, ki se N ajsvetej­ šega je kot taka izkazala po kasnejšem odkritju dokumenta, katere ga je bil lastnoročno napisal škof posvetitelj, ni treba pri nikomer moledovati za podporo. Poglejmo, Reg. Zeno, kaj se je zgodilo. Leta 1662, skoraj deset let po Morari-2. knj., A ct.,fol. 10 jevi smrti, je Frančišek Zeno, potem ko se je odločil, da Naj svetejše iz tesne kapelice pod tribuno, imenovane evangeljska, premajhne za tolikšno Svetost, prenese na uglednejše mesto v stolnici, po tehtnem premisleku za ta namen izbral veliko tribuno, žlahtno zavetje svetega Nazarijevega telesa. Ko pa je podrl oltar, ki mu je svetnikov marmornati sarkofag služil kot oltarna podoba, so sarkofag spustili niže, da je postal oltarna miza, novi tabernakelj Naj svetejšega, ld so ga postavili nanj, pa je nadomestil oltarno podobo. Ob podiranju starega Nazari- Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 31 rijevega oltarja so v zaboju s svetimi relikvijami odkrili pergament z naslednjo vsebino: Anno Domini millesimo quadrigentesimo quadragesimo Dokazilo o posvetitvi quinto. Indictione octava; die vero séptima Mensis Novembris, quce fa it Dominica, Pontificatus Domini nostri Eugeni/ Paper IV Anno quintodecimo. Reverendissimus Pater, Sc Dominus Frater Franciscus de Florentia Ordinis Prcedicatorum Episcopus lustinopolitanus consecravit hanc Ecclesiam, Se Altare, quam de novo de duobus Parietibus reeedificaverat. Consecravit ad honorem, Sc Nomen, Sc Memoriam Beatissimee Virginis Mañee, Scposuit in eo Reliquias infrascritas, cum tribus granis incensi benedicti; Sc voluit, quod dedicatio predicted Ecclesiee, Se Altaris prima Dominica Mensis eiusdem singulis Annis celebretur; deditque in D ie dedicationis ejusdem, Sc in Festis omnibus Beater M añee in perpetuum, omnibus, cSc singulis dietam Ecclesiam visitantibus dies quadraginta Indulgentiarum: Reliquiee positee in dieto Altari sunt de Ligno Crucis, de Reliquijs S. Laurentij M. S. Anastasij Papee, Sc M. S. Stephani P., Sc M., ScAliorum. Morari j evo pričevanje moramo torej ceniti kot verodostojno in toliko bolj dragoceno, ker je povzeto iz nam neznanih virov. Brez sence dvoma lahko torej trdimo, da je koprsko stolnico leta 1445 posvetil njen škof Fran­ Škof posvetitelj čišek iz svetega reda dominikancev, Florentinec po rodu, iz družine Blondovih. Se več, po milosti tega zaslužnega škofa je bila stolnica z dokončanjem dveh zidov v celoti dograjena, kot je razvidno iz navedenega dokumenta. Zaradi podrobnejšega poznavanja te svete stavbe naj spomnimo na stolni atrij, ld ga je genovska vojska med Stolni atrij požgan divjim ropanjem mesta pred letom 1400 (natančneje v nadaljevanju) surovo požgala. To opustošenje je gorečega škofa Ludvika Morosinija spodbudilo, da je pri vladar- 32 Pnm knjiga. O Koprski stolnici Reg. Pol., 2. darski milosti beneškega senata izprosil dobrohotno do­ knj.,fol. 42 voljenje, da atrij še z nekaterimi posvetnimi stavbami Podaljšanje vključi v cerkev in jo razširi z novo dozidavo. Ko pa je stolnice nekaj let zatem umrl, je zasluge za zaključek del Nebo namenilo njegovemu nasledniku Frančišku, zato je, upo­ števaje vse to, po pravici zapisano: Consecravit hanc Ecclesiam, Sl A lt ar e, quam de novo de duobus Parietibus recedifica-verat. Zapis tega pojasnila seveda ni ne naključen ne nepremišljen. Povedali smo že, da je posvetitev cerkve neponovljiva, a le toliko časa, dokler ohranja svojo stavbo nespremenjeno. Če pa je po zgraditvi uničena in po uničenju ponovno postavljena, če jo, ker je predolga, skrajšajo ali, ker je prekratka, podaljšajo, jo je treba ponovno posvetiti. Kot poročajo dokumenti, je modri škof Čas to storil 7. novembra omenjenega leta. Vendar naj nas posvetitve ne preseneča, da proslavljamo obletnico tega dogodka 21. oktobra, danes z dvojnim slavjem, cerkvenim in posvetnim, s svečano procesijo, ki jo na čelu vodijo škofijski dostojanstveniki, in dajatev prostim sejmom, podaljšanim na dva tedna. Škofu Frančišku se je zdelo primerno, da ta dan prenese s stalnega sedmega dne na prvo nedeljo v novembru, ld pa pride vsako leto na drug dan. Le zakaj ga torej kasnejšim škofom iz morda nič manj tehtnih razlogov ne bi bilo dovoljeno prestaviti na 21. oktober, ko je primernejši čas za številnejši shod vernikov? Preidimo zdaj k svetim relikvijam, brez katerih nobe­ Njene na cerkev ni posvečena in so dragocen zaklad, s katerim relikvije Gospod Bog v ta namen obdari svojo nevesto. V naši stolnici jih ni v izobilju, a jih tudi ni malo. Veliko pomenijo štiri sveta telesa njenih svetnikov in zavetnikov Štiri telesa svetnikov Nazarija, Aleksandra, Elija in Justina, ki jih hrani; poleg njih Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 33 njih pa so še nekateri drugi zakladi, prav tako dragoceni, čeprav so manjši. A ker biseri niso tako cenjeni, če jih je v izobilju, bomo te bogate nebeške dragulje opisali vsakega zase in začeli z Nazarijevim blaženim telesom. Nebeška skrivnost je, ali je ta svetnik, potem ko je bil leta 5 2 4 vsem v blagor povzdignjen na čelo koprske škofije, svoje pastirsko poslanstvo opravljal dolgo ali le kratek čas. Znano pa je, da je bilo njegovo sveto telo, ki zdaj počiva v stolnici, za kratek čas shranjeno na povsem neznanem in skritem mestu - ne vemo pa, ali na posebno Izgubljeno telo sv. zahtevo njega samega, ki se je, poln globoke ponižnosti, Nazarija hotel tudi po smrti izogniti javnemu češčenju, ali zaradi spretne zvijače duhovnikov, ld so tako želeli preprečiti njegovo morebitno ugrabitev, ali ni šlo celo za vzvišen namig Božje previdnosti z namenom, da bo telo nekega dne v mestu postalo najbolj cenjen zaklad, ker bodo prav po njem najbolj hrepeneli, kot se je tudi zgodilo. Več let po njegovi smrti se je pobožnemu cerkvenemu skrbniku, po imenu Martinu, medtem ko je med molitvijo bedel Čudežno prikazanje, ponoči v stolnici, izpod marmornih stopnic v oči, še bolj Manz. 2. kuj., fol. 18 pa v srce zalesketal žarek prečudovite svetlobe. Nočna svetloba kaj lahko napoveduje tudi jutranjo zarjo. Ker Petron., 2. kuj., 8. pa se je to ponovilo večkrat, je bil prisiljen skrivnost o pogl., fol. 3 6 2 čudežnem dogodku razodeti ljudem. Zaradi njegove velike preprostosti pa ga niso poslušali s posebno zavzetostjo, zato je Nebo, ki je zahtevalo večjo čast za svojega služabnika, ponovilo svoje nebeško prikazanje drugemu meščanu, prav tako častitljivemu po letih in kreposti, po imenu Pelegrinu. Potem ko so njegove tople solze zmočile cerkvena tla, je ob navzočnosti zvestih duhovnikov začel kopati pod omenjenimi stopnicami. In že Najdba svetega so, presrečni, v tamkajšnjem grobu odkrili dragoceno telesa 34 Prva knjiga. O Koprski stolnici telo svetega škofa z napisom na svinčeni plošči, ki je še danes nepoškodovana ohranjena poleg njegovih svetih 1. b ij., 2. relikvij: Sanctus Nazarius Prcesul migravit in Domino kal. pogl. XIII. lulij. , kar se je zgodilo leta 601, kot je zapisano v stari zgodovini Norika, kakor navaja Schonleben in tudi mi povzemamo na ustreznem mestu. Ko se je ta vesela vest razširila po mestu in okolici, se je osrečeno ljudstvo zbralo, da počasti svojega težko Svetnikovi dočakanega pastirja, Nebo pa je z novimi čudeži še čudeži povečalo radost vernikov in Nazarijevo slavo. Te čudeže opisuje Manzuoli, molče pa o njih pričajo kipi ozdravljenih bolnikov na svetnikovem grobu, ki jih je oživila in upodobila spretna ldesarska roka. V naslednjih sedmih stoletjih je Koper to radost užival v vsej popolnosti. Tudi če so ga od časa do časa pestile vojne, lakota in kuga, ga je Nazarij s svojim mogočnim zavetništvom ponovno dvignil, ko je bil porušen, nahranil, ko je bil Vdor lačen, oživil, ko je ugašal. Res se je okoli leta 1380 nanj Genovežanov zgrnila prava poplava neizmernih nesreč. To se je zgo­ O pat Palad. dilo, ko so z mogočnim vojaškim ladjevjem na Istro 1. del, 9. navalili Ligurci ter povzročili neizmerno škodo, se tatin­ kuj., fol. 391 sko polastili Kopra in z nagnusno brezbožnostjo povsod tam, kjer so najprej z barbarsko drznostjo oplenili vse hiše, oropali tudi cerkve. Potem ko so požgali atrij koprske stolnice, da bi si olajšali vstop vanjo, so ukradli Nazarijevo sveto telo, iz neke druge cerkve pa sveto telo papeža Aleksandra ter s tem dragocenim vojnim Ugrabitev plenom odjadrali proti Genovi, da bi jo v enem samem svetih teles Nazarij a in mahu obogatili z dvema zakladoma. To je bila naj večja Aleksandra nesreča, ki je doletela Koper, odkar je ponovno našel svojega izgubljenega pastirja in očeta. Več let se je ljudstvo zaobljubjalo, duhovniki so molili, škofijski urad pa Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 35 se je zavzemal, da bi dobili nazaj ugrabljene relikvije. In ko je bilo Nebo že utrujeno od tako številnih prošenj in je bil na čelu genovske Cerkve Pilej de’Marini, na čelu koprske pa Jeremija Pola, je prišlo do dogovora o tako težko pričakovanem vračilu. Ko so leta 1422 sveti *«/.,>/. 84 telesi prepeljali iz Genove v Benetke in ju slovesno izpostavili v cerkvi sv. Hieronima, so po pontifikalni maši, s ki jo je pel škof Marko Lando iz Castella ob prisotnosti pog ijoi. škofov iz Nina in Kopra, nadaljevali z njimi pot po morju proti Istri. Potovanje se je končalo srečno, goreče hrepenenje koprskih meščanov, ki so v velikem številu zapustili rojstni otok in radostno pohiteli naproti svojima svetima zavetnikoma, pa je spodbudilo blage zahodne sapice, da so močneje napele jadra. Ko je številno spremstvo srečno pristalo v Kopru in so dragoceni telesi pod kar najbolj praznično zmagovitimi slavoloki, ob shranijo ju v stolnici glasnem zvonjenju in svetih himnah prenesli v stolnico, kjer je velika množica več dni zapored v molitvi šepetala Bogu dolžno zahvalo, so ju položili v sarkofag iz izbranega marmorja pod veličastno tribuno, nežno okrašeno s kamni, listovniki in zlatom. In ker je veselje še kar naprej prekipevalo, je škof Pola odredil vsakoletni obred v spomin na slovesni prenos in v zasluženo zahvalo Nebu, mesto pa je na spodnjem delu sarkofaga v večno molitev izlilo svoje srce v verzih: Hanc Patriam serva, Nazari Sande, gubema, Qui Pater, S l Rector lustini diceris Urbis. Drugo sveto telo, ki bogati našo stolnico, je, kot reče- ^ °ega no, telo papeža in mučenca Aleksandra. Iz Rima, v lcate- Aleksandra rega okolici je neustrašni junak pretrpel svoje slavno mučeništvo za sveto vero, so njegovo telo prepeljali v Koper, kjer mu je ljudstvo v dokaz svoje predanosti in v čast 36 Piva knjiga. O Koprski stolnici v čast njegovemu zmagovitemu imenu postavilo cerkev. Proti temu velikemu blagru so se zgrnile že običajne nesreče v Istri, in ker so se nekateri njegovih častilcev bali, da bi njegovo truplo med roparskimi napadi na mesto sovražniki lahko ugrabili, so ga preudarno skrili. To dejanje pa se je sprevrglo v pravo krajo, saj se je za Se izgubi njim izgubila vsaka dragocena sled. To izgubo je Nebo, radodarno s svojimi darovi, nadomestilo s čudeži. Aleksander se je, oblečen v papeško opravo in s sveto tiaro na glavi, večkrat prikazal duhovnikoma Janezu in zatem Nikolaju ter družinskim članom minorita Petra Mano-Manz., 2. lessa, takratnega koprskega škofa, ter jim naročil, naj kn)., fol. 2 8 škofu predlagajo, da njegovo sveto telo, potem ko ga bo ponovno našel, izpostavi ljudskemu češčenju. Manolesso je, častit zaradi svoje moralne pokončnosti, postov Odkritje in drugih pobožnih del, ukazal kopati na tisti strani njegovega telesa oltarja, ld mu jo je pokazal svetnik s svojim prstom, in ko so kmalu zatem našli sarkofag iz dišeče cedrovine, so v njem odkrili tudi sveto telo. To se je zgodilo 27. oktobra leta 1306. Prihitelo je ljudstvo v velikem številu, nekateri zaradi predanosti svetniku, drugi zaradi novih Čudeži, ki čudežev. Oltarna miza se je kljub težkemu marmorju so sledili dvignila, kot da bi bila iz najlažjega lesa; neka ženska, ki je bila prizadeta na sluhu in udih, tako da se je komaj še premikala, se je približala svetemu telesu, in sluh in telo sta ji srečno ozdravela; neko dekle, ki je bolehalo za hudo in mučno boleznijo, se je dotaknilo svetega groba, in je ozdravelo; na obrezanem rožnem grmu, podobnem trnovemu bodičju, pa so dan zatem vzcvetele tri škrlatnordeče vrtnice. Bogato je morala biti z nebe­ škimi vrtnicami ozaljšana grobnica mučenca Aleksandra, ld je, po svetih analih edini papež s tem imenom, pa- Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 37 papeško tiaro okrasil s predragoceno mučeniško krono. Njegovo sveto telo je v njegovi cerkvi počivalo do pribli­ žno osemdesetega leta v tistem stoletju, ko so ga Genovežani ukradli in ga, kot rečeno, skupaj z Nazarijevim odpeljali v Genovo, od koder so ju Koprčani leta 1422, Rešijo sveto telo potem ko sta bili trupli vrnjeni mestu, prepeljali in polo­ in ga vrnejo v žili v skupni sarkofag v stolnici, kjer ju še danes častimo. stolnico Ker danes ta sarkofag služi kot oltarna miza za Naj svetejše in ker je to resnična in živa Božja miza, sta Nazarij in Aleksander dva kerubina, ld nad mestom razprostirata krila svojega mogočnega zavetništva. Tretje sveto telo je telo blaženega Elija, koštabonske- Telo blaženega ga diakona in učenca sv. Mohorja, istrskega apostola. Elija Potem ko je mesto odvrnil od malikovanja lažne Palade Manz., 2. in ga napotil k veri v pravega Boga, je odpotoval v raj kuj., fol. 34 uživat zasluženo plačilo za svoj apostolski trud in pustil Njegova smrt v Kopru svoje svete posmrtne ostanke kot trdno poro­ Petron., 2. štvo za svoje trajno zavetništvo. Kadarkoli se je pobožno kuj., 8. ljudstvo zateklo k njemu, je našlo tolažbo ob ujmi, zave­ pogl.fol. 3 6 7 tje v nesreči in pristan v nevihti. Njegovo telo počiva v Leži v oltarju kripte, kjer služi oltarna miza sarkofagu za pod­ stolnični kripti nožje, ta pa oltarni mizi za oltarno podobo. Osemnajsti julij je v mestu in škofiji posvečen prazniku njegovega spomina. Ta trojica nebeških zakladov se je leta 1686 povečala Telo sv. za dragoceno telo svetega mučenca Justina. Z njim me Justina je ljubeznivo počastil Jožef Evsanij, ld je bil generalni prokurator mojega svetega avguštinskega reda, nato prefekt papeževega sakrarija in porfirsld škof, da bi počastil moj prihod v koprsko Cerkev. Temu zaslužnemu in učenemu škofu se je zdelo, da bo Koper, če se že ponaša s cesarjem Justinom, kateri ga je nanovo zgradil, še veliko bo- 38 Piva knjiga. O Koprski stolnici bolje poskrbel za svojo varnost, če se bo zatekel pod okrilje drugega Justina, čigar mogočno zavetništvo bi ga zaščitilo za vse večne čase. Dosti dobrega je prejel od cesarja Justina, ld je mrtev, a še veliko več lahko pri­ čakuje od sv. Justina, ld je nesmrten, ker je pri Bogu, ki Darilo mestu vlada v nebesih! S temi modrimi mislimi, s katerimi me je pobožno počastil ob mojem prihodu v mesto, smo leto zatem, na drugo velikonočno nedeljo, ki je Prenos prišla na dan 20. aprila, s pontifilcalno mašo, množično relikvij procesijo in drugimi slovesnostmi, primernimi pobožnosti ljudstva in svetnikovi veličini, počastili svečani pre­ Položen v nos njegovih relikvij. Položili smo jih v čudovito kristalstolnico no posodo in jo v stolnici shranili v oltar, posvečen cerkvenemu učitelju sv. Hieronimu. Ljudstvo, prežeto z njegovo nekdanjo milostjo, se ga slovesno spominja vsako leto na omenjeno nedeljo, njegov zaslužni spomin pa na isti dan počasti tudi koprska Cerkev. Druge Tem svetim telesom je treba dodati številne druge znamenite relikvije znamenite relikvije, kot so relikvije častitih mučencev Valentina, Buona, Klemena in Viktorja. Tu so še relikvije oživljajočega lesa svetega križa, dragocenih oblačil devi­ ške Matere, apostolov sv. Jakoba in Filipa, sv. Jerneja in Barnabe in neustrašnih mučencev Lovrenca, Blaža, Janeza in Pavla, Mohorja, Fortunata, Barbare, Katarine in drugih. Vsaka posebej je vložena v svoj srebrn ali kri­ Njihov stalni relikviarij, vse pa so shranjene v urejenem sakrari-sakrarij ju, imenovanem zakladnica, kjer so shranjene tudi srebrnina in druge cerkvene dragocenosti. S tremi okni, zaščitenimi s kovano okrasno mrežo, sakrarij gleda prek lcanoniških sedežev v koru na levi del oltarja, s prav toliko Njegov skrbnik vrati pa se odpira v zakristijo. Zanj in njegovo varnost skrbi kanonik zakladnik. Zdaj Tretje poglavje. Posvetitev koprske stolnice 39 Zdaj, ko smo opisali te svete stolnične zaklade, bomo sklenili poglavje s posebnim poročilom o cerkvenem obredu, ki se je običajno končal s spoštljivim poljubom ene od relikvij. Dasiravno je to zelo star obred, vpeljan v Istro pred osmim stoletjem pod gospostvom takrat vladajočega grškega cesarstva, nam zato ni nič manj Annal. Cani. 1. dragocen. lustinopolim, piše Ivan Luciae navajajoč Schon- zv., 1. del, lebna, Gmcos M aris Dominos etiam post Carolum recogno-2. § 10. pogl., fol. visse arguit Mos laudes canendi usque in hodiemam diem 79 illic servatus. Ob štirih praznikih, božiču, veliki noči, sv. Star cerkveni Marku in sv. Nazariju, pevci med darovanjem pri maši, obred ld ji poleg številnega ljudstva običajno prisostvujejo škof z duhovniki in podestat s sodnikom, zapojejo kratko molitev, imenovano hvalnica ali po ljudsko Lauda, s prošnjo Božjemu Veličanstvu, naj bo s posredovanjem Device, po kateri je poimenovana koprska cerkev, in Evangelista, patrona beneškega gospostva, s svojimi nebeškimi darovi dobrohotno milostno do beneškega do- ža, koprskega škofa in podestata. M ed petjem hvalnice Molitev, spodbujajo navzoče k pobožnosti z gorečo baklo, za imenovana Lauda katero v povorki stopajo v imenu doža podestat, v imenu škofa duhovnikov somaševalec, v imenu podestata pa njegov kancelar; sveti obred se konča s tem, da pristopi k pobožnemu darovanju podestat, za njim pa še ljud­ Darovanje in poljub stvo, pri čemer vsakdo spoštljivo poljubi eno od svetih svetih relikvij, ld jim jo ponudi kanonik, oblečen v pluvial in relikvij koretelj. Hvalnica se glasi: Christus vincit, Christus regnat, Christus imperat. Serenis-simo Domino nostro N . N. Inclyto Duci Venetiarum salus, Honor, Virtus, S l Imperium. Sancta M aria Tu illum adjuva. Illustrissimo, ac Reverendissimo Patri, S l Domino nostro N. N. Dei Gratia Episcopo lustinopolitano dignissimo salus Ho- 40 Prva knjiga. O Koprski stolnici Honor, & Virtus, ¿k Vita -perpetua. Sancta M aria Tu íllum adjura. Illustrissimo, ac Excellentissimo Domino N. N. pro Sere-nissimo Ducali Dominio Venetiarum Potestati, & Capitaneo lustinopolis dignissimo salus, Honor, Virtus, £l Vita perpetua. Sánete Maree Tu íllum adjura. CET- Koprski škofijski dvorec dino, kar ločuje koprsko stolnico od škofijske­ Lega škofijskega ga dvorca, je široka javna cesta med levo stran­ dvorca jo stolnice in glavnimi vrati dvorca. Kakšen je bil v prvih stoletjih, ni mogoče ugotoviti, saj ga je okoli leta 1300 povsem uničil nesrečni požar. In morda Požar bi bil še danes v ruševinah, če ga ljubeča milost nekaterih njegovih škofov ne bi z večkratnim dograjevanjem ponovno postavila. A poglejmo po vrsti, kaj je vsak od njih sezidal, pa bomo s tem že tudi opisali velik del stavbe. Jakob Valaresso, eden najuglednejših dostojanstvenikov koprske Cerkve, se je že takoj po svojem prihodu hitro lotil dela in od škofije zahteval radodarno podporo. Vendar od nižje duhovščine ni bilo pričakovati velike pomoči. Zato pa je veliko pomagala milost, ta kraljica čednosti, ki je poskrbela, da so bili postavljeni prvi te­ Obnovljen v Valares-melji, pobožna škofova duša pa je vse to delo velikodu­ sovem času šno dokončala. Takrat so popravili glavno stopnišče, zgradili zgornjo dvorano, odprli na dvorišče obrnjeno ložo, razdeljeno kasneje v več prostorov, in postavili Rea iU6’ Valares. 1. zgradbo, ld gleda na trg Brolo. V nekaj letih je torej zv.Jol. 10, škof opravil toliko kolikor njegovi predhodniki v celem act. 133 stoletju. Napis, vklesan v marmorju nad vrati omenjene dvorane, pravi: Episcopium Superiorum temporum injuria crematum, Sc solo cequatum, Longa denique patientia humilibus tectis habitatum, lacobus Valaressus, Pat- 42 Pum knjiga. O Koprski stolnici Patritius Venetus, Pont lustinopolitanus Nova Forma, Propria erectum Impensa, illustravit. Anno salutis, M CC C C X C V IIL Jernej Assonica, v svojem stoletju slovit kanonist, je Obnovljen nadaljeval častitljive Valaressove stopinje in je poleg v Assoni-covem času postavitve marmornatega vodnjaka, s katerim je oskrbel in oplemenitil dvorišče, polepšal škofijski dvorec z veli­ častnimi vrati, ki vsakomur že ob vstopu z napisom na glavni prekladi razkrijejo grb in ime svojega dobrotljivega ustanovitelja: Bartholomceus Assonica Bergomen. L C. Referendarius Apost. Episcopus lustinopolitanus. fac. curavit. Anno salutis M. DXIIX. Obnovljen Tudi Tomaž Stella je s svojim zavzetim delom povev času škofa čal škofijski dvorec z novimi stavbami. Del zelo stare Stelle hiše, ki je stala poleg, je segal v bližino stolnice; ker pa je grozila nevarnost, da se bo zrušila, na veliko škodo škofijske blagajne, ki je bila v tistih časih prav žalostno izpraznjena, sta se mestna sindilca Janez Vittori in Janez Pavel Bratti odločila zaprositi škofa Stello, naj stavbo povsem poruši, in mu zagotovila, da bodo na ruševinah zrasle veliko trdnejše stavbe in da bo z odstranitvijo podrtije mesto pridobilo na sijaju, škofija pa bo imela Reg. Stella, od tega zagotovljene koristi. Predlog je bil dober, kajti 1. zv., fol. ko je bila podrtija odstranjena s privolitvijo papeža Pij a 251 IV , ki jo je škofu Stelli posredoval kardinal d’Altemps, se s prijaznim razgledom na hribe in griče, ki jih je dotlej zakrivala vmesna stavba, ni požlahtnil le Veliki trg, imenovan tudi Stolni, temveč je bil z dograditvijo novih poslopij občutno polepšan tudi škofijski dvorec. Tak- Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 43 Takrat so zgradili dvorane med zadnjim delom cerkve sv Aleksandra in začetkom lože, ki jo je bil postavil že Valaresso. Zatem so zraven njih postavili dvorano, katere ena stran je potekala vzdolž omenjene lože, druga pa je gledala na notranje dvorišče, obrnjeno proti vzhodu. Nato so z debelim zidovjem povezali prvotne stavbe, in sicer veliko dvorano s stanovanjem na Brolu. Postavili so notranje stopnice do nove dvorane, ki pa so jih kasneje zamenjali za boljše. V ustreznejše in večje prostore pa so takrat prenesli tudi več hišnih delavnic. Vse to se je zgodilo leta 1565, predzadnje leto, ki ga je Tomaž, najbolj bleščeča zvezda naše poloble, še razsvetljeval v tem minljivem življenju. Obnovljen Janez Ingenerio, ki po svojih odlikah in vrlinah ni v času Janeza zaostajal za nikomer od naštetih škofov, je le-te dohajal Ingeneria tudi po radodarnosti. Dvignil je drugi del zgornjih prostorov dvorca, ki dopolnjujejo tiste na vzhodu; so sicer manj obsežni, zato pa bolj zdravi, saj gledajo eni na vzhod, drugi pa na jug, o čemer priča tudi vklesani napis: H anc Edium Partem male materiatam Antequam pene Vitium faceret, Et magis muribus, quam Hominibus accomodatam, loannes Ingenerio Episc. lustinop. Exomatam, atque auctam In elegantiorem, quam cemis formam, restituit. M D. X X C II Poleg tega je v globoki predanosti Nebu in hvaležnosti svojemu Dobrotniku na mestu, kjer je na nekem marmorju stal kip, bedni ostanek poganstva, posvečen lažnim božanstvom, ki je služil kot podnožje glavnemu stopnišču, ovekovečil spomin na velikega papeža Gregorja X III. s temi besedami: lo 44 Prva knjiga. O Koprski stolnici lo: Ingerio Episcopus lustinopol: sublato hinc lapide Idolis sacro Alium in sempitemam Greg. XIII. Max. S l opt. Pont. Memoriam reposuit. Obnovljen M. D. XXCIII. v času Nič drugače ni čustev naklonjenosti do dvorca svoje škofa Zena škofije okoli leta 1670 pokazal Frančišek Zeno, človek živega in slovitega spomina. S svojo darežljivo roko je segel na več področij, posebej v zapore, ld jih je opremil za vzorno kaznovanje zločincev, in v oratorij, ki ga je obnovil za blaženo bivanje dobrih ljudi. Ta oratorij je cerkev svetega očeta in mučenca Aleksandra, enega od češčenih zavetnikov koprskega m esta; in je kot del škofijskega dvorca služil in po potrebi še zmeraj služi kot zasebna kapela. O tej cerkvi bomo natančneje spregovorili še na drugem mestu. In ker mogočnim zgradbam pogosto ne ustreza skromna oprava, naj dodamo, pa ne iz lahkomiselne hvalisa­ Izgradnja nove vosti, temveč da se izognemo očitkom o pomanjkljivem kapele opisu, da so v zadnjih letih v zgornjem delu dvorca uredili zasebno kapelo pod naklonjenim zavetništvom svetega nadškofa v Valenzi Tomaža iz Nove vasi, ki je dostopna ob vsaki uri, ne da bi se izpostavljali neprijet­ Podobe nostim dežja ali vetrov. V glavni dvorani so podobe škofov škofov koprske Cerkve od sv. Nazarij a pa vse do naših dni. Podrobnejši podatki o njih bodo obogatili naslednje Obnovljena kancelarija poglavje. Prav tako so obnovili tudi škofijsko kancelarijo, ki je bila že nekaj let opuščena in kot taka skorajda povsem pozabljena. O tem beremo v napisu, ki so ga na to mesto obesili brez moje pobude in ga navajam z rdečico na licu: F. Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 45 E Paulus Naldini P at Episcopus Iustinopolis, Monimenta sui pori, Quce dispersa peribant, Cancellaria aptius erecta, Perenni Sede restituit Anno Dom. M DC. XC. Episc. I V To so bila torej nujna obnovitvena dela, potrebna, da je škofijski dvorec pod svojim starim prahom zaživel, če že ne kot veličastna in mogočna, pa vsaj kot udobna in dostojna stavba. A le zakaj se še mudimo z vprašanji o tej stavbi, če lahko zvemo vse o njej iz trdnosti prvega kamna, na katerem stojijo njeni temelji? Iz kakovosti temeljev bo izkušen arhitekt zlahka razbral višino stavbe. Poglejmo Škofijsld torej temeljni kamen koprske škofije, ali drugače rečeno, prihodki višino letnih prihodkov za njeno vzdrževanje, brez katerih bi že pred današnjim dnem propadla, tako kot je hirala takoj po ustanovitvi. Ti sestojijo iz obsežne in bogate donacije, ki jo je škofiji podelilo mesto in zajema vasi Lopar, Padno, Brič, Srmin, s tisoč vinogradnih nasadov in ustreznimi prihodki od olja, ki ga na tem območju letno pridelajo lastniki posestev, tako laiki kot duhovniki in tudi redovniki. Velika pobožnost in plemenito darilo Kopra svojemu škofu! O tej donaciji, zapisani z Jerem. Pola, gotskimi črkami, beremo v škofijskih dokumentih Jere­ 1. bij., fol. mija Pole, od koder je bila zvesto prepisana in so jo 52 nato nekateri širili v rokopisu, naša dolžnost pa je, da jo natisnemo. Tako pravi: Hoc est Exemplum de quibusdam rationibus Episcopatus d Communi Iustinopolis extractum, ad instantiam, S l requi-sitionem factam per Reverendissimum in Christo Patrem, S l Do- 46 Piva knjiga. O Koprski stolnici Listina iz Dominum, D. Franciscum Querini, Dei, S l Apostolice Sediš mestnega arhiva o gratia dignum Episcopum lustinopolitanum coram egregio; donaciji škofovskih S l potente Viro, loanne Querino, pro Ducali Dominio Venetia-prihodkov rum, Honorando Potestate, S l Capitaneo Civitatis, S l District s lustinopolis. Anno millesimo trecentesimo, sexagésimo, indi-ctione tertia Die sexta Mensis Decembris. In Palatio lustinopolitano, S l in maiori Consilio ejusdem Civitatis; presentibus nobilibus, S l sapientibus Viris Dominis Nicolao Valaresso, Francisco Mauroceno Honorandis Civibus Venetis, hiclustino-poli testibus, S l alijs pluribus existentibus; cujus tenor per singula tališ est. Vsebina In Nomine Domini Dei Etemi. Regnante Domino nostro listine Federico Pijssimo Imperatore, Anno Domini millesimo centesimo octuagesimo sexto, Indictione quarta Mensis lulij, quinto die intrante. Actum in Civitate lustinopolitana in majori Ecclesia in presentía Nuntiorum Domini P ape; scilicet M agistri Gualandi, Sánete R om ane Ecclesie Subdiaconi, S l M agistri Tinosi, Domini P ap e Capellani; S l coram Nuntijs D omini Gottofredi Sánete Aquilejensis Ecclesie Patriarche, M agistro Ranulo, S l Magistro Ubaldo, S l Domino Hermano Thesaurario. Constat, Nos quidem Almericum lustinopolitane Civitatis Potestatem, S l Cónsules, scilicet Litífredum, loannem, Sa-racenum, S l Leonem, de Volúntate, S l consensu Communis nostre Civitatis, Donationem, S l omnis nostreActionis, quam habemus, finem, S l refutationem super Altare S án ete M a rie predicte Civitatisfecisse, de possessionibus nostro Episcopatui assignatis, quas habere, S l tenere visi sumus; videlicet, de Luparo, de Padena, S l Pilo Roveredi, ac de Insula Risani, cum omnibus suis pertinentijs in integrum, S l mille campis Vinearum in finibus nostris. Eo siquidem tenore, quod Noster proprius Episcopus, S l s u í successores, ad utilitatem sueM en-s e Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 47 see, habere, S l tenere debeant, in perpetuum. Tali modo, quod non debeant habere potestatem vendendi, donandi, infeudandi, vel quolibet titulo eas Possessiones alienandi. Et si in quocumque tempore aliqua Persona, contra hanc nostrcr Donationis, S l refiitationis cartulam ire tentaverit, aut aliquo modo, vel ingenio corrumpere voluerit, aut molestare, vel infringere prer-sumpserit, tunc quidem per Nos, & Nostros Hczredes ab omni homine guarentare, &: defendere prommittimus, quod si guarentare, <§: defendere vere, S l rationabiliter non potuerimus, sive voluerimus, tunc quod amissum fuerit sub existimatione bonorum Hominum in consimili loco restituere spondemus. Si verb restaurare noluerimus, tunc quod ammissum fuerit, sub existimatione bonorum, per Nos, S l Nostros Hceredes nostro Episcopo, qui tunc erit, Auri optimi libras centum componere nos obligamus. Insuper addimus, S l dare promisimus super idem Altare, decimationes nostri Olei, quod annuatim nobis Deus conces-serit, pro remedio Animarum nostrarum, nostrorumque Paren-tum; Ut noster proprius Episcopus, S l sui successores de cetero in proprios Usus habeant, S l possideant; itä quod non liceat eis has Decimationes infeudare, neque alio titulo ä sua propria Mensa alienare. Unde duce Cartulce uno tenore sunt composite, quarum unam Cartulam habere debeat Episcopus Noster, S l aliam cartulam habere debeat Commune nostrce Civitatis. A d hcec interfuerunt Dominicas Diaconus, S l Decanus prcefatce Civitatis lustinopolitance; Bemardus Archidiaconus, Bonifacius Magister scolarum, Venerius Diaconus, S l Thesau-rarius, Geimanus Sacerdos, Martinus Sacerdos, Petrus Sacerdos, Salvator Sacerdos, lustus Diaconus, Martinus Subdiaco-nus, loannes, S l loannes Subdiaconi, Petrus Petolus Capel-lanus, Rantulphus ludex dieter Civitatis lustinopolitance, Men- 48 Piva knjiga. O Koprski stolnici Mengotius Iudex, loannes Iudex, Adalperius Notarius, Ermanus Major, S l alij quamplures. Ego Almericus lustinopolitancr Civitatis Notarius interfui, S l de prcecepto prcedicti Potestatis, S l Consulum, S l Communis hanc Cartulam manu mea propria scripsi. Item ad confir-mationem istius Exempli, infrascripti Notarij subscripserunt propria Nomina, quorum sunthcec: videlicet Luchinus de Vir-gilijs Cremonensis Notarius, S l Cancellarius suprascripti D omini Potestatis, Franciscus de Berto Notarius, Benedictus Bembo Notarius, Gregorius Lugnano Notarius, Almaricus de Adalperio Notarius, Ambrosius Lugnano Notarius. Item aliud exemplum cujusdam publici Instrumentis Extractum, supradicto millesimo, Indictione, S l D ie Prcesentibus supradictis Dominis Viris, S l Notarijs infrascriptis, cujus tenor per singula talis est. In Nomine Domini Dei Etemi. Imperante Domino Nostro Henrico Romanorum. Imperatore Augusto. Anno Domini M illesimo centesimo, nonagesimo quarto, Mensis Decembris XIIII. D ie exeunte. Indictione XII. lustinopolitancr Civitatis in publica Condone actum. Almericus lustinopolis Rector, S l de communi Consilio Consulum, ludicum, S l totius Civitatis Consilio pariter, S l assensu Cartulam notitice, S l securitatis pro foituris temporibus ad memoriam retinendam meAmbrosium Notarium scribere rogavit. Super hoc equidem, quod in publica Condone, Communi deliberatione, ut prcedictum est, statuit, S l promulgavit perpe-tuis temporibus ad honorem Dei, S l sui Episcopatus augumen-tum inviolabiliter observandum. Ut si qua Persona tarn dictce Civitatis, quce nunc habet, vel habitura est Vineam ad Episcopatum pertinentem, tarn de reditibus Sancti Michaelis, quam de Communi dicto Episcopatui, S l annuatim tempore Vinde-mice non solverit Episcopatui ex ipsa Vinea, quam habet ab ip- Četrto poglavje. Koprski škofijski dvorec 49 ipso Episcopatu, rectum, S l integrum redditum; vel deprœltendi poterit, vel convinci rationabiliter, in qualitate, vel in quantitate redditum defraudasse, deindè Vineam, quam ab Episcopatu habueratsine aliqua exceptione restituât. Episcopus vem, qui pro temporejuerit, vel ejus Nuntius Vineam ipsam intro-mittendi, S l quidquid voluerit faciendi liberam habeat potestatem. Item si qua Persona deinceps usque ad Festum Purifi-cationis Sanctœ Marice annuatim non solvent, nec solutam habuerit Decimationem totius sui Olei, quod sibi Deus dederit, ipsi Episcopatui, vel Episcopo, qui tunc erit, vel ejus certo Nuntio, ex tune ipsam Decimationem in duplum restituât, nisi fuerit de Misericordia Episcopi, qui tunc erit Signum supradicti Almerici, qui omnia prœscripta de communi Consilio, ut supradictum est, rogavit fieri. Ego Ambrosius supradictce Civitatis lustinopolis Notarius manu mea propria scripsi. Dodelitev te obsežne donacije je bila temeljni ka­ Zmanjšanje prihodkov men, ki je utrdil majavo stavbo škofije in ji zagotovil trajno trdnost. Ti prihodki so bili v preteklih stoletjih obilni in bi še danes ne bili nič manjši, če ne bi kamnita zemljišča zaradi odplavljanja prsti postala manj rodovitna ali če ne bi bila zaradi neskrbnosti upravnikov prepu­ ščena škodljivim vplivom ujm, tako da so zaradi izčrpanosti in iztrošenosti najboljše posesti propadle. Vendar lahko odkrijemo še druge kamne v tej stavbi, na katerih škofija sicer ne temelji, se pa z njimi vsaj ponaša in je od njih deležna tolikšnega blišča kot od drugih temelj-nikov za svoj obstoj. To so izredne sodne pristojnosti, namenjene samo koprski in so zanjo značilne, poleg rednih seveda, ki so skupne vsem škofijam. Uživa neod­ Pravice škofije visno pravico, da po svoji presoji namešča župnike oziroma kaplane v primestnih župnijah, v Sočergi, Marezi- 50 Prva knjiga. O Koprski stolnici zigah, Truškah, Šmarjah in Dekanih. Uživa neomejeno pravico do podeljevanja (dasiravno je omejeno na pet plemiških družin), in sicer do podeljevanja Zarottijevega kanonikata, Baravierove kaplanije, del Mezzove, Fabia-nove in podobnih. Uživa tudi zelo staro pravico do podeljevanja desetin na Krasu na ozemlju Pirana ter nekaterih hiš v tem trgu v upravljanje in zakoniti fevd. To pravico je v preteklosti uveljavljala tudi za desetine v Kaštelirju, Tinjanu, Borštu, Hrastovljah, Kubedu, Smokvici, Laborju, Loparju, Padni, Pomjanu, Popetrah, Pučah, Trselcu, Sv. Ubaldu, Novi vasi, Zabavljah in drugih vaseh, kot je večkrat potrjeno v izvirnih dokumentih dosedanjih škofov. Koprski škofijski dvorec smo torej opisali vse do temeljev, sedaj pa so na vrsti škofje, ki so ga vodili in v njem stanovali. PET- 51 Seznam koprskih škofov ot uči dobra aritmetika, je nepravilno tisto številčenje oziroma označevanje s številkami, t i—^3 ld označuje brez reda. Kdor preskoči od prvega k tretjemu, od drugega k petemu in tako naprej, ne našteva urejeno, temveč ustvarja nered in napačno številčenje. Seznam, ki mora vsebovati vsa pravilno razvr­ ščena imena koprskih škofov, kot so se vrstili na škofovskem sedežu, ne bo nikoli tak, če jih naštejemo s preska­ 1. kuj., kovanjem in ne drugega za drugim. S prvim smo začeli, 2. pogl. ko smo postavitev koprske stolnice pripisali sv. Nazariju, in omenili smo tudi drugega, Janeza, ki so ga nekateri razglasili za prvega, in zdaj je treba preiti na tretjega, na četrtega in na vse druge, kot so se vrstili. Da gre svetemu škofu Nazariju na tem sedežu prvo mesto, smo podrobno dokazali, ko smo ugotovljali, kdaj Ibidem si je cerkev pridobila častni naslov stolnice. Ker pa ni boljšega štetja od tistega, ki se začenja s prvim, velja te podatke vseeno na kratko povzeti. Cesar Justin Starejši, o čigar milosti še zmeraj govori izročilo, je zaprosil svetega očeta Janeza, naj koprski Cerkvi izkaže milost in ji dodeli naslov škofije. Papež, čigar duša ni bila nič manj dobrotljiva kot sveta, mu je željo izpolnil leta 5 2 4 , kot trdita Manzuoli in Schonleben, naj zanesljivejša opisovalca dogodkov v Istri. Kdo je bil sveti pastir mlade neveste, tega prvi natančno ne pove, drugi pa se, izhajajoč iz zgodovine Norika, ld jo je pregledal in o njej pisal, nagiba k sv. Nazariju, saj jasno piše, da so posvečeno Prvi škof v mestu sv. telo tega svetnika, ki je v določenem obdobju nedvomno Nazarij vo- 52 P nm knjiga. O Koprski stolnici vodil koprsko cerkev, čudežno odkrili leta 601. Ker pa je znano, da stolnici od njene ustanovitve v navedenem letu in v stoletju pred to najdbo ni bil imenovan noben drug škof, lahko utemeljeno sklepamo v prid Nazariju. Schönleben, Naj za konec navedemo Schönlebnove besede: Eodem Annal. Carniol, 3. anno 524. satagente lustino Imperatore, loannes Papa ordi-del, leto 524, fol. nasse fertur Primum Episcopum Iustinopolis in Istria, quem 2 9 5 verisimile estfuisse Sanctum Nazarium, cujus Corpus deinde Anno 601 inventum esse docent antiquce scripturcr apud M. S. Authorem EHstoricv Norici. Prvega škofa smo torej odkrili, na vrsti je po naravi drugi. To je Janez, ld sta ga po radodarnem indultu Sigonius Stefana II. izvolila koprska duhovščina in ljudstvo leta Caroli, 756, tisti, o katerem Sigonij v svojem Italijanskem kralje­ Histor. de Regno stvu za konec omenjenega leta piše: Eodem Anno Vitalia-Ital., 3. krij., okoli nus Patriarcha Gradensis, cum Stephanus Pontifex rogantibus konca leta lustinopolitanis Episcopi habendi lus indulsisset, loannem ä 756 Clero, populoque creatum confirmavit, S l consecravit. To pa Ughella ni oviralo,, da ga ne bi postavil na prvo mesto med vsemi koprskimi škofi, pri čemer je izhajal zgolj iz Janez drugi samovoljnega dodatka besede primus v Sigonijevem be­ škof sedilu. In če že dopuščamo, da je bil prvi, je bil samo prvi med škofi, ki sta jih izvolila duhovščina in ljudstvo, 1. knj., ne pa prvi v absolutnem smislu. O tem smo podrobno 2. pogl. že pisali in povedanega ne bomo ponavljali. Nadaljujmo pot k tretjemu škofu. Po smrti škofa Koprska Janeza je ostala koprska Cerkev dolga leta brez svojega Cerkev nadarbina ljubljenega pastirja; Sveti sedež jo je zato v želji, da jo tržaških v času njenega vdovstva zaščiti pred propadanjem, izro­ škofov Petron., 2. čil kot nadarbino v varstvo njej najbližjemu in mejnemu knj., 6. tržaškemu škofu. Leta 1082 jo je tako upravljal Heri­ pogl., fol. 3 9 7 bert, leta 1114 Antarik, leta 1139 Dietinar, leta 1152 pa Peto poglavje. Koprski škofi 53 pa Vernand, za nekatere Bernard. Ko se je zaradi hudih sporov s cesarjem Friderikom papež Aleksander III. zatekel v Benetke in se pobliže seznanil z upravičenimi tožbami koprske Cerkve, je, tudi ob zavzetih prošnjah doža Zianija, popustil in jo osrečil z lastnim škofom. Z bulo, ki jo je Ughello s svojim neutrudnim peresom prepisal, je oglejskemu patriarhu Urhu podelil široko pristojnost, da ob soglasju svojih pomožnih škofov po smrti takratnega upravitelja koprske škofije Bernanda ali v primeru, da se ta odpove njenemu upravljanju (in če bodo škofijski prihodki zadoščali za vzdrževanje novega škofa), imenuje za Koper samostojnega škofa. Ob tako pomembnem dejstvu naj nam bo dovoljeno navesti dobrotljivi indult samega papeža: Alexander Episcopus servus servorum D el Venerabili Fratri UglieL, 5. zv, Pati: Uldarico Aquilejensis Ecclesia Patriarchs, ejusque successori-Aquil., fol. 60 bus canonicé instituendis in perpetuum. Licet omnium Apostolorum pars esset Dilectio Sl c. Item Iustinopolitanam Ecclesiam, quam tibi, & Ecclesis tu s nihilominus confirmamus, Sedem Episcopalem de omnium Fratrum nostrorum Consilio instituimus; itä quidem, ut venerabilis Frater noster Vemardus nunc ejusdem loci Episcopus, täm illam, quam Tergestinam Ecclesiam, nee non totum Episcopatum, quamdiü vixerit, debeat obtinere, & eo defiincto, liceat tibi de consilio suffraganeorum tuorum, cum Sedis Apostolics Auctoritate, in utraquesi volueris, Sl facultates earum ad hoc sufßcientes agnoveris, Sedem restituere Pontificalem, ogi. sebnem mestu na koncu knjige. Tu je pokopan škof Peter Manolesso. Red, ki mu je v svojem samostanu v Benetkah, kjer je bil rojen, ponudil zibel, mu je tukaj zagotovil tudi grob. O tem prevzvišenem govori napis, osebnosti ld 140 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah ki smo ga navedli v seznamu koprskih škofov. Tu hranijo tudi pepel Filipa Arcillia, hrabrega vrhovnega poveljnika Beneške republike v vojni za Istro, in posmrtne ostanke princa Henrika, po krvi sorodnika francoske kraljeve družine; oba skupaj z bliščem te cerkve povečujeta svojo nekdanjo slavo. Samostan O samem samostanu ni kaj velikega povedati. N jeminoritov govi ljubeči sinovi so ga že večkrat popravljali in zbolj- ševali, a kdor je star in je živel dolga stoletja, le stežka skrije svojo staro in ponošeno opravo. Ob glavnem vhodu je samostansko dvorišče, prostor na zadnji strani pa Njegova zasedajo kapitelj, dormitorij in druge delavnice, potrebdružina ne za udobno bivanje srednje velike redovne družine. Sedež Sodobni in zato udobnejši so prostori, namenjeni sveti svete inkvizicije inkviziciji, preganjalki krivoverske grešnosti, ki je sicer pristojna za vso Istro, v Kopru pa ima svoj sedež. A preusmerimo korak in, ne da bi zapustili manjše brate, tem pridružimo observante in tretjerednike oziroma redovnike tretjega reda, vse zaslužne sinove serafa Prihod Frančiška. To nam bo toliko lažje, ker sta bila ta dva manjših bratov redova ustanovljena skoraj v istem času in sta se v Kopru observantov in naselila na istem mestu; čeprav se pisci razhajajo v sodtretjerednikov bi, kateri je bil v mestu prvi, so enotni v trditvi, da sta v mesto oba prišla po letu 1520, kar bi lahko v resnici tudi dr­ žalo, če govorimo o popotnih obiskih in zasebnem bivanju, ne pa o trajni nastanitvi in stalnem samostanu v mestu. V kratkem poročilu o tem, kar je najti v dokumentih zgodnejših škofov in v zapisih njihovega arhiva, bomo morda odkrili še kak doslej neznan podatek. Observanti, ki so v mesto domnevno prišli prej, so se na začetku nastanili niže na ravnici, kjer danes zeleni njihov vrt, in sicer v mestni četrti ob vratih Bošedraga, za- Tretje poglavje. Cerkve in samostani manjših bratov 141 zavarovani z mestnim obzidjem in obrnjeni delno na sever, delno na vzhod. Tu so globino svojih pobožnih čustev povezali z nižino tal, zgradili majhno cerkev pod častitljivim zavetništvom blažene Device Marije in se za več let nastanili. Končno je Nebo sklenilo, da jih Observanti oskrbi z boljšim krajem za izgradnjo novega samostana zgradijo samostan in nove cerkve, in tako jim je septembra 1492 Anton na boljšem Almerigotto iz ugledne družine tako po pobožnosti kot mestu po plemeniti krvi ob polnem soglasju predane soproge Petron., milostno dodelil drugo mesto na ravnici vzpetine, obr­ 2. kuj., 7. pogl., njene na zahod. K temu je v svoji pobožni radodarnosti fol. 347 veliko pripomogel dož, ld je v svojih pismih naslednjega oktobra podestatu zapovedal, naj pri tem zboljšanju sodeluje z bolj radodarnimi dejanji krščanske Božje ljubezni. Ker pa sta to mesto utesnjevala cerkev, posvečena apostolu sv. Andreju, ld jo je bratovščina tega svetnika uporabljala kot oratorij, in vrt v lasti Škofije in kapitlja, ki je bil veliko poprej dodeljen tam živečim tretjeredni- Iz arhiva kom in na katerem so si ti za svoje potrebe postavili Min. ocum. cerkvico sv. Marije Magdalene, je škof Jernej Assonica ohseivantium. In iz Rea s svojim kapitljem leta 1505 observantom odstopil že Assonica, omenjeno cerkev sv. Andreja skupaj s pokopališčem pod fol. 10 pogojem, da v novi cerkvi postavijo oltar v čast temu svetniku, ki bo na voljo njegovi bratovščini, ter prisilil tretjerednike, da jim odstopijo sosednji vrt, ki so ga dotlej imeli v lasti. To so tudi storili in se umaknili v svojo cerkev sv. Marije Magdalene, ki pa so jo leta 1530 prav tako odstopili observantom, ker so sami odšli čisto drugam, kot bomo videli v nadaljevanju. Po teh spremembah, ld jih je bolj kot človeška roka uravnavalo Nebo, so observanti dobili velik prazen prostor, da so lahko na Almerigottovem zemljišču zgradili novo cerkev 142 Draga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah in nov samostan, kjer delujejo še danes. V tej knjigi ju bomo opisali v njunem sedanjem stanju, saj nam požrešni čas ne dopušča, da bi predstavili tudi njuno nekdanjo podobo. Ustroj Cerkev je zgrajena v obliki preproste ladje po vzoru njihove cerkve servitske, le da je nekoliko ožja; ima eno samo kapelo - to je postavila družina Tebea -, ld na koncu ladje oblikuje kor in prezbiterij, katera loči glavni oltar, sestavljen iz velike oltarne podobe s podolžnimi slikami, na katerih so upodobljeni številni svetniki in so vmeščene v pozlačene, med seboj povezane okvirje. Ob straneh ladje stoji še šest lepo oblikovanih oltarjev, ld jih ne krasijo bogati izdelki iz marmorja, pač pa dragocene slike. Več slik na glavnem oltarju sta ustvarila slovita čopiča slikarjev Zambellinija in Conegliana. Oltarno podobo Kristusa je naslikal Benečan Benedikt Carpatio, na oltarju svetih devic pa sveti križ; podobo sv. Didaka je naslikal Peter Mera Starejši, in tako naprej tudi vse druge najuglednejši slikarji, katerih platna so se ohranila vse do današnjih dni. Cerkev so najprej poimenovali po sv. Mariji, kasneje pa jo je ljudstvo preimenovalo v sv. Ano, kot se imenuje še danes, morda po podobi te svetnice na glavni oltarni podobi, ki je skupaj z drugimi postavljena poleg podobe njenih deviških naslednic in Božje matere Marije. Med drugimi svetinjami, ld privabljajo Posebne pobožnosti številno ljudstvo, je tudi reliefna podoba mrtvega Odrev njej šenika, ležečega v dragoceni žari, pokriti z bleščečim steklom in obdani s pozlačenimi rezbarijami, ki lajša težke muke žalostnih z blagim spominom na njegovo najbridkejše trpljenje. Ljudi privabljajo v cerkev tudi stalna pomoč redovnikov v spovednicah, natančno obredje v koru, ki ga spremljajo gregorijanski korali, toliko bolj Tretje poglavje. Cerkve in samostani manjših bratov 1 4 3 bolj priljubljeni, kolikor bolj jih prepevajo, ter pobožna predanost samostanskemu življenju, l mostanu sv. Nikolaja na Lidu, razkrivala zaslepljujoče 5 z,; de ) Jr J J Patriare pomote. Oba lahko preberemo pri opatu Ughellu, tu Venet., fol. pa bomo navedli le nekaj stavkov, ld ustrezajo našemu štl5 namenu. E a propter, piše papež Aleksander opatu in 1332, menihom sv. Stefana in Jurija, Ecclesiam SS. martyrum, st' quemadmodum eam vobis Narvicus q. Tergestinus Episcopus cum assensu Canonicorum suorum, Sl P. q. Aquileiensis Patri-archce mtionabiliter contulit, S l tam ipse, quam Successor eius Bemardus, nune eiusdem Loci Episcopus, seripto authen-tico roborarunt, vobis S l per Vos Monasterio vestro Authoritate Apostólica confirmamus. Bula iz leta 1177 je bila poslana iz Tusculana, danes Frascatija, potem ko se je papež z zborovanja v Benetkah vrnil v okolico Rima. Zato ni res, da naj bi bil tržaški škof Henrik leta 1383 samostan sv. mučencev podaril samostanu sv. Stefana in Jurija, temveč je to storil Narvik; njegov naslednik Bernard oziroma Vernardo je to potrdil, oba pa sta bila tržaška škofa v dvanajstem stoletju, torej dvesto let pred Henrikom. Stabilimus etiam, pravi patriarh Wolfger o opatiji sv. Nikolaja na Lidu, S l confirmamus eidem Monasterio tres stationes, quas Antecessores nostri Peregrinus, Waldonius, Gotthifredus, S l Peregrinus secundus concesserunt, scilicet in Foro Aquilejensi super ipsam Ripam Fluvii Natisce iuxta Vene-torum Stationes S l c . Eidem quoque Monasterio confirmamus per hanc paginam omnes pertinentias eius, scilicet Molendina de Amo, S l Pinvento, cum paseuis, pratis, campis, sylvis, piscationibus, venationibus, S l cum adiacentibus cultis, S l incultis, quod ad jus, S l potestatem S. Nicolai ex Instrumento An- 154 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah Antecessorum nostrorum collatum esse didicimus, authoritate Aquilejensis Ecclesice, ac nostra ei corroboramus. Ta indult je izdal v Benetkah leta 1205. Samostan sv. Nikolaja in drugo staro posest v Istri je torej kot last beneške opatije na Lidu potrdil patriarh Wolfger stoletje pred nastopom škofa Henrika. In če je tako, slednjemu po krivici pripisujejo odtujitev tega samostana. Ker je pri vsem tem šlo za ljudske govorice, ki so bile tako neprijetne, kot je lahko ljudstvo nadležno, in ker je vse to potrjevala domneva iz starega registra trža­ ških škofov, za katero lahko verjamemo, da jo je pošteni Petronio prepisal tako resnicoljubno, kot mu je bila predložena, je prav, da jasneje osvetlimo resnico o teh dogodkih; toliko bolj, ker v patriarhovem indultu ni jasno zapisano, da cerkev sv. Nikolaja pripada Kopru, iz pape­ ževe bule pa ni razvidno, da cerkev sv. mučencev pripada Trstu. Ughello sicer trdi, da je Henrik Waldensteinski leta 1383 zasedal prestol tržaškega škofa in da je bil od tam leta 1390 premeščen v pičensko Cerkev, ne omenja pa, da bi pripadal benediktinskemu redu ali da bi kakemu samostanu svojega reda kdaj podaril kakršnokoli pravico ene ali druge od omenjenih cerkva. Celo nasprotno, zelo jasno pove, da je bil sprejet v sveti red Ital. Sac., avguštincev. Tako pravi pri navajanju seznama tržaških 5. zv., škofov: Decessit Angelus 1383. die 12. Mensis Augusti. Fr. fol. 5 0 6 Enricus hujus Nominis Tertius, Boemus, sive Moravus de Waldestain ex Ordine Eremitarum S. Augustini ad Ecclesiam Petenensem fu it translatus 1390. V seznamu Pičenskih Ibid., škofov pa ponovno trdi: Fr. Enricus Boemus Ordinis S. fol. 4 5 3 Augustini paulo ante Episcopus Tergestinus ad hanc transiit Ecclesiam Anno 1390. Iz te tako očitne neusklajenosti lahko vsakdo razbere, kako zanesljiv je izpis iz navedene- Četrto poglavje. Cerkve in priorat benedikt. menihov 155 nega registra in v kolikšni meri je verodostojen oziroma lažen. Kolikor bolj se namreč ujema z Ughellom glede obdobja, v katerem je živel Henrik, toliko bolj potrjuje svojo neutemeljenost, kar bomo tudi dokazali. Henrik ni mogel odtujiti posesti koprske Cerkve, ker ni bil njen upravitelj; to bi namreč pomenilo, da je dal nekaj, česar ni imel. Koprske Cerkve okoli leta 1383 namreč ni vodil Henrik, temveč Ludvik Morosini, ld je bil na škofovsko mesto imenovan leta 1363 in je škofijo vodil do 1390, ko je na njegovo mesto, potem ko je bil premeščen iz 1. kuj., Kopra na škofovski sedež v Metoni, stopil Janez Lore- 5. pogl. dano in škofijo vodil do smrti leta 1411. Toliko je razvidno iz škofijsldh dokumentov, ki jih hranijo koprski prelati. Le kako naj bi bil torej leta 1383 tržašld škof Henrik, ld je bil kmalu zatem, leta 1390, premeščen iz Trsta, podaril benediktinskemu redu samostan sv. Nikolaja v Valdoltri, če nikoli ni imel jurisdikcije nad koprsko Cerkvijo? Z veseljem smo peresu tokrat pustili prosto pot, da iz glav prežene lažno domnevo o veliki škodi, ld naj bi jo bil povzročil redovniški škof in še benediktinec povrhu. Zdaj, ko smo ovrgli zmotno ljudsko govorico, je prav, da pokažemo resnico, ki je toliko pristnejša, iz kolikor večjih globin, kjer je doslej pozabljena ležala, izhaja, in pogledamo v arhiv samostana ugledne benediktinske bratovščine sv. Nikolaja na Lidu v Benetkah. Spoznali Območje bomo, kako je Adalgerij, ki mu Ughello pravi Aldogorio, sv. Nikolaleta 1072, ko je vodil tržaško in upravljal koprsko Cer­ ja je škof Adalgerij kev, opatu omenjenega beneškega samostana Zenu po­ podaril benedikdaril cerkev sv. Apolinarija z vinogradi, oljčniki, zemljo tincem in vsemi drugimi pravicami, ki so izhajale iz območja Debelega rtiča, kjer stoji sporni samostan, danes imenovan 156 Dniga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah van sv. Nikolaj Valdoltrski. O tem priča javna listina: Listina o In Nomine Domini Dei Sc Salvatoris Nostri lesu Christi. donaciji Anno ob Incamatione ejusdem Redemptoris Nostri millesimo Iz Cathast. S. Nicolai septuagesimo secundo, die secunda mensis M aii. Actum in de Ultra, kuj. P. E , Civitate lustinopoli. Ego Adalgerius Sanctce Sediš Tergestince f o l 1, Ecclesiae Episcopus per consensum Remedii Presbiteri, Sc loan-izvleček iz arhiva S. nisAdvocati Nostri do, Sc dono, atque concedo tibi ZenoAJbbati Nicol. de Littor. de S. Nicolao, Sc Ecclesice tuce, quce est posita in Littore de Venet. Portu Rivo alto de Venetia, Sc omnibus suis successoribus Ecclesiam meam dicatam S. Apollinari M artyri Christi cum Vineis, Sc Olivis, Sc Terris aratitiis, cum introitu, Sc exitu suo de proprio, quce est in loco, qui vocatur Gasello. A b uno laterefirmat cum Vinea loannis Bautitio, ab alio laterefirmat in terra, quce fu it Amantini de ludice; A tertio latere firm at cum Vinea Confratemitatis de S. lusto; A quarto quoque latere firm at in Terra, qucz Ju it Boni de Valtera. Et in super dono, Vineam cum Olivis, quce est posita in loco, qui vocatur Acafelis dictce proprietatis. D e qua supradicta Ecclesia, Sc Terris, Vineis, Olivis, Sc de omnibus, quce superius leguntur, Sc quantumcumque in ipsis dessignatis lateribus mihi pertinet, trado Chartam traditionis, tibiq; Zeno A bbati Monasterii, Sc omnibus tuis successoribus do potestatem habendi, tenendi, fruendi, commutandi, usque in perpetuum pro Dei amore, Sc in remedium Animce mece. Sed haec omnia predicta ita concedo, Sc largior, ut nee Ego, nee alius successorum meorum, aliquam molestiam, vel debitum imponere debeamus dicto Abbati, vel suis successoribus, vel etiam suis subjectis Monachis, ab eis missis ad locum custodiendum; sed in perpetuum defensare, Sc auctorizare, Sc in omnibus auxilium dare. Et si quocumque tempore Ego prcedictus Adalgerius Episcopus, vel aliquis successorum meorum, vel aliqua submissa persona contra hanc nostrce traditionis Chartam ire attentaverit, aut corrumpere, vel Četrto poglavje. Cerkve in priorat Benedikt, menihov 157 vel molestare praesumpserit, sit compositurus tihi predicto Zeno Abbati S. Nicolai; vel tuis successoribus auri libras decem, S l hcec nostrce traditionis charta in sua permaneat firmitate. Actum in Civitate lustinopoli die, S l Anno supradictis. Signum. Adalgerius. Signum. Remedius. Signum, loannes Advocatus eorum Conscientice. Signum Walpero Testis. Signum. Cadullo de ludice. Testis. Signum. Bertaldus Albini Testiis. Ego Basilius Notarius bane traditionis chartam manu mea scripsi atq. firmavi. Benediktinci so brez odlašanja prišli pobirat sadove Prihod benedikvelikodušne dobrotljivosti škofa Adalgerija, in ker so tincev na pridobljeno sem prispeli iz beneškega samostana na Lidu kot redov­ mesto niki sv Nikolaja, je nevedno ljudstvo tako poimenovalo Cerkev sv. tudi cerkev sv Apolinarija in ji dodalo besedico d ’Oltra, Apolinarija poimenuonkraj, morda zato, ker leži onkraj morja, ali pa da bi jejo po sv. Nikolaju jo razlikovalo od istoimenske cerkve, ki je že pred tem stala v mestu. S tem dvojnim imenom je cerkev vpisana Iz cit. tudi v koprske dokumente tistega časa. Z milimi lastno­ Cathast. stmi neoporečne nravnosti se je začel samostan širiti in vlivati spoštovanje v srca vseh ljudi bližnje okolice. Mesto, ld se ni zadovoljilo samo s tem, da ga je imelo v vsakem trenutku pred očmi, si je večkrat zaželelo, da bi ga ljubeče stisnilo k srcu; ker pa so mesto pestile nenehne nadloge in ga prizadele neštete nesreče, se je to uresničilo šele dobrih štiristo let po ustanovitvi samostana. Ob Petrorijevih vratih je stala cerkev Marijinega oznanjenja s hišo, vrtom in drugimi pritiklinami, ki sta jo samostanu leta 1426 v nabožne namene podarila Ibidem Marino della Rocca in njegova mati Leonora, kar je s škofovskim ukazom potrdil M artino de’Bernardini, in ker jo je mesto namenilo za takojšnjo uporabo kateremu od meniških redov, je zdaj za to izbralo benediktince. In 158 Dntga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah In tako je I . novembra 1445 (v času škofovanja Gabrijela de Gabrielija) cerkev v imenu opata beneškega samostana na Lidu Jerneja di Verone pred njenim glavnim oltarjem prevzel njegov prior Janez. Ker pa je šlo obenem za povečanje priorata sv. Nikolaja v Valdoltri, je bilo v pogodbo vključeno tudi moteče določilo, naj bo hospic Marijinega oznanjenja sestavni del omenjenega priorata, dokler bo ta združen z beneškim samostanom na Lidu; v nasprotnem primeru naj ta pravica ugasne. Priorat sv. Nikolaja se Na ta način se je častitljivi benediktinski red s prioratom razširi v Koper sv. Nikolaja in hospicem Marijinega oznanjenja, katerih posest od takrat pa vse do danes mirno in nemoteno uživa, razširil na obalo nasproti Kopra in v samo mesto. Zdaj, ko smo iz pozabljenih pričevanj poiskali naj sta­ Cerkev rejše vire o tem samostanu, si ga lahko obenem z njego­ M arijinega vimi cerkvami ogledamo tudi pobliže. Cerkev M arioznanjenja jinega oznanjenja je po letu 1400 zgradil Anton della Rocca, ki se je proslavil s svojimi vojaškimi uspehi, izobrazbo in pobožnostjo. Njena stavba ni posebno velika, Cerkev sv. zato pa je deležna globoke predanosti in žlahtne oskrbe Apolinarija svojih redovnikov. Druga cerkev, posvečena svetnikoma in Nikolaja Apolinariju in Nikolaju, je bolj prostorna, posodobljena in polepšana. Nasproti glavnega oltarja, ki ga poleg častitljivih podob njenih dveh svetih zavetnikov krasita podobi očeta Benedikta in deviške Matere, visi v eni od niš slika samega sv. Apolinarija, za katero naj starejše izročilo pravi, da so jo v cerkvi častili že veliko stoletij poprej, od takrat, ko je škof Adalgerij cerkev odstopil Stavba priorata benediktincem. Stavba priorata oziroma samostana, kot mu pravi ljudstvo, je moderno urejena in delno končana v naših časih. Ob vhodu se razprostira srednje veliko samostansko dvorišče, obdano z ložami, delavnicami v pri- Četrto poglavje. Cerkve in priorat benedikt. menihov 159 pritličju in s celicami in hodniki v zgornjem delu. Obsega več lepo simetrično razporejenih bivalnih prostorov in z več strani uživa v vse smeri odprt in veličasten razgled, ld s kristalno čistim morjem na eni strani, zelenim gričevjem na drugi, spredaj pa s pogledom na mesto Koper, postavljeno na otoku, združuje vse, kar lahko lepega in prijaznega ustvarita in naslikata narava in človeška spretnost. Tu ima svoj sedež upravitelj, ki nadzoruje tudi druge istrske posesti v lasti opatije na Lidu. Sem so včasih prihajale na oddih ugledne osebnosti, ld jih je ožarjal blišč škofovske mitre, predvsem v poletnih mesecih pa še zmeraj prihajajo tudi redovniki z beneškega Lida, ki jih privabljata prijazna lega in odmaknjenost kraja ali zdravilno koprsko podnebje. A nas že vabi drugo obnebje, povsem neomadeževano in bleščeče v čisti luči, to pa so častitljivi samostani svetih devic. PET- 160 P E T O P O G L A V J E Cerkev in samostan redovnic sv. Klare TpT\ oleg svetih samostanov in njihovih redovnikov, ^ izbornih vojakov velike Božje vojske, ki se boju-i-L jejo, da bi Kopru odprli nebeška vrata, imamo še dva samostana svetih devic, ki so si v želji, da si zagotovijo poroko z nebeškim Ženinom, zatisnile ušesa pred varljivim laskanjem grešnega sveta in se odločile za neomadeževano življenje v dosmrtni, a blagodejni osami. To je posebna pravica Kopra, istrske prestolnice, saj je doslej ni bilo deležno nobeno drugo mesto v pokra­ Redovnice jini. V Poreču, Novigradu in Pičnu ni redovnic. Samo v v Trstu Trstu je samostan benediktinskih devic, pa še ta je omejen na trideset redovnic, čeprav po meniških in redovniških pravilih število ni pomembno. Tudi v edinem In v Pulju samostanu, ki je v Pulju, je tako malo redovnic, da bi Nebo spričo tega, da ga pestijo tako neprijazno podnebje kot skromni prihodki, lahko poskrbelo, da se njihovo število poveča, če je že bil samostan pred toliko leti In v Kopru ustanovljen. Naša dva samostana sta posvečena sv. Klari in sv. Blažu; prvi pripada serafskemu redu iste svete Zavetnice in Matere, drugi pa milemu redu velikega očeta in cerkvenega učitelja Avguština. Oba redova sta zelo stara, saj šteje vsak od njiju že štiri stoletja. Njuni redovni družini sta številni in imata skupaj s služinčadjo ter z gojenkami vsaka po šestdeset in več devic; v obeh enako pohvalno spoštujejo samostanska pravila, saj redovnice v sveti tekmi živijo odmaknjene od sveta in v družbi z Bogom. A pustimo skupne odlike obeh redov in poglejmo raje njune posebnosti. Z ničimer ni mogoče po- Peto poglavje. Cerkev in samostan redovnic sv. Klare 161 pojava natančneje opredeliti kot z njegovim izvorom. In če je zgodnejši nastanek zadosten vzrok za prednost, začnimo s starejšim, z redom sv. Klare. Na rahlem nagibu najvišje ravnice v mestu, na kateri Manz. Descript. je od nekdaj, kot piše Manzuoli, stala mestna palača Istr., 1. knj.,fol. 66 konzulov, danes imenovanih sindiki, stojita cerkev in samostan sv. Klare. Kdo je bil njun ustanovitelj, zakaj Lega samostana in kdaj natančno sta bila zgrajena, tega nam pozabljiva sv. Klare preteklost ne zna več povedati. Pač pa lahko nekaj negotovosti odpravi milostni induit, ld ga je 4. novembra 1301 izdal škof Peter Manolesso. Ko je bil iz svetega reda minoritov povzdignjen na škofovski sedež v Kopru, je s pristankom stolnega kapitlja v svojem imenu in v imenu svojih naslednikov odprl klavzurnim redovnicam v Kopru vse možnosti, da se združijo z redom sv. Klare, jih razbremenil vseh obveznosti, ki so ali bi izhajale iz same klavzure, ter tako samostan kot osebe, ld bi v njem živele ali bi kasneje vanj prišle, odvezal vsakršnih škofovskih pristojnosti, obveznosti ali bremen. Pa poglejmo, kaj je zapisano v izvirnem indultu, ne da bi se s tem odmaknili od naše namere ali razočarali radovednost bralcev. In illius Nomine lesu Christi, qui Camem suscepit de Induit škofa Virginali utero incorruptam. Quia solet Pontificalis Benignitas Manolessa, s katerim piis votiis, S l honestis petentium desideriisfavorem benevolum jih odvezu­ impartiri idcirco Nos Fr. Petrus Manolessus Dei gratia lustino- je svojih pristojnosti politanus Episc. ad humilem petitionem, S l precum instantiam ter podreja sororum Celice lustinop. intuitu Pietatis, redu S l Misericordice, ac minoritov Animce nostrce remedio, de voluntate, S l consensu majoris 2. knj.,fol. partis Canonicorum Nostrce lustinopolitance Ecclesiœ, videlicet 98, Regist. Domini Oddorici Decani, Prcesbyteri loannis Archidiaconi, Pol. in iz Arch. Precesb. Michaelis, Prcesb. Guamerii, Prœsb. Fortis, Prcesb. Monial. la- 162 Dniga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah lacobi Rubei; Prœsb. Guezoli, Prœsb. Montani, lanoni, Petri, S l Ziani Canonicorum prcedictce Ecclesiœ, damiis, tradimus, atq: concedimus fier Nos, nostrosq: successores, eisdem sorori-bus, earumq. successoribus, seu Celice predictas filenam, Sl liberam potestatem, ac authoritatem, S l licentiam incorporandi se Ordini Sanctœ Clarœ; omnia Iura tam temporalia, quam spiritualia, quœ hujus modi habemus, S l deinceps habituri eramus in dicta Celia; ipsam ac Personas in eadem nunc, S l semper commorantes ab omni lucre Episcopali, S l cuiuslibet alterius conditionis obligatione, seu gravamine eximentes, S l liberantes, ut ea libértatefruantur, Sigaudeant, quafruuntur, S l gaudent loca omnia prœdicti Ordinis Sanctce Claree. In cujus rei testimonium hoc prcesens Instrumentum Publicum Carolo Notario Nostro infrascripto ad scribendum dedimus, S l nostri sigilli pendentis iussimus munimine roborari. Actum lustinopoli in Camera dicti Domini Episcopi posita in Domibus q. Domini Corradi Sacristce, S l Canonici lustinopolitanœ Ecclesiœ prœdictœ: prœsentibus Petro Čorbo, Dominico de M antua familiaribus dicti Domini Episcopi, S l aliis vocatis testibus, SLWgatis, sub Anno Domini millesimo trecentesimo primo, Indictione quarta decima, D ie quarto Mensis Novembris Pontificatus Domini Bonifacii Papce OctaviAnno séptimo. Locus Ego Carolus Catenarius de Placentia Publicas Authorita-Sigilli N o tariatu s te Imperiali Notarius, S l nunc dicti D. Episcopi Scriba prœdictis omnibus prcesens fui, S l de Mandato ipsius Domini Episcopi, S l dictorum Canonicorum Volúntate hcec scripsi, S l roboravi, S l c. Pred tem Manolessov induit vsebuje kar nekaj podatkov, poindultom so se membnih za našo raziskavo, predvsem pa dva preverimenovale ldavzurne jena in enega, ki je dvoumen. Nedvomno drži, da so redovnice bile redovnice sv. Klare ldavzurne sestre že pred letom 1301, saj jih že takrat tako imenujejo. Beseda klavzura pa Peto poglavje. Cerkev in samostan redovnic sv. Klare 163 pa natančno določa tisto skrivališče, kamor sodi vse, kar želimo prikriti tujim pogledom. In tako so v Kopru sveto mesto, kamor so se predano zatekla številna poštena dekleta, da bi se umaknila pred laskajočimi pogledi sveta, poimenovali klavzura, samim devicam, ki so se tam zbirale v sestrski Božji ljubezni, pa so rekli ldavzurne redovnice. To poimenovanje, ld je sicer izvirno, pa ni bilo značilno samo za Koper, saj je opat Paladij o oglejskem patriarhu Gregorju za leto 1267 zapisal, da je v Čedadu postavil temeljni kamen za samostan klavzumih redovnic sv. Dominika. Se danes se ta redovna družina ne imenuje nič drugače kot ldavzura. Zagotovo so bile Podrejene do omenjenega leta podrejene škofu, saj so se lahko pri­ škofu ključile serafskemu redu sv. Klare šele potem, ko so dobile škofovo odvezo. Privilegija odveze pa je lahko deležen samo tisti, ki je komu podrejen. Se zmeraj tudi ni jasno, kateremu redu so pred tem pripadale in koliko let prej so mu že dale svoje ime. Lahko pa rečemo, da so bile najverjetneje tretjerednice oziroma picokere enega od dveh že obstoječih svetih redov v mestu, sv. Dominika ali sv. Frančiška, saj so bile prave sestre. Sicer pa ni verjetno, da bi zlahka prestopile v drug red, če so prej kateremu sploh pripadale. Tudi njihova prvotna ustanovitev naj bi segala precej pred omenjeno leto 1301; če bi se namreč to zgodilo kasneje, bi bila ustanovitev morda omenjena v Manolessovih patentih. A čemu vsa ta ugibanja? V duhu škofovega indulta so se torej ldavzurne redovnice leta 1301, prvega leta Manolessovega škofova- 1301 se priključijo nja, priključile slovitemu praporu svete junakinje Klare redu sv. Asiške in prevzele tako pravila njenega reda kot njeno Klare ime, čeprav so si veliko let kasneje, kot poročajo javne li- 164 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah Iz arhiva listine, ponovno privzele prvotno ime ldavzurnih redov­ Monial. nic. V istem obdobju je provincialni predstojnik minori­ Convent. tov v Dalmaciji, h katerim je od nekdaj sodil samostan Pomagajo jim sv. Frančiška, prevzel upravljanje samostana, neposredni minoriti nadzor pa v vlogi spovednika takoj predal enemu svojih redovnikov. To je veljalo več kot poltretje stoletje, ob Doživljajo običajnem izmenjavanju srečnih in nesrečnih dogodkov. zgode in Človeško ravnanje ne ponuja dišečih vrtnic brez bodečih nezgode trnov. Za samostan je bila seveda nedvomno sreča to, da se je priključil redu, kakršen je serafski, ki ima dosti pravic, reden dotok odpustkov ter številne učenjake in svetnike v svojih vrstah. A če je celo za nemoteno gibanje kateregakoli od nebesnih teles, čeprav je neobčutljivo za tuje vplive, potrebna zavetniška angelska pomoč, lahko samostan svetih devic, ld predstavlja nebesa na zemlji, a je žal izpostavljen posvetnim skušnjavam, kaj hitro zaide v nered, če je prepuščen le vodstvu enega samega človeka. Veliko korist je samostanu prinesla milost številnih olajšav in privilegijev, ki mu jih je dodelil Sveti sedež, svoje legate in nuncije, ki so delovali v Benetkah, pa ob tem zavezal, da jih spoštujejo. Vendar bi stalno bivanje provincialnega redovnega predstojnika v tako oddaljenem kraju, kot je Koper oddaljen od D almacije, lahko povzročilo nemalo škode, saj so postajali spori ob redovniških zborih pogostejši od prazničnih Iz dnevov. Odlična in zanj primerna je bila zato modra navedenega arhiva odločitev generalnega predstojnika svetega reda Lovrenca Sparase, ki je leta 1338 samostan izločil iz dalmatinske province in ga prenesel v neposredno pristojnost svojega urada. Ker pa je bil tudi on prisiljen, da je zaradi dobrega vodenja svojega reda nenehno potoval, vsak kraj njegovega bivanja pa je bil zaradi nezanesljivosti mor- Peto poglavje. Cerkev in samostan redovnic sv. Klare 165 morja od njegovega urada oddaljen, se je zlahka zgodilo, da njegovim gorečim željam pogosto niso sledili takoj­ šnji ukrepi. Ta vozel spreminjajočih se dogodkov, ki se je od leta 1301 do leta 1500 različno zapletal, zdaj nesrečno, spet drugič ugodno, se je v naslednjih letih tako grdo zamotal, da se je samostanu na koncu zazdelo smiselno, da se odreče redovne samostojnosti in se ponovno podredi Ponovno se podredijo škofu. Leta 1511, potem pa še v letih 1554 in 1573, so škofu, 2. v mestu, kot smo že omenili, divjale epidemije kuge, za kuj. 3. pogl. katere se je zdelo, da niso tri različne, temveč ena sama, razdeljena na tri dele, ali tri, združene v eno samo. Rane, ki jih je bila pustila prva, se še niso povsem zacelile, že je nove zasekala druga; a tudi te se še zdaleč niso pozdravile, ko jih je s svojimi strupenimi izparinami že okužila tretja. Ni bilo hiše ali družine v Kopru, ki bi bila tako odporna ali zaščitena, da teh hudih udarcev ne bi bila občutila ali jim domala podlegla. Bolj kot kdorkoli drug pa je od kužnih hlapov trpel samostan sv. Klare, poln devic, ker je bil pomanjkljivo oskrbovan in brez rednega upravitelja, že ugasel, čeprav prekrit s pepelom. A le kako naj bi se bil obdržal brez podpore? Kako naj bi bil obstal brez poglavarja? Kako naj bi se bil ravnal brez vodnika? Zato so device ravnale preudarno in modro, Vzroki za tako ko so se zatekle nazaj pod dobrodejno zavetništvo svoje­ podložnost ga škofa, ta pa posebno milostno, ko jih je sprejel. Te preureditve so se lotili okoli leta 1570, ko je v Vatikanu papeževal blaženi Pij V , v Kopru pa je šlcofoval Adrijan Valentico, vendar je niso zaključili vse do leta 1574, do časa papeža Gregorja, trinajstega po vrsti tega imena, in do časa šlcofovanja Antona Elia v Kopru, ki mu po zaslugah med dotedanjimi škofi ni bilo enakega. Spre- 166 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah Sprememba, do katere je prišlo iz tako tehtnih vzrokov in ob soglasju vseh sodelujočih, je samostanu zelo koristila, predvsem kar zadeva njegovo stavbo, brez katere vsak meniški red žalostno hira, če že povsem ne Cerkev sv. IG are zamrje. Od stare cerkve današnja ni ohranila drugega kot prvotni skelet, in sicer glavne stene, ki oblikujejo njeno vzvišeno in umirjeno veličino, glavno kapelo z oltarjem, ki ga krasijo pozlačene rezbarije in tri slike enako dognane izdelave z upodobitvijo sv Klare s poveličanima Frančiškom in Antonom, ter primerno velik kor nad glavnimi vrati, ld pa so ga pred slabim stoletjem zaprli in z zunanje strani polepšali z enakim okrasjem kot visok cerkveni strop. Prav tako je le nekaj let tega, kar so glavno stopnišče obložili z belim marmorjem in ga opremili z umetelnimi rešetkastimi vrati. V naših časih so v glavni kapeli za potrebe samostana odprli spovednico, ki je udobna in svetla, nasproti nje pa postavili zakristijo, ki je resda tesna, vendar dovolj prostorna za bogoslužne potrebe. Poleg petih žlahtnih in bogatih Kapela svetega oltarjev je tu še sveti sakrarij, obrnjen proti samostanu, trna ld širi okrog sebe svojsko poduhovljenost; tu je shranjen eden od svetih trnov iz krone našega Odrešenika, sam sakrarij pa je varno pribežališče, kamor se s svojimi prošnjami zateka mesto, ko je sila naj večja, in išče zaščito pred zemeljskimi nesrečami in nebeškimi strelami. Med Iz arhiva Monast. lib. čudeže te svete relikvije štejemo tudi dogodek, ko je 1. memor. maja 1498 na trnu pognal nežen zelen list. Kot da bi hotelo Nebo z mestom deliti srečo in je v cvetnem maju celo okrvavljenemu trnu ukazalo pognati nežno zelenje. Cerkev krasijo odlične slike: oltarni podobi sta izpod izvrstnega Palmovega čopiča, svod kapele pa je v gvašu poslikal sloviti Tržačan Prem. Nič manj ugledni nista sve- Peto poglavje. Cerkev in samostan redovnic sv. Klare 167 sveta obredna oprava in srebrnina, ld cerkev žlahtno 1. bij., bogatita. Tu počivajo kosti škofa Petra Antona Delfina, 5. pogl. čigar duhoviti epitaf smo navedli že v seznamu škofov. Tudi notranjost samostana je do današnjih dni ohra­ Stavba samostana nila svoje nemajhne odlike. Se nedavno tega je bil zaradi zapletene razporeditve neenakih prostorov, tesnih hodnikov in neurejenih delavnic bolj podoben brezizhodnemu labirintu kot pravemu samostanu. Danes pa, ko je povečan, ko je dobil odprte lože in so mu razširili dormitorij ter ga razdelili v celice, lahko tekmuje v lepoti in udobju z najbolj urejenimi samostani. In že je čas, da pogledamo v naslednji samostan, samostan sv. Blaža. ŠES- 168 Š E S T O P O G L A V J E Cerkev in samostan avguštinskih redovnic e pobožnost, ld se je rodila skupaj z miroljubnim spolom, zlahka prebiva v ženah drugih pokrajin, pa v plemenitih koprskih poganja globoke korenine in slavi popolno zmagoslavje. D a bi se izognile nadlegovanju, se drugod običajno zavarujejo s skromnostjo, sramežljivostjo in odmaknjenostjo, last­ Sram ežljinostmi, ki so tesno povezane s pobožnostjo. V Kopru vost koprskih pa se, že po naravi samotarske in plahe, v javnosti ne žena kažejo, razen če jih ne prisilita pobožnost ali vljudnost, in plašno zbežijo ali se oprezno skrijejo vsakokrat, ko naletijo na še tako nepomembnega človeka; njihovo skromnost, ki bi jo drugod morda grajali kot odvečno preproščino, pa pri nas cenimo kot pretanjeno krepost. Enajst izmed njih, po položaju in po nraveh enakih (morda se jim je število dvanajst zdelo usodno zaradi dvanajstega apostola, ki se je izrodil v odpadnika, to število pa je mnogokratnik tudi pri denarju, ki ni nič manj sumljiv, zato je morda obstajala bojazen, da bi Nekatere se kot skupino sestavljale tako preudarne kot nespametne detretjered-vice), se jih je zateklo v cerkev sv. Blaža, odločenih, da nice zatečejo k se popolnoma odpovedo svetu in živijo samo za Boga. sv. Blažu Paisana, ki je bila po previdnosti in modrosti med njimi najbolj popolna, jim je ob umiku iz posvetnega življenja služila kot zvesta spremljevalka, pri nastanitvi pa kot ljubeča mati. Zatem so si nadele redovniško obleko, vendar ne da bi si postavile kakršnakoli pravila; združile so se v redovno skupnost, vendar brez zaobljube, in prevzele naslov sester, vendar ne pravih redovnic. Podob- Šesto poglavje. Cerkev in samostan avgust, redovnic 169 dobno kot tretjerednice oziroma picokere je torej tudi Škofa nje dolgo povezovala le sestrska milost. Ko pa jih je prosijo za Nebo navdihnilo, da so stopile na vzvišeno pot k evan­ sprejem v red sv. geljski popolnosti, so pri škofu Tomažu de’Contariniju Avguština vztrajale, naj jih vključi v plemeniti red velikega očeta in sestavi j alca redovnih pravil Avguština, da se bodo s svetimi zaobljubami lahko zavezale Bogu. Spoznale so, da lahko dušo pred pogostimi padci najbolje obvarujejo z zaobljubo in pekel najlažje premagajo s povezavo z nebesi. Ko je prizadevni škof po tehtnem razmisleku In ga ugodil njihovim ponižnim prošnjam, jih je med svečano dobijo škofovsko mašo 28. avgusta leta 1318, na praznik svetega očeta, vključil v red, po katerem so tako hrepenele, in jih tudi uradno potrdil za redovnice. D a bi sveta ustanova v vseh pogledih ustrezala kanonskim pravilom, jim je dodelil pravico do izvolitve prednice, kar je postala Paisana. Ob polnem soglasju kapitlja jih je zatem razbremenil plačevanja pristojbin oziroma desetin, ld bi jih papež ali njegovi legati kadarkoli naložili temu redu. Vse to je zapisano tudi v javni listini: Quemadmodum divina sapientia testatur, duas Vitas esse cognovimus, per quas incedentes boni Homines, in eis Vitce cursum fceliciter consumantes post de victum triumphatumque Mundum, ad perpetuas ceternitates Misericordia Omnipotentis praevia transiré mcerentur. Hez videlicet sunt Vita activa, & cotemplativa, form a quarum in veteri, novo que Testa­ Škofovsko potrdilo o mento multipliciter demonstratur. Quamquam enim ambre ustanovitvi samostana ad Vitam finaliter cetemam tendant, Contemplativa tamen supereminere dignoscitur, quod figuratum intelligimus in du-abus uxoribus Patriarchcz lacob; licet Lia, per quam Vita prafguratur activa, multum esset sobole fcecunda, scriptum tamen est, quod lippis erat oculis; sed Rachel Soror eius typum con- 170 Dniga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah contemplative representans, decora facie, Sl venusto aspectu juisse describitur, quia contemplatio quanto magis amori, S l dulcedini sui Conditoris inheret, tanto magis illius charitatis ardore, e pulchritudine decoratur. Sic etiam, ut Sanctus Evangelista testatur; M a rte circa frequens ministerium occupate, M aria Sorore eius vacante in audientia Verbi dei, dicit Sermo Divinas; M aria optimam partem elegit, q u e non auferetur ab ea. M artha bonam, sed M añ a meliorem elegerat, quia contemplationi divine devotissime inherendo jam ex illo spiri-tali convivio Altissimi letabatur, ubi Rex noster ministrabit nobis, S l cognitionem in fandet. H anc autem vitam multi Sancti, tam Viri, quam F e m in e a populari frequentia segre-gati in Monasteriis sub Regulari Disciplina eligere voluerunt, quatenus Omnipotenti Deo cum humilitate cordis, ac mansue-tudine inservientes, celesti Sponso jungerentur in Celo, cujus amore, ac desiderio Mundum cum eius concupiscentiis cal-caverunt: Quorum exemplo, S lform a tarn pie, quam salubriter hortata Religiosa Domina Soror Paysana cum pluribus aliis Dominabus de Civitate lustinopolis in Sancto proposito servi-endi Deo, sub habita Regulari, unam Congregationemfecisset, S l absq. alieuius R egule professione simul in charitatis unitate lustinopoli apud Ecclesiam Sancti Blasii longo tempore persti-tisset; demum divinitus inspirate volentes procedere de virtute in virtutem, humiliter, ac devote a Reverendissimo in Christo Patre, S l Domino, D. Thomasino Episcopo lustinopolitano Regulam B. Augustini Doctoris Exymii petierunt unanimiter sibi tradi, firm iter proponentes de cetero sub eadem Regula in Obedientia, Castitate, S lfine proprio, Domino fam ulari; Qui Dominus Episcopus earum iustis desideriis gratum prebens assensum in die festivitatis predicti Divi Augustini infra M issarum solemnia, quam in Dictarum Dominarum Ecclesia so-lemniter celebravit, multis adstantibus viris Religiosis, S l sécula- Šesto poglavje. Cerkev in samostan avgust, redovnic 171 laribus, S l Populi multitudine, omnibus illis, S l singulis Dominabus, videlicet Soroñ Pay sence prcedictce, somribus Monossce, Bonettce, Fomovellce, Honestce, Beatrici, Prudentice, Marice, Valentince, Gavardince, S l Crupolosce, dietam regulam dedit, tradidit, atque concessit; S l ab omnibus, S l singulis earumdem manualiter obedientiam recepit; S l de volúntate earum prcece-pit eisdem, quod deberent eligere, quam vellent, pro uno anno tantum, S l nominare Priorissam. Quce supradictce Sórores omnes in loco, ubi sua negotia tractare consueverunt, ibidem convenientes supradictam Dominam Sororem Paysanam, una voce, S l uno špiritu elegerunt pro uno anno tantum, ipsamque electam pmsentaverunt Domino Domino Episcopo confirman-dam. Quam electionem ipse Dominus Episcopus suo Annulo confirmavit, ratificavit S l approbavit, dans, S l concedens eidem Sorrori Paysance canonicam administrationem ad annum in Monasterio pmlibato. Quoniam vero ad quoslibet Regulares a Secularíbus negotiis se abstinere, S l orationibus, vigiliis, ac ieiuniis vacare, Deoq; de serviré; convenit idem Dominus Episcopus de gratia speciali, accedente ad hoc libera poluntate, S l consensu Dominorum Decani, S l Canonicorumj suce Cathedralis, voluit, quod prcedictai Sórores, S l Succedentes, sive earum Monasterium non possit cogi a se ipso Domino Episcopo, S l Successoribus suis a d solutionem aliquarum Collectarum impositam, vel imponendam Clero lustinopolitano a Summo Pontífice vel Legatis eiusdem S l c. Actum lustinopoli sub Anno Domini 1318. Indictione prima, die 28. Mensis Augusti in Ecclesia, S l Monasterio supradicto S. Blasii, prcesentibus Religiosis Viris Fratribus Paulo de lustinopoli, S l Antonio de M antua Ordinis Prcedicatorum, Fratrribus Petro, S l Octonello de Tergesto Ordinis Minorum, Rev. Viro D. Prcesbitero lacobo de Placentia Generali Vicario Domini Episcopi, Dominis Canonicis Cathedralis, ali- 172 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah aliisque Clericis, Nobilibus Viris, Sl Populi adstante multitudine copiosa. E t Ego loannes Stanozza Diaconus de lustinopoli, authoritate Imperiali Publicus Notarius, S l Domini Episcopi Cancellarius prcedictis omnibus, S l singulis interfui, ac de M andato prefati Domini Episcopi, S l a prcedictis Dominis Sororibus rogatus scripsi, S l in prcescentem publicam form am redegi, S l Sigillo Episcopali munivi. Na globokih in trdnih temeljih, ld so sloneli na ponižnosti, zrasli pa iz pobožnosti, je nastalo samostansko poslopje devic sv. Blaža, kjer so nove Kristusove neveste, zbrane v pobožnosti, uspešno in srečno delovale več kot sto let. Po letu 1400, ko so mesto neprizanesljivo opustošile najhujše nesreče, vojne, kuge, roparske tolpe, Sveti samostan pa je začela tudi ta redovna družina vidno pešati, in je opustel ker se ji niso pridružile nove device, se je samostan izpraznil in opustel. Tako so si od nekdaj sledile človeške zgode in nezgode. Tega, katerega leta natančno je prišlo do te velike nesreče, nam ni bilo dano odkriti. Pač pa Reg. Pola, lahko z gotovostjo trdimo, da se je to zgodilo po letu 2. kuj., 1458 in pred letom 1460, saj je konec leta 1458 škof fol. 71 Gabrieli s svojo zapreteno kaznijo obrzdal drznost vseh, ki so motili samostanski mir teh redovnic, kar pomeni, da tedaj samostan še zdaleč ni bil prazen. V prvih mesecih leta 1460 pa je kardinal Bessarione, ko se je kot Petron., 2. kuj., apostolski legat papeža Pij a II. v Beneški republiki zadr­ 7. pogl, ževal v Benetkah (od koder je odšel k cesarju Frideriku fol. 3 5 2 III.), to sveto hišo, ki so jo bile redovnice zapustile in In bil oddan kot je že razpadala, v želji, da jo reši pred propadom, kot navaden cerkveni beneficij dodelil arhidiakonu koprske stolnice beneficij Janezu Zarottiju, kar pomeni, da je bil samostan takrat že prazen in je opustel. Ob razglasitvi tega nepričakovane- Šesto poglavje. Cerkev in samostan avgust, redovnic 173 nega ukrepa se je med preprostim ljudstvom razširilo neprijetno obrekovanje in pretiravanje, češ da je bila javna dobrina dana v zasebni užitek. Ko pa se je v najbolj modrih meščanih in pobožnih ženah znova prebudila iskrena želja, da bi samostan ponovno odprli in vanj naselili prvotne redovnice, so pri Zarottiju dosegli, da se je ta odpovedal podarjenemu beneficiju. Vsa ta skupna prizadevanja niso bila zaman, čeprav so za nekaj mdem let zastala, saj so šele 18. marca 1474 podpisali javno ’ listino o težko pričakovani vrnitvi samostana, s posebno Po klavzulo, naj se vanj naselijo prvotne redovnice, ki so odpovedi ostale brez bivališča. In tako je s ponovnim odprtjem 50 se vanj f Jr Jr J p o n o v n o samostana še istega leta mesto dobilo nazaj svoj nekda- naselile nji okras, Avguštin svoje izgubljene hčere, Bog pa pobožno češčenje. Nikoli več (kakor pričajo stara poročila in izročilo) tudi ni bil opuščen, temveč je vse bolj rastel in vedno bolj cvetel, kakršen je še danes. To so najpomembnejši dogodki, ki so spremljali nastanek in kasnej­ še življenje tega samostana. Petronio, čigar pozornost pri zbiranju najbolj skritih Petronio podatkov o Kopru ostaja še naprej izjemnega pomena, ° pa v svojem poročilu o teh redovnicah (ne da bi se naselile dotaknil njihovega prvotnega izvora) trdi, da so se v tretjered-samostan po njegovem izpraznjenju, do katerega je pri- nice šlo na opisani način, naselile picokere oziroma tretjered- Petron. nice iz svetega reda servitov, ki jih je leta 1461 tu usta- lbldem novil njihov redovni general Koprčan Krištof Torniello. Kot dokaz svoji trditvi Petronio navaja milostno odredbo škofa Gabrielija, s katero je potrdil, da mu je general predložil bulo papeža Nikolaja V , da lahko povsod, kjer živi njegov red, ustanovi tudi red tretjerednic. Tako piše Petronio v svoji knjigi: Ga- 174 D inga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah Gabriel Dei, S l Apostolice Sediš Gratia Episcopus Iustinopolitanus. Universis, Sc singulis presentes Litteras, seu presentium transumpta inspecturis Salutem in Domino sempitemam. Uni- Škofovo potrdilo versitati vestre notum facimus per presentes, quod dum sede-remus in nostro Episcopali Palatio, comparuit coram nobis Rev: in Cristo Pater, S l Dominus Cristophorus de lustinopoli S. Th. Magister, Sl totiuš Ordinis FratrUm Servorum S. M a rie Prior Generalis, S l nobis exhibuit, atque presentavit quasdam litteras Apostólicas Santissimi in Christo Patris, S l Nostri, Domini Nicolai divina providentia P a p e V bul-latas vera Bulla plúmbea in filis de sérico croceo, S l rúbeo, more R om ane Ecclesie quas litteras vidimus, S l diligenter inspeximus illas sanas esse, atq u e illesas non vitiatas, non mutilatas, sed omni prorsus viiio, suspicioneque carentes, quas legifecimus de verbo ad verbum S l c. Actum, S l datum lustinopoli in nostro Episcopali Palatio, presentibus exymio Dottore D. Magistro Pamphilio de Gastaldis Physico salariato in Civitate lustinopolis, nec non egregiis Viris D. Philippo de Pola, D . Stephano de Sabinis, D. Francisco Grisonio, S l D . Sardo deBratis Testibus sub anno 1461: Indictione 9. die L u n e 21. Mensis Septembris. Pontificatus Santissimi in Cristo Patris, ac D. Nostri Pii Divina Providentia P a p e II. Anno tertio. Ego loannes de Vida quondam Antonelli de lustinopoli Publicus Auctoritate Imperiali Notarius, nec non eiusdem Re-verendisimi Episcopi Cancellarius, S l c. Razkritje Vendar moramo biti tu pozorni na čas in okoliščine prave resnice nastanka tako samega potrdila kot omenjene nadarbine in njene vrnitve, če želimo odkriti, kaj v resnici vsebuje Petronijeva trditev o servitskih tretjerednicah. Kardinal Bessarione je leta 1460 samostan dodelil arhidiakonu Za- Šesto poglavje. Cerkev in samostan avgust, redovnic 175 Zarottiju, da se, povsem izpraznjen, ne bi podrl, že leta 1474 pa se mu je arhidiakon odpovedal, da so se vanj lahko ponovno vselile svete device. Tako pravi Petronio. Le kako bi lahko vmes, leta 1461, vanj prišle servitske tretjerednice? To bi bilo mogoče samo, če bi bila ali kardinalova dodelitev nadarbine nična ali arhi-diakonova odpoved odvečna. Nična dodelitev nadarbine, ker je do nje prišlo leta 1460, da bi samostan, potem ko se je povsem izpraznil, obvarovali pred popolno opustelostjo; če bi ga bile leta 1461 ponovno naselile tretjerednice, pa bi postala brezpredmetna, saj bi bili odpravljeni vsi temeljni razlogi zanjo. Odvečna odpoved, ker je bila povezana s ponovno vselitvijo redovnic in je ne bi bilo leta 1474 potrebno sklepati, saj naj bi bil namen dosežen že leta 1461. Tudi navajanje papeževega dovoljenja servitslcemu generalu, da v samostan naseli tretjerednice svojega reda, ne pomaga, saj načela prave dialektike učijo, da dejanja ne izhajajo nujno iz avtoritete, zato je za potrditev dogodkov v Kopru potreben dokaz, ki pa ga ni najti ne med Gabrieli j evimi pričevanji ne med nobenimi drugimi izvirnimi dokumenti. Tudi če bi se izkazalo, da so bile tretjerednice v mestu prisotne, bi v duhu uveljavljenih običajev v Italiji verjetno živele na svojih domovih, kot se je to leta 1551 zgodilo blaženi Julijani Malgranelli, servitski picokeri v Kopru, ne pa v samostanu sv. Blaža, ker je bil od leta 1460 do leta 1474 prazen. V najboljšem primeru se je katera od domačih servitskih tretjerednic (če je sploh bila kakšna v Kopru), ko so samostan, potem ko ga je Zarotti vrnil, ponovno odprli, z drugimi pobožnimi devicami pridru­ žila prvotnemu redu. Naj zato zaključimo, da je bil samostan vse od leta 1418, prvega v njegovem delovanju 176 D m ga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah nju, pa do tekočega leta last avguštinskih devic, in čeprav je bil nekaj let zapuščen, ni nikoli spremenil svojega prvotnega namena. In zdaj preidimo na druge, v ničemer sporne in vsem Cerkev sv. Blaža vidne značilnosti samostana. Cerkev je po nastanku zelo stara, a po obsegu ni velika. Sestoji iz ene same ladje, vendar premore običajen kor in pet urejenih oltarjev, okrašenih z lesorezi in marmorji, na katerih častijo dve sveti podobi blažene Device Marije. Ena je reliefna in čudodelna zaradi Božje ljubezni, s katero razsvetljuje svoje častilce, druga je naslikana in ima bogat okvir v srebru in zlatu. V cerkvi hranijo lepo število slovitih Monštran-relikvij in dragocene oprave, primernega okrasja, ld ga ca, pomembna je ta Božja hiša vredna. Med njim je tudi monštranca z iz več vzrokov Najsvetejšim, ki zaradi svojega bogastva v srebru, dragocenosti v zlatu, umetelnosti v izdelavi in zaradi izjemnosti terja posebno pozornost. Sestavljena je iz petih piramid - prva je visoka približno štiri pedi, druge stranske nekaj manj - ki so postavljene in razporejene na isti ravnini. V osrednjem delu največje kraljuje sveta krogla, obdana z žarki in zlatom. Nekoliko višje je za mrežo z zlatima stebričema prikazano trpeče mučeniš- tvo ljubljenega izbranca Janeza v kotlu z vrelim oljem, nad njim pa je za drugimi vratci podoba brezmadežnega Marijinega spočetja, nad katero je vrh piramide oblikovan v lep zaključek. Druge štiri piramide razgibavajo številni zračni oboki, od katerih sta končna zapolnjena z drobnim in izbranim pletenjem, večje pa krasita podobi sv. Roka in Sebastijana. Celotna monštranca je postavljena na trdno podnožje iz pozlačenega srebra. Ta zaklad v malem so tatarske horde ukradle v neki avstrijski cerkvi leta 1683, ko je skušal brezbožni turški trinog Meh- Šesto poglavje. Cerkev in samostan avgust, redovnic 177 Mehmed IV , zaman sicer, s sto petdeset tisoč vojščaki zavzeti prestolnico Avstrije Dunaj in cesarsko palačo njenega vladarja, zelo pobožnega cesarja Leopolda. Tolmač oziroma najpomembnejši prevajalec Beneške republike na turškem dvoru (torej v času takratnega miru) Iz Archiv. Koprčan Tomaž Tarsia je monštranco za velik denar Monast. kupil od nekega Tatara, in ker se mu je zdela primeren dokaz njegove vdanosti rojstnemu mestu, jo je dve leti kasneje širokosrčno podaril cerkvi sv. Blaža. Staro samostansko poslopje, ki zaradi bližine mest­ Samostansko nih trgov ni utesnjeno, je na več mestih ustrezno obnov­ poslopje ljeno, v zadnjih letih pa so ga na dokaj prostornem predelu povečali z dozidavo nove stavbe za običajne samostanske govorilnice, ki jo je omogočila dolgoletna javna dobrodelnost. Čeprav gre za ubožni red, uživa redovniški privilegij, ki se je utrdil skozi več stoletij, da Slovesna posvetitev slovesno posveča device, ld stopajo med redovnice. Let­ redovnic nih prihodkov samostan nima v izobilju, kar je skupna slabost vse Istre, pač pa se lahko pohvali s samostansko disciplino, dediščino, ld jo je svojemu redu zapustil Avguštin, kateri ni poznal kopičenja tostranskih bogastev in je siromašnim pogosto pomagal tudi tako, da je žrtvoval celo sveto posodje z oltarja. In že smo pri tistih dobrodelnih ustanovah, kamor se mnogi izmed zvestega ljudstva zatekajo po pomoč za svojo dušo in telo. SED- 178 S E D M O P O G L A V J E Oratoriji, bratovščine, spitala in Monte di Pieta olgovezno in nevšečno bi bilo deliti na več poglavij preostale nabožne ustanove, ki jih je znotraj tesnih mestnih zidov toliko, da če Koper ne bi že po zaslugi skrbne narave postal prestolnica Istre, bi ga za to razglasila katoliška Cerkev. Gre za častitljive nabožne in dobrodelne ustanove, to je oratorije, bratovščine, špitale za siromašne in Monte di Pieta, kjer se krščanska krepost bogato razdaja in v Svoji darežljivosti slavi zmagoslavje s češčenjem Boga in njegovih svetnikov, s tolažbo obnemoglih in bolnih ter s podporo brezpravnim in pomoči potrebnim. Ker pa bomo naredili le kratek povzetek vsega tega, bomo izbrali le tiste podatke, ki zadevajo škofijske prihodke in zato sodijo v našo knjigo. Ker pa ni mogoče razmišljati o oratorijih, zgrajenih za javno češčenje (ne upoštevaje za zdaj zasebnih), ne da bi spregovorili o bratovščinah, ki so po svojem nastanku zavzeto spodbujale njihovo ustanavljanje, bomo začeli kar s slednjimi. Nabožne V Kopru deluje več vrst nabožnih in verskih zdrubratovščine v mestu ženj. Nekatera so namenjena drugemu spolu in so jih z dobrotljivo naklonjenostjo škofov ustanovili predvsem vrhovni predstojniki svetih ubožnih redov v duhu privilegijev, kot so jim jih dodelili papeži, druga pa samo moškim in so jih v okviru predpisanih pristojnosti ali po pooblastilu Svetega sedeža ustanovili dosedanji škofje. Bratovščine se delijo na take, katerih člani nosijo povsem običajna oblačila, kot da bi želeli v očeh sveta bolj Sedmo poglavje. Orat., bratov., spitala in M . di Pietd 179 bolj poudariti svojo versko vdanost, in na tiste, ld se oblačijo v kute različnih barv glede na pravila svojega reda in za to častitljivo spokorniško opravo skrivajo svoje globoko kesanje. Od vseh moških in ženskih bratovščin svete Cerkve se tu razcvetajo naj pogostejše bratovščine sv. Jezusovega imena, sv. rožnega venca, brezmadežnega spočetja in sedmih žalosti blažene device Matere Božje. Tu so še bratovščine, katerih člani nosijo oblačila karmeličank, Pasu sv. Frančiška in podobne, vsaka zavezana svojemu lastnemu oltarju. Število moških bratovščin, vendar brez redovniške obleke, se pove­ čuje, saj so tu še bratovščina zmagoslavnega prapora sv. Križa s priprošnjami za duše v vicah, sv. Marije ro-tundske, našega zavetnika sv. Nazarij a, sv. Janeza evangelista, sv. Jakoba apostola, svetega očeta Klemena, častitih mučencev Lovrenca, Štefana in Krištofa, svetih pričevalcev Karla, Frančiška, Roka in Filipa Nerija ter bratovščina Vseh svetih, od katerih ima vsaka svojo cerkev in je od drugih ločena. Bratovščin, ki nosijo redovniške obleke, je osem; našteli jih bomo (ne glede na njihovo kanonsko starost) po ustaljeni razvrstitvi njihovih svetih zavetnikov. To sta bratovščini neizrekljivega Božjega imena in najsvetejšega oltarnega Zakramenta, ena in druga oblečeni v rdeče kute, in dalje bratovščine sv. Križa v cerkvi sv. Tomaža s črno kuto, sv. Marije Nove s temno rjavo kuto, sv. Andreja apostola s temno modro kuto, device in mučenice sv. Barbare s kuto iz belega platna, škofa sv. Nikolaja s svetlo modro kuto in sv. Antona opata z belo volneno kuto. Te in druge, že naštete bratovščine imajo poleg oltar­ Njihovi jev in cerkva, za katere pobožno skrbijo, še dvorane za oratoriji in dvorane svoje redno shajanje, nekatere od njih pa poleg cerkve in 180 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah in dvorane uživajo tudi bogastvo svetega oratorija. Bratovščina sv. Marije Nove, posvečena Jezusovemu darovanju v templju, je imela v preteklosti oratorij, povezan Registr. s svojo dvorano. Ko pa so oskrunili njeno svetost, jo je Vnlaresso, Jakob Valaresso leta 1488 s cerkveno prepovedjo razpu­ 1. zv, fol. 173 stil. Podobno se je zgodilo drugim bratovščinam, med njimi nazadnje bratovščini sv. Nikolaja po izgradnji nove cerkve pri pristanišču, ki ni bila prilagojena stari dvorani, katera je bila obenem tudi sveti oratorij in so jo, ko se je začela podirati, tudi primerno popravili. Bratovščina sv. Antona opata, ki je ena naj starejših in Reg. Rusca, najuglednejših v mestu, ima oratorij blizu svoje dvorane, 1. zv., Hieronim Rusca pa ji je leta 1628 s svojim darežljivim fol. 1553 indultom dovolil uporabo svetega oltarja, vendar pod grožnjo takojšnjega ukora v primeru dejanj, ki bi žalila svetost Božje hiše. Tudi bratovščina sv. Križa pri cerkvi sv. Tomaža ima svoj poseben oratorij, odkar se ji je v isti dvorani pridružila zelo uspešna bratovščina Filipa Nerija. V njem se zbirajo številni verniki, običajne obrede nabožne bratovščine pa na koncu olepšajo s sveto mašo ob oltarju. Bratovščina najsvetejšega Zakramenta bi bila med vsemi bratovščinami prva po blišču svojega Reg. Stella, 2. zv., oratorija, če je okoli leta 1550 zaradi njene peklenske fol. 74 ' prevare z lažnimi obredi, ki se jih je zlohotno oprijela, Tomaž Stella ne bi bil prepovedal in razpustil. Nova, ki jo je kasneje leta 1558 ustanovil isti škof, se nikoli ni izneverila svojim načelom in se v svoji iskreni in neskončni milosti vsak dan udeležuje opravil božanskega zakramenta, med obhajanjem slovesnih praznikov pa običajno s sveto mašo olepša tudi svojo dvorano, ld je obenem njen posvečen oratorij. Ce vse povedano povzamemo, je v Kopru skupaj sedemindvajset bratovščin, od Sedmo poglavje. Orat., bratov., spitala in M . di Pieta 181 od katerih jih osem nosi kuto; imajo devet dvoran, vendar samo tri oratorije. Število še zdaleč ni skromno, a vsako njegovo povečevanje bi bilo tako škodljivo kot odvečno. Le kateri oratorij bi lahko bil primernejši za posvetno bratovščino, kot je cerkev, iz katere črpa svoj izvor in svoje ime? Bratovščinam, tem nabožnim združenjem predanih vernikov, se pridružujejo špitali, dobrodelna zatočišča za obnemogle siromake, in kakor je pri prvih na preizkušnji krščanska ljubezen, slavi pri drugih zmago bratov­ Špital sv. Nazarij a in ska milost. V Kopru sta dva špitala, eden poimenovan njegova po sv. Nazariju, drugi pa po sv. Marku. Prvi stoji na lega Mostnem trgu, tako poimenovanem po dolgem kamnitem mostu, ld povezuje mesto s kopnim. Poleg obeh osrednjih pri stolnici je to eden najlepših trgov v mestu, obkrožen z novimi stavbami in bogatimi delavnicami, po trgovski dejavnosti, ki se na njem razvija, poimenovan tudi Trgovski trg. Na severnem koncu trga se dviga kamnit vodnjak, ld je z domiselno umetelnostjo grajen tako, da v velik osmerokotni bazen z več strani priteka izjemno bistra voda, ki prihaja v mesto po skoraj dve milji dolgih podzemnih ceveh. Kdaj so trg požlahtnili s tem javnim okrasom, tega Petronio ne omenja. Vendar iz napisov, ki vklesani v kamen izražajo globoko hvaležnost mesta za zavzetost in skrb benešldh podestatov, zaslužnih za njegovo obnovo, lahko razberemo, da so ga postavili po letu 1500, saj zelo skrbnemu podestatu Nikolaju Salomoniju v enem od njih kasneje leta 1556 pripisujejo zaslugo za oživitev vodnjaka, potem ko je že usahnil. Čeprav so bili meščani po številnih obnovah prisiljeni svojo delovno spretnost podrediti naravnemu toku vode, ld se kot vsako telo ne dviga, temveč prosto pa- 182 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah pada, so izvir na kopnem preusmerili in v želji, da bi voda, ki so jo po ceveh že speljali od njene struge, ne stekla povsem v izgubo, izdelali drug kamnit vodni zbiralnik kake pol milje zunaj mestnega obzidja, kjer je voda ob javni cesti izvirala, vsaj za potrebe mimoidočih, če je že meščani niso mogli uporabljati. Ker pa otoka ni pestilo pomanjkanje zdrave vode, saj se je z njo obilno napajal tako iz neusahljivih vodnjakov kot iz neizčrpnih vodnih zbiralnikov, je bil zbiralnik zunaj mesta zgolj potraten okras. Njegov Zdaj, ko smo se že dovolj zamudili pri vodnjakih, ustanovinadaljujmo naš opis s špitalom sv. Nazarija. M esto se telj je mesto je gradnje te dobrodelne ustanove lotilo v dvanajstem stoletju našega odrešenja, k čemur je morda veliko pripomogla pastirska vnema dolgoletnih in izjemno krepostnih škofov Absaloma in Konrada. Tako kot je prvi sprejel v mesto dominikance, drugi pa minorite, je zelo verjetno, da sta vztrajala pri postavitvi dobrodelnega Škof hospica za sprejem tujih romarjev in v pomoč domačim Konrad ga razbremeni siromakom. Res je, da je Konrad leta 1262, potem ko vseh cerkvenih je skupaj s svojim kapitljem podpiral ponižne prošnje dajatev mestnih konzulov, predvideno ustanovo, v kateri naj bi bil nameščen novi špital, v duhu svojih tedanjih in kasnejših pristojnosti razbremenil vseh dajatev, obveznosti in pravic, ki bi jih morda kdaj terjala njegova Cerkev, v cerkveni pristojnosti pa je zadržal le potrjevanje priorja oziroma rektorja ustanove in pravico do zelo skromne dajatve (ki jo špital še danes prispeva) obema blagajnama, škofovski in kapiteljski. Vse to lahko preberemo v naslednji javni listini: In Nomine Domini Dei cetemi Amen, Anno millesimo ducentésimo sexagésimo secundo. Indictione quinta; Actum Iusti- Sedmo poglavje. Orat., bratov., spitala in M . di Pietà 183 tinopoli in Ecclesia S. M ariœ die séptima existentem Mense Reg. Pola, 1. zv, Februario. Prœsentibus D. Petro Facino, Domino Iannino Filio fo l 81 q; D. Marci D. Radulpho de Guivardo, D. Epone Azanio, D. loanne Belgramono, Alpino Paduano, Variento de Fignano, Škofovski Sc aliis multis. Nos Conradus Dei gratia Episcopus Iustino- induit politanus, Papo Archidiaconus per se, Sc Nomine D. Antuisi Decani, quifungebatur vices ipsius Decani, qui Decanus dicitur esse Bononice in studio Fitterarum, Sc Vitalis Scolasticus, Prœsbiter Almericus Artucus, Prœsbiter Vitalis, Andreas Filius D. Feonardi de Vilddrago, Canonici eiusdem Ecclesiœ, Universis Fide Catholicis prœsentes Fitteras inspecturis salutem in Domino. Ficet indigentibus universis aperire teneamur Viscera Charitatis, illis tarnen liberalius, Sc abundantius quo-damodo debemus libertatis gratiam exhibere, qui cum sint pauperes spiritu patienter subeunt onera paupertatis, dum tamquam nihil habentes, Sc omnia possidentes penuriam pati Sc abundare didicerint, fructificantes copiose pauperibus, Sc egenis; hoc vero quamvis multi laudabiliter exequantur illi tarnen Student affectuosius adimplere qui hospitalem Mansionem colentes non solum recipiunt hospites, Sc infirmos, sed trahunt ad se, illud Propheticum imitantes; Frange Panem esurienti, Sc egenos, vagosque indue in Dornum tuam: constru-endam pariter, Sc exuberandam totis visceribus élaborant. Cum autem Cónsules, Sc Consilium, Sc Commune Universum Civitatis lustinopolis Divina promotione considerantes deffensioni Pauperum universorum iacentium, Sc tegumentorum defectum in lutuosis cubilibus, Sc in viis publicis, hospitalem Mansionem in ipsorum circulis Civitatis juxta Pontem lapideum, Sc viam publicam super mare, quam volunt mérito Dornum Altissimi appellari, propensius codificare procurent, supplicantes. Nobis benigne quatenus ad ipius Foci augmentum, S c ut omnes liberalius, Sc voluntarius subministrent, idem Hospitale cum om- 184 Druga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah omnibus bonis, S l possessionibus universis proesentibus, S l Juturis eximere dignaremur ab Ecclesia nostra omnibusfamu-latibus, S l servitute. Considerantes itaque ipsorum preces divinitus missas, attendentes, quod vere Archimandrite non solum in propriis, sed in cunctorum teneantur omnium utilitatibus providere predicto Hospitali; Nos memoratus Episcopus, S l Canonici supradicti per Nos, nostrosque Successores in rejrige-rium pauperum proprie duximus conferendam cum omnibus Bonis, Possessionibus presentibus, S lfoituris, liberalem exem-ptionem ab omni Ecclesie nostre lugo, Famulatibusque, S l Servitute. Et insuper Potestates, vel Rectores, qui pro tempore juerint ad Regimen Civitatis lustinopolis liberum arbitrium habeant eligendi in Priorem, sive ipsius Loci Rectorem, seu Majorem, dummodo per Nos Episcopum, S l successores Nostros fouerit Elcctio ipsorum confirmata, quam Confirmationem promittimus facturos: hoc tarnen salvo, quod prefatum Hospitale Nobis Episcopo, S l Successoribus Nostris Libram unam Pipe-ris, S l mediam Libram Capitulo Ecclesie lustinopolitane nomine census teneatur reddere annuatim. In cujus rei testimonium presens Privilegium scribi fecimus, S l singulorum sigillorum pendentium Munimine legitime roborari. Ego Detamarius de lustis, S l inclyti Marchionis Istrie Notarius, interjui his omnibus, S l rogatus a memorato D. Episcopo lustinopolitano, S l ab universis D. D. Canonicis supradictisfideliter scripsi, S l in Publicam Scripturam redegi. S tem milostnim indultom so bili postavljeni temelji za visoke zidove novega spitala. Ker je šlo za gradnjo brezplačnega prenočišča za Kristusove ubožce, so morali ljubeznivo priskočiti na pomoč skrbniki tega svetega doma. Ker v pogumni in zahtevni tekmi v svetih vrlinah za vernike ni večje in močnejše spodbude kot živ zgled njihove višje duhovščine, je razbremenitev dajatev, ki ¡° Sedmo poglavje. Orat., bratov., spitala in M . di Pietd 185 jo je škof s svojo duhovščino zagotovil špitalu, tako spodbudila posamezne meščane, da so špitalu namenili Statut. širokogrudno pomoč in bogata volila, medtem ko ga je Iustinop. 2. kuj., mestni svet oskrbel s preudarnimi zakoni in mestnimi 53. pogl. statuti. V nekaj letih je bil tako špital ustanovljen, zgra­ fol. 43, 81. pogl. jen in odprt. Za njegovo vodenje je mesto imenovalo fo l 58 nekaj sposobnih posameznikov, ki so ga upravljali po svojih močeh in nagnjenjih in s katerimi je doživljal tako lepe kot hude čase. Ker pa skupnih zadev vsi ne postavljajo pred zasebne in je bila javna blaginja pogosto zanemarjena na račun posameznikove (zaradi česar se je gospodarsko stanje te dobrodelne ustanove, ne brez Iz: lib. capitul. velike škode, nenehno slabšalo in pešalo), se je Velikemu Confi-ater: svetu zdelo primerno, da polno in celovito upravljanje S. Antoni, fol. 23. Ker špitala zaupa bratovščini sv. Antona opata, še več, da je špital propadel, vso njegovo prejšnjo, sedanjo in bodočo lastnino preda so njegovo v njeno last in upravljanje. Določil je tudi, da rektor, upravljanje prenesli na upravitelji in izbrani predstavniki ene organizacije sto­ bratovščino pijo tudi na čelo druge ter vodijo račune in posest obeh, sv. Antona opata kot da bi šlo za dele ene same ustanove. Tako je bilo sklenjeno aprila 1454, in ko je v svoji prirojeni milosti beneška oblast vse to dobrohotno potrdila, so še istega leta izdali javno listino. Čeprav jih omenja že sama listina, ne gre spregledati razlogov, zaradi katerih so med številnimi nabožnimi združenji v mestu izbrali prav bratovščino sv. Antona, saj gre za globoko gorečnost, zavzeto vnemo in zaupanja vredno vztrajnost, s katerimi je upravljala sebe in svoje premoženje. Kdor ima ob sebi živi in sveti ogenj sv. Antona, se v svoji zagnanosti tako hitro ne ohladi. In res se je ob skrbni S čimer in milostni pomoči bratovščine sv. Antona špital kmalu si je zelo povečal in zagotavlja danes bivanje romarjem, po­ opomogel moč 186 Dniga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah moč obnemoglim, mleko otrokom, doto neporočenim dekletom in tolažbo vsem drugim prizadetim. Spital je vreden svojega starega imena, Božja hiša, saj je kraj sprave, kjer krščansko usmiljenje služi tolažbi potrtih smrtnikov. O njegovi cerkvi, posvečeni škofu in mučencu sv. 2. bij., 1. pogl. Bassu, s pravico do svete krstilnice za zapuščene otroke, na tem mestu ne bomo govorili, da se izognemo dolgo-veznosti ponavljajočih se zgodb. Kar zadeva njegovo Špitalska stavba stavbo, ki sicer ni nič posebnega, je pa udobna in prostorna, naj omenimo le, da bodo s skorajšnjim nakupom nekaj bližnjih hiš moške in ženske kmalu sprejemali v ločenih in zato primernejših prostorih. Zgleden ukrep, vreden posvečenega Antonovega ognja, katerega plamen, prižgan v nebeških višavah, ogreje, ne da bi žgal, vsakogar, kdor se mu približa. Š p ital sv. Drugi špital, poimenovan po sv. Marku, stoji pri Zu-Marka je postavil benaških vratih. Njegov ustanovitelj Marko Trivisano Marko Trivisano ga je oskrbel s prihodki in mu dal ime po svojem svetem patronu. Kdaj natančno je bil postavljen, nam vsemu trudu navkljub ni uspelo odkriti. Iz neke začasne odredbe v zvezi z njim je moč razbrati, da se je to zgodilo malo pred 1400 ali kmalu po tem letu. Od štirih upraviteljev, ki jih je Trivisano še za svojega življenja izbral, da so po njegovi smrti skrbeli za to dobrodelno ustanovo, ld jo je bil sam postavil na noge, so trije zapustili zemeljsko življenje v času škofovanja Jeremije Pole med 1420 in 1424, v kratkem obdobju vladavine tako zaslužnega škofa. Kako škodljive posledice je imela ta izguba, priča sam špital, ld je zaradi smrti svojih podpornikov vidno ugašal, kar je spoznal tudi mestni svet, saj je Jakobu Albertiju, edinemu preživelemu od prvotno do-lo- Sedmo poglavje. Orat., bratov., spitala in M . di Pietd 187 ločenih upraviteljev, v želji, da prepreči še hujše propadanje, pridružil že omenjenega škofa Polo in njegove Statut. naslednike ter Mihaela Gavarda in Ambroža Lugnana Justinop. 3. kuj., iz uglednih mestnih družin. Če je torej po omenjenih 6. pogl., fol. 73 štirih letih živel le še eden od upraviteljev, ki jih je bil določil Trivisano, in če merimo življenje špitala z nič kaj dolgim oziroma zelo kratkim obdobjem človeške minljivosti, bomo zlahka ugotovili, da je bil postavljen le nekaj let prej, vendar ne po omenjenem letu 1400. Negotovost glede leta njegove ustanovitve pa bi bila nepomembna, če bi vedeli, kakšni so bili njegovi stalni prihodki, ki mu jih je namenil njegov ustanovitelj. Prav skromni zagotovo ne, saj so ves čas zadoščali za obnavljanje stavbe in pomoč siromakom. In če je njegov ustanovitelj v svoji darežljivosti vsakemu od njegovih oporo­ Navedeni čnih upraviteljev zapustil bogato volilo v višini trideset statut zlatih dukatov, ki se je zatem zmanjšalo na pet srebrnih mark, lahko sklepamo, da dodeljeni prihodld niso bili tako majhni, da ne bi zaslužili naj večjega priznanja. S tem v zvezi je vredno ponovno pregledati dokumente 1. zv., fol. škofa Jakoba Valaressa iz let 1491 in 1492 ter dokumen­ 226, 230 te Jerneja Assonica iz leta 1505, ld so tako zgovorni, Zv., fol. 3 da bo mogoče nekoč ob njihovi svetlobi iz temin pozabe potegniti doslej še neznana dejstva. Prvotno poslopje te dobrodelne ustanove sestoji iz Špitalska stavba cerkve, posvečene sv. Marku evangelistu, z enim samim oltarjem in oltarno nadgradnjo, na kateri je več slik, ki so po starem med seboj povezane s pozlačenimi in izrezljanimi okvirji. Gre za vsakdanje in skromno delo. Poleg cerkve se razprostira ozko dvorišče z nekaj skromnimi celicami ob straneh, kjer danes živijo siromašne žene, saj je gostoljubje te dobrodelne ustanove danes ome- 188 D niga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah omejeno na golo streho, medtem ko je včasih zagotavljala tudi hrano. Se zmeraj se imenuje ženski spital in najbrž je bil to od vsega začetka, saj ni verjetno, da bi lahko v tako tesnem prostoru skupaj bivali tako moški kot ženske. Drugo Ko je spital zašel v tako pomanjkanje, da mu je gromilostno dejanje zila celo izguba imena, ga je mogočna roka Gospodova, omenjenemu špitalu ki svojih ubogih nikoli ne zapusti, nenadoma oživila, saj sta se plemenita zakonca Jakob Fini in Avrelija Sereni po zgledu tistih pobožnih rimskih patricij ev, ki so svoje imetje namesto svojim zemeljskim otrokom zapustili veliki Materi Božji in ji postavili sveti tempelj na Eskvi-linu, lotila obnove propadajočega špitala, dozidala na starem poslopju novo in ga tako povečanega usposobila Za za bivanje in pomoč siromašnim neporočenim, a pleneporočene menitim devicam, ld so se semkaj, daleč od umazanih plemenite device zapeljivcev, zatekale kot v varno zavetišče, da ohranijo nedotaknjen cvet svojega devištva do zrelosti, ko bi sklenile sveti zakon ali pa se, starejše, umaknile v zasebno življenje. Bolje te pretanjene pobožnosti ne bi bilo mogoče izkoristiti. Naj milostni Gospod s svojim nebeškim blagoslovom zaščiti veliko špitalsko ustanovo, katere plodni sadovi se kažejo v obliki poštenja za dekleta, koristi za družine in zaslug za njene ustanovitelje. Mesto Sveti Monte di Pietd (zastavljalnica, posojilnica in ustanovi Monte di hranilnica, ena najučinkovitejših oblik pomoči, ki jih Pietà je v svoji milosti ustanovilo krščanstvo za lajšanje stisk svojih vernikov in ld jo je na lateranskem koncilu s tolikšnim zanosom potrdil papež Leon X.) je po svoje podoben opisanima špitaloma, saj v sebi primerno zdru­ žuje vse njune najvidnejše značilnosti. Koper, ki je po dobrih delih vselej med prvimi, je Monte di Pietd ustanovil Sedmo poglavje. Orat., bratov., spitala in M . di Pietd 189 vil leta 1550 in mu dodelil mesto na glavnem trgu, kjer Stat. Iustinop., je bila orožarna, s čimer je v svoji plemeniti dobrotljivo­ 5. kuj., fol. 2 0 9 sti milostno soglašal tudi beneški senat. Vendar je okrutna kuga, ld je 1554 zajela mesto, uničila tudi dobrodelno ustanovo. Da bi jo vnovič oživili, se je zdelo nemo­ Ko goče. Zvesto ljudstvo si jo je želelo, vendar je zaradi propade, k njegovi izčrpanosti ni moglo obnoviti. V tistem času se je zdelo, obnovi da je za mesto manjše zlo, če sprejme med svoje zidove pripustijo Zide židovske trgovce z njihovimi posojilnicami in jih prisili, da poleg običajnih obveznosti letno prispevajo določeno vsoto, ki naj jo mestni svet po lastni presoji uporabi v javne namene. A le česa ni v teh letih in v vseh krajih porodilo gnusno oderuštvo, ta neskončni vir vsega zla! Potem ko V dobrih štiridesetih letih, ko so imeli Židje v Kopru Žide svojo posojilnico in so si na zastavljeno blago zaračuna­ izženejo, si povečini vali oderuški dobiček v višini od dvanajst do petnajst opomorejo; Statut. odstotkov, se je mesto izčrpalo, oslabelo in izkrvavelo Iustinop., in bi bilo danes že mrtvo, če ne bi bili Židov nazadnje št. 141, fol. 2 4 5 pregnali in odredili, da se ponovno oživi propadli Monte di Pietd. Leta 1608 so torej s skromno glavnico tisoč dukatov, ki jih je delno prispevalo mesto, delno pa Fontik oziroma mestna žitnica, ponovno odprli prej zaprto ustanovo. In ko so blagoslovili to Božje delo, takrat pravi čudež, saj ni imela nobenih sredstev, je po skromnem začetku tako napredovala, da je lahko v naslednjih petindvajsetih letih priskočila na pomoč, kjerkoli se je v vsej pokrajini ali seveda v Kopru pokazala posebna stiska, saj je svojo skromno glavnico tisoč dukatov pove­ čala v zajetno vsoto sto tisoč in več lir. S temi uspehi je želelo Nebo nagraditi pobožni Koper. Ta milostna dejavnost se nadaljuje pod budnim nadzorom mestnega sveta, ki ji vsako leto imenuje predsednike, blagajnike in dru- 190 D m ga knjiga. O škofijskih in redovnih cerkvah druge požrtvovalne in zavzete upravitelje, čeprav se od časa do časa ne more izogniti nepredvidljivim udarcem peklenske zlobe. Vendar te ustanove zaradi takih malenkosti ne propadajo in Božja milost ne ugaša. Tej mogočni dobrotljivosti, ld je izkazala vso svojo srčnost, ko so ustanovo oživljali, ne bo zmanjkalo duha, tudi ko ji bo potrebna pomoč. Sicer pa ji za učinkovito obrambo tudi pravega orožja ne bo manjkalo, saj so ji za delovanje namenili, kot smo že omenili, prostore Arme-rije, in orožje ima še vedno v bližini, čeprav so ga že takrat premestili na konec široke ceste, imenovane Bel-veder, ker tam obvladuje tako kopno kot morsko stran. In ker smo zdaj prišli do mestnega obzidja, znotraj katerega ne najdemo nič več cerkvenega, je to za nas priložnost, da odplujemo proti drugim krajem naše škofije, kamor nas kliče naša Tretja knjiga. TRE- T R E T J A K N J I G A O prvi primestni dekaniji, imenovani Piran P R V O P O G L A V J E Ustanovitev piranske cerkve, njen ustroj in slovesna posvetitev 'e P°" as je že, da se poslovimo od obširno , 3Sil opisane koprske stolnice in njenih de-o pisan e kopr- , r . r ’ s t o l n ic e in n je- *o v ter se 1Z mesta odpravimo na ogled f se iz preostale škofij e in nj enih značilnosti, orišemo njen obseg in se razgledamo Škofijsko po njenih najbolj oddaljenih predelih in meji njene cer­ okrožje kvene jurisdikcije. Na severu se ta meja začne pri cerkvi sv. Petra, na rtu Gasello, ljudsko poimenovanem Debeli rtič, v bližini trga Milje. Pod hribi z imeni Hrib sv. Marka, Izolski, Strunjanski in Piranski hrib, ki ima vsak svojo cerkev, teče meja proti zahodu po Jadranskem morju ter se ob ustju Tržaškega zaliva konča na drugem rtu, imenovanem Savudrija, ki meji s trgom Umag. Nato teče po Krasu do Kaštela, oddaljenega dve milji od trga Buje, in se na jugu dotakne Krkavč, Nove vasi, Šmarij in Pomjana ter doseže Koštabono, ki leži že na meji z novigrajslco škofijo. Od tod zavije proti vzhodu, gre mimo Marezig, Loparja, Trušk, Popeter in drugih krajev do Sočerge, nedaleč od kaštela Buzet, se tu obrne proti Movražu, Smokvici, Gračišču, Hrastovljam in Kubedu 192 Tretja knjiga. O pivi primestni dekaniji Piran z okoliškimi vasmi, se vzpne na hrib Tinjan, od koder se nazadnje spusti v Dekane in na Dvor sv. Antona ter se po Rižani spet spusti do Jadranskega morja, kjer se je začela. To je v nekaj kratkih vrsticah opis meja koprske škofije. Ce izmerimo dolžino škofije po ravni črti Njena dolžina, od Sv. Kvirika pri Sočergi do Sv. M arije na Krasu, je širina in dolga petindvajset milj. Od Sv. Petra na Debelem rtiču obseg do Sv. Sobote na Kaštelu, ld sta njeni bočni meji, se v širino razprostira petnajst milj, njen obseg pa jih šteje več kot sedemdeset. Ta košček Istrske pokrajine je prej majhen kot velik, vendar zelo ploden in sadonosen; napajajo ga naravni izviri, plemeniti zdrav zrak, naselju­ Delitev je pa mnogoštevilno ljudstvo, ki je vse katoliške vere. škofije na primestne Škofija je razdeljena na štiri primestne dekanije, poimedekanije novane po najpomembnejših krajih, in sicer dekanije Piran, Izola, Kubed in Krkavče. Vsaka ima svoje župnije Njene župnije in in vasi; prvih je sedemnajst, drugih pa več kot štirideset. vasi Piranska dekanija, ki med njimi zavzema prvo mesto, bo obravnavana v tej knjigi; opisali bomo, koliko je v Piranu cerkvenega, upoštevajoč trg in njegovo ozemlje vse do župnije sv. Janeza na že imenovanem Savudrij-slcem rtu. Sedaj pa začnimo razkrivati nastanek, oziroma postavitev cerkve v Piranu. Eden najimenitnejših in najbolj naseljenih istrskih Piran, najpomemtrgov je Piran. Manzuoli ga imenuje term honorata, Lilio bnejši trg v castel nobile, Blond cittd, Petronio term ricca, in kdor je Istri prepotoval celotno Istrsko pokrajino in si jo natančno ogledal, bo ugotovil, da je Piran zaradi svojega podnebja, lege, prebivalcev, prometa in pristanišča eden najbolj Njegova zdravih, prijetnih, obljudenih, bogatih in prometnih lega, trgov v vsej Istri. Leži na jadranski obali, v Tržaškem območje in ustroj zalivu, in se v polkrožni obliki dviga na pobočja mogo­ čne- Pivo poglavje. Ustanovitev piranske cerkve ' 193 čnega rta, kateri ga brani in ščiti pred silovito burjo. Na zunanji, odprti strani ima nemirno morje in žlahten razgled. Leži med Izolo in Savudrijo; od teh dveh krajev je oddaljen po pet milj, od Kopra na vzhodu pa deset in prav toliko od Umaga na zahodu. Na kopenski strani, na vzpetini, je zavarovan s starodavnim obzidjem z vmesnimi stražnimi stolpi, na morski strani pa je utrjen z mogočnim obrambnim stolpom pri morskih Vratih sv. Klemena, ki je opremljen z zadostnim številom topov in vojaških naprav. Ima več trgov, med katerimi se naj večji ponaša z Monte di Pieta, s Pretorsko palačo, sodno kancelarijo, Fontikom in drugimi, prav tako uglednimi javnimi ter zasebnimi stavbami. Deli se na več ulic, ki se spuščajo z vrha vzpetine in se ob vznožju prepletajo ob morski obali. Vendar so bolj tesne, tako kot vse, ki jih obdajajo mnoge hiše, namenjene mnogoštevilnemu prebivalstvu. Preprosto pristanišče, v katerem se prihodi in odhodi ladij ravnajo po vodni plimi in oseki, tako da Piranski pristanišči plovba poteka kot po nekakšnem kanalu med pomolom in plitvim obrežjem, se pod kamnitim mostom, ob katerem stojita stražna stolpa, zajeda v samo srce največjega trga. Tu kot nekakšno stoječe jezero daje varno zavetje manjšim lesenim plovilom. Nedaleč od tega pristanišča je še eno pristanišče, pod cerkvijo sv. M arije rožnovenske, po kateri se tudi imenuje. Piransko pristanišče je znamenito, in ni brez razloga označeno na navtični karti, saj lahko sprejme različne vrste ladij. O nastanku Pirana najbolje govori Janez Krstnik Go j ne j, natančni Janez Krstnik opisovalec Istre in odličen zdravnik, ki je prodrl v bistvo Gojnej: De Situ Istrice tega trga, svojega rojstnega kraja, in v svojih spisih ovekovečil tiste, kateri so ga v rani mladosti vzgajali. Pri tem odkrito priznava, da se na pisanje starih zgodovinar- 194 Tretja knjiga. O pivi primestni dekaniji Piran Ustanovitenarjev ne kaže zanašati, čeprav je domneva, da so Piran lji Pirana so ali ustanovili Oglejci, dokaj upravičena. Ko je okrutni hun­ Oglejci ali Istrani ski kralj Atila uničil Oglej, Altin, Konkordijo, Heraldejo in druge slovite kraje Furlanije in Trbiške marke, so si mnogi od prebivalcev, da bi se rešili pred nenadnimi napadi barbarov, ki so klali povsod, kamor so vdrli, poiskali pribežališče v gorah, na otokih in rtičih. Tako so mnogi iz Padove odšli v Rialto, iz Altina v Torcello, iz Konkordije v Caorle in iz Ogleja v Gradež. Kdo bi lahko zanikal, da niso nekateri Oglejci čez morje pripluli do Piranskega rta v Istri in si našli nasproti opustošenega Ogleja zatočišče v najbližjem in zelo varnem kraju, oddaljenem manj kot trideset milj ter obdanem z morjem in zavarovanem s hribi. Za prehod čez morje so zagotovo uporabili ladje in izkoristili vse njihove prednosti, saj je bil Oglej bogato trgovsko središče, kamor so po Jadranu z vseh morij in otokov Sredozemlja prevažali velikanske količine blaga. In čeprav se lahko zdi neverjetno, dodaja Gojnej, tudi ni mogoče oporekati trditvi, da so Piran ustanovili Istrani. Ko so Istro izropali Goti in Galci - prve je vodil Bucellino, druge pa Tottila - in jo z mečem in ognjem popolnoma uničili, so mnogi iz te pokrajine zbežali v gore ali na otoke. Tako si je poru­ šeno mesto Egida, danes Koper, oddahnilo, pri tem pa Nebo zaprosilo, da bi cvet Istre presadilo na območje, ld bo nekega dne postalo glavno mesto pokrajine. Ge je to res, ne bomo daleč od resnice, če trdimo, da so na podoben način nekateri Istrani ustanovili trg Piran. Ta, na svojo srečo, leži v zavetju rta, ki ga je, bolj kot človekove roke, narava sama zavarovala z mnogimi braniki strmih skal in pljuskajočih morskih valov. Čeprav nobena od trditev glede ustanovitve ni dokazana, naj bi bil Pi- Pnw poglavje. Ustanovitev piranske cerkve 195 Piran po Schönlebnovem časovnem izračunu ustanov­ Ann. Gam. 3. d e ljo l. ljen ali leta 4 5 2 ali pa 5 4 9 našega odrešenja. Ime, ki se 267 S l 3 06. Piran vse od začetka glasi Piran, ne izhaja iz piratskega ali dobil ime gusarskega pustošenja morja (kar bi vtisnilo umazan po piramidasti pečat ali Oglejcem ali Istranom, njegovim ustanovite­ obliki rta ljem), temveč iz piramidaste oblike rta, na katerem stoji. Falsissimum plané, zaključuje verodostojni Gojnej in potr­ Leand. Alberti. In juje Leander Alberti, illud constantissimè audeo affirmare, descript. Ital. Goina quod aiunt nonnulli à Piratis denominari; nam à form a potius loc. cit. Pyramidis, quam retinet Promontorium, in quo est conditum Pyranum, appeïlatum iudicamus. Zdaj pa se ozrimo na vrh tega veličastnega piramidastega rta, tja, kjer stoji cerkev. Čeprav je samo po sebi Piranska cerkev umevno, da so morali njeni ustanovitelji pripadati sveti veri, če naj bo njena zgraditev izraz katolištva, pa razi­ Iz piranskega skava o njenih začetkih vendarle ni tako enostavna. Iz kapiteljskega neke stare knjige, ld jo hranijo v kapiteljskem arhivu, arhiva, fol. 5 9 izvemo, da je Piran leta 1173 že imel župnika. To, da smo naleteli na njenega upravitelja, pomeni, da je cerkev v tistih časih že stala. Lahko sklepamo, da je bila zgrajena že dosti prej. Če namreč upoštevamo zgornja mnenja o izvoru Pirana, lahko rečemo, da so ga v spomin na svojo porušeno domovino lahko zgradili ali Oglej ci ali pa Istrani, ki so zbežali pred pokoli. Če velja prva trditev, potem je bil Piran ustanovljen, tako kot smo omenili, leta 4 5 2 , ki je bilo usodno za požig Ogleja; če pa velja druga, je bil ustanovljen leta 5 4 9 , ko so Istro izropali Galci. In ker so bili v tistem času tako Oglej ci Zgrajena v prvih letih kot Istrani katoličani - Oglej je bil že veliko prej slaven ustanovitve Pirana sedež patriarhov, Istra pa je bila posvečena z več škofovskimi sedeži - lahko sklepamo, da so prvotni ustanovitelji Pirana že bili katoliške vere, da so zatorej prvi ali 196 Tretja knjiga. O pivi primestni dekaniji Piran O tem ali drugi tu vzdignili častitljivi prapor sv. Križa in zgradili priča njegov tudi cerkev. In prav na to so morda mislili stari Piranplemeniti grb čani, ko so za plemeniti grb svojega trga izbrali škrlatno rdeči križ na srebrni podlagi. Sveti križ, večni simbol vdane poslušnosti Božjim zapovedim, ld se rdeči na belem polju, označuje vztrajen pogum duha, ki ga nesrečni dogodki niso nikoli omajali. Piran, katerega grb si razlagamo na ta način, je torej sveti veri predal svoje srce že tedaj, ko je še kot dete sesal mleko. Za dokaz te trditve bo koristno, če povemo nekaj več o posebnem Posebna milost privilegiju, ki ga je trgu podelila Božja previdnost. Že Neba od davnih časov velja, in nobeden od piscev tega ne zanika, da se je Piran s svojim prvotnim prebivalstvom vse od prvega dne pa do danes srečno ohranil brez večjih Petron., 4. knj,, zadnje sprememb. Istro so večkrat uničile vojne, opustošilo pogl, fol. 8 5 5 de Pyr. hudo pomanjkanje, z mrliči posejale kuge; zaradi nesreč se je menjalo tudi njeno prebivalstvo, vendar pa se je Piran v celoti ohranil s svojim živim in zdravim ljudstvom kot srečen, za tovrstne pretrese nedostopen Olimp. In ker lahko občudujemo, kako so Pirančani svojo cerkev vse bolj povečevali, bo prav, če povemo, da niso nikoli dovolili, da bi nemilostno propadla, temveč so Cerkvena stavba zanjo skrbeli vse od dne, ko je bila zgrajena. Če se je pero obotavljalo pri določanju točnega datuma izgradnje te velike svete hiše, pa se zdaj vznemirjeno pripravlja, da bo opisalo njeno veliko, plemenito in veličastno stavbo. Cerkev ima eno samo ladjo, vendar pa njen obseg in prostornina zaležeta za nekaj ladij. Vsenaokrog stoji več oltarjev, ki jih deloma krasijo žlahtni marmorji, deloma pa pozlačene rezbarije. Spredaj je prezbiterij z mogočnim obokom, okrašen z grobnicami piranskih prelatov. Na začetku prezbiterija se v veličastni kapeli razpro- P ito poglavje. Ustanovitev piranske cerkve 1 9 7 prostira kor, katerega glavni oltar je posvečen sv. Juriju, nepremagljivemu mučencu, ki je zavetnik trga in daje cerkvi ime. Stebri, kipi in druga dela so odsev tako narave, ki je prispevala žlahtne marmorje, kot čudežne umetniške moči sposobnih kiparjev. In tu, v dragocenem tabernaklju, častijo Najvišjega. Cerkev je na obeh straneh oprta na čvrste oboke, podprte z mogočnimi stebri, Id ji dajejo poseben čar. Nekateri imajo temelje v morju, drugi pa se dvigajo pod vrhom vzpetine, na kateri je pokopališče. Ob pogledu na veliko in lepo stavbo, za katero se zdi, kot da po čudežu stoji pokonci, vsakogar spreleti sladka groza. Na vrhu vzpetine iz živih skal, ld jih je ustvarila narava, je torej zrasla še stavba iz lepega, umetelno obdelanega kamna. Prva je kot podstavek, druga pa kot krona piramidastega hriba. Dragocenost stavbe dopolnjujeta še mogočno cerkveno pročelje, okrasno prevlečeno z belim rovinjskim marmorjem, ter visok, razkošen zvonik, postavljen ločeno od cerkve, s prepletajočimi se stebriči, napušči in drugim okrasjem. Skratka, če Piran že sam po sebi ne bi bil eden od najslavnejših istrskih trgov, bi ga kot takšnega potrdila že sama veličastnost te cerkve. Tej tako plemeniti stavbi pa ne manjka niti Božji Posvetilo jo je več okras slovesne posvetitve, ld je 24. aprila 1344 nista škofov opravila eden ali dva, temveč devet nadvse pobožnih škofov. To so bili Marko Semitecolo iz Kopra, Natal iz Novigrada, Janez iz Poreča, Gracij iz Pulja in Stanislav iz Pična, ld so bili takrat vsi istrsld škofje. Udeležili so se je tudi Andrej iz Caorla, ld leži na morski obali v bližini Ogleja, naslovni škofje iz Ebolija nasproti Salerna v Kampanji, iz Domatiopolija na meji s Kilikijo in iz ICarpata med Rodosom in Kreto. Ti so kot glavni cerkveni 198 Tretja knjiga. O pivi primestni dekaniji Piran ni dostojanstveniki opravili sveti obred. Koprski škof je posvetil cerkev in glavni oltar, preostali pa stranske. Ob njih so enakovredno somaševali in skupaj z njimi delili dragoceni zaklad svetih odpustkov še oglejski pa-triah blaženi Beltrand, škof Lovrenc iz Vrhbosne v Dalmaciji in opat Lovrenc iz Svete M arije na Barbani pri Gradežu nasproti Istre. Udeležba, ki bi zadoščala tudi za zasedanje koncila, kaj šele za posvetitev cerkve. O obredu, ki je bil veličasten tako zaradi dostojanstvenih prelatov kot zaradi veličine same cerkve, priča spomin, vklesan v plošči na desni strani cerkvenega pročelja. Zapisano je: Spomin na Anno Domini 1343. Indictione XI. Die. 24. MensisApri-posvetitev lis tempore Regiminis Nob. Viri D. Marci Contareni, Hone-randi Potestatis Pyrani. Hcec Ecclesia ju it consecrata per novem Reverendissimos Patres, Sc Episcopos infrascriptos. S. lustinopolitanum, Emoniensem, Parentinum, Polensem, Petenensem, Caprulensem, Evolonensem, Domatiensem, Scarpa-tensem; Qui septem Altaria dictce Ecclesice infrascripta conse-crarunt; videlicet S. Marice, S. Georgij, S. Maximiani, S. Marci. S. Lucicz, S. Catharince, Sc S. Antonij. Qui Episcopi prcedicti, Sc D. PatriarchaAquilejensis, Sc D. Episcopus Bos-senensis, Sc AJbbas S. Marice de Barbana, cum auctoritate D. Episcopi lustinopolitani, dederunt indulgentiam uniusAn-ni pro quolibet Episcopo, omnibus, Sc singulis, qui devoté ad dietam Consegrationem venerunt, Sc quadraginta dierum pro quolibet Episcopo omnibus, Sc singulis, qüi ad dietam Ecclesiam devoté accesserint in Anniversario, Sc diebus Dominicis, Sc alijs festivitatibus solemnioribus in Privilegio contentis. Ker je velika stavba sčasoma morala popustiti močnim udarcem morskih valov in silovitim sunkom vetra, ld so jo nenehno bičali z vseh strani, je bilo njeno propada- Pivo poglavje. Ustanovitev piranske cerkve 199 v danje pričakovano. Ze v naslednjem stoletju bi lahko bila popolna ruševina, če ne bi bil Avguštin Valier iz Verone, škof in apostolski vizitator Istre in Dalmacije Iz ariiiva iste cerkve ter poslanec Gregorja X III., z učinkovitim prepričevanjem prisilil občinsld svet (na seji katerega je bil 5. Obnova februarja 1580 prisoten skupaj s škofom Ingeneriem), propadajo­ če stavbe da je sprejel sklep o obnovitvi propadajoče stavbe in v njeni bližini začel graditi novo cerkev, ki je bila morda z veliko in moderno ladjo prizidana prejšnjima prezbiteriju in koru. Vendar so jo začeli graditi šele 25. januarja leta 1592, končali pa po mnogih letih, ob velikanski potrati delovne sile in z izgubami za kraj. Tako spremenjeno v sodobno cerkev, l/. 90 ki jih je potrjevalo tudi več dukalov milostnega doža. Ko je izolska cerkev postala župnija, je bila povzdignjena v kapiteljsko cerkev s svojim lcolegiatnim kapit- kapiteljsko ljem in svojimi kanoniki. Izhajajoč iz omenjenene listine o prijateljski pomiritvi, ki sta jo koprski stolnici predlagala izolska duhovnika Peter in Janez, bi morda kdo mogel sklepati, da je bila izolska cerkev kapiteljska vse od leta 1308, saj je tedaj imela učitelja, oziroma prefekta šole in kora, nastavitev, lastno službi sholasta, ld je bila v mnogih stolnicah pripisana dostojanstvenikom, pa tudi kanonikom. Ker pa v tistem času ni premogla še drugega kanonika, ne moremo utemeljeno govoriti o kolegiatu ali kapitlju, ki ga sestavlja skupina kanonikov. Res pa je, da je bil ta vzpostavljen, in da se je število njegovih članov v naslednjih stoletjih povečevalo, o čemer imamo trdne dokaze v koprskih škofijskih registrih. Dovolj bo, če navedemo le nekatere. Jeremija Pola je leta 1421 Frančišku d’Antoniu podelil kanonikat v izol- >/. 19 sld župnijsld in kapiteljsld cerkvi, pri čemer je tamkaj­ šnje- 246 Četrta knjiga. O drugi primestni dekaniji Izola šnjemu župniku, kanonikom in kolegiatnemu kapitlju ukazal, da ga sprejmejo. S temi uradnimi besedami pripoveduje v svojem patentnem pismu o dogodku škof Ibid., fol. 6 0 Pola, ki je v naslednjem letu po njuni dolgi odsotnosti iz te cerkve ponovno imenoval na dolžnost dva izolska Reg. kanonika, Janeza Teutonica in M artina d’Andrea. Prav Valares., 1. tako je tudi Jakob Valaresso s svojim ediktom leta 1484 zv., fol. 96 v tej isti kapitelj ski cerkvi za stalno namestil župnika Reg. Asson., Dominika di Luciana in dva kanonika - Jakoba Salerna 1. zv., Reg. Stella, I. zv. in Dominika Mauricia. Nato pa se je na škofijskih sinodah Jerneja Assonica leta 1505 in Tomaža Stelle, ki jih je večkrat sklical pred letom 1560 in po njem, pojavil seznam izolskega kapitlja z njegovim župnikom in kanoniki. To se je ponovilo tudi leta 1580, ko je škofovski prestol zasedal Janez Ingenerio. V dokumentih najpomembnejših škofov tega stoletja, Contarinija, Rusca, Morarija, Bonifacia in Zena, zasledimo pogosta imenovanja več izolskih kanonikov. Starost izolske kapiteljske cerkve je torej precej visoka, saj je njen obstoj znan že več stoletij. In če že njen kapitelj ni znan po številu duhovnikov, je častitljiv vsaj zaradi svoje starosti. Kaže (ne bomo skrivali tistega, kar navaja zgodovinska resnica), da so bila kanoniška mesta pred letom 1584 zaradi pomanjkanja stalnih nadarbin manj številna. Zato so se morda razširile neresnične govorice o ponovni ustanovitvi kapitlja. Odkar pa je izolska skupnost v tistem času za dobro svoje vernosti z vso pozornostjo položila kapitlju temelje z rednimi in stalnimi prihodki ter ga z milostnim škofovim soglasjem osnovala kot svojo patri-monialno pravico, na podlagi katerega je lahko škofu predlagala župnika, da ga imenuje, je izginil vsakršen dvom o obstoju župnije, povzdignjene v kapitelj. Izol- Drugo poglavje. Izolska kapiteljska cerkev 2 4 7 Izolski kapitelj ima torej štiri kanonike, med katerimi Kapitelj in je tudi župnik, njihov voditelj. Dolžnosti stalnega sede­ kanoniki ža za podeljevanje svetih zakramentov, opravljanje maš in vodenje obredov so med njimi enako porazdeljene. Za dušno pastirstvo skrbijo zdaj ta, zdaj oni, s tem da se redno izmenjujejo, pri čemer je, razen v primerih najnujnejše, vsem skupne potrebe, župnik kot vodja vedno prvi. Pri zadolžitvah kora pa sodeluje kar precej­ šnje število drugih klerikov, kajti po starem in pohvalnem običaju tako duhovniki kot kleriki v prazničnih Nadarbine dneh pomagajo v Cerkvi, katere člani so. Vse prihodke in jurisdikcija kapitlja, ld jih kot običajno pridobivajo od olja, vina in drugih pridelkov, zberejo in jih, potem ko jih razdelijo na enake dele, namenijo za nadarbino kanonikom. Kapiteljska cerkev pa že od davnine uživa pravico, da znotraj in zunaj Izole z versldmi obredi slovesno obhajil praznike drugih škofijsldh cerkva, ki jih vodi kot svoje podružnice. Prav tako upravlja nekatere stalne kaplani j e ter izvaja druge podobne pomembne zadolžitve. K ugledu izolskega kapitlja in njegovih duhovnikov Znamenite so prispevali mnogi, ld so se odlikovali, če že ne po osebnosti v kapitlju in sijaju mitre, pa po svoji vzvišeni kreposti. Nekateri od med njih so, potem ko so v svoji plemeniti predanosti zapu­ duhovniki stili rojstni kraj in duhovniško službo, odšli v svete sa­ Bonaventura iz mostane. Tak je bil med reformiranimi observanti Bona­ Tamarja ventura iz Tamarja, ki je študij znanosti povezal s poglabljanjem v molitve in si prislužil občudovanje zaradi svojega nadvse poštenega življenja. Prihodnjim rodovom je zapustil nabožno delo naj višje vrednosti z naslovom Studenec duhovnega življenja. Takšen je bil tudi Sim- Simplicij plicij iz plemiške družine Manzuolijevih, ki se je umak­ Manzuoli nil v moj sveti red avguštincev, se natančno ravnal po na- 248 Četrta knjiga. O drugi primestni dekaniji Izola navodilih Svetega pisma in postal ugleden pridigar. Pri tem so se kapljice potu njegovega prizadevanja, da bi duše dosegle nebesa, spremenile v dragocene bisere častitljivosti. Poleg teh so bili tudi drugi, ld so s pridobljenimi častmi okronali sebe, poveličali rojstni kraj in ople­ Marino menitili duhovniški stan. Med njimi se je Marino Con­ Contesini tesini povzpel do dostojanstva apostolskega protono-tarja. Res pa je, da je ob izvajanju teh nalog, skorajda nezdružljivih z njegovim delom župnika in kanonika v tej kapiteljski cerkvi, postal bolj podoben hrapavemu listu kot pa dišeči vijolici. Vse časti pač ne pristajajo vedno vsem. M i pa naše pisanje naravnajmo k ciljem, ki se ujemajo z našim namenom. TRE- 249 v Škofijske cerkve v Izoli zolska kapiteljska cerkev, žareči svetilnik tega otoka, svetli stolp tega trga in varno zatočišče ljudstva, je tudi ljubeča mati tolikerih hčera, kolikor je cerkva, ki jo obkrožajo. Plodna mati, če pomislimo, da jih na utesnjenem obsegu ene milje znotraj obzidja naštejemo skoraj deset, tako da je v trgu pravzaprav več cerkva kot ulic. Saj niti koraka ni mogoče narediti, ne da bi naleteli na kakšno. Prijetno srečevanje z dokazi izolske pobožnosti! Primerno bo, da te cerkve (če zdaj spregovorimo samo o škofijskih) razdelimo na tiste ob morju in tiste ob vhodnih vratih v trg. Cerkev sv. Marije Alietske, ld je po imenu najstarejša, Cerkve v pristaniški naj večja in po pobožnosti najmočnejša, stoji le nekaj četrti. Sv. M arija korakov od pristanišča, kjer daje plemenito podobo jav­ Alietska nemu trgu. Včasih je bila župnijska, danes pa je ohranila pristojnosti tabernaklja Naj svetejšega in uporabe krstil-nilca. Ima eno dokončano ladjo in drugo nedokončano; obe imata ob vseh straneh več lepo okrašenih oltarjev. Zaradi ugledne stare reliefne podobe Device Marije jo verniki obiskujejo z globoko pobožnostjo. Bolj kot ob nedeljah se tu med celim letom zbirajo ženske in dekleta, da bi spoznale osnovne nauke naše svete vere. Na območju pristanišča stojijo še štiri cerkve, med seboj zelo podobne po velikosti, gradnji in opremi. Prva, posvečena apostolu sv. Jerneju, se dviga nad obokom, Sv. Jernej ki je bil morda nekoč del starih obzidnih vrat, obrnjenih proti morju; danes se tu razprostira odprt pristaniški trg, kjer se redno zbirajo številni mornarji. Druga je cer- 250 Četrta knjiga. O drugi primestni dekaniji Izola Sv. Anton cerkev sv. Antona opata, znotraj vsenaokrog okrašena opat s starimi slikami svetnika, med katerimi izstopa slika Marijinega oznanjenja, ki jo z zgledno pogostnostjo časti verno ljudstvo. Tretja je cerkev sv. Janeza Krstnika. Sv. Janez Krstnik V želji, da bi v srca svojih bratov družabnikov vtisnila spomin na krvave rane križanega Odrešenika, se bratov­ ščina sv. Križa, ld ima tu sedež, ni naključno odločila, da bo častila obglavljenega Kristusovega predhodnika Janeza Krstnika. Cerkev sicer ni najbolj prostorna, vendar je tako po opremi kot po bogati srebrnini dovolj razkošna. Ohranjen je zapis o njeni slovesni posvetitvi, Sv. Peter ki jo je 18. aprila 1459 opravil Gabrijel de’Gabrieli. Zadnja je cerkev sv. Petra, ld daje z lepimi slikami družine Vidalijevih vtis ljubkega Božjega svetišča. Ob patro-novem oltarju stojita še dva manjša, enako lepo okrašena. V njeni bližini je preprosto bivališče, namenjeno puščavniškemu življenju stalno naseljenega redovnika. Cerkve v Število cerkva v četrti Vrata je manjše, saj so le tri. četrti V rata Dve redovni bomo obravnavali v naslednjem poglavju, čeprav nista v ničemer slabši od prve. Pri vhodnih vratih v trg, za katera smo povedali, da prek kamnitega mostu Sv. Andrej povezujejo otok s kopnim, stoji cerkev dobrotljivega priprošnjika vernih ribičev apostola sv. Andreja, ki s svojo milostjo osrečuje njihovo številno bratovščino. Janez Loredano jo je z izjemno predanostjo posvetil 7. oktobra 1400 in je med druge relikvije, shranjene v svetem oltarju, dodal še ene, pripadajoče samemu cerkvenemu patronu. Nedaleč od V rat sta še dve, druga nasproti druge stoječi cerkvi. Prva je posvečena sv. Mari­ M arija Snežna ji Snežni, za katero vzorno skrbi pobožni Dominik M orati, ki ji je priskrbel oltarno podobo, cerkveno opravo in drugo sveto okrasje. Druga je cerkev sv. device M ari- Tretje poglavje. Škofijske cerkve v Izoli 251 rine, ki ji je neka družina iz Poreča dodelila volilo stalne Sv. Marina kaplanije in s tem prihodnjim rodovom želela izpričati živo vero svojih pokojnih prednikov. Za to in druge cerkve skrbijo njihove bratovščine. Prihodki nekaterih med njimi so skromni, ker jim primanjkuje plodnih zemljišč, imajo pa zato več naklonjenih kristjanov, kateri jih ne pozabljajo in jim dodeljujejo, kolikor je potrebno za njihov obstoj in rast. ČET- 252 Č E T R T O P O G L A V J E Cerkve in samostani servitov ter manjših bratov v Izoli TfSj\ oleg vsakdanje skrbi za duhovno življenje si '¿ J mora prava verska gorečnost vedno prizade- J-L vati za izpolnjevanje še drugih, večjih nalog, ki vodijo h Gospodovi slavi in k sreči vernikov. Izolsko ljudstvo, ki je to sveto krepost gojilo že od vsega začetka, ni bilo zadovoljno s tem, da je v utesnjenem prostoru trga odprlo škofijskim duhovnikom le nekaj cerkva, zato je za potrditev svoje velike ljubezni do Boga želelo dodati še dve cerkvi, namenjeni samostanom. To sta cerkev sv. Katarine, kjer je danes sedež servitov, M arijinih slu­ žabnikov, in cerkev sv. Frančiška, ki je bivališče manjših bratov minoritov. D a bi ju opisali po vrstnem redu, na katerega ne bi bilo pripomb, naj nam bo vodilo to, kateri red je prej prišel v Izolo. Benedik­ Sveti montekasinski red benediktincev ima v trgu v tinski hospic lasti majhen hospic, po lastni cerkvi imenovan sv. Katarina. Podatki o tem, od kdaj ta samostan obstaja v Izoli, so se izgubili. O njegovem obstoju lahko sklepamo šele 6. kuj., po dejstvu, da je Bernard, tržaški škof in upravitelj kopr­ 2. pogl. ske škofije, beneškemu opatu in samostanu sv. Jurija Velikega leta 1152 podaril cerkev in vas Šmarje v koprski škofiji. Zelo verjetno je, da je beneška opatija za pomoč šmarski cerkvi in za vzdrževanje njenih rent postavila ta skromni hospic v Izoli, ki je od Šmarij oddaljena le okrog dve milji. Zagotovo je ta posest v Izoli obstajala vse do leta 1429, ko je škof Frančišek Biondi s pastoralno zavzetostjo skušal preprečiti nenaden odhod Četrto poglavje. Cerkve in samostani sem in manjših h. 253 hod Antona Sarzana, ki je vodil cerkev sv. Katarine. In tako je hospic, oziroma samostan, začel propadati prav zaradi dolge odsotnosti predstojnika. Sicer pa, le kako Dodeljen naj bi bil brez voditelja obstal? Papež M artin V ga je redu malteških nato dodelil svetemu redu malteških vitezov, ti pa so vitezov ga kot komendo podelili padovanskemu plemiču vitezu Dominiku Pavanellu. Ta je bil res zelo pobožen redovnik in je vedel, kako so se zaradi nedejavnosti poslabšali prihodki priorata in versko češčenje, zato je hospic brez Nato obveznosti odstopil redu servitov v Izoli, kar so 7. ok­ predan servitom tobra 1473 s pridobljenim papeževim soglasjem potrdili z izdajo svečane listine. Kdo od redovnikov je sodeloval pri tem dogovoru, sploh ni pomembno. Verjetno ga je potrebno pripisati marljivi vnemi Krištofa Torniella, ki je svoj red, potem ko ga je najprej pripeljal v Koper, razširil še v Izolo. V analih servitslcega reda je prav njemu pripisana zasluga za vzpostavitev redovne pokrajine v Istri, saj je ustanovil samostane še v Motovunu, Rovinju, Umagu in drugih krajih. Ko so tako serviti prišli v Izolo, so v zadovoljstvo Prihod servitov v svojega priorata skrbeli za čast reda s kar naj večjo samo­ Izolo stansko disciplino, ki je bistvo redovniškega življenja Njihova in duša samostanov. Njihova cerkev je bolj ljubka kot cerkev in samostan velika in bolj okusno okrašena kot pa bogata. Ljudje pogosto zahajajo vanjo, da se tu ob sočutnem spominjanju na žalostno Devico naužijejo duhovne radosti. Cerkvi pripada samostan, katerega obnovljena stavba se zdi prej nova kot pa stara. V njem lahko zaradi njegovih skromnih prihodkov prebiva le maloštevilna redovna družina. Poleg drugih ugodnosti se lahko pohvali tudi Blaženi z vedno polnim vodnjakom pitne vode. Ljudski glas ve Anton, njegov povedati, da je bil nekoč prior tega samostana Koprčan prior bla- 254 Četrta knjiga. O drugi primestni dekaniji Izola blaženi Anton iz družine Fedola - Martissovih ali d’Orsovih, kakor so jo tudi imenovali. O tem govori javna Petron., 4. listina iz leta 1518. V samostanu so zasloveli tudi drugi kuj., zadnje njegovi redovniki, med katerimi sta bila Janez in Lelij, pogl, fol. 8 9 6 oba iz družine Contesinijevih, ki je bila med najuglednejšimi v Izoli. Lelij, ki je bil Janezov učenec in nečak, je postal slaven teolog in znamenit pridigar. Njegovo versko gorečnost in izjemno učenost so občudovali v Veroni, Ferrari, Mantovi in drugih pomembnejših mestih Italije. Njegov red ga je izbral za voditelja reforme šolstva kot tudi za upravitelja Trevišlce redovne marke, saj so mu naložili težko nalogo generalnega vikarja. Ko je slava o njegovih velikih krepostih prodrla do poljskega dvora, ga je kralj Kazimir imenoval za svojega dvornega duhovnika in svetovalca. V visoki starosti petinosemdeset let in ovenčan z velikimi zaslugami, ki jih ni mogo­ če opisati, je umrl v redovnem samostanu v Padovi leta 1666, da bi se ponovno nesmrten rodil v drugo življenje. Prihod Podoben po zgradbi, vendar povsem drugačen po minoritov nastanku je samostan minoritov, katerih pokrovitelj je njihov sveti oče Frančišek. Za postavitev samostana v Izoli je potrebno zahvaliti goreči vernosti magistra Fer-ma Olma iz Benetk, ki je v Kopru leta 1559 opravljal odgovorne naloge apostolskega inkvizitorja v boju proti krivoverski hudobiji. Ko je v Izoli za kapiteljsko cerkvijo na strani proti morju ugledal še kar velik raven del otoka, se mu je ta zazdel zelo primeren za postavitev svetega samostana. Zaradi odmaknjenosti od človeškega vrveža pa je ta kraj tudi močno vzljubil. Od načrta ga ni odvrnil niti odhod iz Istre, ker je moral iti v druge kraje opravljat delo, ld mu je bilo poverjeno. Čeprav je bil daleč stran od Izole, je vztrajal tako dolgo, da je 15. ju- Četrto poglavje. Cerkve in samostani sem in manjših h. 255 julija 1576 izolska skupnost z naklonjenostjo privolila Skupnost odstopi v gradnjo, mu odstopila zahtevani prostor in prispevala prostor nekaj gradiva za postavitev novega poslopja. Zdi se, da bi Fermu Olmu gradnjo lahko preprečila le strašna kuga, ki je takrat razsajala po mnogih predelih Italije in Istre. Vendar pa se je, v dejanjih še bolj vztrajen kot po imenu, v Benetkah, kjer je prebival, slovesno zaobljubil, da se bo načrta ponovno lotil z vso vnemo, če bo Božja prizanesljivost trg Izolo in s tem tudi njega rešila pred splošno morijo. Ta sveta zaobljuba ni bila zaman. Takoj ko se je šiba Božja unesla, je z veliko vsoto miloščine, ld so jo radodarno prispevali beneški plemiči in vdani Samostanski verniki, začel graditi načrtovano stavbo. In leta 1582 temeljni je bil s postavitvijo temeljnega kamna in Valaressovim kamen škofovskim blagoslovom samostan tudi ustanovljen. Skratka, človeškemu umu so bile poti Božje previdnosti vedno nedoumljive. Obstaja še kaj bolj nenavadnega od tega, da samostan posvetiš kugi, ld pomori vse, česar se dotakne? In vendar je bila vzrok za začetek njegove gradnje prav kuga, ld nam je tako omogočila, da ga še danes občudujemo. Na vratih samostanske cerkve o tem beremo: Ex voti sponsione, dum Venetijs Peste junesta, Ut nobis Deus in precibus, & optatis occurreret, Et Insularum Opid. singulari prcesidio tueretur, Hoc delubrium, Ccenobiumq; Propria cum eleemosynis conflata pecunia, Fr. Firmus Ulmus Venet. Theologus Minorita Heereticee pravitatis Inquisitor. Magnis laboribus fundavit. M .D.LXXXII. Prid. Kal. Novembris. Cerkev je večja od samostana, po urejenosti pa mu je 256 Četrta knjiga. O drugi primestni dekaniji Izola Cerkev sv. je podobna. Ima eno samo ladjo in več lepo okrašenih Frančiška oltarjev. Frančišek Zeno jo je 15. junija 1670 slovesno posvetil. Vanjo nenehno prihaja pobožno ljudstvo, da bi počastilo čudodelnega svetnika Antona iz Padove. Redovna družina je zaradi svojih skromnih prihodkov maloštevilna, zato so šele nedavno samostan povečali z novimi celicami. Vendar se sveti ustanovi minoritov ni bilo nikoli težko širiti. Tema dvema samostanoma ubožnih redov lahko v Izoli dodamo še dve puščavniški bivališči in hospic, ld Fiospic za tuje ga je Božja ljubezen namenila za nastanitev pridigarjev redovnike drugih redov v času štiridesetdnevnega posta in adventa. V prvih dveh so stalno nastanjeni predani tretjeredniki, ki se, utrujeni od posvetnega vrveža, umikajo v samoto, da bi spoznali resnično najvišja načela krščanske popol­ Puščavni- ško nosti. V obeh so celice za enega ali več puščavnikov. bivališče Prvo je v bližini cerkve sv. Petra na začetku Izolskega otoka, v vzhodnem delu trga. Drugo je blizu cerkve sv. Marije Loretske, ki je oddaljena od Izole več kot miljo. Ker pa smo že stopili na podeželje, smer hoje ponovno naravnajmo tako, da bo čimbolj ustrezala našemu namenu. PET- 257 P E T O P O G L A V J E V Škofijske cerkve na izolskem ozemlju ratlca, prijetna pot nas iz trga Izola vabi na njegovo podeželje, da bomo spoznali še preostale cerkve, Id jih moramo pri opisovanju povezati s prejšnjimi, navkljub dejstvu, da smo se jih lotili nazadnje. Zapisali smo, da je pot kratka, ker izolsko ozemlje ne presega petih milj v dolžino in štirih v širino, medtem ko po obsegu meri šest milj. Dodali Značilnosti smo, da je prijetna, kajti podeželje, polno plodnih oljk, izolskega ozemlja slastne rebule in vsakovrstnih drugih okusnih sadežev, ni samo podobno ljubkemu parku, kot je zapisal Manzuoli, temveč je prava umetelna mešanica zelenjavnega Manz., 1. vrta, parka in sadovnjaka - v vseh pogledih tako zelo knj.,fol. 32 ljubko, plodno in rodovitno. Ce zaradi pomanjkanja vode v nekaterih delih Istre ljudje omedlevajo, imajo tu, nasproti vrat skalnega otoka, neusahljive vire kristalno čiste in zdrave vode. Nekoliko višje izvira tudi potok, kamor se z bližnjih gričev izlivajo studenci. Gojnej ga je uvrstil med bistre reke in ga poimenoval živa voda. Inter utrumq; Acqua viva nitidus Fluvius, je zapisal. Že Goina de mogoče, da je bil v njegovih časih takšen, vendar danes Situ Istrice oživi le ob močnih nalivih in ne po podobi ne po imenu ne spominja več na reko. Blizu je tudi nahajališče odlič­ Petron., 4. nega srebra, vendar pa ga je, kot je ugotovil že Petronio, kuj., zadnje pogi, fol. tako malo, da z njegovim izkopavanjem ne bi bilo popla­ 886 čano niti delo. Mnogi zanj ne vedo ali pa se ne zmenijo. Kot dalje piše Petronio, so delci srebra pomešani z žveplastim bitumnom, ki obdaja rudnino in se drobi v prah. Zato v takšnih grudah, ki ležijo v tankih plasteh, kom aj- 258 Četrta knjiga. O drugi primestni dekaniji Izola maj da najdemo kakšno drobno kepico srebra. Zdaj pa usmerimo naš korak proti cerkvam izolskega podeželja, saj nam bodo podatki o njih koristili pri nadaljnjem pisanju. Cerkve, Na začetku odprte ravnine, ki leži med vrati trga in raztresene po izvirom potoka, na levi strani stoji cerkev, posvečena izolskem ozemlju sv. Roku, ld v vsem krščanskem svetu opravlja pomemb­ Sv. Rok no dobro delo zavetnika pred pogubnimi kužnimi boleznimi. Ker cerkev stoji v bližini obzidja in vhodnih vrat v trg, se zdi, da ga kot mogočna in skrbna varuhinja ščiti pred vsakim sovražnim napadom in vdorom. Pobožnost ljudstva v veliki meri presega njeno velikost. Poleg tega, da so jo vsenaokrog okrasili z mnogimi slikami in ji priskrbeli nemalo srebrnine, imajo Izolčani hvale vredno sveto navado, da domov ne zavijejo po gozdiču, tem več gredo mimo cerkve in njenemu svetemu patronu vsakokrat izkažejo dolžno spoštovanje. Ljubezen se najbolj potrjuje v dejanjih! Ob vzponu na bližnji hrib, ld skupaj z drugimi kot zelen venec obkroža trg, takoj na začetku odkrijemo cerkev škofa in mučenca sv. Donata, Sv. Donat, sv. Jakob nato cerkev slavnega apostola sv. Jakoba in nazadnje Sv. Foška cerkev device in mučenice sv. Foške. Te, ki že propada, drugi dve, bolje vzdrževani in opremljeni, ne bosta mogli nadomestiti, če ji ne bo priskočilo na pomoč milostno verno ljudstvo, da bo prebudilo uspavano pobožnost njene bratovščine. Cerkev sv. Donata je bila, kot kaže, večkrat na novo pozidana, saj jo je 12. novembra 1273 posvetil škof Buono Azone ali Popon, 6. avgusta 1452 pa Gabrijel de’Gabrieli. Izolčani so v vseh časih še posebej častili tega svetnika, ki so ga že davno uvrstili med svoje češčene zavetnike in ga kot takšnega ob njegovem prazniku s slovesno procesijo tudi danes priznavajo. Ker Peto poglavje. Škofijske cerkve na izolskem ozemlju 259 Ker cerkev sv. Donata stoji zunaj obzidja, pripada svetniku tudi oltar v kapiteljski cerkvi, tako da ga ljudstvo lahko časti na obeh mestih. O cerkvi sv. Jakoba nimamo kaj dodati, saj v njej ni najti nič posebnega. Če se odpravimo na drugo stran hriba, na katerem pravkar stojimo in so si na njem ustanovitelji Izole kot plemeniti orli uredili gnezdo (ko so se od tu spustili na Izolski otok, so mu dali ime Alietski, ohranilo pa se je sodobno, čeprav popačeno ime Salietski), bomo prispeli v Korte nad Izolo, kraj, ki je pod posvetno jurisdikcijo Izole. Malo naprej pridemo v dolino Drnice, tako imenovano po potoku, ki se na njenem koncu izliva v Dragonjo. O cerkvi v Kortah, ld v cerkveni upravi spada v župnijo krkavške dekanije, tu ne bomo govorili, zato da jo bomo lahko predstavili na primernejšem mestu. 6. knj., O drniški cerkvi bo dovolj, če povemo, da je Balzamin 4. pogl. Manzuoli, izolski meščan in duhovnik, pod vtisom srečne prerokbe Device Marije, ki je obiskala svojo sorodnico sv. Elizabeto, v svoji predanosti postavil Gospodu Obiskanje Bogu temeljni kamen za cerkev sredi svojega posestva, Device M arije jo s tem premoženjsko oskrbel in jo osnoval kot patri-monialno pravico svoje starodavne družine. Ko so njego­ Reg. alar., vi prošnji ugodili, jo je Jakob Vallareso 7. junija 1487 5. zv., posvetil z običajnim slovesnim obredom. Cerkev ima fol. 15 le eno ladjo, sodoben oltar in sveto cerkveno opremo. Kapiteljska cerkev, pod čigar duhovno pristojnost spada, pa ji določa kaplana za redno uradovanje. Poleg cerkve, posvečene Mariji obiskovalki Elizabete, Loretska je tu še ena, posvečena rojstni hiši Device Marije. Ta Mati Božja prikazuje sveto hišo v Nazaretu, v kateri je Marija stanovala, ko ji je nadangel Gabrijel oznanil, da bo postala Božja Mati. Ljudje govorijo, in o tem pričajo tudi različni 260 Četrta knjiga. O dingi primestni dekaniji Izola ni pisci, da je bilo to sveto zavetišče iz Nazareta v Galileji na angelskih krilih prineseno na hrib Trsat v Sklavoniji, ld meji z Istro. Od tam pa naj bi bilo čez čas na enako čudežen način preneseno na Loretski grič v Picentu, kjer ga danes hranijo in častijo. Na izolskem ozemlju na Marčanskem griču najdemo natančen posnetek blaženega loretskega svetišča. Janez de Lise iz družine, ki je bila zelo spoštovana, je v tesno nišo v neki stavbi na zemljišču, ld je bilo že dolgo last njegove družine, postavil sveto podobo Device Loretske. Ker Postavi in so začele tja zahajati množice vernikov, je zahrepenel, vzdržuje jo Janez de da bi jo v večjo slavo Gospoda in Marije, njegove matere, Lise uradno spremenili v cerkev, zgrajeno po vzoru omenjene hiše iz Nazareta. Ko mu je od Hieronima iz družine Reg. Rusca, 1. zv, Act. Ruscovih uspelo dobiti dobrovoljno odredbo, ki ji je bila naklonjena tudi prirojena doževa milost, je bilo 19. januarja 1630 sklenjeno, da se cerkev postavi, vendar z naslednjimi posebnimi določili: Nova cerkev naj bo zgrajena po natančnem vzoru hiše Device M arije na Loretskem griču. Oskrbuje naj se iz donosnega imetja družine Lisejevih in naj bo dedna patrimonialna pravica te družine in njenih zakonitih naslednikov. Tega beneficija ne more uživati, kdor je Član kapitlja kapiteljske cerkve ali pa mu je pripadal. Začasno izvoljeni in nameščeni duhovnik naj upravlja cerkev in njene prihodke brez vmešavanja ustanovitelja ali njegovih naslednikov. Načrtovano delo pa se je zaradi kuge, objokovanja vredne nesreče, ki je takrat razsajala po Istri in bližnjih Reg. Mor., območjih, zavleklo vse do 28. junija 1633. Takrat je 1. zv., Act., Peter Morari, ki je na škofovskem sedežu nasledil pokoj­ f ° l . 8 nega Rusco, blagoslovil in postavil temeljni kamen cerkve ter s tem določil začetek, a tudi dokončanje dela, kar se je v veliko veselje Izolčanov v zelo kratkem času Peto poglavje. Škofijske cerkve na izolskem ozemlju 2 6 1 tudi zgodilo. In tako se je izpolnila želja, da bi bila cerkev natančen posnetek svete Loretske cerkve. Razlikovala se je le po tem, da so za zavetje popotnikov glavnemu vhodu dodali visoko preddverje, za udobje duhovnikov pa za oltarjem dozidali prostorno zakristijo. Sem ob vsakem času zahajajo mnogi verniki, da bi se Devici Loretski zahvalili za izkazano dobroto. Dokaz tega so zaobljubne podobe, obešene na posvečene zidove. Se posebej veliko romarjev pride v cerkev 10. avgusta, na dan, ko jo je leta 1634 škof Morari posvetil. Morari Reç. Benef., f o l Spomin na posvetitev je zapisan v cerkvi: 4 0 Ecclesiam hanc, A ’ loanne de Lise erectam, družine, ld je prišla v Koper iz Cremone okoli leta 1284, 3- ^ ko jo je opustošila vojna s Friderikom Rdečebradcem, >/. 712 ali pa morda leta 1311, ko so vojske gvelfov in gibelinov skorajda uničile mesto. Cerkev stoji na odprtem ob javni • 1 . 1 • • v v j v * ' \r " i * i " • Cerkev sv. cesti, na rodovitnem zemljišču družine Vidovih m je Avguština posvečena sv. Avguštinu, naj večjemu med učitelji in uči- £ avila telju sv. Cerkve. Oltarna podoba, sodobno delo izvrst- Vidovih ne- 284 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed nega slikarja, bi spadala tudi v marsikatero od mestnih cerkva, saj podružnica po svoji lepoti morda ne bi smela prekašati sijaja stolnice. Za vse oltarje v župniji, kakor tudi za župnijo samo, prizadevno skrbijo vaška skupnost in njene bratovščine, ki jih navdihuje pobožni žar živega ognja njihovega svetega zavetnika. Santantonska župnija meji pet milj proti vzhodu s Sočergo, tri milje proti zahodu z Rižano, dve milji proti jugu z Marezigami in štiri milje proti severu s Tinjanom, proti kateremu bo zdaj pohitelo naše pero. PET- 285 E T O P O G L A V V Župniji Tinjan in Dekani z župnije sv. Antona se zdaj odpravimo v ti-njansko župnijo, ali če rečemo drugače, s cvetočega slemena se bomo povzpeli nad strmo pobočje hriba. Hriba, ki ga ne gre omalovaževati, saj je Hieronim Mutio, sijaj Kopra in okras Parnasa, prav tu, skorajda kot v nekakšnem bogatem rudniku, našel dra­ Petron., goceno pravljico za svojo sicer realistično pesnitev Egi- 3. kuj., 1. pod., da, v kateri z ljubeznijo opisuje odlike svojega rojstnega fol. 762 kraja - koprskega mesta in njegovega ozemlja. Mutio pripoveduje, da si je med obredi v čast boginje Palade v bližini njenega templja, ld so ga v Egidi zgradili pogani, neki Jan dovolil zalezovati neko pošteno deklico. Ko je to videl Herkul, ga je raztreščil z enim samim udarcem svojega kija. Da pa bi bila kazen za zgled tako mestu kot njegovemu ozemlju, po katerem se je že razširil glas o dogodku, ga je pokopal pod kamnitimi skladi hriba, ki ga zaradi njegove višine lahko vidimo od povsod v zgornjem delu Istre. In tako so hrib, ki je postal primerna jama za nesramnega Jana, začeli imenovati Nepravilno Antijan in ga šele kasneje napačno preimenovali v T i­ poimenovanje njan. Tako o tem modri Mutio. Tinjana Ni boljše poti po kateri bi lahko prikazali tako skrivnosten izvor krajevnega imena, kakor je opis raznolikih Njegove raznolike posebnosti kraja samega. Na Tinjanski hrib so zagotovo značilnosti vezani mnogi prijetni in neprijetni dogodki. Tu namreč pod vročimi sončnimi žarki zori grozdje, iz katerega pridobivajo odlično vino, vendar pa zaradi kamnitih tal pridelajo le malo žita. Pomlad ni ločena od poletja, ker 286 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed ker blagi vetrc blaži silno vročino v pasjih dnevih, deževna jesen pa se prevesi v ledeno mrzlo zimo. Tu se ne dviga in ne kraljuje gosta dolgočasna megla, je pa tod kraljestvo silovitih vetrov jugozahodnika in burje. Naporni vzponi in prelep razgled, siloviti vetrovi in zdrav zrak, neobdelana zemlja in odlične pijače so raznolike značilnosti kraja, od katerih so ene škodljive, druge pa koristne. Medtem ko prve domiselno predstavlja ubiti in tu pokopani Jan, odsevajo druge v javni razglasitvi naložene mu kazni. Oboje pa najdemo v imenu, ki ga je ljudstvo soglasno dalo hribu - Antijan ali Antinjan. Toda če pustimo pravljice in se posvetimo resnici, ld je morda pokopana pod kamnitimi skladi tega hriba, bomo najprej opazili, kako se nasproti tega hriba, v oddaljenosti ene milje proti vzhodu, dviga več pobočij, imenovanih Kraški rob, ki se z drugimi hribi razprostirajo vse do Kvarnerja in ustvarjajo ločnico med Nad-vojvodskim gospostvom in Benetkami. Ta gorska veriga, ki postavlja mejo Kranjski, istočasno odpira vrata, skozi katera Nemčija stopa v Italijo. Torej se hrib, o katerem Še eno od njegovih govorimo, ld stoji nasproti tej gorsld verigi ter je postavpoimenoljen skorajda kot nekakšen Ante lanuam ali Ante lanum, vanj upravičeno imenuje Anteianum ali napačno Tinjan. In sicer po zgledu, po katerem so Latinci znamenito albansko mesto Antivari, ld leži nasproti Barija - ta je v Apuliji na nasprotni strani Jadrana - poimenovali Antibarium. Pa pustimo okoliščine, v katerih je nastalo ime, da se ne bi oddaljili od bistva. Lega in Na vrhu hriba leži vas, ld se po njem imenuje Tinjan. značilnosti vasi Nekoč je imela že več kot šestdeset ognjišč, katerih število pa se je zaradi nenehnega silovitega vetra zelo zmanjšalo. Veter, ki drugod razpiha plamen, ga tu zaduši in Peto poglavje. Župniji Tinjan in Dekani 287 in ugasne. Razmere pa se vidno izboljšajo, če so hiše zgrajene bolj v zavetrju. Tudi župnijska cerkev, postav­ Matična ljena med hiše, se je skozi več stoletij ohranila le zato, cerkev sv. ker so ji boke varovali zdaj že razpadajoči zidovi straž- Mihaela nega stolpa ali manjše trdnjave na vrhu vzpetine. Spredaj pa jo varuje zvonik s posvečenimi bronastimi zvonovi in tako navkljub vetrovom vztraja kot trdna in neomajna skala. Je srednje velika in srednje visoka, ima preprosto zakristijo in tri lepo prenovljene oltarje. Glavni, ld stoji v lastni kapeli, je posvečen nadangelu M ihaelu, stranska pa zapriseženemu Gospodu in sv. Antonu opatu. Poleg običajne, za cerkev predpisane opreme najdemo tu še več srebrne posode in nekaj svetih relikvij, spoštljivo shranjenih v lepih kristalnih relikviarijih, kar daje vtis, kakor da bi visoka lega kraja v prebivalcih vzpodbujala najglobljo predanost sveti Cerkvi. Če se s Tinjana spustimo v dolino, ld leži pod osap-sldm in socerbskim hribom, ki smo ju prej omenili, ker Sv. Marija se dvigata nasproti Tinjana, srečamo cerkev sv. Magdale­ Magdalena ne spokornice. V času, ko je upravičeno ogorčeni Bog poslal nad Istro kugo, svojo strašno šibo, se je ta skupnost svečano zaobljubila, da bo zgradila cerkev pod mogočnim zavetništvom te svetnice. M esto ji je izbrala Zgrajena iz zaobljube na ravnici, kjer so pokopavali trupla kužnih nesrečnikov. proti kugi Ko je bolezen minila, je vaška skupnost zgradila cerkev in dodala še štiri oltarje, svetnikov sv. Janeza, Mateja, Sebastijana in Roka ter drugih nebeških priprošnjikov. Ta cerkev je večja od prve, vir njenega češčenja pa so posmrtni ostanld umrlih. Za obe cerkvi skrbijo štiri bratovščine, ki imajo vsaka svoj oltar. V to župnijo spada tudi vas Zgornje Škofije, ena od treh vasi koprske škofije; in prav beseda škofija izhaja iz slovanščine. Vas ne šte- 288 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed šteje prav veliko ognjišč in ima le župnijsko cerkev na Tinjanu, ne premore pa svoje. M eje Tinjana, s katerega je mogoče poleg bližnje Istre videti tudi celotne obale Furlanije, Ogleja, Gradeža Meje in Caorla, lahko določimo z več točkami. Tudi tu bomo tinjanske ohranili že uporabljeno metodo in bomo navedli mejne župnije kraje: na vzhodu je Podpeč, na jugu Kubed in na zahodu Koper, ki so od Tinjana oddaljeni po pet milj, medtem ko je na severu šest milj oddaljen Trst. Spustimo se zdaj v Dekane, ld ležijo ob vznožju Dekanov pravkar opisanega hriba. Roka je pri pisanju enako hitra kakor korak pri hoji navzdol. Na tem prijaznem, povsod rodovitnem pobočju se v dvojnem nizu hiš razprostira razloženo naselje, ki bi bilo bolj podobno lcaštelu kot vasi, če bi imelo zaprt vhod. Ime in grb ima po istoimenski plemiški družini de,Gani, kar dokazuje tudi več mar­ Od kod ji mornih plošč v župnijski cerkvi in v cerkvi sv. Dominika. Vas je torej dobila ime po družini, katera ji je dolgo Petrom, vladala. Če je res, kar omenja učeni Petronio, jo je zadnji 3. kuj., 1. pogl., od prijaznih gospodarjev, potem ko je ugotovil, da je fol. 772 izumrtje njegove rodbine neizbežno, velikodušno oprostil obveznosti desetine, sodnih pristojbin in preostalih dajatev. Zato bo ime De,Cani vasi vedno v ponos in čast; z njim se bo, skorajda kot neizbrisni znak zahvale, ohranjal tudi spomin na njene izumrle gospodarje. V čast pa je tudi kolonom, ki na ta način spoštljivo izkazujejo hvale vredno zvestobo in ljubezen do te družine, cerkev je'1 Na začetku vasi, kjer je obilen izvir mrzle vode, stoji posvečena župnijska cerkev, posvečena vnebovzetju blažene De-vnebovzet- . rp - i v , i vi i tv- • i • i ju Device vice. lu je nekoč stala stara vasica cerkev Ker pa je bila Marije morda neprimerna za češčenje Boga ali pa premajhna za številno prebivalstvo, so se odločili, da postavijo večjo in Peto poglavje. Župniji Tinjan in Dekani 289 in lepšo. Ko je bila končana in ji je skupnost dodelila Zgradijo in opremijo jo zadostno podporo, jo je škof Valaresso na nedeljo 10. prebivalci novembra 1493 s svetim oljem slovesno posvetil. Lepše, Reg. Val., 1. knj.,fol. trdnejše in sijajne j še stavbe res ne bi mogli postaviti; 233 dekanija ne premore še kake takšne cerkve, škofija pa Njena jo uvršča v prvi razred. Podaljšuje jo srednje velika kape­ stavba la v gotskem slogu, na loku katere visijo iz živega kamna lepo izklesani grbi družine Valaressovih in drugih, ki so morda s svojimi velikodušnimi prispevki pomagale postaviti cerkev; ob strani kapele sloni zakristija, zgrajena na podoben način. Glavni oltar je lepo izrezljan in bogato pozlačen; na njem med Kristusovim predhodnikom sv. Janezom Krstnikom in apostolom sv. Andrejem stoji oltarna podoba Marijinega vnebovzetja. V sozvo­ čju s sveto oltarno mizo je ličen podest, pred kratkim zaključen s stopniščem iz belega marmorja, razdeljenim na več stopnic. Ob stenah prostorne ladje, ki jo od prezbiterija delijo visoki stebri, stojijo še štirje oltarji: najsvetejšega Zakramenta, Brezmadežnega spočetja, nepremaganega mučenca sv. Sebastijana in romarja sv. Roka, zavetnikov, ki jih je ljudstvo izbralo v času razsajajočih kužnih bolezni ali drugih nesreč. Stavbi ne primanjkuje ničesar, kar je potrebno za bogoslužje in dostojanstvo plemenite cerkve. Ugled ji dajejo relikviariji, monštrance, lestenci, križi in bogati srebrni kelihi, tako da prav nič ne zaostaja za mestnimi cerkvami. M iljo dalje, na bregu reke Rižane pod Rožarjem, Cerkev sv. ima dekanska župnija še eno, zelo staro cerkev, imeno­ Nedelje vano sv. Nedelja. Pred nekaj leti jo je plemiška družina grofov Borisijev prenovila, tako da je podaljšala njen sprednji del ter precej in zelo lepo dvignila ostrešje. Na lepi oltarni sliki sta upodobljena svetnika Andrej in Le- 290 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed Lenart, ld predano podpirata okrvavljeni križ učlove­ čenega Odrešenika. Zato se cerkev imenuje sv. Nedelja. Vendar ne smemo več zlorabljati teh že neustreznih besed, saj cerkve že ni več, ker jo je nepričakovana nesre­ ča 26. oktobra 1698 sesula v razvaline. Kaplan se je Naenkrat se je podrla tega dne odpravljal proti njej, da bi tam maševal, in lahko je videl, kako se je v trenutku sesula. Bolj kot slabo stavbno gradivo ali površno opravljeno delo zidarjev je žalostni nesreči botrovalo neurje z močnim jugom in obilnimi nalivi, ki so se več tednov silovito zaganjali vanjo. Vendar je sveta nedelja - med letom najpogostejši praznik pobožnega ljudstva - verno prebivalstvo spodbudila, tako da je veliko škodo popravilo na najboljši način, z izgradnjo nove cerkve. Posest Dekanska župnija v dušnem pastirstvu skrbi tudi kartuzijancev. Škofijza kolone z majhnega, a bogatega bližnjega posestva ska vas kartuzijanskega samostana v Bistri na ljubljanskem območju kot tudi za kolone iz Srednjih Škofij, druge od treh vasi, imenovanih Škofije, zato ker so zgrajene na škofijski posesti. M eje Dekanska župnija se štiri milje severno konča pri župnije miljski, dve milji vzhodno pri tinjanski, štiri milje južno pri kubejski in dve milji zahodno pri rižanski župniji. 291 Š E S T O P O G L A V J E V Župnija Rižan s svojimi cerkvami V eč stoletij je minilo, preden je župnija Rižan kot drobno zrno evangeljskega gorčičnega semena s pomočjo Božje previdnosti vzklilo na mirnih bregovih reke, po kateri se imenuje. Ko se je srečno rodila in nato zrastla v skrivnostno drevo večnega življenja, se je z dolgimi in razraščenimi vejami razširila vse do koprskega obzidja in do skrajnih robov mestu pripadajočega podeželja. Pri tem je v dolžini štirih milj na eni strani reke in šestih milj na drugi tako pomnožila svoje poganjke (če naj tako imenujemo njene podružne cerkve), da jih je več kot dvajset. S svojimi kristalno čistimi vodami jo je oblikovala in sprejela reka, bistri studenec, ki jo napaja z obilnimi blagoslovi in namaka s svojo mirno in plodonosno vodo. Zato bo zelo lahko opisati značilnosti tako ene kot druge Rižane, reke in župnije. Zal v Istri primanjkuje zdravih vodnih virov, še pose­ V Istri primanjbej v njenem spodnjem delu, vse od Umaškega krasa kuje vodnih do Puljskega rta, kjer je suh in za vodo prepusten svet virov primernejši za ponikanje vode kot pa za izvire. In ker dobrotljivo Nebo ne naravnava tako, da bi zemljo napajala obilna deževja, se stoječa voda, zbrana v tesnih Vendar ima nedrih skalnatega podzemlja, hitro pokvari. Kljub temu štiri reke pa je narava, ki do sebe ni nikoli okrutna, Istro oskrbela s štirimi čistimi in vodnatimi rekami. Te so: Raša, ki potem, ko pod Labinom priteče iz Kozljaškega jezera, Manz., odteka v Fanatski ali Kvarnerski zaliv, ki mu danes pra­ Descr. Isti:, 1. vijo Kvarner; Navport ali Mirna, ki izvira v hribih nad bij., fol. 17 Bu- 292 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed Buzetom in se v Jadran izliva med Novigradom in Pore­ čem; Formion, ld izvira v tržaškem zaledju blizu Kopra in ji ljudsko pravijo Rižana; in še Timava, ld privre na dan iz devetih izvirov v bližini Devina in se v Jadran obilno izliva med Oglejem in Trstom. Rižana izvira (ne bomo se dotikali ničesar, kar je bilo povedano v zapisih, ki so starejši od našega) pri cerkvi Matere Božje v Bezovici, v Loški dolini pod Kubedom, po kateri teče meja med tržaško in koprsko Izvir reke Rižane škofijo. Tu iz nedrja maloštevilnih, toda ostrih strmih sten bruha na dan s takšno močjo, da se zdi, kot da voda vre in se z vretjem rojeva. Ni še rojena, da tako rečem, pa že s tako silovitim besom bruha peno in z njo polni svojo zibel. Staro ime Formion morda izvira prav iz te silovitosti njenega izvira. Domovina Lestri-Izvor imena goncev, ljudstva izjemnega poguma in besnega srda, se Formion je imenovala Formia ali Normia, iz grške besede formis Tit. Liv., 8. kuj., št. 14 ali hormis, ki je po Servijevem mnenju izražala prirojeni AnTiure sil°vfti žar ljudstev iz Formie, mesta v Kampanji, torej Rom., 3. Formijancev ali Formijoncev, kot sta jih poimenovala kug, 4. T it Livij in Karel Sigonij. Zato se tudi zaliv Gaetta, ki in zakaj jo meP na mesto Formio, danes imenuje Formijski. Reka imenujejo Formion s svojimi vrelci pa se imenuje tudi Rižana, tudi Rižana , . i . . . . -• . l v . - i . -i kajti ustje, kjer izvira, se je v davnih časih imenovalo f Cissano. Formionis Fluvii ostia Cissanus, piše v svoji Geo-7 p°sL’ grafiji Ptolemaj, pri čemer se je kasneje zaradi lepše 47 izgovarjave črka c spremenila v r in je Cissana postala Calep. Ver. Rižana. Toda zakaj naj bi se izvir Formion imenoval Cisa Cissano? Res je, da Cissa Fluvius est Cappadocice apud Colchidis fines in Eivcinum M are influens. Kolhijci so torej s Črnega morja prišli v Istro, kjer so ustanovili Egido, danes Koper. Možno je tudi, da so izviru Formion dali ime Šesto poglavje. Župnija Rizan s svojimi cerkvami 293 ime Cissano. To naj bi v Istri obujalo spomin na reko Cisso, ki so jo zapustili v svojih rojstnih krajih Kolhide. Kolhijci se niso preveč širili proti južnim obalam Istre, temveč so na Savudrijskem polotoku, ki leži nekaj milj od Kopra, zgradili utrdbo z enakim imenom Cissa, da­ Idem Calep. nes imenovano Umag. Est etiam Cissa, dodaja berga- Ver. Cissa maški učenjak, Oppidum Istrice in or a d lustinopoli Urbe viginti mille passus cemoniam versus in Orientem Quatuor-decim; Humago hodie. Na podoben način so tudi Grki v majhnem mestu v Apuliji oživili svojo požgano Trojo, torej v majhnem naselju veliki Ilion ter v neuglednem potoku slavno reko Skamander. To je modra težnja, ld jo je narava vsadila v človeška srca, da bi s poustvarjanjem podob, ki spominjajo na domovino, ublažila hrepenenje po njej. Takoj po svojem utesnjenem izviru se Rižana precej Tok reke Rižane poveča in naraste. In če izvira nemirna kot otrok, se kot odrasla hitro umiri. Med hribi in griči se ovinkasto spušča dvanajst in več milj navzdol (v ravni črti je razdalja precej krajša), dokler se prav v bližini in na očeh Kopra ne izlije v Jadran. Morari piše, kako se je v njegovih časih nekdo ponudil, da bi raziskal, ali v bližini njenega izvira ni morda kako ležišče živega srebra, a ker ga nihče ni resno jemal, sta njegov predlog in namen Njeno zbledela, zamisel pa je kot živo srebro izginila. Edino bogastvo neusahljivo in dobičkonosno srebro te reke so različne vrste rib in prednosti njenega spodnjega toka, ki poganja več kot dvajset mlinov z več kolesi. V Rižano zato vsak dan pripluje več ladij z vseh istrskih obal, od Kopra pa do Puljskega rta in zalednih krajev, od koder vozijo žito v mline. V najbolj odprtem delu doline, kjer je največ mlinov in 294 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed Cerkev in zato tja prihaja največ ljudi, leži po reki imenovana Marijinega vnebovzet­ župnija Rižan. Cerkev, posvečena blaženi Devici Vne-ja je mati­ čna cerkev bovzeti, je primerno velika, s tremi urejenimi in okra­ Reg. Zeno, šenimi oltarji. Posvetil jo je Frančišek Zeno, in sicer 4. kuj., act. 27. septembra 1676. Ob cerkvi lahko vidimo ograjen fol. 21 prostor, kamor so v času nalezljivih bolezni odlagali kužne predmete, da bi jih razkužili, medtem ko so mrtve pokopavali na drugem mestu. Prostor ima znano ime Podružne cerkve Lazaret. Na desnem boku župnije, kjer je reka bolj vod­ Sv. Marija nata, stoji na nasprotnem bregu cerkev, posvečena veliki pri mlinu Devici Materi, ljudsko poimenovana sv. M arija pri mliob mostu nu; morda zato, ker se tu konča vrsta mlinov in se začne plovni del reke. Cerkev je znana po tem, da se ob njej mnogokaj dogaja. Pred leti so tu prirejali velik rižanski sejem, na katerem sta sodelovala mesto in njegovo vodstvo. Sejem so kasneje prenesli v Koper, kjer ga še danes prirejajo vsako leto ob dnevu stolničnega posvečenja. Obiskujejo jo verniki Cerkev je znamenita po množičnem zbiranju ljudstva, ld se ob njej zgrinja v javnih procesijah iz različnih Znana je po mnogih delov pokrajine. Najbolj je zaslovela po mnogih usliša­ čudežih nih čudežih Božje ljubezni, ld so se v dobro vernikov zgodili po zaslugi podobe sv. Device Marije. Naj zname­ Reg. Rusca, 1. kuj., fol. nitejši med njimi se je zgodil leta 1622, ko je mornar iz 194 Rovinja, ki je sem pripeljal žito v mlin, iz svetih cerkvenih zidov odnesel kamen. Ko se je njegova barka na poti domov približala bregu, kjer stoji cerkev, je na vodni gladini naenkrat obstala in se ni več premaknila. Bila je kot prikovana ali trdno zasidrana. Ni se premaknila vse dotlej, dokler ni gospodar, ld se je zavedel svojega greha, ukradenega kamna z vso ponižnostjo odnesel k nogam sv. Marijine podobe. Cerkev ni prav velika; šele pred kratkim so njeno nizko ostrešje primerno dvignili. v Ce Šesto poglavje. Župnija Rižan s svojimi cerkvami 295 Če se od tod po isti župniji odpravimo na hrib v bližini Škofij (kot smo že povedali, so to tri vasi, zgrajene na škofijski posesti, katerih prebivalci obdelujejo pobočje, tako da so ga že vsega iztrgali kamnu in ga Cerkev sv. spremenili v plodno zemljo), pridemo do cerkve apo­ Mateja na Škofijah stola in evangelista M ateja, Id so jo leta 1673 zgradili prebivalci treh vasi, posvetil pa milostni Frančišek Zeno. Reg. Zeno, Hrib, ld ni prav visok, se pod različnimi imeni razteza 3. hip, act. fol. 4 6 vse do rta ob Jadranu, imenovanega Debeli rtič, ki leži nasproti Kopra. Na njem je več cerkva. Prva je cerkev Sv. ICanci-jan, sv. Kasv. Kancijana, v njeni bližini je cerkev sv. Katarine, tej tarina, sv. pa na Debelem rtiču sledita še cerkvi sv. Hieronima in Hieronim in sv. Peter sv. Petra, ki sta le malo oddaljeni od trga Milje. Če se na Debelem rtiču tu obrnemo proti morsld obali in korak usmerimo nazaj proti reki Rižani, bomo na njenem drugem bregu na čelu župnije naleteli na hrib Srmin, staro posestvo, katerega večji del pripada škofiji in opatiji sv. Ciprijana, ki sedaj pripada patriarhatskemu semenišču v Benetkah. Na pobočju hriba, ld sloni ob reld, stoji stara cerkev, Marija danes že v razvalinah, posvečena M ariji Rožnovensld Rožnoven- (ob zemeljsldh rožah se le malo naslaja, ker kljub bližini ska ob reld tekoče vode ne vzcvetijo). Med oljkami, trtami in sadnim drevjem, s katerimi je prekrit ves hrib, da je po­ Sv. Jurij na doben resničnemu Pomoninemu vrtu, stoji na vrhu hri­ Srminu ba cerkev sv. Jurija. Brez obotavljanja in brez slabe vesti si v naročju takšne lepote lahko privoščimo trenutek počitka. Manzuoli in Petronio trdita, da naj bi na pobočju Kratek opis. Kje je tega hriba nekoč stalo opevano mesto Nezalccij in da ležal je Rižana reka, ki ji je konzul Klavdij prestavil strugo, antični Nezakcij zaradi česar je s smrtjo Epula, vladarja Nezalccij a in kralja Histrov, prišlo do osvojitve ne le obkoljene prestolni- 296 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed Manz. nice, temveč tudi drugih dveh mest, Mutile in Faverie, mnenje. Manz., 1. tako da je vsa pokrajina prišla pod rimski imperij. Dogo­ knj., fol. 13 dek je, povzet po Titu Liviju: Istria tota trium oppidorum Tit Liv. 41, st. 11 excidio & morte Regis pacata est; omnesq. undique Populi, obsidibus datis, in ditionem venerunt. Toda če je res kar trdi Manzuoli, na kakšni verodostojni osnovi naj bi Geografi to zan ik ajo . potem Ptolemaj v svoji Zemljepisni mapi Italije, ob naštevanju istrskih krajev po vrstnem redu glede na njihovo Ptolem. geografsko lego, postavil Nezakcij onkraj Pulja, k reki Geogi:, 3. knj., 1. Raši? Is trite, navaja Ptolemaj, post flem m intimi Adriatici pogl, fol. 4 7 Sinus, Tergestum Colonia, Formionis fluvij ostia, Parentium, Pola Nesactium finis Italice. Mihael Villanovano v svojih natančnih Zapisih dodaja k temu še naslednje: Ultra Plin., 3. hoc Oppidium in manuseripto Italico Codice Arsia Fluvius knj., 18. finis Italice deseribitur. To dejstvo priznava tudi Plinij, ki pogl. je še pred Ptolemajem zapisal: Opida Istrice Civium Romanorum AEgida, Parentium, Colonia Pola, quce nune Pietas lulia abest d Tergesto centum mille passus. Mox Oppidum Nesactium, & nune finis Italice Fluvius Arsia. Petronio se priznani avtoriteti teh dveh velikih geo­ Petronijev grafov ne vda, ampak se iznajdljivo postavi v bran s Nezakcij se podvoji svojo teorijo o dveh Nezakcijih. Eden naj bi bil, tako kot zatrjujeta Plinij in Ptolemaj, onkraj Pulja ob Raši, drugi pa na Srminu ob Rižani, na katerega se nanaša 1. knj., 7. pogl, zgodovinski zapis Tita Livija. Kako nenavaden izhod v fol. 68 sili! Ker pa sam ne navaja nobenega dokaza za svojo Toda drugi avtorji ne trditev, ga pri drugih piscih poiščimo sami. Trije med soglašajo njimi so vredni popolnega zaupanja, morda zato, ker so se vprašanja lege Nezakcij a lotili na poseben način. Cluv. Ital. To so Cluverij z Abrahamom Ortelijem v svojem Atlasu, antiq., Ferrari v Leksikonu in Schonleben v Analih. Poglejmo, 1. knj., 21. pogl. kako se ga lotevajo. Prva dva pravita: Patet dilucidissime fuis- Šesto poglavje. Župnija Rižan s svojimi cerkvami 297 fuisse ex Livio Nesactium in novissimo fin e Italiœ, idest ad Ostium Arsiœ Fluminis dextera ripa; qua nunc (Castelnovo; conspicitur Oppidum). Veliko bolj jasen je tretji: Nesactium, Nesactum Ptolomeo, Nesactium Livio, Castelnovo teste Nigro, Oppidum Istriœ, quasi extremum ad Arsiœ fluvij ostium in Lïbumiœ confinio, inter Polam septem decim, Sc Alvonam Lexicon. quatuor mille passas. Četrti zatrjuje: Proconsul Manlius Feirar. V Nesact. Istrorium oppidis exercitum admovet, obsidione cingit, hodiè Schonleb. Castelnovo, quo regem Istrorum migrasse cognoverat. In o Ann. Cam., konzulu Klavdiju Schônleben zapiše: H ic obsidionem con­ 2. del, Urb. cond. 576, tinuât ScAmnem prœter labentem (Arsia est) multorum die-fol. 90 rum opere exceptum novo alveo avertit. Nezalccij, Ici ga je Nezakcij torej ni stal opisal Livij in Ici so ga Rimljani osvojili talco, da so preu­ na Srminu smerili tole relee, torej ni stal na Srminu in ob Rižani, temveč onkraj Pulja ob reki Raši. Petronio pač zahteva, da podvomimo o zanesljivosti teh zaupanja vrednih piscev, njihove domneve razglasimo za nesmiselne in vztrajamo pri dveh Nezalccijih, kot je opisal. Vendar pa Plinij in Ptolemaj pišeta le o enem Nezalcciju, Ici leži onkraj Pulja v bližini relee Raše, in sploh ne omenjata drugega, ki naj bi stal na Srminu ob Rižani. Le kako naj ne bi bila obdolžena, da sta površna geografa, ker nista navedla mesta, ki je bilo prestolnica pokrajine in dvor vladajočega kralja, medtem ko ne izpustita Buzeta, Labina in drugih manjših krajev? Tudi Livij naj bi se torej moral odreči imenu zgodovinarja, saj naj bi bilo njegovo poročilo o talco pomembnem dogodku, kot je bilo zavzetje prestolnice celotne pokrajine, zagotovo zmedeno, če že ne zavajajoče, če ni znal razlikovati enega od drugega Nezalccij a in določiti tistega, v katerem so dogodki zares potekali. Že ko se je rahli dvom tudi vame vsidral pa sem potrditev za svoje domneve 298 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed Hist. Terg., našel pri priznanem tržaškem zgodovinarju. Mogočna 1. kuj., 11. p o g l.fo l. krepost resnice je taka, da prodre v človeški razum in 68 uskladi tudi sicer zelo nasprotujoča si mnenja. Toda kako dolgo naj se še ukvarjamo z nesmiselno željo po odkritju nečesa, na čemer ni nič cerkvenega in je že uničeno? Za Nezalccij je poskrbelo že Nebo, mi pa se vrnimo k svetim in večnim sledem rižanske župnije, in naš sprehod nadaljujmo od Srmina naprej ter s hitrejšim korakom dohitimo izgubljeni čas. Druge rižanske Na levem boku rižanske župnije se dvigajo plodni cerkve griči Pobegov in Bertokov, ob vznožju katerih se druži Sv. Janez kar pet cerkva. Prva je cerkev sv. Janeza Krstnika v Krstnik v Pradah Pradah, postavljena leta 1556 kot patrimonialna pravica družine Gravisijev, zrasla iz pobožnih vzgibov njene­ Sv. Mihael v Ariolu, ga člana Janeza Krstnika. Ta plemeniti zgled je botroval sv. Tomaž, nastanku cerkve nadangela sv. Mihaela v Arjolu, ki jo Reg. Stella, 1. knj., fol. je 26. januarja 1561 na moč slovesno posvetil Tomaž 69 Stella, cerkev apostola sv. Tomaža pa stoji v kraju z istim imenom. To cerkev je 13. oktobra 1325 posvetil Sv. Ubald, Tomaž Contarini. Cerkev sv. Ubalda stoji na griču z sv. Sebastiistim imenom, na Tribanskem griču pa cerkev sv. Sebajan stijana. Prav tako je z več cerkvami na gričih posejano območje v bližini mesta. Ob vznožju Škocjana stoji Sv. Nazarij v Škocjanu cerkev koprskega zavetnika sv. Nazarij a, ki so jo pred kratkim obnovili, mi pa smo jo 19. oktobra 1698 posvetili po vseh svetih pravilih in ji določili praznično oblet­ Sv. Peter v Barbanu nico na belo nedeljo. Na pobočju Barbana stoji cerkev sv. Petra s starim puščavniškim bivališčem, ld sta jo Reg. Valvas., 1. leta 1535, v času škofa Valvasorja, obnovila Anton Sere-knj., fol. 3 9 ni in Janez Krstnik Grisoni. Dalje sta cerkvi sv. M arjete Sv. Marjeta in sv. Štefana, po obeh svetnikih pa je poimenovano in sv. Štefan tudi plodno gričevje. Na področju med omenjenimi cerkva- Šesto poglavje. Župnija Rižan s svojimi cerkvami 299 kvarni se širi zelo prostorna ravnina, imenovana Mar­ Marsovo polje sovo polje, ld cvetoči mladini služi kot vadišče za pridobivanje vojaških veščin. Tudi v Rimu so tako borilnico Pctron., 4. kuj., imeli na Marsovem oziroma Tarkvinovem polju, ld da­ 1. pogl., nes pomeni kraj, kjer se mestna straža uri v obvladova­ fo l 739 nju orožja. Na skrajnem robu te ravnine, kjer so včasih pokopavali trupla od kuge umrlih nesrečnikov, lahko občudujemo cerkev, posvečeno sv. Roku. Na pobočjih Sv. Rok drugih bližnjih gričev, poimenovanih po zavetnikih cer­ Sv. Viktor kva, ld sta tu postavljeni, vidimo cerkvi sv. Viktorja in in sv. sv. Marka; prva je že skorajda razvalina, drugo pa je Marko obnovil Marko Anton Bianconi. V Viližanu je cerkev Sv. Križ, sv. Križa, v Provah pa sv. Matere Božje. In nazadnje je sv. Mati na griču, ki gleda na Jadransko morje, imenovanem Se­ Božja medela, še cerkev sv. Marije milostne ali Marije od Sv. Marija milostna v zdravja. In Marija se je za umirajoče mesto izkazala Semedeli resnično milostna M ati zdravja, ko ga je rešila kuge, ki Petron., 2. je leta 1630 v koprsko pristanišče vdrla z okuženo ladjo kuj., 10. pogl., fol. in mesto po kratkem času enega leta zapustila napol 359 izumrlo; od pet tisoč prebivalcev jih je preživelo le tisoč Morija kuge petsto. Gorje Kopru, če se na priprošnjo sv. Marije ne bi bila omilila stroga Božja jeza. In prav je ravnal mestni Zaobljuba mesta, da svet, ko se je s slovesno prisego zaobljubil, da bo v stol­ postavi nici postavil veličasten oltar v čast velild Materi, svoji oltar dobrotljivi Rešiteljici. Ker pa se je izpolnitev zaobljube Namesto zavlekla za nekaj let, se mu je zdelo primerneje, da oltarja cerkev zgradi cerkev na kraju, kjer so bili okuženi zagrebeni. Pokopavali pa so jih prav ob vznožju griča Semedela. Pobožno in hvale vredno spremembo zaobljube je odobril škof Morari, ld je cerkev po izgradnji 24. aprila Reg. Morar. 1640 ob navzočnosti duhovnikov, predstavnikov mesta knj. Benefic., in ljudstva slovesno posvetil ter nato opravil pogrebno fol. 42 slo- 300 Peta knjiga. O Tretji primestni dekaniji Kubed slovesnost za duše umrlih. V spomin na odrešitev pred kugo je naložil mestu obveznost, da vsako leto na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja opravi slovesno procesijo do minoritske cerkve ter na drugo nedeljo po veliki noči obišče cerkev v Semedeli, kar se še danes natančno izpolnjuje. Tu se rižanska župnija konča in s tem tudi poročilo o njenih številnih cerkvah. Ker pa smo navedli le kraje, Stavbe, kjer stojijo, nismo pa jih opisovali, naj to pomanjkljivost vzdrževaodpravimo vsaj z omembo njihove zgradbe, vzdrževanja nje in maševanje in maševanja v njih. Zgrajene so podobno kot vaške v omenjecerkve, katerim so služile za zgled. Tako imajo le eno nih cerkvah preprosto ladjo, njena velikost pa se spreminja glede na velikost kraja, in enega ali več oltarjev, kolikor jih je pač narekovala pobožnost vernikov. Za njihovo vzdrževanje skrbijo različne domače družine, ki imajo v bližini rodovitna posestva, ali laične bratovščine pod varstvom svetih zavetnikov v teh cerkvah. Častijo jih z nekrvavo daritvijo, ld jo opravlja več kaplanov; ti v skladu s pravili prevzamejo naloge aktualnega župnika. M eje Rižanska župnija ima na vzhodni meji Dvor sv. An­ župnije tona in na zahodu mesto Koper, oba oddaljena po tri milje, medtem ko sta na severu trg M ilje in na jugu hrib Pomjan oddaljena po štiri milje. Š E S T A K N J I G A O četrti primestni dekaniji, imenovani Krkavče P R V O P O G L A V J E v Župnija Krkavče in njene vasi 1 raiepis, la smo si ga začrtali, se zdaj zdaj v i t . v i 6 . . v ] Z.\ , 1 srečno bliža koncu, sai smo prispeli v b l i ž a k o n * J x A K) p risp eli četrto in zadnjo škofijsko dekanijo. z a d n j o Imenuje se Krkavče, po vasi pa se ime-i r o j o . nuj e tudi častni naziv primestnega dekana, o izbiri katerega modro odloča škof in pripada le župniku te župnije. Ker je med župnijami tega območja ta naj večja, je prav, da je dekanija dobila ime po njej. Območje Njena meja se začne na griču Gažon, ki je od Kopra četrte oddaljen tri milje, in se obračajoč proti zahodu v Drniški dekanije dolini ob izolskem ozemlju dotakne Sečovelj, na zahodu pa Bujskega krasa, dalje na jugu teče ob Dragonji, na vzhodu pa se konča pod Laborjem in Glemom. Župnije te dekanije so: Krkavče, Šmarje, Pomjan, Koštabona, Kaštel in Korte nad Izolo. Čeprav jih je malo, so po številu cerkva po svojih vaseh enakovredne mnogim drugim. S temi podatki smo že določili in razporedili snov zadnje knjige. Za popolno sliko te in prejšnjih knjig bomo zgodovinsko opisali izvor in vero prebivalcev celotne škofije ter kratko spregovorili še o tukajšnjih ver- 302 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče vernikih, ld so junaško izpolnjevali temeljna vodilna načela evangelija in od tu srečno prispeli v nebesa. Bralec bo stanje koprske Cerkve lahko kar najbolje razumel, če bo vedel, v kakšnih razmerah živijo njeni vernild. Ob tem bo spoznal, da v katoliškem svetu ni tako majhnega kota, v katerem Božja ljubezen ne bi mogla uresničiti katerega svojih čudežev. Zdaj pa nadaljujmo naš opis in se ustavimo pri prvi župniji. Krkavče so zelo star kaštel med Koprom in Novigra-Lega Krkavč dom ali pa, še bliže, med Izolo in Bujami. Grič, ki obvladuje širno dolino, je precej strm in prepaden, saj ima tako na straneh kot na hrbtu strma pobočja, na čelu, kjer je dostop neoviran, pa ga je človek z delom svojih rok zavaroval s ščitom visokega obzidja. Tega je z leti sicer že načel zob časa, tako da zdaj razpada in se spreminja v ruševine, za vedno pa bo ostal kot slavni Petron., spomin na vse zaustavljene sovražnikove vdore. Petro-2. knj., nio piše, da je oglejski patriarh Wolfger v času svoje 1. pogl, fol. 5 9 3 vladavine nad Istro kot mejno grofijo okrog leta 1210 zaupal nadzor nad krkavškim kaštelom koprskemu plemiču Gavardu Gavardiju, in sicer ne toliko zaradi tega, da bi nagradil hrabrost pogumnega vojskovodje, ki se je izkazal v bitki proti bavarskemu vojvodi Ludviku, temveč bolj zato, da bi v obrambo svoje oblasti zagotovil Idem, ustrezno varnost nad strateško pomembnim krajem. 3. knj., Leta 1450, dalje pravi Petronio, pa je Beneška republika, L pogl., fol. 706 pod katere modro in mogočno oblastjo je Istra že dobila zavetje, ta kaštel in utrdbo Sv. Petra, ki je v neposredni soseščini Krkavč, velikodušno podarila Buonu iz plemi­ ške družine Vittorijevih, in sicer zaradi zmagovitih junaških dejanj, s katerimi se je izkazal pri obkolitvi in zavzetju Creme, ki se je Benečanom predala v septembru Prvo poglavje. Župnija Krkavče in njene vasi 303 bru leto poprej. Tudi Krkavče so imele večkrat vojno kot mir; seveda se je vas lahko razvijala le v obdobjih miru, medtem ko so vojne prinesle nazadovanje. Čeprav ni prav velika, ima precej hiš in prebivalcev. Dobrotljivo Nebo je vaščanom med drugimi minljivimi dobrinami podarilo vir kristalno čiste in zelo bistre vode, ki v obilni količini izvira pod krkavškim kaštelom. Kako srečna bi bila Istra, ko bi v vseh njenih predelih izvirale tako čiste in zdrave vode! Prav tako izvrstna je krkavška zemlja, na kateri poleg oljk uspevajo izborne trte, imenovane teran, ld so s svojimi plodovi vsakodnevno prisotne v gosposkih jedilnicah. V središču Krkavč stoji lepo urejena župnijska cerkev z več oltarji; glavni je posvečen slavnemu poveljniku nebeške vojske nadangelu sv. Mihaelu, ob katerem stoji­ Matična ta nepremagljiva junaka in plemenita brata sv. Janez in cerkev sv. M ihaela Pavel. Vas si res ni mogla izbrati mogočnejšega pa tudi ne primernejšega zavetnika. Vhod v cerkev je polepšan z zvonikom, ki je bil nekoč obrambni stolp, medtem ko je za njim urejena zakristija, ld je bila cerkvi po več stoletjih dodana šele pred dvema letoma. Pod jurisdikcijo krkavške župnije so še tri bližnje cerkve, ld jo obkro­ Podružne žajo, tako da se zdi stisnjena v njihovo naročje, ter šest cerkve cerkva, ki so razporejene po treh drugih, bolj oddaljenih vaseh. Bližnje tri so: cerkev prvega mučenca sv. Stefana Cerkev prvega ob Dragonji, cerkev opata sv. Mavra na griču nasproti mučenca sv. Stefana krkavškega kaštela, na cesti proti Pučam pa cerkev pape­ Sv. Maver ža in mučenca sv. Stefana. Zadnja in prva sta enako opat veliki, medtem ko druga prekaša celo župnijsko. Spredaj ima tri lepo oblikovane in velike oltarje; na srednjem Sv. Štefan, papež in visi sveta podoba čudodelnega Mavra, na desnem podo­ mučenec ba cesarice sv. Helene z blaženo obnoviteljico lcarmeli- čan- 304 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče canskega reda Terezijo, na levem pa podoba sv. Uršule s številno skupino nepremagljivih devic. Na sliki, ki krasi notranjo stran cerkvenega pročelja, lahko preberemo, da je bila narejena leta 1387, iz česar lahko sklepamo, da je bila cerkev zgrajena vsaj že v tistem času. V zvezi s to in z bližnjo cerkvijo papeža sv. Stefana je pomembno še dejstvo, da sta tu nekoč že delovala dva duhovnika, in to pomembna, ld sta skrbela za redno odmero škofijskih desetin. Cerkev Tri vasi, v katerih je preostalih šest cerkva, se imenuapostola sv. jejo Sv. Peter, Nova vas in Padna. Sv. Peter, včasih vas z Petra v Sv. Petru obzidjem in več kot štiridesetimi ognjišči, doživlja danes usodo hudih časov, zato se je precej zmanjšala. Ne pojenja pa vdanost njenih prebivalcev cerkvi, ld je posvečena zmagovitemu prvaku apostolov sv. Petru in ima tri primerno okrašene oltarje. Na strmini bližnjega hriba Sv. In Sv. Duha Duha stoji cerkev, ld jo je 19. maja 1633 škof Frančišek Morari posvetil Svetem u Duhu, medtem ko jo je dvajset let prej zgradil pobožni Benedikt Marinac. Nova vas, imenovana tudi Valmorasina, ima eno samo cerkev z v Cerkev dvojnim oltarjem, imenovano M arija Rožnovenska. Se Marije iz časov pred strašno kugo, ki je izpraznila vas, tu hra­ Rožnoven- ske v Novi nijo tudi Najsvetejše. In prav je, da so ga prebivalci vasi takratnih več kot štiridesetih ognjišč zahtevali. Tudi tu je deloval duhovnik, ki je imel podobne naloge kot prej omenjena in se enako kot prva dva tudi ni obdržal. V Padni Padna prav tako obžaluje zmanjšanje števila prebivalcev od nekdanjih štiridesetih ognjišč na današnjih dvajset. Navkljub zmanjšanju števila njenih prebivalcev pa so Sv. Blaž se ohranile njene tri cerkve, in sicer cerkev sv. Blaža, ki je primerno Gospodovo zavetišče in stoji na začetku Sv. Saba vasi, cerkev sv. Sabe, ki ima tudi pokopališče in stoji Pivo poglavje. Župnija Krkavče in njene vasi 305 izven naselja, ter cerkev sv. Katarine, ld je od prvih Sv. Katarina dveh sicer večja, vendar za njima precej zaostaja v okrasju. Krkavška župnija in Krkavče mejijo na vzhodu s Župnijske meje Koštabono, na jugu z Momjanom, na zahodu s Kaštelom in na severu s Kortami nad Izolo. Od vseh teh krajev so oddaljene po tri milje. DRU- 306 G O P O G L A V J E V V Župnija Šmarje a bi se varno in brez vsakršnih spodrsljajev povzpeli na strmi hrib Šmarje, na katerem se razprostira župnija z istim imenom, bo koristno, da najprej pogledamo zaplet, zaradi katerega se je v preteklosti vnel oster in neprijeten spor med beneškim samostanom sv. Jurija ter stolnim kapitljem, torej kopr­ Podaritev skim škofom. cerkve in njenih Škof tržaške in administrator koprske Cerkve Berpravic beneškemu nard je s poprejšnjo odobritvijo oglejskega patriarha samostanu Pelegrina leta 1152 opatu Paskalu iz omenjenega benesv. Jurija Velikega škega samostana podaril pravice od hiš, cerkve, vasi in ozemlja Šmarij, ki je pripadalo Kopru. Koprski stolni Reg. P ok, 1. knj.,fol. kapitelj se je temu odločno uprl zaradi škode, ki jo je 3 2 in nasl. utrpel on sam in tudi škofov prestol, kateri je bil tedaj nezaseden. Vztrajal je na vračilu svoje prvotne posesti in je po več zapletih še odločneje branil svoje pravice. Ko mu je bila namreč leta 1084 šmarska Cerkev priznana kot duhovna pravica, je na vse pravice šmarskega ozemlja umestil Leona di Gieremia in njegove potomce za letno dajatev ene srebrne marke in druge manjše regalije. Ko je koprski stolni kapitelj na ta način dalje Spor med samostazagovarjal svoje pravice, se je stari spor pri beneški aponom in stolski nunciaturi ponovno razvnel, nato pa so o njem koprskim stolnim zelo ostro razpravljali na naj višjem cerkvenem sodišču kapitljem v Rimu. Na koncu sta obe strani le prišli do dogovora: koprski stolni kapitelj je s slovesno listino, ki sta jo leta Spor se umiri. 1283 soglasno podpisali obe strani, pobožno odstopil vse svoje pravice samostanu, ta pa se je obvezal, da mu bo Drugo poglavje. Župnija Šmarje 307 bo letno plačeval eno srebrno marko; pri tem je stolni kapitelj dodal pogoj, da ko bo imenovan škof na sedežu koprske škofije, ld je bil nezaseden zaradi smrti Buona Azoneja: Decanus, Sc Capitulum curabunt fldeliter, Sc ope-ram M am dabunt, quod Dominus Episcopus venturus autho-Reg. Pola, rizabit contractum, Sc omnia singula in eo contenta. To dolo­ loc. cit. čilo, ld je spor sicer umirilo, ni ga pa končalo, je uspavalo samostan, takoj pa prebudilo proti njemu škofijo, kajti ne Vitale, ld je bil imenovan na škofovski sedež leta 1291, ne Peter Manolesso, ki je bil za škofa imenovan Škofje leta 1301, ne Tomaž Contarini, ki je škofovski prestol sporazuma ne potrdijo zasedel leta 1317, sporazuma niso potrdili, in tudi ne nobeden kasnejših škofov. Ponovno razvneti spor se je Konča se šele z končal šele potem, ko je samostan škofiji plemenito vrnitvijo pravic vrnil pravice, ki jih je terjala. In tako samostan ne pobira koprski več dajatev ne od šmarske župnije ne od vasi, stolnemu Cerkvi kapitlju pa odtlej ne plačuje več odškodnine. Zato pa škofija poleg svojih izrecnih pristojnosti pri imenovanju šmarskega župnika od svojih kmetov in kolonov prejema letne dajatve, medtem ko koprskemu stolnemu kapitlju vsako leto izplačuje že pripadajočo srebrno marko. V škofijskih registrih se lahko prepričamo, da to, kar je v veljavi danes, velja že stoletja. Zdaj, ko smo pojasnili zaplet, ob katerem smo se zaustavili, se povzpnimo na hrib, ki nam med svojim Lega vasi rodovitnim drevjem in izbranimi muškati ponuja prijeten in mil sprehod. Na bolj dolgem kot širokem slemenu leži vas z mnogimi hišami, razporejenimi v več ulicah, in z visokim stolpom na vhodu, ld ji daje varno zaščito Župnijska cerkev Depred nenadnimi napadi. V središču naselja stoji župnij­ vice Marije ska cerkev, katere zavetnica je M ati Božja brezmade­ brezmade­ žnega žnega spočetja. Cerkev, ld jo je škof Absalom slovesno spočetja po- 308 Šesta knjiga. O četni primestni dekaniji Krkavče Sv. Blaž. posvetil leta 1222, ima pet skladno razporejenih, vendar Cerkev sv. Antona ne enako lepih oltarjev. V isti vasi stojita še dve cerkvi, opata je in sicer cerkev sv. Blaža in cerkev sv. Antona opata, ki opremila skupnost jo tako imenuje ljudstvo, čeprav jo je želelo postaviti v slavo sv. Jakoba starejšega, sv. Antona opata in sv. Marije Magdalene; pod njihovim zavetništvom jo je 22. junija Reg. Valares., 1. 1488 slovesno posvetil škof Valaresso. Tudi prvo, cerkev zv., fol. 165 sv. Blaža, je 25. aprila 1349 po vseh cerkvenih pravilih posvetil novigrajski škof Janez, in sicer z dobrovoljnim soglasjem koprskega škofijskega sedeža, na katerega je 13. marca 1349 prišel Frančišek Querini. Ta je nadomestil Uroša Delfina, ki je bil istega dne sprejet v metro-politsko Cerkev na Kreti. Malo stran od glavne ceste, ki iz južne Istre vodi v Koper, stoji cerkev, posvečena s Sv. Križ krvjo prepojenemu praporu križanega Gospoda. Ob svetih marčnih petkih je to zelo obiskana in češčena cerkev. Skupnost, ki jo je zgradila, danes zanjo tudi skrbi. Sv. Peter in Pod upravo te župnije je vas Gažon, ki stoji na prijet­ Pavel v Gažonu nem griču, polnem oljk in trt, ki dajejo odlično grozdje pinelo in nič manj dober muškat. Včasih je bila vas bolj obljudena in bogata, danes pa vse njeno premoženje ne presega imetja njene cerkve. O tem, da je cerkev zgradila vaška skupnost nekaj let pred 1478, pričajo patentna pisma škofa de,Gabrielija, ki jo je 24. julija omenjenega leta s slovesnim obredom posvetil v čast apostolov sv. Petra in Pavla. V cerkvi, ki je srednje velika, ima vidno mesto glavna kapela z oltarjem, ki druge prekaša tako po starih pozlačenih rezbarijah kot po sliki svetega Kristusovega namestnika v škofovskih oblačilih. Pod šmar­ V Kaverljagu sko župnijo spada tudi majhna vas Kaverljag s svojo je cerkev cerkvico nepremagljivih junakov bratov sv. Janeza in Pavsv. Janeza in Pavla la; stoji v dolini med gostim nasadom rodovitnih oljk. Na Dnigo poglavje. Župnija Šmarje 309 Na vzhodu določa meje šmarski župniji Pomjan, na jugu Koštabona, oba oddaljena po dve milji, na zahodu Krkavče in na severu Koper, v enaki oddaljenosti treh milj. TRE- 310 Župniji Pomjan in Koštabona e se iz Šmarij, kjer smo se mudili doslej, odpravimo proti vzhodu, nas bo strma in dolga pot pripeljala do drugega hriba, ki se po mnogih jablanah in drugem sadnem drevju, uspevajočem po njegovih pobočjih, imenuje Pomjan. Bolj pravilno Značilnosti Pomjana in morda starejše ime zanj se glasi Paunjan. Naj nam ne bo žal, da se povzpnemo nanj, saj ga na več predelih bogatijo trte in rodovitne oljke, ki mu dajejo značilnosti prijetnega rodovitnega griča; razen videza in imena namreč nima ničesar, kar bi spominjalo na hrib. Četudi je ponekod vzpon težak, bo poplačan z lepim in razveseljujočim razgledom. Z vrha pogled ne seže le od ene do druge obale Jadranskega morja, temveč ker je to najvišja točka hribovja, ld obdaja bližnji Koper, se v vseh podrobnostih vidi tudi mesto in v vsej razločnosti Vas Pomjan sama vas, ki se imenuje po njem in ji s svojim hrbtom daje temelje. Danes je od vasi ostal le neznaten del, saj je ostalo le nekaj več kot trideset ognjišč od nekdanjih Reg. Pola, 2. hi}., sto petdesetih. Tako je vsaj zapisano v dokumentih ple­ fol. 69 miške družine Verzijevih, ki ji je koprski škof Absalom že leta 1211 dodelil desetine tega hriba. O tem pa lahko sklepamo tudi iz kupov kamenja, ki predstavljajo žalostni ostanek porušenih hiš. Temu se nikar ne čudimo, saj so se Istrani bližnjih predelov v času vdorov Skitov in Zatočišče pred vdori Vandalov zatekli na otok Egido, kjer danes stoji mesto Koper, medtem ko je bolj oddaljeno kmečko prebivalstvo poselilo hribe, med njimi tudi mestu najbližji Pomjan. Ko pa je bila pokrajina rešena sovražne vojske, so Tretje poglavje. Župniji Pomjan in Koštobona 311 so prvi ostali v na novo poseljenem mestu, medtem ko so se drugi s hribov spustili v ravnine ali na nižje griče, da bi tam obdelovali zemljo. Tako se je preostalo ozemlje Sabellius, 8. polnilo s prebivalci, Pomjan pa je opustel. Istri, pripove­ bij., Eneid., 1. pogl. duje o prvih Sabelij, Sclavonio incursu e Scithia territi, ex continenti in Insulam trasierunt, cui Capraria tuneJuit no-Henrk Palad. Hist. men; ibique Opperam sibi condiderunt. O drugih pa piše Foroiul., 2. Henrik Paladij: Nulla apud eos oppida, aut loca muro cincta, knj.,fol. 8 ubi usus poposcerit se, & fortunas suas includunt. Morda sta k odseljevanju s Pomjana pripomogla še silovita bur- Stanje ja in neprijetni jugo. Ne smemo pa spregledati sedanjega poslabšajo povečanja števila prebivalstva na pobočju hriba, ki gleda še vetrovi proti mestu, in sicer v Manžanu, za katerega lahko rečemo, da je dodatek k stari vasi. Toda naj bo tu zgodovina Pomjana končana, da bomo lahko opisali njegovo župnijo, kar je namen našega potovanja. Na najvišjem delu vasi stoji župnijska cerkev, obdana s starim obzidjem, za katero se zdi, da je bilo del trdnja­ Župnijska ve ali kaštela. In to še posebej, če pomislimo na bližnja cerkev sv. vrata, skozi katera se spustimo na dvor Marezige in v Jurija sosednje vasi. Posvečena je mučencu sv. Juriju, čigar glavni oltar ima levo in desno še dva stranska. Na desni je oltar Naj svetejšega, na levi pa oltar slavnih Sebastijana in Roka. Vsi trije tekmujejo v okrasju, ki je bilo pred kratkim obnovljeno. Za korom je bila pred dvema letoma zgrajena zakristija, ki je cerkev povečala in polepšala. V sveti gorečnosti jo je škof Absalom posvetil 16. aprila 1222. Poleg matične cerkve sta na Pomjanu še dve. Takoj Sv. Marija ob vhodu v naselje stoji cerkev blažene Device, kamor zahaja verno ljudstvo z vsem zaupanjem kot v varno zatočišče. Zgradba sicer ni velika, vendar pa je dovolj pro- 312 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče prostorna za tri lepe oltarje. Na desni častijo sv. Valentina na moderni sliki v pozlačenem okvirju, na levi pa zbor dvanajstih apostolov, naslikanih v trenutku, ko se med seboj poslavljajo, da gredo svetu oznanjat skrivnosti svetega križa, ki je naslikan nad njimi in ga držita zmagovita cesarica Helena ter nepremagljivi apostol sv. Sv. Štefan Andrej. Zares domiseln in lep prizor. Na drugo cerkev naletimo, če se spustimo s hriba; ta je posvečena prvemu mučencu sv. Stefanu. Ima en sam oltar, na katerem je med svetim zavetnikom in velikim Antonom opatom upodobljena Devica Marija. Za vse te cerkve skrbi malo­ številno, a zato nič manj verno ljudstvo, povezano v več bratovščinah. Njegove Pomjan meji tri milje proti zahodu s Krkavčami, štiri meje milje proti severu s Koprom, dve milji proti vzhodu z Marezigami in tri milje proti jugu s Koštabono. Župnija Ko se spustimo s Pomjana, stoji pred nami Koštabo-ICoštabona ima ime po na ali Kostel Bona, ld je druga župnija te dekanije. M isvoji legi slim, da ima ime po svoji legi: izpostavljena je južnim Ali po kaštelu sončnim žarkom, ima čist zrak in povečini dobro zemljo. Bona Petronio pa na osnovi zapisov učenega novigrajskega Petron., 4. hi)., škofa Jakoba Filipa Tommasinija zatrjuje, da Košta ali 1. pogi, Kaštel Bona, kar je skoraj isto kot Častnim Bonče, izhaja fol. 966 iz boginje poganov, h kateri so se bolniki in umirajoči v svoji nevednosti zatekali v zmotnem upanju, da jim bo povrnila izgubljeno zdravje. Ker je bilo tu zgrajeno sveti­ šče v njeno čast, se je kraj imenoval Častnim Bonče, kasneje pa spačeno Kaštel ali ICoštabona. In ker je neskon­ čno dobri Bog poskrbel, da je bilo v te kraje razširjeno češčenje prave vere, so ljudje, potem ko so se odrekli poganskemu božanstvu (o tem pišemo kasneje), zgradili ranocelnikoma sv. Kozmi in Damijanu sveto Božjo hišo, v Tretje poglavje. Župniji Pomjan in Koštobona 313 v kateri so bolniki zagotovo našli izgubljeno zdravje. Značilnosti kraja Koštabona je strnjeno naselje z več kot tridesetimi ognji­ šči in ima skupaj z obrambnim stolpom skorajda obliko kaštela. Stolp naj bi v primeru vojne varoval ozemeljsko posest in prehod, vendar pa se je v brezdelnem miru Rojstni skoraj že porušil. Stavba, ld to vas plemeniti in po njej kraj blaženega bolj slovi kot vse opevane vasi v Tuskulu, je skromna Elija kmečka hiša, v kateri se je rodil blaženi pričevalec Elij, učenec sv. Mohorja, apostol in zavetnik Kopra, o kate­ 1 . bij., 1. rem smo v tem delu že govorili in se bomo na koncu k pogl, 6. knj., 6. njemu še vrnili. V velikih in gostih gozdovih na lcošta- pogl. . bonskem ozemlju so včasih videli medvede, merjasce in rise. V bližini teh gozdov je Brič ali Briški hrib, ki pripada koprski škofijski posesti in ga krčijo v rodovitna polja in travnike. Tu sta še dva zelo vodnata in čista izvira: prvi v bližini cerkve sv. Stefana na pobočju proti dolini, drugi pa malo dlje in bolj kot Koštaboni služi vasema Puče in Planjave. Zemlja je tu ponekod manj rodovitna, ker je “falš”, kot pravijo tukajšnji koloni, vendar pa je kljub vsemu vendarle primerna za gojenje nekaterih poljščin. Vrnimo se zdaj v Koštabono. Na koncu vasi, prebivališč ljudi, stoji župnijska cer­ Matična kev, Božja hiša. Kamni, iz katerih je zgrajena, so tako cerkev dobro zloženi, da nas že sam pogled na cerkev prepriča, kako velika sta bila znanje in natančnost nekdanjih gradbenikov v Istri. Lepi zunanjosti cerkve ustreza tudi njena notranja urejenost. Ima tri lepe oltarje, med katerimi je glavni posvečen apostolu sv. Andreju in stoji v Sv. Andrej lastni kapeli z oltarno podobo in rezljanim pozlačenim okrasjem; od dveh stranskih, primerno okrašenih in urejenih, je prvi posvečen Najsvetejšemu, drugi pa D evici Mariji; tudi sicer je cerkev v celoti dobro opremljena 314 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče na in prostorsko dobro urejena. Popolnoma obnovljena streha, podstrešje s pripadajočim prostorom za vsakodnevna opravila, tlak iz bele in rdeče opeke ter nova Njena sodobna zakristija so sodobno izvedena dela, ki so ji dala dokonobnova čno podobo. Bolj kot vse drugo pa jo krasijo in povzdi­ Predanost ljudstva gujejo med zaslužne Kristusove neveste predanost, molk in ponižnost, s katerimi jo verniki vzdržujejo. Če je ta Pobožnost predanost koga presenetila, jo je pripisal posebni pobožblaženega nosti blaženega Elija, ki je cerkev izprosil za ljudstvo Elija svoje rojstne vasi. Na odprti ravnini, ki ji pravijo Koštabonska vrata, stoji že omenjena cerkev sv. Kozme in Damijana. Deka­ Cerkev sv. nija ne premore druge cerkve, ki bi se lahko s to merila ICozme in v lepoti in velikosti. Je v pravilnih sorazmerjih visoka, Dam ijana široka in dolga in v vsakem pogledu veličastna. V glavni Njena stavba kapeli, ld je od ladijskih tal dvignjena za več stopnic (in služi kot sveti prezbiterij), so oltarju, polepšane s pozlačenimi rezbarijami, v okras lepe podobe Device Marije in obeh svetih zavetnikov. Od štirih stranskih oltarjev, ld stojijo ob svetih zidovih, sta modernejša in lepša posvečena mučenld sv. Luciji in blaženemu pričevalcu Eliju. Oba izražata hvaležnost: mučenld kot zavetnici pred boleznimi oči, blaženemu pričevalcu pa kot Niša blaženega očetu in zavetniku rojstne vasi. Pred mnogimi leti so v Elija majhno vdolbino na njegovi rojstni hiši, ki je danes postala shajališče nabožne bratovščine, postavili njegovo podobo, na najbolj uglednem mestu v Koštaboni pa Množični obiski so mu postavili oltar. Množice, ki v to cerkev prihajajo ob vsakem času, so nepopisne. Istrsko kmečko prebivalstvo, ki je sicer preprosto in neuko, zelo dobro ve, kako čudežna je mogočna krepost teh dveh prvih nebeških ranocelnikov, ki imata moč, da oživita mrtve in oz- Tretje poglavje. Župniji Pomjan in ICoštobona 315 ozdravita bolne. In zato ljudje ob vsaki najmanjši bole­ čini v glavi ali malo povišani telesni temperaturi proseče pohitijo v svojo cerkev, da bi molili in se zaobljubili. V okolici Koštabone so še tri manj pomembne cerkve, in sicer cerkev sv. Lenarta, v kateri so shranjene Sv. Lenart verige in okovi, žalostni ostanki nesrečnikov, ld jih je puščavnik sv. Lenart rešil suženjstva; v cerkvi cesarice Sv. Helena sv. Helene se v preprosto izdelanih starih slikah kaže Sv. Fabijan vdanost vernikov Bogu; tu je še cerkev mučencev sv. in Sebasti­ Fabijana in Sebastijana, dokaz pobožnosti Koštaboncev, jan Zgradili in ld so jo z dodelitvijo znatne podpore zgradili leta 1500; opremili so 27. septembra istega leta jo je po vseh svetih pravilih jo vaščani posvetil prizadevni škof Valaresso. Pod to župnijo spada Reg. Valares., tudi vas Puče, ki jo tako imenujejo morda zaradi obilice 1. bij., vode, ld tu vsepovsod izvira in se steka v vodnjake ali fol. 325 kale oziroma puče; morda pa je dobila ime po rdečkastem pesku, ki je na videz podoben pucolanu iz Lacija. Vendar pa zemlja ni neplodna, temveč je, prav nasprotno, odlična za gojenje trt. Kljub majhnemu številu ognjišč je Mati Božja predanost vaščanov svoji mali, a po lepi urejenosti in v Pučah opremi hvale vredni cerkvi, posvečeni Materi Božji, zelo vredna posnemanja. Tudi vas Planjave, ki leži na vrhu griča nasproti Puč, spada pod to župnijo kot tudi pod Vas njeno matično cerkev; ker tavaš ne premore pomebnejše Planjave cerkve, končajmo poglavje z določitvijo lege župnije. Koštabona meji na vzhodu na Marezige, na jugu pa na Brda, oboje v oddaljenosti dveh milj; na severu meji na Koper, na zahodu pa na Kaštel, od enega in drugega v enaki oddaljenosti petih milj. ČET- 316 Č E T R T O P O G L A V J E V Župniji Korte nad Izolo in Kaštel e zdaj, ko smo zapustili Koštabono, s peresom poletimo na sosednji hrib z vasjo Padna, zagledamo na severeni strani na vrhu, ld se dviga pred nami, drugo župnijo dekanije, imenovano Korte nad Izolo oziroma Izolska Kurija. Trg z imenom Izola leži na otoku v Jadranu na pol poti med Koprom in Piranom, meje njegovega rodovitnega ozemlja pa med drugim zajemajo tudi ta hrib, ld se z vznožjem spušča v Drniško dolino, medtem ko se njegov vrh spogleduje z omenjeno vasjo Padno. Na njegovih slemenih in pobočjih je posejanih več hiš, največ pa na njegovem kar ravnem vrhu. Razporejene so ob dolgi cesti in kot nekak­ šno majhno naselje s svojimi ognjišči, ki jih je od petindvajset do trideset, oblikujejo dostojno vas, katere velikost je sorazmerna z ne prav prostranim ravnim delom vrha. Koloni iz te vasi so se v nuji po pravični razsodbi (brez natančne tehtnice ne more svojega miru in celovitosti ohraniti nobena, čeprav še tako majhna skupnost) navadili iskati pomoč pri rednem sodniku na sodišču v Izvor imena Izoli, to pa jim je prek svojih kurialov in poslancev poši­ Korte nad ljalo pravne izvršbe. Vas je tako v ljudskem poimenova­ Izolo nju dobila naziv Kurija ali tudi Izolske Korte. Nismo še povedali, da je kraj lahko dobil ime tudi po zborovanjih, ki so jih Kortežani vpeljali s prebivalci sosednjih Petron., 4. vasi, da bi razpravljali o skupnih zadevah; tak je tudi kuj., zadnje natančen pomen besede kurija ali korte oziroma dvor. pogl, fol. 3 8 7 Ker pa spada to ozemlje pod trg Izola, so tej oznaki dodali še pridevnik “izolski”. Izolski podestat, torej rektor Četrto poglavje. Župniji Korte nad Izolo in ICaštel 317 tor trga, se še zdaj vsako leto v začetku maja odpravi na shod svojih kurialov, da bi prisostvoval neposrednim volitvam njihovega novega glavarja, ki ga v slovanskem jeziku imenujejo župan. Toda če so iz nujne potrebe bodisi zaradi vestnega vladanja bodisi javnega interesa ustanovili dvor ali kurijo, tudi iz dolžnosti, da dušam priskrbijo večno odrešenje, so to v svojem okolišu najlažje storili tako, da so najprej ustanovili sveto Cerkev in jo po namestitvi svetega dušnega pastirja povzdignili v župnijsko. Iz potrebe in modre previdnosti je niso zgradili ob vznožju, temveč na vrhu hriba. Ob nalivih se voda z njega in drugih bližnjih gričev steka v sosednje doline in jih poplavlja, tako da so same Korte odrezane kot otok. Cerkev srednje velikosti stoji skoraj na koncu naselja in je posvečena Sv. Anton sv. Antonu opatu. Poleg glavnega oltarja znotraj kapele opat ima še dva stranska, od katerih je eden posvečen nebeški kraljici Mariji, ki je naslikana med likoma zmagoslavnih svetnikov Sebastijana in Roka, drugi pa sv. M arjeti skupaj s čudežem med svetniki, Antonom iz Padove. V ozkih mejah kortežanslce župnije ni več nobene druge Maševanje cerkve, če ne štejemo župnikove zadolžitve, da mora v cerkvi sv. redno maševati tudi v cerkvi, posvečeni Marijinemu Elizabete obisku pri sorodnici sv. Elizabeti, ld stoji v dolini in, kot smo že povedali drugje, spada pod izolski kapitelj. 4. kuj., Čeprav je prebivalstvo maloštevilno in živi v pomanj­ 3. pogl. kanju, oskrbuje cerkev, obenem z dvema bratovščinama, in jo bogati s svojo zgledno pobožnostjo. Zemljepisna lega Kort nad Izolo je taka: miljo proti Meje župnije jugu je Padna, štiri milje proti severu je trg Izola, štiri milje proti vzhodu je Koper in pet milj proti zahodu Kaštel. Pot 318 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče Pot iz Kort na Kaštel je bolj težavna kot dolga, in sicer tako zaradi strmega spusta v dolino kot zaradi napornega vzpona na drug visok hrib. Kakorkoli že, kmalu prispemo na breg znamenite Dragonje, na j večjega istrskega hudournika. Imenuje se Zmajska reka, ker Hudournik Dragonja napolnjena z vodami s hribov nad Koprom, kjer izvira, več milj tako zelo hitro in močno dere, da podira drevje in kot velik grozen zmaj straši ljudi. Njeno divjanje se umiri šele pred izlivom v Sečoveljski dolini in povzro­ čeno škodo povrne s koristnim poganjanjem več mlinov. Trdnjava Ko prečkamo reko, smo že ob vznožju visokega hriba, Kaštel, izvor na vrhu katerega stoji stara trdnjava, ki se danes imenuje imena Venerin Kaštel. Morda zato, ker izhaja iz prostranega morja, katerega kalne vode naj bi bile splavile tisto ne- čistnico, ali pa ker so pogani na tem griču malikovali Venerin kraj njeno lažnivo in zapeljivo podobo. Naj bo kakorkoli že, ta Venera ni bila brez svojega Marsa, saj utrdbo obkrožajo naravni kamniti prepadi in visoko obzidje; zdi se, kot da je že vse od začetkov v svojem ljudstvu vzbujala bojevitega duha. Iz ohranjenih podatkov svete oglejske Cerkve (tako je zapisal tudi Petronio) izvemo, Petron., 2. kij., 4. da je patriarh Raimond leta 1232 vsem prebivalcem pogl., fol Kaštela ukazal, da morajo ob njegovem povelju priti 271 & 4. knj., zad. predenj oboroženi in na konjih ter s seboj pripeljati pogl, fol. 8 6 7 vsak še po enega vojaka. V primeru nepokorščine sta jim pretili izguba Raimondove naklonjenosti kot tudi pravica do imetja. Seveda pa na utesnjenem prostoru utrdbe ni bilo nikoli veliko hiš. Danes so tam poleg hiše grofov Furigonijev iz Pirana, ki jim je beneška radodarnost tu podelila fevdalno oblast, še manjša župnikova hiša ter tri ali štiri majhne koče. To pomeni, da so se za prebivalce utrdbe šteli tisti, ki so prebivali v njeni oko- Četrto poglavje. Župniji Korte nad Izolo in Kaštel 319 okolici ali pa so bili njeni vojaški obvezniki. Nekoliko nižje, že zunaj Kaštela, stoji lahko dostop­ Matična cerkev na župnijska cerkev, kar je še posebej pomembno zaradi dejstva, da živijo njej pripadajoči verniki, ki ob vsaki uri potrebujejo svojega dušnega pastirja, razpršeni po različnih predelih Krasa, po katerem se župnija razteza. Sv. Saba Cerkev ima več oltarjev. Glavni je posvečen opatu sv. Sabu, stranska dva pa blaženi Devici in pričevalcu sv. Roku. Cerkvi običajne opreme res ne primanjkuje, saj Cerkev premore celo več dragocenih srebrnih kelihov. Pred ne­ povečajo kaj leti so jo podaljšali s svetlo zakristijo, v zadnjih letih pa so ji prednjo stran dvignili in zgradili lep vhod, jo obdali s trdnim obzidjem, pokopališče pa oplemenitili s spomeniki iz železa in marmorja. Primerna in lepa Božja hiša. Pod njeno duhovno upravo sta le dve cerkvi. Nedaleč od nje in popolnoma v njeni jurisdikciji je cerkev, posvečena nadangelu sv. Mihaelu in češčenima apo­ Sv. Mihael stoloma Janezu in Pavlu. Druga, ld stoji štiri milje oddaljena na Krasu, blizu Umaga, pripada piranskemu kapitlju, vendar v njej mašuje kaštelski župnik. Nanj se za Marija Magdalena duhovne potrebe obračajo tudi okoliški prebivalci, kot na Krasu da bi šlo za njihovega župnika. Dve milji zahodno od Kaštela so Buje, tri milje južno Meje župnije je Momjan, pet milj severno Piran in osem milj vzhodno Koper. PET- 320 P E T O P O G L A V J E Izvor in vera prebivalcev mesta in Škofije Koper 7 daj, ko smo prispeli do konca meja škofije in njenih primestnih župnij, bi lahko odložili ^ pero in končali naš krajepis. Ker pa je skupnost vernih ovčic svete koprske Cerkve (ovčic, ki jim služijo škof kot pastir, župniki kot varuhi, duhovniki kot zavetniki, cerkve, oratoriji in vse, kar je še redovnih ustanov, pa jim dajejo varna zavetišča), ki je le drobec Gospodovega kraljestva na Zemlji, zvečine sestavljena iz mestnega prebivalstva in preostalih prebivalcev škofije, naše delo ne bi bilo popolno, če ne bi navedli še nekaj podatkov o izvoru in veri tistih, ki s svojim maternim jezikom kažejo na očitno mešanico več narodov in niso enotni v izkazovanju svoje vere. A ne gre za to, da bi morali zaradi tega urediti zajeten seznam plemi­ ških in navadnih družin ali sestaviti podroben pregled njihovega razvoja, ampak samo za splošno ugotovitev, iz katerega naroda verne ovčice izvirajo in katera veroizpoved je podlaga njihovi veri. Najprej moramo izpostaviti dve neizpodbitni dejstvi, po katerih bomo naše pripovedovanje usmerili narav­ Istra pokrajina nost k bistvu. Prvič, Istra je pokrajina Italije in za meje Italije te plemenite evropske dežele sta se potrudila tako narava kot Rimljani. Prva kot prvotna in ljubeča mati narodov, drugi pa kot slavni vladarji velikega dela sveta, ki se je podredil njihovemu imperiju. Narava jo je umestila med dva mejnika, morje in Alpe, tako da jo prvo oplaja s svojimi vodami, druge pa varujejo s svojimi prepadi. Mor- Peto poglavje. Izvor in vera prebivalcev 321 Morje, ld na vzhodni strani valuje ob Istri, Furlaniji in Benetkah, se imenuje Jadransko, medtem ko jo na severu, skupaj z omenjenimi pokrajinami, obkrožajo Karnij­ Ptol., 3. bij., 1. ske Alpe, ki se (po Ptolemaju) podaljšajo v gorovja Car-pogl, De vanca, Carausadio in Ocra, katerim v današnjem slovan­ Situ Ital. Riciol. skem jeziku pravijo Vena, C ar so in Core, v italijanskem Geog. ref or., pa Monte maggiore, Monte della Vena in Monte del Friuli. 3. kuj., 5. pogl., in 11. Vse skupaj delijo Norik in Kranjsko od Istre in Karnije. knj. Istra torej že po svojih naravnih danostih nič manj ne Mejniki pripada Italiji kot Furlanija in Benetke. Italia omnis, Italije piše Sigonij, duobus ab initio est finibus terminata, uno Sigon. de Ant. lur. Natura, altero Iuris. N atura fines Mare, S l Alpes dedit, 'ItaL, quibus prœter ceteros Ligures etiam, 1. knj., S l Gallos, S l Venetos, S l 1. pogl., Camos comprehendit. Nato so zakoni zmagovitega ljud­ fol. 150 & 2. knj., stva predpisali reke za mejnike Italije, vendar so se ti 6. pogl., od obdobja do obdobja spreminjali. To res niso bili trdni fol. 280 mejniki, če niso mogli zaustaviti drvečega hudournika barbarov, ki so preplavili Italijo in uničil rimski imperij. Na začetku so Italijo zamejili med reki Rubikon in Arno, nato so jo razširili do Formiona, danes Rižane, dokler ni cesar Tiberij, ld je vladal v zlatem stoletju, saj se je Strah., takrat svetu rodil Odrešenik, meje raztegnil do reke 9. knj. Raše, izlivajoče se v Fanatski zaliv oziroma Kvarner; in Raša je mejna reka med Istro in Ilirijo. Italiam usque ad Polam, istricum Oppidium, piše geograf Strabon, Tiberijev Plin., sodobnik, qui nunc sunt Principes produxere. Natančnejši 3. knj., 18. pogl. je Plinij: Ultra Tergestum sex millia passuum Formio amnis, antiquce auctœ Italice terminus, nune vero Istrice. In še dodaja: Oppida Italiœ Civium Romanorum Egida, Parentium, Colonia Pola, quce nune Pietas Iulia, abest à Tergesto centum milla passuum, mox Oppidum Nesactium, S l nunefinis. Italiœ Fluvius Arsia. Na koncu pa omenjeni Sigonij, potem ko Ita- 322 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče Italijo razdeli na enajst regij, zaključuje: Huius rei omnem plané, ut video, sustulit dubitationem Plinius, qui cum Italiam abAugusto in regiones undecim distributam prodat in decima Venetos, Sc Camos cum Istris, ut jam ab Augusto Italice at-tributis enumerat. Istra je torej v vseh pogledih pokrajina Italije. In če lahko izvor kogarkoli najbolj natančno določi­ Prvotni mo po njegovem rojstnem kraju, potem lahko sklepamo, prebivalci Istre so da v mestu Koper in škofiji prebiva prav toliko Italijanov, Italijani kot je prebivalcev istrskega izvora. S to imenitno značil­ Se posebej nostjo se lahko upravičeno pohvalijo vsa mesta in trgi v Kopru, Piranu in te pokrajine - še posebej Koper, Piran in Izola. Koper je Izoli prestolnica Istre, druga dva pa najpomebnejša trga njegove škofije. Resnost, urejenost, spoštovanje običajev in omikan jezile, znaki, ki najbolje izpričujejo pripadnost narodu, uvrščajo vse prebivalce mest med Italijane. Nobene potrebe ni, da bi podrobneje opisovali še druge značilnosti prebivalcev omenjenih treh krajev; v vsakem od njih se namreč kažejo najplemenitejše lastnosti pravega Italijana. Dovolj je torej, če povemo, da izvirajo iz pokrajine, ld je italijanska. Drugo, nič manj trdno dejstvo govori o tem, da so se Sldavoni - tu jim pogovorno pravijo Skjavi, drugje pa z mehkejšo izgovorjavo Slovani - potem ko so prvot­ Vandali ali no nameravali Istro opustošiti, tu v velikem številu nase­ Vindi, lili in se iz napadalcev spremenili v njene branilce. Po imenovani Slovani narodnosti so Slovani Vandali oziroma Vendi ali Vindi, ki so v prvih stoletjih po Kristusovem rojstvu odšli iz daljne S ar mati j e ali severne Rusije, preplavili Evropo in rimski imperij ter posebej slednjemu povzročili veliko škode. Imena Sldavoni ali Skjavi nimajo po rodu, ampak je nastalo priložnostno in so k njemu v veliki meri prispe- Peto poglavje. Izvor in vera prebivalcev 323 spevali sami, kajti ko so okrog leta 5 8 0 šli ropat v Dalmacijo in so si njena ljudstva, ld so bila ali lahkoverna ali nepripravljena, z lahkoto podredili, so si v svojem napuhu, izvirajočem bolj iz puhle slave kot iz bogatega plena, po tej besedi, slava, ld v njihovem jeziku pomeni isto kot gloria, privzeli ime Slavoni ali Slovani, to je Slavni, kar pa je bilo kasneje popačeno v Sldavoni in Annal. Skjavi, saj Adam Borritij, ki ga citira Schonleben, piše: Cam., 5. in 14. ¡J o gl., Slavorum Epitheton rebus prceclare gestis Genti huic obtigit; fol. 205 N am Slava nostris hominibus Gloriam significat. Hinc Slavi, quasi laudabiles, celebres, S l clari dicuntur. In tako je tistemu delu Dalmacije, ki so ga opustošili, ostalo ime Slavonija ali Sldavonija. Italijani ji danes pravijo Schiavonia, Latinci pa Ilirida ali Ilirik. Toda če je ime Slovan tako slavno, in kot smo rekli, izpeljano iz besede slava, kako se je lahko tako skvarilo in postalo tako odvratno sramoteče, da je v italijanščini Kako se je ime postalo oznaka za tiste služabnike, ld so s statusom Slovani, sužnjev ali mancipijev opravljali najbolj sramotna, bed­ izpeljano iz besede na in nizkotna dela? In to je slava, za katero moleduje slava, pomešalo z ves svet? Pomen besede slava se je torej tako spremenil, besedo da je zdaj sinonim za bedna dela ponižanega sužnja. skjavi ali sužnji Poglejmo, kako je do tega prišlo. Vandali so iz različnih predelov Evrope, kjer so se ustalili ob koncu 6. stoletja, in še posebej iz Srbije, pokrajine med Bosno in Bolgarijo, kjer so bili najštevilnejši, prihajali ropat v Dalmacijo. In tako so prav po Srbiji, ld so ji Grki rekli Serblia ali Serbia, kakor da izvirajo iz nje, dobili ime Serbli ali Serbi, ld jim mi pravimo Servi. Ob tem moramo še povedati, da so mnoge od teh Vandalov, prihajajočih iz Srbije, ujeli Rimljani, ki so tedaj vladali v Dalmaciji, in jih odpeljali v sužnost. In tako sta se besedi “Servi” kot oz- 324 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče oznaka za narod Srbov in “servi’ kot oznaka za sužnja pomešali z besedo Skjavo, tako da se je beseda Slovan, izvirajoča iz slave, sramotno izenačila z besedo skjavo, ki pomeni sužnja. Slavos, qui Dalmatiam occuparunt, Ser-Schônleb. Ann. Cam. blos dictos à Grœcis constat. A Romanis verô ad vilia servitia 3. knj., do conducti ex similitudine vocum Serbli servi vocanti sunt. Tako leta 640, fol. 3 4 7 pravi Lučič, dalmatinski zgodovinar, ki ga Schônleben navaja s tem dodatkom: Ex affinitate nominis Serbli, Sl Servi, quod est gentile, ortum est, quod qui servirent, Slavi appellan cœperint; cum Serbli Gente Sclavi essent. Pustimo zdaj ime in preidimo k dejstvom. Ko so po starem Vandali in po novem Slovani opustošili Dalmacijo ter jo spremenili bolj v brezpravno sužnjo kot slavno Sldavonijo, so se povezali z Avari in pred koncem šestega stoletja prešli pod kraljevske insig-nije Langobardov ter Istro preplavili s krvjo in ognjem. Paid. Diac. De Gest. Istrorum fines ingressi, piše o tem obžalovanja vrednem Longobardi, 4. knj., 26. dogodku Pavel Diakon, universa ignibus, S l rapinis deva-pogl. -starunt. To so ponovili še v letih 6 0 0 in 612 in občasno Mnogi od tudi še kasneje. In če so se mnogi napadalski Slovani iz njih se tu Istre umaknili kot njeni sovražniki, se jih je tudi precej ustalijo tu ustalilo in naselilo. In ti so, kot piše Schônleben, leta 637 odjadrali z velikim številom ladij v Apulijo, kjer so se borili proti beneventskemu vojvodi Ajonu, vendar so se morali po krvavem pokolu in porazu umakniti nazaj v Istro, kjer so stalno prebivali in od koder so Schônle-prišli. Slaviš in Istriam, undè vénérant, remeantibus, zaključi ben, loc. cit. Schônleben. Toliko o Slovanih, ki so se v preteklih stoletjih naselili v Istri, zdaj pa poglejmo, kako danes živijo njihovi potomci. Prvi Slovani so vdrli v Istro iz dveh smeri. Eni so prišli od reke Mirne oziroma starega Navporta med No- Peto poglavje. Izvor in vera prebivalcev 325 Novigradom in Porečem; ti so se naselili po gričevju in Petron., 4. len j., ravninah vse od Umaga pa do Pulja. Drugi so vstopili v fol. 758 bližini reke Formion, danes Rižane, in se razširili po celotnem koprskem zaledju in drugih bližnjih vaseh. Tisti od mirenske strani niso našli prave ustaljenosti, saj so se morali zaradi neugodnega podnebja in nepitne vode nenačrtno seliti in pomešati z drugimi. Današnji koloni teh vasi, po rodu iz Liburnije in Dalmacije ter deloma iz krajev, ki trpijo pod trinoškim turškim jarmom, se ljudsko imenujejo habitanti nuovi, novi prebival­ Njihovi ci; tudi ena od njihovih vasi se še imenuje Habitanthia. potomci so prebivalci Srečnejši je bil razplet za Slovane, ki so se naselili na vasi koprskem območju Istre, saj njihovi potomci tu še danes koprske škofije prebivajo. Ta del Istre je namreč glede zraka, vode, zemlje in podnebja veliko ugodnejši za življenje. In prav potomci teh nekdanjih Slovanov so danes koloni koprskih posestev, obdelovalci koprskih polj, prebivalci kopr­ Henric. skih vasi. Procera Corpora, salubria, laborius assueta, quœ Palad. Hist. Foroiul., 2. ferm é sola senectus dissolvit. Mojstrsko jih je opisal Plenrik hip, fol. 4 Paladij: ker so močni, visoke rasti in krepkih kosti, se Njihove značilnosti zdijo kot rojeni za težko delo na poljih in pri živinoreji. Zenske opravljajo enako naporna dela kot moški, vodijo vole in vozove, na glavah pa nosijo težka bremena, ki jih ne zmorejo niti moški hrbti. Če jim vino, ki več ko ga je, raje ga pijejo, ne bi pogosto nakopalo visoke vro­ čine, hudih vnetij pljučne mrene in pekočega šena, bi ne bilo napora, ki bi jih izčrpal, in ne težave, ki bi je ne mogli premagati. Oblečeni so v sive jopiče iz grobe volnene tkanine, ki jim segajo skoraj do kolen, na glavi pa nosijo klobuke, katerih krajci so zavihani kot pri baretki. V desnici držijo pet do šest pedi dolgo sulico, ki ji pravijo pikon in ima na koncu ali naostreno sekalo ali prišiljeno 326 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče v ost. Zenske nosijo pozimi obleko iz grobe sive volne, poleti pa iz belega platna. Obleka, ld sega od vratu do polovice meč, je po vsej dolžini prerezana, tako da oba dela prekrižajo in samo v pasu stisnejo z več prstov širokim pasom. Glave si ovijejo v platno iz beljenega lanu ali v brisačo, ki jim kot nekakšen šlem ali majhen turban pokrije lase in celo ušesa. Pokrivala nikoli in nikjer ne snamejo, prav tako pa niso nikoli praznih rok; običajno nosijo zaprto košarico, spleteno iz vrbovih vitic. Na koncu še nekaj besed o njihovem jeziku, ki zveni kot neubran tok žuborečih soglasnikov in se tako zelo razlikuje od italijanščine, da se predmestni Slovani, če ne bi bili nekako navajeni, četudi slabo, govoriti obeh jezikov, z Italijani ne bi razumeli. Takšno je torej kmečko prebivalstvo, naseljeno po vaseh koprske škofije. Čeprav se tukajšnji prebivalci zelo razlikujejo po iz­ Italijani in voru, navadah, vedenju in jeziku, so si v poglavitni zna­ Slovani tako v čilnosti, to je v veri, popolnoma enaki, saj so vsi, tako mestu kot na pode­ Italijani kot Slovani, pripadniki prave katoliške vere. želju vsi O tej resnici nam ni potrebno na dolgo razpravljati, saj katoličani jo potrjujejo vsakodnevne izkušnje, težje pa je določiti, od kdaj tej veri pripadajo. Kdaj so jo sprejeli Italijani, 1. h i j., 3 2 . pogl. ki živijo v Kopru, Piranu in Izoli, smo že povedali. M esto je pokazalo svojo pripadnost in usmerjenost h katoliški veri leta 5 6 našega odrešenja, ko je oglejski svetnik M ohor blaženega Elija poslal, da naj spreobrne Istro. Takrat se je ljudstvo odreklo lažni boginji Paladi in je svoje srce spoštljivo poklonilo Križanemu. Zato pravi­ 3. knj., 2. pogl. mo, da sta bila trga Piran in Izola katoliška vse od njunih začetkov, ki naj bi segali ali v leto 4 5 2 , ko naj bi se bili na Piranski rt in Izolski otok zatekli Oglejci, katerih domovina je bila opustošena, ali pa v leto 5 4 9 , ko naj bi Peto poglavje. Izvor in vera prebivalcev 327 bi ju bili ustanovili sami Istrani, ld so si, bežeč pred Čas, v katerem so pogostimi vdori sovražnih vojsk, ta dva kraja izbrali za tukajšnji Italijani svoje bivališče, saj jih je tu varovalo tako obilno vodovje sprejeli kot strmo hribovje. Glede na to, da so bili ustanovitelji sveto vero Pirana in Izole, tako Oglejci kot Istrani, v tistem času že katoličani, je bila katoliška vera v Istri prisotna že takoj ob njunem rojstvu. Za Slovane pa ni tako lahko ugotoviti, v katerem času so sprejeli sv. evangelij - tudi različni avtorji o tem pišejo različno - kot je tudi težko določiti, kdaj so se v češčenju katoliške vere pridružili Italijanom v škofiji. Res je, da so prišli v Istro okoli šestega stoletja, kot smo že povedali, kar pomeni, da so prispeli v pokrajino, ld je bila že dolgo časa krščanska, in so torej odtlej živeli skupaj s kristjani. Vendar pa mnogi, ki so se tu Schonleb. naselili, niso takoj začeli častiti pravega Boga. O tem App. Cani. 6. in 14. Schonleben, govoreč o letu 640, piše: Nostri per Cam i-pogl.Jol oliam, 2 0 6 S l Carinthiam, Carsum, Libumiam, S l Istriam diffusi Slavi, licetpmmixti Christianis, Idolorum nihilominus cultui addicti erant. Prav tako se niso hitro zavedeli svojih zmotnih napak, dodaja, saj je leta 788 cesar Karel Veliki iz svoje goreče ljubezni do Boga od salzburškega škofa Arna zahteval, naj se s svojimi duhovniki zavzame za čimprejšnjo spreobrnitev Slovanov v sveto vero, kar se Fermi: je potem tudi zgodilo. Ferrari v svojem Geografskem Lexic., pod Slavi leksikonu navaja, da so po zgledu Bolgarov, ki so se spreobrnili h Križanemu po 8. stoletju, v naslednjih letih tudi Slovani zavrgli svoja poganska božanstva in Čas sprese razglasili za katoličane. Slavi Christianam Religionem obrnitve Slovanov k exemplo Bulgarorum anno salutis 807. sumpserunt. Ge mor­ svetemu evangeliju da navkljub skrbi koprske stolnice, njenega škofa in duhovnikov za večno odrešitev ljudstva, živečega znotraj 328 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče raj njenih meja, ni prišlo do spreobrnitve že prej, moramo ob navedenem dejstvu tudi Slovane, ki so živeli po vaseh koprske škofije, vsaj od tega časa dalje šteti za katoličane. Oba v mestu in škofiji živeča naroda, Italijane in Slovane, združuje torej pobožno češčenje edine prave in svete katoliške vere. Tako eni kot drugi so upravičeno ponosni na velike osebnosti, ld so s predanostjo Cerkvi Pobožno dosegle večno slavo (s tisto skladnostjo, ki jo lahko najtekmovanje Italijademo v odnosu med kolonom in gospodarjem), in jim nov in Slovanov v oba naroda skorajda v medsebojnem tekmovanju izka­ češčenju zujeta zasluženo spoštovanje. Če so zgrajene ali obnov­ Boga ljene cerkve in ustanavljanje oziroma vse večje število nabožnih ustanov v Kopru, Piranu in Izoli sestavni deli pobožnosti Italijanov, se slovanska predanost veri kaže v obnavljanju oltarjev in povečanem številu bratovščin v škofijskih vaseh. Zmagoviti Bog lepo dokazuje, da mu je draga naklonjenost obeh narodov: Italijane oskrbuje s častitljivimi duhovniki, da jim ponujajo pobožne molitve, zveličavne zakramente in sveto mašo v latin­ ščini ter vernike v moralnih pridigah poučujejo v italijanščini, Slovanom pa dopušča (morda celo z večjimi privilegiji) svete duhovnike, ld v njihovem rodnem slovanskem jeziku ne skrbijo le za pridige, temveč tudi za molitve, maše, zakramente in vse, kar si lahko kot dobri vernild zaželijo. O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izre­ čena v njem! Srečna koprska Cerkev, ki v češčenju Boga združuje pobožne vernike tako različnih narodov. In čeprav ta privilegij ni značilen izključno le za koprsko Cerkev, pa je kljub temu nekaj posebnega celo v primerjavi z najbolj znamenitimi stolnicami krščanstva. ŠES- 329 E Oris svetnikov in blaženih koprske Cerkve ed mnogimi hvale vrednimi spretnostmi, zna­ čilnimi za slikarstvo, je izjemna tista, pri kate-i-h ri geografske ali krajepisne zemljevide - na katerih občudujemo prikaze, ki so lahko splošni in zajemajo ves svet, ali pa podrobni in se nanašajo le na posamezna mesta, pokrajine ali kraljestva - barvno dopolnijo, s cinobri natančno določijo, s srebrom in zlatom pa osvetlijo. Mnogi znaki in ponavljajoče se ukrivljene ali ravne, kratke ali dolge črte ustvarjajo na teh prikazih pravo zmedo, v kateri gore ne ločimo od doline, griča od travnika, mesta od trga, jezera od morja, in to nas pri iskanju krajev lahko zbega. Prav tako bi jih težko razločevali, če jih iznajdljivi risarji ne bi označevali s posebnimi “egipčanskimi” simboli in z izpisom njihovega imena. Vendar preudarni risarji odpravijo nered in zmedo tako, da s preprostimi potezami čopiča pobarvajo travnike z zeleno, gore s sinjo, trge z rumeno, reke s srebrno, mesta s cinobrovo, pokrajine in kraljestva pa z zlato barvo. S preprosto potezo čopiča je nered urejen in zmeda odpravljena, tako da je delo očem prijetno in umu koristno, saj je na njem podrobno nakazana raznolikost krajev, ki jih še dodatno, iz drugega zornega kota, poudarjajo tako znaki kot črte. K podobnemu slikovitemu izdelku smo se tu zatekli bolj iz nuje kot pa iz kaprica. Cerkveni krajepis ali opis našega mesta in škofije, začrtan in razprostranjen na teh straneh, pa čeprav ne bo nikoli dokončan, ker je nepopoln in nenatančen v dodelavi, je potrebno na več me- 330 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče mestih popraviti. Pomanjkljivosti ne moremo popravljati s kakimi lepotilnimi dodatki, zadovoljiti se s kratko domislico ali živimi barvami, škrlatnimi cinobri ali kako tanko srebrno ali zlato črto. Toda že nam naklonjeno Nebo pomaga pri izpeljavi zamišljenega načrta. Med italijanskim in slovanskim ljudstvom, ki živita v mestu in na celotnem območju škofije, lahko namreč naštejemo nekaj osebnosti, ki so tako vzgledno gojile krščanske kreposti (in ko jih na Zemlji častimo na oltarjih, one Mesto in kraljujejo z Bogom v nebesih), da so nas obdale z najbolj škofija nežnimi barvami, s katerimi Božja milost ponavadi okimata sedem rasi svoje drage izvoljene junake. Sedem je takšnih, ki svetnikov so bili sicer preprosti sinovi vernega ljudstva, a so postali in blaženih cerkveni očetje, škofje, svetniki in blaženi. Njihovo število je resda majhno, vendar je veliko glede na majhnost škofije. Dva sta bila škofa, in sicer sv. Nazarij in Absalom, eden mučenec, Rufin iz Loparja, trije pričevalci, Elij iz Koštabone ter Monaldo in Anton, oba iz Kopra, prvi minorit, drugi servit, in ena devica, po imenu Julijana, servitska tretjerednica, rojena v Kopru. Predstavljajo sedem angelov, navzočih ob Božjem prestolu, ali sedem svetilnikov koprske Cerkve, skrivnostnega oltarja N ajvišjega, ali sedem stebrov v stolnici, zemeljski hiši Gospodovi, ali pa sedem darov Svetega Duha, s katerimi daje učlovečeni Sin Božji svoji sveti nevesti bogato spodbudo. Začnimo torej risati to nebeško podobo, saj se zemeljska umetnost nikoli ni mogla pohvaliti s tako prefinjeno zeleno barvo, kot je tista, ki jo kaže vnema gorečih papežev, in ne z bolj škrlatnim cinobrom od tistega, s katerim je obarvana kri nepremagljivih mučencev, ali z bolj sijajno vijolično od tiste, ld označuje pokoro nedolžnih pričevalcev, ali z bolj brezmadežno belino od Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 331 od čistosti nedolžnih devic in prav tako ne z zlatom ali srebrom, ki bi sijala lepše od Božje ljubezni zmagoslavnih svetnikov in blaženih. Prvi med koprskimi svetniki je sv. Nazarij. Ko je Sv. Nazarij prvi kosveti oče Janez (zaradi vztrajnih prošenj pobožnega ce­ prski škof sarja Justina) leta 5 2 4 našega odrešenja koprsko Cerkev Manz., 1. knj.,fol. 63 povzdignil v stolnico, so za uspešnega začetnika njenega Posvetil je delovanja izbrali Nazarij a, ki jo je v času vodenja s svojo stolnico in popolno nravnostjo utrdil in s svojo neomadeževano jo osrečil nedolžnostjo posvetil. Mogočnemu delu sv. Nazarija, ki kot prvi škof te Cerkve še danes igra vlogo tako njenega dobrotljivega zavetnika kot gorečega očeta, se moramo zahvaliti za to, da je bilo Gospodu Bogu všeč, da jo je pozneje rešil pred ujmo satanskih razkolov, ld so tako zelo premetavali apostolsko barčico, in z njo tudi 1. bij., 2. druge istrske Cerkve. Zato danes v njej uspeva vse, kar & 3. pogl. je najbolj dobrega, medtem ko jo Bog osrečuje s svojimi blagoslovi. Čeprav je danes pokopan v stolnici, je bilo nekoč njegovo sveto telo nekaj časa izgubljeno, nato pa leta 601 ponovno najdeno s pomočjo čudežno sijoče svetlobe, ld se je najprej pokazala varuhu stolnice M arti­ Manz., nu in nato še drugemu častilcu škofa Nazarija, ki mu 1. knj., fol. 18. je bilo ime Pelegrin. Kmalu se je v zvezi z Nazarijem Najdba dogodilo toliko čudežev, izrednih tako po številu kot njegovega po veličini, da bi ga bilo že zaradi tega mogoče razglasiti svetega telesa za svetnika, če ga že Cerkev soglasno in zasluženo ni povzdignila na oltarje. Eodem anno, piše učeni Schönleben za leto 524, satagente Justino Imperator e Ioannes Papa ordinasse fertur. Primum Episcopum lustinopolis in Istria, quem verosimile estfuisse Sanctum Nazarium; cujus Corpus deinde an. 601. inventum esse docent antiquae Scriptum apud M. S. Authorem Historice Norici. Toda če so Nazari-F - 332 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče jevo telo najprej skrili iz nekake preproste pobožnosti, pa je bilo leta 1390 ukradeno iz najbolj odvratne in bogoskrunske zlobe. Ko je namreč genovsko ladjevje Petron., 2. bij., 7. oropalo Koper in njegove cerkve, je odnesla tudi drago­ pogl., fol. 362. ceni zaklad, blaženo Nazarijevo telo. Ker pa je Nebo Mnnz., 1. uslišalo prošnje pobožnega koprskega ljudstva, je genov­ bij., fol. 6 ski nadškof Pilej de’Marini, ld je bil zares pobožen, Ukradeno je ponovno skupaj s papežem Aleksandrom leta 1422 nepoškodovrnjeno mestu vano telo vrnil koprskemu škofu Jeremiji Poli. Ko so ga nato z velikim slavjem pripeljali v Koper, so ga v stolnici Veliko položili v marmornat sarkofag, kjer počiva še danes. slavje ob Dan pred vsakokratno obletnico svetnikove smrti, 19. povratku junija, je zapovedan sveti post, ki so ga določile škofijske Synod. N aid., 13. sinode, jubilejni dan pa Cerkev obhaja s slovesno proce­ pogl., ibid., sijo, ld se je udeležijo vsi župniki ob prisotnosti vseh 17. pogl. cerkvenih križev v škofiji. Drugi škof, ld so ga razglasile za blaženega že njegove izredne kreposti in je, začenši z letom 1211, koprsko Škof Cerkev več let osvetljeval tako s svojo svetostjo kot gorečblaženi nostjo, je Absalom. Upodobljen je na zelo stari oltarni Absalom podobi, ld nam ga prikazuje v slovesni opravi z mitro, škofovsko palico, dalmatiko in drugimi škofovskimi zna­ Njegova menji v veličastnem trenutku podeljevanja blagoslova, veličastna podoba medtem ko ob njegovih nogah kleči ubožen vernik in se sklenjenih rok obrača k njemu s prošnjo. Nad sliko lahko preberemo napis v gotici: Beatus Absalon Episc. lustinopolit. Tako so bile slavne kreposti tega modreca in srečnega Gospodovega služabnika priznane že pred več stoletji. K starosti te svete podobe je treba dodati še neusahljiv spomin na njegovo javno znano blaženo življenje, ld se je ohranil vse do danes, kakor tudi pobožno spoštovanje zvestega ljudstva, ld je večkrat zasebno in Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 333 in javno prosilo, da bi mu Absalom postal patron. V Petron., 2. bij., spominih Petra Morarija, ld jih povzema Petronio, je 8. pogl, f o l 364 zapisano, da so leta 1604, ko je koprsko Cerkev upravljal Hieronim Contarini, omenjeno podobo nosili skozi Slavijo ga s slovesno vse mesto v procesiji, ki so se je s svetimi napevi in z procesijo velikim slavjem udeležili duhovniki in ljudstvo. Sliko so nato namestili na posvečene stene v stolnici poleg Obesijo jo v stolnico enako velikih in enako oblikovanih slik drugih svetnikov, ki so, povezani v majhnih zlatih okvirjih, predstavljale svete oltarne podobe, dokler jih niso nadomestili z modernimi, kakršnih lahko danes kar nekaj vidimo na oltarjih v več cerkvah v mestu in na širšem območju škofije. Vendar pa so v času šlcofovanja Frančiška Zena, ki je prestol zasedel leta 1660, osem let po Morariju, presodili, da je bolj vabljivo, če stolnico okrasijo s slikami na velikih platnih in v lepih barvah ter z njimi nadomestijo tabelne podobe, ki so od starosti precej potemnele in se ponekod začele tudi luščiti. In tako so tudi Premestijo storili. Sam Zeno je omenjeni portret blaženega Absalo- jo v škofovo ma premestil v cerkev sv. Aleksandra - redno škofovo kapelo kapelo, v kateri je primerno shranjena in jo še danes častijo. O Absalomovem neoporečnem življenju pričajo v registrih škofijskega urada zapisani izvirni dokazi, ki govorijo o njegovem pobožnem pastirovanju, vendar pa v njih ni podatkov, ld bi temu, kar smo že povedali, dodajali kaj novega. Krivdo za to lahko pripišemo ljubosumnemu in požrešnemu času, ki je koprski Cerkvi večkrat ukradel kak dragocen zaklad v mnogih starih zapisih. Danes si zato lahko le želimo natančnejših podatkov o dejanjih tega blaženega škofa. Svetima likoma teh dveh izjemno častitljivih škofov se pridružuje zmagoslavni lovorov venec neustrašnega mu- 334 Šesta knjiga. O četni primestni dekaniji Krkavče Mučenec mučenca Rufina. Ljudstvo govori, da se je rodil v Loparsv. Rufin, ju, vasi koprske škofije. Božja dobrota nikoli nikomur po rodu iz Loparja ne odreka svojih darov in jih deli ne glede na družbeni položaj, zato se prav ljudem, ki se zdijo za to najmanj primerni, pogosto zgodijo največji čudeži. Čeprav je bil Rufin rojen v revnem bivališču kmečke družine, je tako globoko ljubil Boga, da je sveti veri v bran izpostavil svoje življenje, tako da so ga prezirali in mučili. Kot Domneve neustrašnega mučenca ga je zato s češčenjem priznalo o času ljudstvo, s čudeži pa Nebo. Ni pa znano, ne kdaj in ne njegovega mučeništva ob kakšnem mučenju se je poslovil od sveta. Sklepamo lahko le, da se je to dogodilo okrog leta 3 0 0 našega odrešenja, v času, ko se je brezverni Manacij v Trstu okrutno znesel nad mučencem sv. Justom, ali pa leta 303, ko so v Istri mučili častitljive Zojla, Servula, Feliksa, Silvana in Diolda, o čemer poroča kardinal Baronio, Manz., 2. knj., fol. 3 8 ali pa morda okrog leta 588, ob vdoru Langobardov in M artjr. Salcsoncev, ki so bili delno arijanci, delno pa pogani. Rom. suh Ker so katoliške Istrane silili k malikovanju kozje glave, die 2. Nov. cSt 24. M aii ki je bila žrtvovana hudiču, so mnogi izbrali raje muče-Schonleben, Ann. Cam . nišlco smrt kot pogansko življenje. V enem od teh ob­ za leto 580, dobij in ob podobnem mučenju naj bi se bila potrdila fol. 3 1 9 tudi Rufinova junaška krepost. Njegovo sveto telo je te domneve kasneje tudi potrdilo. Ko je genovska vojska bogoskrunsko izropala kopr­ Petron., ske cerkve in iz njih odnesla relikvije sv. Nazarij a in 2. knj., 8. pogl.Jol. Aleksandra, so se tudi v Loparju zbali, da jim bodo 3 0 3 Ligurijci ali kdo drug, ki bi jih posnemal, ob vrnitvi po nov plen ukradli sveto Rufinovo telo, ki so ga hranili v Svetnikovo truplo svoji cerkvi. Dva ali trije svetniku najbolj predani vaščaskrivaj ni, ld jim je župnik vsaj pomagal, če jih ni o tem morda odnesejo iz škofije celo prepričal, so svetnikovo telo v upanju, da ga bodo Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 335 v varnejših časih premestili nazaj v Lopar, skrivaj odnesli v cerkev sv Nikolaja, ki stoji zunaj škofije, onkraj Dragonje, v gozdovih pod utrjenim Momjanom. Čeprav je bilo to dejanje izvedeno skrivaj, se je o njem po Istri hitro razvedelo, tako da je precej ljudi začelo obiskovati cerkev sv Nikolaja kot počivališče svetega mučenca. Medtem pa so ga v vasi Lopar, ki o teh dogodkih ni nič vedela, še vedno častili, kot da leži v njihovi cerkvi. To pobožno tekmovanje je trajalo celo stoletje in dlje. Ker se je Bog naposled odločil, da bo priznal slavo, pa čeprav naključno, svojega nedosegljivega izbranca, je to storil z dvema izrednima čudežema. Leta 1545 je škof Vergerij odredil, da v njegovi prisotnosti odprejo Rufinov grob Petron. loc. cit. v Loparju, v katerem naj bi bilo poleg svetnikovega telesa tudi veliko dragocene srebrnine in zlatnine. In res so v srebrni posodi našli nekaj zlatnikov, ne pa svetega telesa. V trenutku, ko so vzeli iz groba lesketajočo se prst, je nebo zatemnil vrtinec ter z grmenjem in strelami ovil Lopar v grozo, tako da so vaščani izgubili vsakršno upanje, da bodo dragoceno telo svojega svetnika še kdaj imeli v lasti. Po tem nenavadnem dogodku v Loparju se je pobožno romanje leta 1560 preusmerilo Prenesejo v cerkev sv. Nikolaja. Nebo je namreč pobožni ženici ga v M omjan iz hiše Bolanzijevih z bleščečim žarkom odkrilo pravi kraj, kjer je bilo shranjeno telo, in potem so ga srečno Mnnz., 1. našli. Da bi ga shranili na primernejšem kraju, so ga s knj., fol. 54 prazničnim veseljem prenesli v glavno cerkev v Mom-janu, kjer danes počiva v marmornem sarkofagu, zavaro­ Njegov vanem s pozlačeno ograjo. Častitljivi spomin nanj praz­ praznik nujejo 27. julija, čeprav so ga našli 7. oktobra. Zmagoslavnemu mučencu sv. Rufinu se pridružujejo še trije izjemno častitljivi pričevalci, blaženi Elij, Monaldo 336 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče Blaženi do in Anton. Rojstni kraj prvega je Koštabona, župnija Elij, pričevalec, koprske škofije in utrdba koprskega ozemlja. Rodil se po rodu iz ICoštabone je v zelo stari oprtal j ski družini, katere izvor je zavit v Petron., temo, je pa zato toliko bolj znana njena poštenost. Ko 2. knj., je odrasel, je zapustil Istro, svojo domovino, in odšel 8. pogl, fol. 3 6 0 na bližnjo oglejsko obalo. Tu je iz evangeljskih semen, ki jih je posejal evangelist sv. Marko, vzklila bogata žetev krščanskih kreposti. V apostolski službi je Marka nasledil Mohor, ki je Elija dobrodušno sprejel in ga uvr­ Učenec sv. M ohorja stil med svoje najljubše učence. Izjemna poslušnost novega učenca in redka popolnost tako velikega učitelja sta napovedovali velik uspeh. Če je križani Odrešenik resnica, ki je postala nauk za spreobrnjenje sveta, potem je Elij pod Mohorjevim vodstvom poslušal rajske učne ure. V času vsesplošnega misijonarstva, ko so učenci Poslan je v sv. M ohorja širili evangelij v različnih predelih Italije Istro, da bi in Nemčije, je ta leta 56 našega odrešenja Elija zadolžil jo spreobrnil za celotno Istrsko pokrajino. S svojim delom je začel na otoku Egidi, kot da je to dobra napoved, da bo otok nekega dne postal središče in glavno mesto Istre. Mesto se je takrat imenovalo Egida ali Paladija. To ime je dobilo Manz., 2. po svojih ustanoviteljih Kolhijcih, pa tudi zato, ker so knj., fol. 34 v njem malikovali boginjo vojne Palado, ki je v rokah držala ščit mesta Egide z grozljivo Meduzino glavo. Sveti misijonar, ld mu ime mesta ni bilo pomembno, je z močjo svoje apostolske pridige, potrjene z velikimi čude­ Iz poganskega ži, mesto pripravil do tega, da se je s češčenjem Križaspreobrne nega odreklo lažni boginji in nezanesljivi ščit mesta Egido v krščansko Egide zamenjalo s trdnim oklepom vere. Paladin tempelj mesto so nato preuredili v Pretorsko palačo Pravice, medtem ko so v čast Mariji, pravi Materi učlovečenega Boga, zgradili prvo cerkev. Drugo ime mesta, Capris, pa je po- Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 337 povezano s kozami, ki so jih žrtvovali Paladi, potem ko jim je ta na svojem ne preveč pozidanem otoku dajala obilno pašo. Blaženi Elij je s svojim neoporečnim ravnanjem in s svojim svetim življenjem spreobrnil pogane v kristjane, mesto pa v sveto domovanje vernih Gospodovih ovčic. Učinkovitosti njegovega apostolskega misijonarstva pa niso čutili le v mestu, temveč v celotni Istrski pokrajini. Zato si je upravičeno zaslužil, da ga Sveta vera častimo kot apostola Kopra in misijonarja celotne Istre. se širi po Istri O tem, kar smo povedali, na kratko piše tudi Schonleben: Circa hvec tempom anno lesu Christi 56. existimo sanc­ Ann. Car., tum Elium Predicationis munus exercuisse in Istria, S l post 3. aL, leta exantlatos labores tandem quievisse in Domino. In eius Legen­ 56, fol. 155 da, vel Humilia potius Populum a b Idolatría revocasse, S l divince jidei mjsterijs imbuisse asseritur; quod huic máxime tempori videtur congmere, quo forte D. Ermagoras plures D iscípulos ad diversas vicinas Urbes dimisit Evangelium preedi-caturos. Ker so Elijeve junaške in neusahljive kreposti rodile Gospodu toliko sinov, kolikor je bilo (po zaslugi njegovega apostolskega dela) krščenih poganov, si je po pravici zaslužil dragoceno kraljestvo in primerno plačilo za ves vloženi trud. 18. julij je bil zadnji dan njegovega Dan delavnega življenja na zemlji in prvi srečni dan kralje­ rojstva za nebesa vanja v raju. Vendar tudi njegovemu svetemu telesu ni prizanesla nesreča, ki je zadela skorajda vse istrske svetnike, in sicer ta, da je zvestim vernikom kraj njegovega pokopa dolgo ostal skrit in neznan. To so namreč narekovale tako težke razmere, v katerih je živelo mesto in zato za mnogo let opustelo, kakor tudi večkratno ropanje pokrajine. Čeprav to ni bil skrivni načrt Neba, je kraj pokopa kasneje razkrilo z večkratnimi čudeži. Z me- 338 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče S pomočjo mesta, kjer je bilo skrito telo, je namreč posvetil žarek čudežev najdejo bleščeče luči in med izkopavanjem se je iz groba razširila sveto telo čudovita nežna vonjava, ki je potrdila domneve o legi telesa. Kot znak veselja ob srečni najdbi so nazadnje Petron., zadoneli zvonovi, ld jih je zamajala nevidna roka. Toliko 2. kuj., 8. pog., o tem piše Petronio v svojem Orisu častitljivega Elijevega f o l 3 6 7 življenja. Zdaj njegovo telo počiva v stolnici v podzemni korski kapeli, podprti z več stebri, med katerimi stoji njegov sveti oltar, kjer njegovi dragoceni posmrtni ostanki, shranjeni med lepo kristalnino in za bogato okrašeno železno ograjo, služijo kot plemenita sveta oltarna podo­ Cerkev se mu ba, medtem ko so postavljeni na javno češčenje na prazpokloni z nik njegovega srečnega odhoda v večnost, ki ga mesto, Božjimi molitvami duhovniki in škofija vsako leto počastijo z darovanjem slovesne službe božje. Blaženi Monaldo, drugi od omenjenih treh pričeval­ Blaženi Monaldo, cev, se je rodil v Kopru, v koprskem minoritskem samokoprski stanu pa se je zaobljubil Bogu. Nebo ga je obdarilo z pričevalec, po dvema izjemnima darovoma, veličastnim umom in nezaobljubi minorit oporečno krepostnostjo. Oba je tako dobro uporabil, da so bili njuni plodovi postoterjeni v veliko slavo njemu Petron., 2. hi]., samemu, minoritskemu redu, njegovemu rojstnemu me­ 8. pogl., stu in Bogu. Njegovi znanstveni deli, ki sta bili večkrat f o l 3 6 5 ponatisnjeni in se nanj pri svojem delu naslanjajo mnogi učenjaki, sta zbirka predavanj o teoloških vprašanjih v štirih knjigah Razsodb ter delo o bistvu moralne teolo­ Napisal gije, ki je po njem dobilo znamenito ime Monaldina. več knjig Svetlejši od sonca pa so v očeh Neba njegovi dolgi posti, Njegova stroga trpka samoponižanja in prostovoljna stroga pokora, s pokora katerimi si je zaslužil mesto v neizbrisni knjigi večnega življenja. Z enako gorečnostjo, s kakršno je pisal znanstvena dela za druge in se utrjeval v kreposti, je torej sa- Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 339 samega sebe tudi bridko kaznoval. Zaradi izjemne učenosti in nedolžnosti si je med minoriti upravičeno zaslu­ žil dvojno slavo. Ni pa velik samo med manjšimi brati, temveč je velikan tudi med blaženimi. Dragoceni zakladi, ki prvorojenca slave pripeljejo v nebeško kraljestvo, so sestavljeni iz poučevanja in delovanja. Monaldo je prestopil v to nadvse veličastno večnost leta 1332, ko N j egov so se končala leta njegovega minljivega življenja in ga odhod v je poveličal milostni Gospod, za čigar slavo je učeno nebesa pisal in čigar dobroto je goreče ljubil. Tako piše o njem Luc. Vading. Luka Vading, znameniti kronist minoritskega reda: Mo-som. 3. naldus Iustinopolitanus D alm ata scripsit super quatuor libros Annal, an. 1 3 3 2 sententiarum ad mentem Scoti; fecit Summam Monaldinam, S l Sermones varios; Teologus, S l luris Canonici Vir doctissi-mus, S l humanissimus, Vita, S l Conversatione prœclarus. Frančišek Aroldo v svojem Kompendiju Frančiškovih analov pa dodaja: Monaldus Summam utriusq. luris ordine Franc. alphabetico digessit; quœ ob ipso dicitur Summa Monaldina; Anal. an. 1 3 2 5 Ejus Corpus lustinopoli in Istria quiescit. Ker je samostan njegove redovne bratovščine v Kopru po zakonih reda spadal pod Dalmatinsko provinco, oba pišeta, da je po Prenos njegovega rodu Dalmatinec. Njegove svete kosti počivajo v koprski svetega minoritski cerkvi, v kapeli sv. Magdalene spolcornice, telesa kamor so jih prenesli leta 1617. Izpostavijo jih javnemu češčenju prvega in drugega avgusta, ko se slovesno obhaja asiški porcijunkulski popolni odpustek. Na sarkofagu, ld je bil prvotno le iz golega kamna in so ga ob prenosu prenovili z dodatkom plemenitega okrasja, beremo: H ic requiescunt Ossa Beati P. Monaldi Ex Or. Min. Con. Naslednji je blaženi Anton, po rodu prav tako iz Kop- 340 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče Blaženi Kopra, iz družine Martissovih, čeprav nekateri menijo, Anton, pričevalec da je iz družine Orsovih. Zmedo je morda povzročila medvedka v grbu družine Martissovih. Grb je v tej obliki Rojen v opisan v različnih starih koprskih in izolskih listinah. Kopru, postane Že kot mladenič si je v rojstnem mestu nadel sveto M arijin oblačilo Marijinih servitov. Ker ga je Nebo poučilo, da služabnik mora v želji po popolnem življenju povsem nadzorovati svoje čute - ki morajo služiti razumu, ta pa jim mora gospodovati kot kralj - se je ves predal znanstvenemu delu in skrbi za Božje kreposti, ki so najprimernejša zavora za brzdanje drznega in nemirnega poželenja. V tem prizadevanju je bil tako uspešen, da je bil ovenčan z lovorovim venčen znanosti in nagrajen s krepostjo. Sveta teološka veda ga je odlikovala s častitljivim nazi­ 'Izpopolnjuje se v vom učitelja, Božja milost pa ga je uvrstila v najvišji znanosti in red blaženih. S svojim angelskim značajem je večkrat Božjih krepostih vodil samostane v Kopru, Izoli ter tudi v celotni Istri, Pri ki je bila takrat povzdignjena v redovno provinco. Venvodenju dar pa je z veliko strogostjo in veliko pokoro kot nekak blag, v pokori drugi sv. Hieronim vse življenje kaznoval svoje telo, strog tako da je izčrpan od študija in še bolj od postov, izmu­ čen od naporov in lastne pokore, onemogel od starosti, Njegova še bolj pa od bičanja, v blagem objemu križanega Gosposrečna smrt da, ki mu je pod pretežkim bremenom mučenja dajal Annal. ord. edino tolažbo, leta 1520 izdihnil. Hoc eodem tempore anno Archang. Gian: Cent. S. 1520. lustinopoli moritur Beatus Antonius, quem maxi-3, 6. knj., 3. pogl.,fol. mam egisse pamitentiam refert antiqua traditio. Tako o njem 8 8 Pokogovorijo anali njegovega reda. Ni pa potrjenih podatkov pan naj bi bil v prvi glede mesta, kjer počiva njegovo sveto telo. Po stari servitski cerkvi podobi (o kateri bomo govorili kasneje), ki poleg druge, Petron. loc. podobne visi v stari cerkvi sv. M artina in Benedikta, cit., fol. 3 67. danes priključeni servitskemu samostanu, Petronio sklepa Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 341 pa, da bi njegovi blaženi posmrtni ostanki lahko ležali prav v tej cerkvi. Blažena devica Zadnji cvet svete sedmerice je deviška lilija blažene Julijana iz Kopra, Julijane, ponosne hčere cenjene družine Malgranellovih. služabnica Ko je bil v Kopru ustanovljen red picoker ali tretjerednic servitskega reda tretjemeniškega reda servitov, si je Julijana, ld jo je privlačilo rednic bolj duhovno kot posvetno življenje, nadela njihovo Petron., 2 . knj., sveto obleko, ki je s svojimi temnimi barvami prispevala 3. pog., fol. 3 6 9 k njeni slavi. Vedela je, da je služba Nebu prava vrednota Idem, in da je na zemlji najbolj častna služba veliki Materi 3. knj., Božji. Ne da bi zapustila rodno mesto in svoj dom (ni L pogl, fol. 6 1 7 namreč znano, da bi tretjerednice v Kopru kadarkoli Njeno živele v samostanu), je tako vdano spoštovala Marijo vzorno življenje in njenega edinorojenega Sina, da je bila po nadvse pobožnem življenju, ld je bilo drugim someščankam Ponovno se rodi v živ vzor skromnosti, odpovedovanja in pokore, okrog nebesih leta 1551 v nebesih nagrajena za svojo vdanost in trplje­ Annal. Sem Cen. 4, knj. nje s krono večnosti: Per eosdem dies (anno S. 1 5 5 1 .) ad 2, 5, 4, fol. 321 Ccelum Evolavit soror nostra Tertiaria, beata luliana de Istria, cuius gesta desiderantur. Toliko je o tem zapisal omenjeni Angel. pisec analov servitskega reda. O blaženi Julijani govori Possenti K atal. tudi Possenti, sodobni pisec analov: O blaženi tretjerednici blaž., fol. 3 8 5 Julijani vemo le njeno ime, rojstni kraj in kdaj je živela - v nebesa je odšla leta 1551 in bila je iz istrskega glavnega mesta. Domnevajo, da je bil duhovni vodja te Marijine služabnice blaženi Anton, o katerem smo že pisali, ld jo je, čeprav je umrl veliko pred njo, morda na začetku svojega vodenja, ali samostanov ali province, kot smo že omenili, posvetil v redovnico in jo napotil v samo­ Petron. loc. cit. Njena stan. Petronio je prepričan, da sta v dveh pobožnih po­ podoba v dobah ob nogah velike milostne Matere na glavnem stari cerkvi servitskega oltarju omenjene cerkve svetega servitskega reda upo- reda dob- 342 Šesta knjiga. O četrti primestni dekaniji Krkavče dobljena ta dva blažena; kakor da tudi tisti, ld že kraljujejo v nebesih, ne smejo biti ločeni od predanega spoštovanja Marije, če so se ji v življenju zavezali kot zvesti služabniki, odšli v samostan in ji posvetili tako svoje telo kot dušo. Zdaj, ko smo z živim sijem teh sedmih slavnih junakov razkošno polepšali zemljevid krajepisa, ki prikazuje mesto in škofijo svete koprske Cerkve, stanje in razmere Pečat tega njenih cerkva, nam preostane le še to, da z orisom teh dela svetih mož nekako kot s sedmimi pečati svoje delo tudi zaključimo. Kaj naj bi bilo namreč za nas bolj prijetno kot to, da je prevzeta naloga končana, ali za bralca bolj sprejemljivo kot zavest, da se mu ne bo treba bremeniti z dolgočasnim prebiranjem nezanimivosti, ali krajepisu samemu bolj v prid kot to, da se bo tako izognil našim nadaljnjim napakam? Ker ni pametnega izgovora, ki bi opravičil njegove že zagrešene pomanjkljivosti, bo pač najbolje, da vanj tako odtisnemo ta sedmeri pečat in tako zaldjučenega položimo v sveti grob njegovega dobrotljivega zaščitnika sv. Nazarij a, h kateremu se ozira zdaj v teh svojih zadnjih vrsticah. Ker mu bodo naklonjeni svetnikov pogled ali žarek ali vsaj senca, bo tu lahko čakal v upanju, da ga bodo nekoč v prihodnosti morda natisnili, potem ko ga bo bolj delavna roka ljube­ če dopolnila, prečistila in dokončno izoblikovala. Do takrat pa bo tu varno shranjen, da ga nihče, razen po dolžnosti, ne bo mogel odnesti ali uničiti. Globoko spo­ štovani Nazarijevi grobnici se namreč ne drznejo pribli­ žati niti demoni. O sveti Nazarij, naš skrbni veliki Pastir in Oče, zdaj, ko je krajepis prispel do svojega zaželenega konca in ste mu naklonili svojo mogočno zaščito, potem ko ste ga navdihovali na težavni poti nastajanja, mu Šesto poglavje. Oris svetnikov in blaženih 343 mu ne odrecite zavetja v srečni senci Svojega groba. Po celi Istri in širnem katoliškem svetu naj odmeva Vaša slava, da ste Vi izvor in mejni kamen vsake misli, zapisane ali nakazane na teh njegovih straneh, da ste Vi njegovo središče, načelo in KONEC. Protestatio Auctoris Cum circa impressionem librorum continentium Gesta, Mi-racula, Revelationes & quœcumque alia Bénéficia ob Hominibus, qui Sanctitate, vel Martyrio célébrés ex hac Vita migra-runt, aliqua emanaverint Apostolicœ Sedis Décréta; ijs omnibus,