GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
■h
ŠTEVILKA 7 — 8	JULIJ —AVGUST 1982	LETO VI.
1. september praznik DO
Na kratko o nastanku in
razvoju naše DO
.•-S
V letu 1978 je naša delovna orgaHzacija praznovala 30-letnico obstoja, torej bo v letu 1983 peteklo 35 let od prvih zametkov nastanka in začetkov razvoja naše delavne organizacije,^to je od časov, ko smo izdelovali lesene samokolnice, manjše vozički razne škafe in kovali najenostavnejše kovaške izdelke tt' opravljali raSUt obrtniška olpravila. Glede na to, ker je priteklo sorazmerno veliko časa od nastanka ziroma zametkov naše delovne organizacije in ker smo pozabili nekatere podrobnosti, želim s tem Jankom obuditi nekatere trenutke, ki se nanašajo na pravni status nastanka naše delovne organizacije. Kot sledi v nadaljevanju, je delovna or< cija doživela veliko statusnih sprememb, kar je po svoje razumljivo glede na stopnjo razvoja, ki jo je napravila v pretekfl§ij=retih naša družba, sledile pa so ji tudi spremembe pri nas, ko smo od proizvodnje najenostavnejših izdelkov prešli na izdelavo zapletenih zavornih sistemov in drugih avtomobilskih delov ter drugih zapletenih izdelkov kot tudi storitev.
Sedanja delovna organizacija se je do 25. 11. 1975 razvijala v dveh ločenih delovnih organizacijah, zaradi tega je potrebno prikazati razvoj obeh bivših delovnih organizacij ločeno. Razvojna pot delovne organizacije SIGMA PTUJ in TOVARNE AVTOOPREME PTUJ je bila naslednja:
1.	NASTANEK DELOVNE ORGANIZACIJE ^TOVARNE AVTOOPREME PTUJ«
V	arhivu obstoji dokumentacija, da osnove izhajajo iz leta 1948, ko je Okrajni odbor vojaških vojnih invalidov dne 27. februarja izdal odločbo št. 324/48 o ustanovitvi podjetja z nazivom »INVALIDSKO GOSPODARSKO DOJETJE — KOLARSKA IN KOVAŠKA DELAVNICA«. Po tej odločbi je določeno, da so opravljali kovaška in kolarska dela. Kovaška delavnica je bila v Ptuju, v Vošnjakovi ulici in se tu šteje za začetek delovne organizacije. Sedež tedanjega podjetja je bil v Ptuju, Mlinska ulica 1/a, torej na lokaciji sedanje temeljne organizacije Precizna mehanika in Velika oprema.
V	letu 1950 sta se združili INVALIDSKO GOSPODARSKO PODJETJE — KOLARSKA IN KOVAŠKA DELAVNICA in INVALIDSKO
GOSPODARSKO PODJETJE — SODARSKA DELAVNICA v Ptuju v novo podjetje s firmo: »INVALIDSKE OBRTNE DELAVNICE V PTUJU. Novo podjetje je tako imelo združeni predmet poslovanja in je izdelovalo, popravljalo in vršilo usluge za kovaško, ko-larsko in sodarsko stroko. V skladu z odločbo Okrajnega odbora zveze vojaških vojnih invalidov Ptuj, št. 69/50 se šteje ta združitev od 1. marca 1950 leta.
Invalidske obrtne delavnice v Ptuju so imele zelo pester proizvodni program, saj so v letu 1952 v osmih delavnicah izdelovali: vozove vseh vrst, ročne vozičke, plato-vozove, samokolnice, dvokolnice, vrtne motike, okovje za konjske vprege, krampe za kopanje vinogradov, sani vseh vrst (od otroških do težkih vprežnih), kabine lesene konstrukcije, popravila na karoserijah in motorjih, izdelovali sode vseh vrst, škafe in kadi, spalnice, kuhinjsko
pohištvsg, deškega WC, obešalnike za obleke, ležalne stole, šahovske figure in druge izde ke lesne galanterije.
Hi ■HHH
Kasneje, to je du leta 1951, se jo podjetje preimenovalo /firmo »AVTOKAROSERI IA — KOLARSTVO« Ptuj, ker se leyW tem času tudi^premenila dejavnost, in sicer s® izdelovali, popravljali in vršili uMige za Kovaško, kolar-sko in sodareko stroko ter izdelovali avtomobilske karoserije in karoserijsko opremo, izdelovali razne avtomobilske dele, ličili in tapecirali avtomobile in prikolice, kakor tudi popravljali vse vrste motornih vozil ter izdelovali lesne galanterijske izdelke. V letu 1955 se ponovno spremeni firma in se imenuje »AVTOKAROSERI-JA PTUJ«. Sedež podjetja ostane isti, to je Ptuj, Mlinska ulica 1/a.
Nadaljnje spremembe nastanejo že v letu 1958, ko se spremeni firma oziroma naziv iz AVTO-KAROSERIJE PTUJ in se na novo imenuje »TOVARNA AVTOOPREME PTUJ«. Podjetje dobi prvič skrajšano firmo, to je »AVTO-OPREMA« Ptuj. Ta sprememba firme se šteje od 7. avgusta 1958, ko je predlog spremembe potrdil občinski ljudski odbor Ptuj. Na isti seji, dne 9. aprila 1958, je delavski svet sprejel tudi spremembo predmeta poslovanja, kateri se je od tedaj glasil: Serijsko izdelovanje in prodaja avtomobilske opreme, izdelovanje in prodaja vseh vrst avtomobilskih, avtobusnih in drugih karoserij.
V preteklosti nastanka TOVARNE AVTOOPREME PTUJ zasledimo naslednjo spremembo že v letu 1959. V tem letu je delavski svet INDUSTRIJE KOVINSKIH IN
LESNIH IZDELKOV PTUJ (IKLIP), in sicer dne 31. avgusta sprejel sklep o pripojitvi k TOVARNI AVTOOPREME PTUJ. Sklep delavskega sveta TOVARNE AVTOOPREME PTUJ, da se strinja s pripojitvijo, je bil sprejet istega leta 10. septembra. S to pripojitvijo pa nastane tudi sprememba predmeta poslovanja, saj je bilo določeno, da podjetje opravlja poleg dosedanjega predmeta poslovanja še izdelavo kovinskih in lesnih galanterijskih izdelkov, stroje ter obdelavo kovin (galvanizacijo) za industrijo, obrt, gradbeništvo in široko potrošnjo. Združitev med tema podjetjema se šteje od 1. oktobra 1959 leta.
Manjša sprememba tudi nastane v letu 1960, ko se je na osnovi odločbe Občinskega ljudskega odbora Ptuj pripojila k TOVARNI AVTOOPREME PTUJ AVTOMEHANIČNA DELAVNICA PTUJ. Do pripojitve je prišlo v času, ko je bila ta delavnica v postopku likvidacije. Ta pripojitev ni ume la za posledico nobenih drugih sta-tusniih sprememb.
Od določitve firme TOVARNA AVTOOPREME PTUJ naprej se uporablja znak značilne pisave (TAP). Ta znak je bil tudi zaščiten pri Upravi za patente v Beogradu, dne 18. 10. 1963, pod številko 16046.
Kasneje v obstoju tega podjetja ni bilo nekih večjih statusnih sprememb. Podjetje je sicer spremenilo svoj sedež in se preselilo iz Mlinske ulice v Rajšpovo ulico št. 16. Dejanska preselitev je bila opravljena v letu 1964, ko so bili zgrajeni poslovni prostori, v registru gospodarskih organizacij pa se vodi kot sedež v Mlinski ulici do 1966. leta.
(Nadaljevanje na 2. strani)
...........................................-"-'™
Delavci pred svojim prvim izdelkom v Mlinski ulici
Ob ustanovitvi podjetja v letu 1948 je bilo zaposlenih 6 delavcev, v letu 1950 pa je bilo povprečno zaposlenih 25 delavcev, osem let kasneie je bilo že zaposlenih 231 delavcev. Število zaposlenih se je tudi v naslednjih letih strmo dvigalo, saj je po stanju 1.1. 1973 bilo zaposlenih že 773 delavcev.
TOVARNO AVTOOPREME PTUJ je v njenem nastanku vodil u-pravnik Anton Druzovič do ok-
tobra 1951, ko je kot upravnik in kasneje direktor podjetja to delo opravljal Stane Vičar, in sicer do marca leta 1966. V letu 1966 ie bil imenovan za direktorja delovne organizacije Štefan Požlep, dipl. el. ing., po poteku mandatne dobe je bil imenovan za vršilca te dolžnosti Ivan Polanec. Po sklepu delavskega sveta z dne 17. junija 1972 je bil imenovan za direktorja Martin Učakar, dipl. polit., kateri je to delo o-pravljal do združitve.
2. NASTANEK DELOVNE ORGANIZACIJE SIGMA PTUJ
Delovna organizacija SIGMA PTUJ ima osnovo svojega nastanka v letu 1952. Dne 24. 11. 1952 je namreč Okrajna zadružna zveza Ptuj sprejela sklep o ustanovitvi obrtnega obrata s firmo: STROJNE DELAVNICE OKRAJNE ZADRŽNE ZVEZE PTUJ. Ta sklep je dobil veljavnost z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ptuj, tajništva za gospodarstvo dne 25. 12. 1952, št. odi. 11/3-2475/72-52. Ob ustanovitvi so bili registrirani za popravilo avtomobilov, kmetijskih strojev, orodja ter popravila, ki spadajo v obratovanju mehanične delavnice, enako tudi za izdelovanje stavbnega, sobnega in kuhinjskega pohištva ter popravila, ki spadajo v obratovanje mizarske delavnice. Podjetje je imelo sedež v Ptuju, Rajšpova
ulica 12, to je na sedanji lokaciji TOZD Servis motornih vozil.
V letu 1954 STROJNE DELAVNICE OZZ PTUJ niso več izdelovale stavbnega, sobnega in kuhinjskega pohištva ter opravljale popravil, ki spadajo v mizarsko delavnico, ker so tega leta to dejavnost odstopile trgovskemu podjetju »LES OZZ PTUJ«, kakor je sklenil upravni odbor podjetja.
Tri leta po prvi spremembi predmeta poslovanja nastopi druga sprememba, ker je bilo odločeno, da bodo izdelovali vzmeti, hardy plošče in razne kovinske predmete. Ta odločitev je bila sprejeta 1958 leta.
Leta 1963 zasledimo dve spremembi, im sicer spremembo firme in spremembo predmeta poslovanja. V začetku tega leta se
spremeni besedilo firme, sprememba sicer ni bistvena, saj se izpustijo samo črke OZZ in tako firma glasi: »STROJNE DELAVNICE PTUJ«. Tega leta se ponovno spremeni predmet poslovanja s tem, da se razširi še na proizvodnjo raznovrstnih gumi izdelkov.
Že leta 1964 nastane naslednja sprememba, ker se je k STROJNIM DELAVNICAM PTUJ pripojila TEKSTILNA TOVARNA IN BARVARNA iz Ptuja. Sklepa o pripojitvi sta bila sprejeta na delavskih svetih obeh podjetij istega dne, to je bilo 29. 2. 1964. S tem sklepom je prenehala obstojati TEKSTILNA TOVARNA IN BARVARNA, STROJNE DELAVNICE pa so prevzele vse njene pravice in obveznosti.
STROJNE DELAVNICE so spremenile svoj predmet poslovanja tudi v letu 1968, in sicer se je razširil še na skladiščno prodajo na drobno za vse rezervne dele za motorna vozila. Podjetje ima tako naslednji predmet poslovanja:
—	proizvodnja raznovrstnih gumi izdelkov in hardy plošč,
—	izdelovanje vzmeti in drugih kovinskih predmetov,
—	popravilo avtomobilov, kmetijskih strojev, orodja ter popravila, ki spadajo v obratovanje servisnih delavnic,
—	prodajo nadrobno rezervnih delov za motorna vozila v lastni prodajalni v sklopu servisa in za kmetijsko mehanizacijo, katero proizvaja podjetje.
V istem letu, to je v letu 1968, se spremeni tudi besedilo firme im glasi: SIGMA, podjetje gumi im kovinskih izdelkov — servisi Ptuj, sedež v Ptuju, Rajšpova ul. 13. Sedež podjetja je torej bil prenesen v poslovne prostore bivše Tekstilne tovarne in barvarne. Podjetje pa dobi tudi skrajšano firmo in glasi: SIGMA PTUJ.
Tudi delovna organizacija SIGMA PTUJ je imela svoj zaščitni znak, s katerim so se označevali njeni proizvodi .Zaščitni znak je bil sestavljen tako, da so v krogu vpisane črke »TSP«.
Pri stiskalnici
Ta znak je bil registriran pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu pod št. 4719-2. 159/73, z dne 16. marca 1973. leta.
V I. 1972 sledi ponovna sprememba predmeta poslovanja, ki se nanaša na prodajo rezervnih delov. O istem delu predmeta poslovanja je nastala sprememba tudi v letu 1973 .in ta spremenjena alinea glasi:
— nabava in prodaja na drobno im veliko rezervnih delov za motorna vozila, kmetijsko mehanizacijo in drugega avtomateniala, tudi tistega, ki ga proizvaja podjetje.
O gibanju števila zaposlenih za SIGMO je na razpolago le malo
podatkov. Po stanju 1.1. 1973 je bilo zaposlenih 521 delavcev. O številu zaposlenih v prejšnjih letih pa ni natančnih podatkov.
Najprej je bilo vodstvo Strojnih delavnic zaupano upravniku Jožetu Štelceru, ki je to delo opravljal, do sredine 1957 leta, ko je funkcijo upravnika prevzel Drago Mar. Naziv upravnika se je kasneje spremeni! oziroma zamenjal z besedo direktor. Drago Mar je delal kot upravnik in direktor tega podjetja do oktobra 1968, ko ga je kot direktorja zamenjal Milan Krajnik, dipl. oec. Zadnji direktor te delovne organizacije je bil Boris Horvat, inž. in sicer do 1. 10. 1971.
3. DELOVNA ORGANIZACIJA »AGIS PTUJ«
Bližnja soseščina, zelo podoben proizvodni program in mnoge druge stične točke ter interesi so bili povod, da je v letu 1973 prišlo do konkretizacije teženj po združitvi sosednjih oziroma delovnih organizacij s podobnim proizvodnim programom v Ptuju, to je delovnih organizacij OLGA MEGLIČ, SIGMA in TAP. V cilju združitve teh delovnih organizacij je bila pripravljena dne 25. 10. 1973 analiza možnosti združitve. Ta analiza je predvidevala veliko prednosti
združitve, a neradi se spominjamo začetka leta 1974, ko sklep o združitvi ni bil sprejet.
Ponovne pobude o združitvi vseh navedenih delovnih organizacij so oživele že v naslednjem letu. Tudi tokrat je bila pripravljena analiza možnosti združitve, vendar samo za dve delovni organizaciji, ker je delovna organizacija OLGA MEGLIČ v teku priprav za združitev odstopila. Pravno štejemo združitev delovnih organizacij SIGMA in TAP od
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
21. 11. 1975, ko je bil sprejet sklep o združitvi, dejanski začetek fizičnega združevanja, pa je pričel od 1. julija 1976 naprej.
V času sprejetja sklepa o združitvi sta obe prejšnji delovni organizaciji imeli organizirane temeljne organizacije. Delovna organizacija SIGMA PTUJ je imela pet temeljnih organizacij, in sicer AKG SIGMA. GUMARNA, KOVINSKA OBDELAVA, ORODNA CENTRALA im SERVIS MOTORNIH VOZIL. Delovna organizacija TOVARNA AVTOOPREME PTUJ je imela tri temeljne organizacije in sicer AVTOOPREMA, ORODJARNA iin PRECIZNA MEHANIKA. Obe delovni organizaciji sta imeli tudi delovno skupnost.
Ob konstituiranju in fizični združitvi obeh prejšnjih delovnih organizacij sta se združili TOZD ORODNA CENTRALA in TOZD ORODJARNA, nova temeljna organizacija pa je dobila ime TOZD ORODJARNA. Takrat je bila tudi na novo ustanovljena TOZD
V okviru naše delovne organizacije izdelujemo veliko število proizvodov. Osnovna dejavnost je vsekakor proizvodnja delov za motoma vozila. Druga večja skupina proizvodov so gumarski proizvodi. Poleg teh dveh osnovnih skupin proizvodov pa se ukvarjamo še z izdelovanjem specialnih orodij in priprav ter naprav, popravilo raznih motornih vozil in tehnični pregledi istih, prodajo motornih vozil, rezervnih delov za motorna vozila in kmetijske mehanizacije ter prodajo proizvodov naše delovne organizacije. Izdelujemo pa tudi raznovrstne vzmeti iz žice.
Kakor je določeno po osnutku samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki je v glavnem povzetek dejanskega stanja, imamo organizirane naslednje temeljne organizacije, katere izdelujejo naslednje izdelke oziroma opravljajo naslednje storitve:
1.	TOZD AVTOOPREMA PTUJ — TAP r. o.
Pevski zbor je uspešno deloval več let. Danes so to le želje
VZDRŽEVANJE. Večje statusne spremembe nove delovne organizacije so nastale v letu 1979, ko se je izločil del TOZD AVTOOPREMA in se ustanovila nova TOZD VELIKA OPREMA, istočasno pa se je iz delovne skupnosti skppnih služb komerciala organizirala v TOZD KOMERCIALA. Naslednja sprememba je nastala v letu 1981, ko se je izločil iz TOZD KOVINSKE OBDELAVE o-brat vzmetarna in se s 1. januarjem tega leta organiziral kot TOZD VZMETARNA s sedežem na Forminu. Še pred tema spremembama je prenehala delovati TOZD AKG — SIGMA, ki se je priključila k TOZD KOVINSKA OBDELAVA. Ob združitvi SIGME in TAP-a je bilo določeno, da bo nova delovna organizacija imela naslednje besedilo firme: AGIS PTUJ, TOVARNA AVTOOPREME, GUMIJEVIH IZDELKOV, SERVISI PTUJ r. o. Sedež nove delovne organizacije je bil določen v Rajšpovi ulici 16. Delovna organizacija je tudi dobila skrajšano firmo, in sicer AGIS PTUJ r. o. Ker lahko nastane vprašanje, od kot je vzeta beseda AGIS, pojasnjujemo, da so to1 zbrane prve črke osnovnih dejavnosti delovne organizacije, torej: Avtooprema, Gumijevi Izdelki, Servisi. Taka firma je bila določena na podlagi javno razpisanega natečaja.
—	razna oprema za cestna in tirna vozila ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo,
—	grelne, ventilacijske in klima naprave,
—	zavorne agregate,
—	storitve na strojih iz predmeta glavne dejavnosti,
—	transportne storitve za druge temeljne organizacije.
Sedež te temeljne organizacije je v Ptuju, Rajšpova ulica 16.
Zaposlenih je 609 delavcev.
2.	TOZD GUMARNA r.o.
—	izdelovanje vsakovrstnih gumijastih izdelkov iz naravnega in sintetičnega kaučuka ter gu-mi-mefal izdelki.
Sedež te temeljne organizacije je v Ptuju, Rajšpova ulica 16.
Zaposlenih je 325 delavcev.
3.	TOZD KOVINSKA OBDELAVA n. sol. o.
—	hidravlične zavorne valje,
—	oljne hladilnike,
—	sanitarne naprave in
—	kovinske dele za gumi-me-tal proizvode.
Sedež te temeljne organizacije je v Ptuju, Rajšpova ulica 13.
Zaposlenih je 129 delavcev.
4.	TOZD ORODJARNA r. o.
—	specialna orodja in priprave,
—	konstruiranje specialnih o-rodij im priprav,
—	vzdrževanje specialnih orodij in priprav,
—	storitve na specialnih orodjarskih strojih.
Sedež te temeljne organizacije je v Ptuju, Rajšpova ulica 13.
Zaposlenih je 122 delavcev.
5.	TOZD PRECIZNA MEHANIKA r.o.
•— tahografi z registnirnim papirjem,
—	naprave za kontrolo pritiska v gumah med vožnjo,
—	servisne storitve na izdelkih iz predhodnih alinej.
Temeljna organizacija ima sedež v Ptuju, Mlinska cesta 1/a.
Zaposlenih je 100 delavcev.
6.	TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL r.o.
—	popravila, tehnični pregledi in vzdrževanje vseh vrst motornih vozil,
—	nabava in prodaja na drobno motornih vozil, prodaja na drobno in veliko delov za motorna vozila, kmetijske mehanizacije in drugega avto materiala, kot tudi izdelkov, ki jih proizvajajo združene temeljne organizacije,
—- opravljanje vlečne službe,
—	servisiranje in sestava pnevmatskih elementov.
Temeljna organizacija ima sedež v Ptuju, Rajšpova ulica 12.
Zaposlenih je 97 delavcev.
7.	TOZD VELIKA OPREMA r. o.
—	glušniki, hidravlični sedeži, posode za gorivo, klade in košare za podlaganje, ogrodja za sedeže, poiy sedeže,
—	storitve iz razreza in varjenja materiala.
Sedež temeljne organizacije je Ptuj, Mlinska ulica 1/a.
Zaposlenih je 104 delavcev.
8.	TOZD VZDRŽEVANJE r.o.
■— popravila	in vzdrževanje
strojev in naprav,
—	čiščenje prostorov lin okolice,
—	mizarska in gradbena dela, ■— oskrba z energetiko.
Sedež temeljne organizacije je
Ptuj, Rajšpova ulica 16. Zaposlenih je 136 delavcev.
9. TOZD VZMETARNA r. o.
— izdelovanje vseh vrst vzmeti in vzmetnih elementov.
Sedež temeljne organizacije je Formin št. 39/d.
Zaposlenih je 64 delavcev.
10.	S sprejetjem samoupravnega sporazuma o združitvi bo TOZD KOMERCIALA prenehala delovati kot temeljna organizacija in bo imela v bodoče status delovne skupnosti. Sedež te temeljne organizacije je v Ptuju, Rajšpova ulica 16.
Zaposlenih je 100 delavcev.
11.	V okviru delovne organizacije je organizirana tudi delovna skupnost skupnih služb,
V delovni skupnosti je zaposlenih 258 delavcev.
Dela jih nekaj manj!
Podatki o številu zaposlenih po posameznih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb so zajeti po stanju 1. julija 1982. Po istem datumu je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 2044 delavcev.
Od fizične združitve pa do danes sta delo delovne organizacije vodila dva direktorja, in sicer Vaclav Vrabič, mag., eno mandatno obdobje štirih let. Temu je sledil Martin Učakar, dipl. politolog, kateri je direktor delovne orgamizacije od 1. avgusta leta 1980 in to funkcijo še sedaj o-pravlja.
Vsaka od prejšnjih delovnih organizacij si je pisala svojo zgodovino sama, tako si tudi sama piše svojo zgodovino novo združena delovna organizacija, naloga sopotnikov je, da to zgodovino beležijo tako kot se je dejansko dogajala. V upanju, da mi je slednja naloga deloma uspela oziroima, da mi je uspelo zbrati najpomembnejše podatke in jih v kratkem zabeležiti in z željo, da v bodoče več ne bi zardevali, če bo kdo te podatke od nas zahteval, želim tovarišicam, ki so začele delati v INVALIDSKEM GOSPODARSKEM PODJETJU — KOLARSKI IN KOVAŠKI DELAVNICI v letu 1948, veliko zdravih in srečnih let, saj se bodo v manj kot v enem letu lahko upokojile s polno pokojninsko dobo.
Alojz Šalamun
Družabno srečanje delavcev TOZD Vzmetarna
Združiti prijetno s koristnim, je bilo osnovno vodilo delavcev TOZD Vzmetarne. Pri organizaciji strokovne ekskurzije in družabnega srečanja, ki je bilo dne 26. 6. 1982.
Najprej smo si zjutraj ob 9. uri pod strokovnim vodstvom ogledali hidrocentralo Formin. Teh. vodja delovne enote HE Formin nam je podrobno razložil proizvodni proces pridobivanja električne energije z vsemi tehničnimi podrobnostimi fn zanimivostimi. Večina nas je bila prvič ma ogledu v hidrocentrali in prav zaradi tega je bil ogled toliko bolj zanimiv.
Po ogledu bidrocentrale smo se napotili v lovski dom v Sobe-tince, kjer smo se ob dobri jedači, pijači in klepetu prijetno sprostili. Da bi prijetno popoldne še bolj popestrili, smo se pomerili v raznih športnih igrah in sicer v: v vleki vrvi, metu krogle, »polževi vožnji« s kolesom fn skoku v daljavo z mesta. Pri vleki vrvi so se pomerili med sabo stari iin mladi im slednji so bili seveda močnejši im uspešnejši. Pri metu krogle je zmagal Janez PUKŠ1Č v preostalih dveh disciplinah pa Stanko BEZJAK. Vsi zmagovalci so dobili v spomin knjižne nagrade.
Razšli smo se v želji, da bi bilo takšnih prijetnih popoldnevov še več.
A. R.
JULIJ— AVGUST 1982
AGIS ■ STRAN 3
Izrečeni disciplinski ukrepi za prekške storjene v letu 1982
V skladu z določili 172. člena pravilnika o delovnih razmerjih, in v zvezi z zadolžitvijo poslovodnih organov, objavljamo ukrepe, katere je skupna disciplinska komisija DO AGIS izrekla na obravnavah.
TOZD GUMARNA
1.	HORVAT FRANC: zaposlen na delih in nalogah vulkanizer gumi-tehničnih izdelkov
je odgovoren, ker je:
—	dne 18. in 19. 5. 1982 prišel na delo v vinjenem stanju, se neprimerno obnašal do predpostavljenih in hotel z njimi fizično obračunavati, nato pa odšel domov.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 4., 7. in 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zaradi česar je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 4. 6. 1982 preklicala ukrep prenehanje delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila odložena za dobo 1 leta, in odločila, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja izvrši.
2.	ŽIŽEK DARKO: zaposlen na delih in nalogah vulkanizer gumi-tehničnih izdelkov
je odgovoren, ker je:
—	neopravičeno izostal z dela v času od 19. 2. do 17. 3. 1982.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
3.	'BIšKUP MIRKO: zaposlen na delih in nalogah vulkanizira-nje gumi-tehničnih izdelkov
je odgovoren, ker je:
—	od 13. 3. 1982 dalje neupravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v
4.	točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
4.	CMREČNJAK BORIS: za posl en na delih In nalogah vulkanizer gumi-tehničn.h izdelkov je odgovoren, ker je:
—	od 1. 3. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
5.	SLAMERŠEK MARJAN: zaposlen na delih in nalogah ekstruder
je odgovoren, ker je:
—	dne 22. in 23. 2. 1982 neopravičeno Izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedeno v 4. In 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 4. 6. 1982 izrekla disciplinski ukrep
javni opomin im plačilo pavšala v znesku 1.000.— din.
6.	MLAKAR IVAN: zaposlen na delih in nalogah valjar
je odgovoren, ker je:
—	dne 17. 5. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 4. 6. 1982 izrekla disciplinski ukrep javni opomin 'in plačilo pavšala v znesku 500.— din.
7.	DONI K HERMAN: zaposlen na delih im nalogah vulkanizer gumi tehničnih izdelkov
je odgovoren, ker je:
—	dne 18. in 19. 12. 1981, ter dne 28., 29., 30. 12. 1981 ter od 4. do 11. 1. 1982 neopravičeno izostal z dela,
—	dne 22. 12. 1981 je prišel vinjen na delo v nočno izmeno, zaradi česar je bil odstranjen z dela.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti navedenih v 4. in 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zaradi česar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Istočasno je tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, v kolikor delavec v 1 letu ne bo huje kršil delovne obveznosti.
8.	VRHOVŠEK IGNAC: zaposlen na delih in nalogah planer priprave surovca
je odgovoren, ker je:
—	dne 3. 2. 1982 neoprav ceno izostal z dela
—	dne 9. 2. 1982 je ob 9. uri samovoljno zapustil delovno organizacijo.
S tem je storil hujšo krš tev delovnih obveznosti, navedeno v 4. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je discipliinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep javni opomin im plačilo pavšala v znesku 700.— din.
TOZD VZMETARNA
1.	AMBROŽ ANTON: na delih in nalogah ročno brušenje vzmeti, je odgovoren za storjeno kršitev delovne obveznosti, ker je
—	dne 29. 9. 1981 v času letnega dopusta neopravičeno prikazal na DN ure im komade
—	(dne 15. 1. 1982] protipravno prisvojil družbeno lastnino.
S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 5., 8. in 56. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 9. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep
prenehanje delovnega razmerja. Izvršitev ukrepa se odloži za dobo 3 mesecev. Ukrep ne bo izvršen, če delavec v tem času ne stori ponovne kršitve delovnih obveznosti.
2.	CEH BRANKO: na delih in nalogah transportiranje z viličarjem je odgovoren za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je
—	(dne 15. 1. 1982] protipravno prisvojil družbeno lastnino.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 8. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 9. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Izvršitev ukrepa se odloži za dobo 3 mesecev. Ukrep ne bo izvršen, če delavec v tem času ne stori ponovne kršitve delovne obveznosti.
3.	AMBROŽ JANEZ: na delih in .nalogah .navijanje manj zahtevnih vzmeti je odgovoren za hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je
—	(dne 15. 1. 1982] protipravno prisvojil družbeno lastnino. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 8. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnav.; 9. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmenja. Izvršitev ukrepa se odloži za dobo 3 mesecev. Ukrep ne bo izvršen, če delavec v tem času ne stori ponovne kršitve delovne obveznosti.
TOZD AVTOOPREMA TAR
1.	PAUiKO ANTON: ma delih in nalogah vlivanje ma tlačnem vlivu je odgovoren za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti, ker
—	mi upošteval pripomb kontrole, navodil predpostavljenih im grobo žalil vse delovodje m vodjo oddelka.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 7. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 9. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep javni opomin.
2.	KOSTANJEVEC BRANKO: na delih im nalogah statist, tehnološka kontrola zahtevnih polizdelkov je odgovoren za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je
—	dne 26. 1. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v
4.	točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 9. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep javni opomin im plačilo pavšala v znesku 500,— din.
1.	STRELEC MAJDA: zaposlena na delih in nalogah montiranje grelnih in ventilacijskih naprav
je odgovorna, ker je:
—	od 1. 2. 1982 dalje neopravičeno izostala z dela. S ‘em je storila hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je disciplinska komisija ma javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
2.	IVANČIČ JANEZ: zaposlen na delih in nalogah posluževa-lec pri varenju
je odgovoren, ker je:
—- dne 9. 3. 1982 neopravičeno izostal z dela im
—	od 22. 3. 1982 dalje neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4, točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 4. 6. 1982 izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL
1.	KOCBEK BRANKO: zaposlen ma delih in nalogah najzahtevnejša avtomehanična dela na sovj. vozilih
je odgovoren, ker je od 17. 5. 1982 dalje neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zaradi česar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 9. 7. 1982 izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
2.	MURKO KONRAD: zaposlen na delih in nalogah zahtevna avtoličarska dela
je odgovoren, ker je:
—	dne 19. 5. 1982 predčasno in samovoljno zapustil delo im se ni več vrnil.
—	v času od 20. do 27. 5. 1982 je neopravičeno Izostal z dela.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 4. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zaradi česar je disciplinska komisija na javni obravnavi dne
9.	7. 1982 preklicala ukrep prenehanje delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila odložena za dobo 1 leta, im odločila, da se ukrep prenehanje delovnega razmerja izvrši.
TOZD KOMERCIALA
1. VIRAJ VLADO: zaposlen na delih In nalogah voznik visoko-regalnega viličarja je odgovoren, ker je:
—	dne 17. in 18. 3. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika
(Nadaljevanje na 5. strani)
Iz prakse sodišč ZD
Danes pod to stalno rubriko našega glasila objavljamo odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije, št. Sp 862/79 z dne 20. 12. 1982 z obrazložitvijo, objavljeno v zbirki odločb sodišč združenega dela II.
Ker je govora o pavšalni odškodnini, o kateri določila smo začeli uveljavljati tudi v naši delovni organizaciji, menimo da bo članek zanimiv.
Organizacija združenega dela more zahtevati od delavca v samoupravnem aktu določeno pavšalno odškodnino, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti, če je vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, natančne višine škode pa ni mogoče ugotoviti oziroma bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi stroški.
(Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije, Sp 862/79 z dne 20. decembra 1979)
Delavcu, ki je en dan neupravičeno izostal z dela, je bilo s sklepom pristojnega samoupravnega organa naloženo, da škodo povrne v obliki pavšalne odškodnine, ki po samoupravnem aktu znaša 4 % mesečnega osebnega dohodka. So-dšče prve stopnje je zavrnilo delavčev zahtevek, naj se sklep samoupravnega organa razveljavi, sodišče druge stopnje pa je takšno odločbo potrdilo in v obrazložitvi navedlo naslednje razloge:
Po določilu 206. člena zakona o združenem delu (ZZD) se lahko v samoupravnem aktu določi za škodo, ki jo povzročijo delavci, pavšalna odškodnina. Istočasno so določeni pogoji za možnost opredelitve pavšalne odškodnine — škoda mora vplivati na delovni proces In izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, natančne višini škode pa ni mogoče ugotoviti oziroma bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi stroški. Podana mora biti seveda tudi krivdna oblika iz 205. člena ZZD — na * 1
men ali huda malomarnost. Delavci v udeleženi organizaciji združenega dela so v samoupravnem aktu določili, da delavec, ki en dan neupravičeno izostane z dela, mora plačati odškodnino, ki znaša 4 % mesečnega osebnega dohodka. V konkretnem primeru je bilo določilo iz samoupravnega akta tudi uporabljeno. Po oceni sodišča druge stopnje je bila odločitev samoupravnih organov zakonita. Delavec je delal na nniji za mikrofonske vložke in zavedal se je, da bo njegova odsotnost zahtevala spremembo organizacije delovnega procesa, da bo potrebno praznino na liniji bodisi nadomestiti z drugim delavcem, ali bo proizvodnja upočasnjena (dejansko je njegovo delo opravil delavec, napoten z druge linije). Poznavajoč naravo dela bi se moral zavedati, da bo z izostankom nastala škoda, zaradi česar je potrebno zaključiti, da je bila škoda povzročena iz hude malomarnosti. Pritožbene trditve, da škoda ni nastala, ne morejo obveljati. Zaradi prerazporeditve delavca, ki je nadomestil odsotnega predlagatelja, je nastopila motnja na drugi liniji. Smisel uvedbe inštituta pavšal 13 odškodnine pa je pri obstoju krivdne oblike in nastanku škode v dejstvu, da ni potrebno dokazovati višine škode, ker bodisi natančnega zneska nj mogoče ugotoviti ali pa bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške. Zato je potrebno glede višine škode upoštevati kriterij iz samoupravnega akta.
PRAVNA SLUŽBA
(Nadaljevanje s 4. strani)
o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 19. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Istočasno je tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila v kolikor delavec v 1 letu ne bo huje kršil delovne obveznosti.
DSSS
1. CVETKO FRANC: zaposlen na delih in nalogah varnostnik je odgovoren, ker je:
—	dne 18, 12. 1981 malomarno opravljal svoje delo s tem ko je spal v vratarnici
—	dne 18. 2. 1982 je prav tako spal. V knjigi kontrolnih obhodov je za isti datum popravljal sporočilo Postaje milice Ptuj, oddelek Gorišnica.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti nave-
denih v 16., 34. in 42. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zaradi česar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi dne 19. 4. 1982 izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Istočasno je tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, v kolikor delavec v 1 letu ne bo huje kršil delovnih obveznosti.
Razmišljanja o nekem ponedeljku
Dokaj hiadmii julijski ponedeljek. Nenavadno za ta letni čas. Letni dopust se mi je nagibaj v drugo polovico. Letni dopust, pa k'jub temu zelo delaven, doma seveda. Pot me je zanesla v »komzum«. Ura je 9 dopoldne.
V bifeju dokajšnja gneča. »Kaj pri nas danes niso kuhali malice?« Vprašam enega izmed množice naših. Ja, pasulj, jaz ga ne prenesem«. Mogoče je to res. Ne more pa to biti izgovor za odhod v bife.
Ko smo končali z delom v bližnji gradbeni organizaciji smo' se napotili v gostilno Lužnik. Ura je 11,15 dopoldan. Nisem bil presenečen ker je bilo ob točilni miži nekaj članov našega kolektiva. Jezilo me je to, ker je bila med njimi skupinica, ki sem jo zjutraj našel in pustil v konzumu. Pogled v sosednjo sobo, in vzame ti sapo. Naši sodelavci stojijo ob »fliperju« eden izmed njih pa se vneto trudi doseči čim več. Dokaj kalni pogledi v rokah pa še veliko pivo?
Za eno skupino sem se lahko prepričal, da je vsaj ožji krog v DO ne pogrešajo saj je med njimi bil njihov predpostavljeni.
Čudi me za druge, da jih nihče ne pogreša? Pomislim, kakšen občutek mora imeti stranka, ko zaupa železnega konjička nekomu, ki »zaudarja« po alkoholu?
Zadosti in preveč za eno samo dopoldne. Tu je ta dan še popoi-dan. Tu je še veliko dni. Tu je še veliko drugih gostiln, kjer še več naših sodelavcev utaplja svoje skrbi v alkoholu. Zakaj tako?
EA
Tudi to je bil eden naših izdelkov
POTOPIS
Nas izlet
V četrtek zjutraj smo se zbrali pred šoto. Čakali smo avtobus. Ko je avtobus pripeljal, smo vstopili. Peljali smo se proti Celju.
Med potjo smo videli dosti zanimivega, peli smo pesmi.
Pripeljali smo se na Celjski grad. Tam smo pomalicali in se pogovarjali. Z vrha se je videl lep razgled. Kupili smo si tudi kak spominček. Za seboj smo vse pospravili in odšli v avtobus.
Potem' smo se peljali v Celjski Pisker. Tam smo videli mučilnico. Tovariš nam je povedal, da so tu mučili zavedne Slovence. Prižgali smo svečko. Obiskali smo tudi muzej. V njem je bilo dosti zanimivega. Videli smo obleko, ki so jo nosili zaporniki, operacijsko mizo, orožje ...
Krenili smo proti Mozirju. Tam je bilo najlepše. Imajo lepo urejen park. Tam je spomladi veliko pisanih tulipanov. V Savinjskem gaju je mlin, žaga, stiskalnica ... V Mozirju smo si naročili kosilo ali enolončnico. Igrali smo se razne igre.
Odpravili smo se v jamo Pekel. Ko smo vstopili v jamo, je bilo vse temno. Vodič je prižgal reflektorje. V tej jami so našli kosti pračloveka. Nekateri kapniki so bili veliki in visoki, drugi pa majhni. Dva kapnika sta bila združena v steber. Šli smo vedno više. Naenkrat smo se ustavili. Nastala je tema. Na srečo so hitro prižgali luči. Prišli smo do konca jame. Tam je bilo že svetlo. Zunaj smo se še poigrali. Potem pa smo se peljali v Ptuj. Ta izlet je bil najlepši od vseh do sedaj.	O. Š. Franc Osojnik Ptuj
Alenka ILEC, 4. c razred
Naši jubilanti
TOZD SERVISI
JUBILEJNE NAGRADE ZA 10 LET
1.	1106	JANŽEKOVIČ Marjan
2.	1154	KOKOL Janez
TOZD PRECIZNA MEHANIKA		
ZA 20 LEI		
1.	1262	POLAJŽER Aloiz
2.	0440	KMETEC Frida
3.	0318	HENGELMAN Marija
4.	0598	ŠMIGOC Marjeta
JUBILEJNE NAGRADE ZA 30 LET		
1.	0468	KOŠTOMAJ Milan
2.	0569	ALMAZI Jože
TOZD GUMARNA		
ZA	10 LET	
1.	1361	FLAJŠMAN Barbara
2.	1567	ČERČEK Ivo
3.	2790	SODEC Ignac
4.	1370	LEŠNIK Zvonko
5.	1195	HORVAT Branko
6.	1896	KELC Jožef
7.	1313	FURJAN Marija
8.	1307	RATEK Jožica
9.	1316	WEIS Marija
10.	0956	KRAJNC Janez
11.	2566	MEZNARIČ Ivan
12,	2922	ŠTRUCL Angela
13.	1111	ARNUŠ Marija
14.	2863	VODA Milan
ZA 20 LEI		
1.	1021	ČONDIČ Ivanka
2.	0230	JUNGER Terezija
ZA 30 LET		
1.	0686	LEVANIČ Jože
2.	0011	LASTNIK Alojz
3.	0279	BEZJAK Franc
4.	0266	VUZEM Alojzija
1.	0686	LEVANIČ Jože
TOZD AVTOOPREMA
ZA	10 LET	
1.	1409	BELŠAK Andrej
2.	1208	MURKO Stanislav
3.	1085	MLINARIČ Štefan
4.	1281	MURKO Anton
5.	0967	BRODNJAK Ida
6.	1000	KRAJNC Marjeta
7.	0963	FARIČ Cecilija
8.	1005	KRAMBERGER Marija
9.	0997	FORSTNARIČ Lizika
10.	0970	HORVAT Marija
11.	1211	ČEH Terezija
12.	1001	KŠELA Terez.ja
13.	1785	ŠEGULA Mirko
14.	2111	PAUMAN Matilda
15,	1560	SLAČEK Elizabeta
16.	0942	VREČAR Elizabeta
17.	1011	VISENJAK Branko
18.	1038	BEDRAČ Martin
19.	1185	BEDRAČ Slavica
20.	1013	VOGRINEC Danica
21.	1344	JANŽEKOVIČ Mira
22.	1727	MARKEZ Marjan
23.	2396	KUKOVEC Jožefa
24.	2280	MEZNARIČ Janez
25.	2197	LOZINŠEK Andrej
26.	1173	HOVNIK Marija
27.	1955	HORVAT Marija
28.	1935	VIDOVIČ Franc
29.	2636	BRATEC Stanislav
30.	2100	PERGER Franc
ZA 20 LET		
1.	0889	BEZJAK Albin
2.	0334	JURGEC Ivan
3.	0367	KODERMAN Janko
4.	0456	PLOHL Adolf
5.	0366	PODGAJSKI Barbara
6.	0694	POLANEC Ivana
7.	0243	KUNČNIK Jožica
8.	0251	VAUPOTIČ Marija
9.	0401	VOLGEMUT Marija
10.	0455	KLEMENČIČ Alojz
11.	0556	BERVAR Frida
12.	0335	DOBNIK Ivan
13.	0344	HALOŽAN Alojz
14.	0554	KRAMBERGER Alb.n
15.	0292	POLANEC Konrad
16.	0437	RUDOLF Baroara
17.	0453	FEKONJA Cecilija
18.	0361	ZAGORŠEK Otilija
19.	0274	GAVEZ Adolf
20.	0517	KOLEDNIK Otmar
31.	1728	KRAJNC Vincenc
22.	0227	FEGUŠ Neža
23.	0365	ŠAJTEGEL Marija
24.	0793	ŠERUGA Vinko
25.	0223	KOSTANJEVEC Tilčka
26.	0446	CAFUTA Alojz
27.	0742	MAHORIČ Elizabeta
28.	0424	KAJZERSBERGER
		Vera
29.	1724	PUST Frančiška
30.	0345	PETROVIČ Jože
ZA 30 LET		
1.	0528	PINTARIČ Alojz
2.	0442	TRAPER Neža
3.	0252	MIHELIČ Janez
4.	0062	OGRIZEK Dušan
5.	0039	VIN KOVIČ Stanko
6.	0222	DREVENŠEK Vera
7.	0049	RIS Franjo
8.	0109	BEZJAK Franc
9.	0221	POLANEC Andrej
TOZD VZMETARNA		
ZA	10 LET	
1.	2186	ZAMUDA Janez
ZA 20 LET		
1.	0287	TUŠEK Anton
2.	0271	ŠTERBAL Anton
3.	0482	KOLARIČ Stanko
4.	0307	O ROZ Djuro
5.	0332	HOJNIK Alojz
TOZD KOVINSKA OBDELAVA		
ZA	10 LET	
1.	1444	CEBEK Jože
2.	1400	GOLOB Stanko
3.	2379	DUCMAN Ignac
4.		GOLOB Mirko
5.	1368	PRIMOŽIČ Karel
6.	1695	SCHMIDT Anica
7.	1043	VIDOVIČ Marjan
ZA	20 LET	
1.	0371	FRIDL Maks
2.	1357	GREGOREC Marija
ZA	30 LET	
1.	0987	GUMZEJ Rajmund
ZA	10 LET	
TOZD KOMERCIALA		
1.	1024	LEBER Slava
2.	1181	MARKEŽ Anton
3.	1091	IVANČIČ Martin
ZA 20 LET		
1.	1746	BARJAMI Mira
2.	1191	KRAJNC And rej
3.	0917	KOVAČIČ Ernest
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
ZA 10 LET
1.	0988 MATIČ Marica
2.	2107 PETEK Bogdan
3.	0939 GRAMC Dušan
4.	1150	KMETEC Štefanija
5.	1741	PINTARIČ Branko
6.	1198	ŽAJDELA Viktorija
7.	1606	ROGINA Mira
8.	0996	ŠMUC Zdenka
9.	0977	ČERČEK Milena
ZA	20 LET	
1.	0387	BERDNIK Ana
2.		IVARTNIK Marija
3.	0338	CAF Anton
4.	0872	SEVŠEK Melita
5.	0321	VUKAŠINOVIČ Tilčka
6.	0409	KOSTANJEVEC Albin
ZA	30 LET	
1.	0124	VIDOVIČ Maks
2.	0080	TUŠEK Anica
3.	0994	MISLOVIČ Marija
TOZD VELIKA OPREMA		
ZA	10 LET	
1.	1179	RIŽNAR Milan
2.	0992	CVETKO Franc
3.	1073	HORVAT Franc
4.	1619	MAJAR Milan
5.	2575	TAŠNER Štefan
6.	2970	GOLOB Vincenc
ZA	20 LET	
1.	0400	GOMILŠEK Erika
2.	1204	BEDRAČ Janez
3.	0788	ARBEITER Anton
4.	0520	BRODNJAK Franc
5.	1736	HREN Vinko
TOZD ORODJARNA
ZA	10 LET	
1.	1240	ŽIVKOVIČ Dragan
2.	1140	MILOŠIČ Janko
3.	1200	GRAMC Zlatko
4.	1076	ZELENKO Marjan
5.	1393	CAF Feliks
6.	1160	BRODNJAK Anton
7.	1187	GAŠPARIČ Vilko
8.	1346	KOREN Stanislav
9.	1184	POTOČNIK Martin
10.	1161	VODA Vladimir
ZA	20 LET	
1.	0392	ČERNEZEL Franc
2.	0450	ŽNIDARIČ Valter
3.	0540	VINDIŠ Franc
TOZD VZDRŽEVANJE		
ZA	10 LET	
1.	1303	BER Milan
2.	1614	PEČAR Janez
3.	2270	BURG Marija
ZA	20 LET	
1.	0857	ZAGORANSKI Anton
ZA	30 LET	
1.	0284	ČEH Janez
2.	0254	DRAGŠIČ Elizabeta
3.	0046	MLINARIČ Mirko
Pulj po Pulju ’82
Letos bo že drugič zapored v času od 26. 8. do 3. 9. potekala v okviru Ptujskih kulturnih srečanj prireditev »PULA po PULI 82«, ki jo organizirata Mestni kino in Filmsko gledališče. V letu 1981 so bili zaradi organizacijskih težav prikazani le štirje filmi, tokrat pa se nam! predstavlja kar 9 filmov iz najnovejše jugoslovansko filmske proizvodnje, ki so bili predvajani na 29. Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Puli. Predvajani bodo vsi filmi, ki so prejeli najrazličnejše nagrade (za režijo, igralske stvaritve, scenarij, kamero, glasbo, osenografijo itd.) Čeprav je znano, da se nagrade v puljski areni iz leta v leto podeljujejo po nekakšnem republiškem »ključu«, pa je treba reči, da predstavljajo! 'izbrani filmi (razen dveh, treh filmov, ki bi še sodili v ta izbor) kakovostni vrh domače filmske proizvodnje. Ta ni bila ravno majhna, saj predstavlja 30 posnetih filmov v izredno zaostrenih gospodarskih razmerah, svojevrsten rekord. Vendar pa se v tej visoki številki ne zrcalijo dejanske razmere v jugoslovanske kinomatografiji, vse preveč je bilo še del, ki nimajo s pošteno filmsko izpovednostjo nič skupnega lin prav zanimivo bi bilo spoznati mehanizme, ki so omgočili realizacijo filmskih projektov 'pri katerih je bilo1 že iz scenarija razvidno, da se nahajajo na spodnj meji cenene zabave in dobrega okusa. Razveseljivo pa je dejstvo, da so se posamezni avtorji lotevali najrazličnejših, pri nas še skoraj neobdelanih tem. Obiskovalci prireditve PULA PO PULI 82 sl bodo lahko ogledali prvi; jugoslovanski film katastrofe (Variola vera,) filma s sodobno tematiko (Živeti kot vsi ljudje, Direkten prenos); filma, ki govorita o življenjskih razmerah med obema vojnama (Maratonci tečejo častni krog Savamala), filma Zajec s petimi nogami in Vonj po kutinah sta sicer postavljena v čas NOB, vendar tokrat v ospredju ni akcija, zlasti pri slednjem gre za subtilen prikaz atmosfere in odnosov med ljudmi v teh težkih časih; dva filma pa sta narejena po znanih literarnih predlogihf Kiklop, Smrt gospoda Goluže).
Žal pa v tem izboru ni nobenega slovenskega filma (čeprav smo jih letos posneli ikar pet). Razlog za to je težko razumljiva odločitev producenta Viba film, ki meni, da hi s predvajanjem filmov Razseljena oseba in Pustota bile ogrožene slovesne premiere obeh filmov.
SPORED PRIREDITVE PULA PO PULI 82
—	četrtek, 26. 8. 1982, Variola vera,
—■ petek, 27. 8. 1982, Maratonci tečejo častni krog,
—	sobota, 28. 8. 1982 Savamala,
—	nedelja, 29. 8. 1982, Zajec s petimi nogami,
—	ponedeljek, 30. 8. 1982, Vonj po kutinah,
—	torek, 31. 8. 1982, Kiklop,
■— sreda, 1. 9. 1982, Smrt gospoda Goluže
—- četrtek, 2. 9. 1982, Živeti kot vsi ljudje
—	petek 3. 9. 1982, Direkten prenos
Njihovih 50 let dela
Ob praznovanju tovarniškega praznika imajo svoj dan tudi jubilanti. Podeljene bodo jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe. Nekatere izmed njih vam predstavljamo. Vsem pa iskrene čestitke.
KOŠTOMAJ Milan
Rodil sem se 16. 3. 1932 v Skorbi. V IKŠ Maribor sem se izučil za strojnega ključavničarja. Zaposlil sem se v TAM kjer sem opravljal svoj poklic polnih štirinajst let. Leta 1966 sem se zaposlil v TAP-u kjer sem nadaljeval delo v svojem poklicu.
Žal pa me je že leta 1967 bolezen prisilila, da sem moral zapustiti svoj poklic s tem pa tudi TAP. Delo sem nadaljeval v TOZD Precizna mehanika kot vodja kontrole kar opravljam še danes.
Ko se ozrem 30 let nazaj se mi zdi, da je minilo, kot en sam trenutek. Kot mlademu delavcu mi je bilo hudo, kajti starejši »mojstri« so nas zapostavljali.
Z delom si se moral dokazati in uveljaviti. Poklic strojnega ključavničarja mi je uresničil mladostne sanje. Poklic mi je bil v resnično veselje zato mi je bilo toliko bolj hudo, ko sem spoznal, da ga ne bom mogel več opravljati.
Drugače pa !je delo teklo vedno po ustaljenih kolesnicah. Prihajale so določene krize, ki pa smo jih vedno uspevali premostiti. Časi se pač spreminjajo in to v korist delavca. Spomnim se, da smo imeli delavci zelo malo besed pri odločanju. Takrat je pač veljala beseda mojstra. Žal pa moramo takoj ob tem ugotoviti, da se delavci premalo ali pa se nočemo zavedati pravic, ki nam jih daje ZZD. Pa saj, ko gre za pravice se še spomnimo na ZZD le, ko gre za dolžnosti smo bolj nedolžni.
Res je tudi, da smo včasih premagovali težave vedno kolektivno. Nikoli nisi bil sam.
Veliko več časa smo imeli zase in za druge. To danes pogrešamo. Ne, vseh teh trideset let me ni utrudilo delo, le bolezen je svoje opravila. Zato je moja želja, da bi ostalo vsaj tako, da bi lahko vstrajal do konca. Seveda pa o tem ne odločam le jaz.
VUZEM Alojzija
V tej delovni organizaciji sem se zaposlila leta 1963, in sicer v Gumami kot obrezovaika kar delam še danes. Če se ozrem nazaj v čas moje prve zaposlitve lahko ugotovim, da smo skozi to obdobje naredili veliko. Zgradili smo nov obrat na katerega smo delavoi ponosni. Res je, da so nekateri mislili, da v novi Gumami ne bo vročine in ne plinov. Toda to je delo, katero ne gre brez teh »spremljevalcev«.
Delovni pogoji so danes neprimerno boljši, kot so bili na začetku. Tudi kvaliteta dela je danes veliko boljša saj razpolagamo s sodobnejšo opremo. 30 let dela je veliko pa se mi kljub temu zdi, da je minilo kot noč. Norme so zelo napete, tako, da moraš delati brez pre-stanka in tako niti ne veš kdaj mine dan. Veliko smo naredili in prepričana sem, da smo za boljši jutri pripravljeni narediti še več.
LASTNIK Alojz
Rodil sem se 14. 6. 1931 v Štukih pri Ptuju. Moja prva zaposlitev sega v tekstilno tovar-no-barvarno. Po razpadu tekstilne tovarne sem ostal v istem prostoru le firma in delo sta se spremenila. Delati sem moral
takrat in tako moram še danes. Tako, da sem si v teh 30 letih dela nabral bogate življenjske izkušnje. Sedaj delam v TOZD Gumama v oddelku priprave kovinskih delov — peskovnik. Skoraj petnajst let že delam pri stroju za peskanje kljub prisotnosti zdravja škodljivih delcev kremenčevega peska in hlapov triklora. Čutim, da mi je začelo najedati zdravje in se bojim, da prihaja čas, ko bom moral pu-
stiti to delo. Čudim se, da delovno mesto kot je peskanje nima benificirane delovne dobe.
Ne, novi proizvodni prostori mi niso bistveno spremenili pogojev dela le prostor je malo večji tako, da je lažji transport kovinskih delov. To je pač takšno delo, kjer se ne moreš popolnoma izogniti zdravju škodljivim snovem. Prepričan sem, da nikjer v gumarstvu ni boljše.
Vpliv stimulacije na višino izplačila osebnih dohodkov
V računovodskem sektorju že dalj časa ugotavljamo, da posamezne TOZD obračunavajo razmeroma zelo visoke procente stimulativnega dela, osebnega dohodka (od 25 do 45 %), kar v končni meri vpliva, da obračunana sredstva za izplačilo osebnih dohodkov znatno presegajo dovoljena sredstva za izplačilo osebriih dohodkov, ki jih zagotavljajo delitvena razmerja skladi — osebrti dohodki, sprejeta z letnimi plani poslovanja, oz.strukturni deleži 'mase osebnih dohodkov v doseženi mesečni fakturirani realizaciji. Da bi zavrli takšna nesorazmerna izplačila osebnih dohodkov, je bilo predlagano delavskemu svetu DO AGIS, da uveljavlja načelo 45. a člena SaS o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki vsklajujejo dovoljeno maso izplačila osebnih dohodkov z doseženo realizacijo za mesec, za katerega se izvrši izplačilo osebnega dohodka: V kolikor masa sredstev za osebne dohodke raste hitreje od dosežene planirane realizacije, pa se mora izvršiti poračun izplačilnega faktorja OD. V letu 1982 pa je delavski svet DO AGIS sprejel še dodatni sklep, ki pravi, da se poračunani faktor v preteklem mesecu izplača v naslednjem mesecu, v -kolikor to dopušča razpoložljiva masa sredstev za osebne dohodke. Prav tako pa je bil sprejet tudi sklep, da se ob prekoračitvi dovoljene mase za Izplačilo osebnih dohodkov, faktor ne poračuna več kot za 8 %.
Na osnovi prednjega pa se da tudi ugotoviti, da tiste TOZD, ki obračunavajo visoke porcente stimulacije, sicer pni poračunu izgubijo 8 %, vendar kljub temu pride do večjih izplačil, kot jim to dovoljuje družbeni dogovor in delitvena razmerja, kar ugotavljamo ob kvartalnih obračunih. Zato so ®e nekatere TOZD (Gumama) odločile, da ob posameznih mesecih še dodatno znižujejo vrednost faktorja s sklepi svojih delavskih svetov.
Zato trditev, da visoka stimulacija nima vpliva na rast osebnega dohodka ni utemeljena. V izogib takim situacijam pa je strokovna komisija za pripravo predlogov sprememb jn dopolnitev SaS o delitvi dohodka lin osebnih dohodkov pripravila nov osnutek SaS o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo preprečil podobna izplačila. Pripomniti pa moramo, da bi dosledno spoštovanje obstoječih samoupravnih aktov na področju delitve! osebnih dohodkov že sedaj v znatni meri odpravilo pomanjkljivosti pri obračunu osebnih dohodkov.	Zlatko šPOUAR
Šele po tolikih letih smo ugotovili kaj nam zavira delo računalnika
Kako smo poslovali v prvem polletju M
Na osnovi zaključenih polletnih obračunov TOZDj DSSS in DO AGIS za 1. polletje 1982 ugotavljamo, da smo kljub (izrednim težavam pri poslovanju 100 % dosegli planirani celotni prihodek za I. polletje, to je 930 mio. din, kar predstavlja 32 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek pa bi bil lahko nad planiranim, v kolikor ne bi izostala plačana realizacija v višini 29 mio. din ter blago na poti v višini preko 30 mio. dim, kar pa tudi pomeni, da je zaradi tega dohodek manjši za več kot 50 mio. din. V II. kvartalu smo načrtali vrsto ukrepov, ki hi naj bistveno vplivali na izboljšanje plačane realizacije, vendar danes ugotavljamo, da še vedno ni pravih povezav med istrokovnimi službami komerciale in PFS. Zato ugotavljamo' na dan 30. 6. 1982 nasldenje stanje neplačane realizacije po TOZD:
v 000 din
TOZD	Neplač. real. 1.1. 1982	Neplač. real. 30. 6. 1982	Indeks
TAP	10.256	9.611	94
Gumama	945	4.738	501
Kovinska obdelava	3.170	3.543	112
Vzmetarna	1.029	2.162	210
Precizna mehanika	778	2.795	359
Velika oprema	1.397	3.797	272
Servisi	1.179	2.253	191
Oroidjarna	107	495	463
Vzdrževanje	10	64	640
Komerciala	936	45	5
DSSS	23	43	187
AGIS	10.830	29.546	149
iz sprednjega prikaza se da ugotoviti, da je neplačana realizacija porastla, v primerjavi z začetkom let za več kot tretino ter se je zato morala DO dodatno zadolžiti. Vzrok zato moramo iskati v vedno večji nelikvidnosti gospodarstva, pomankljivo sklenjenih komercialnih pogodb in prepočasni izterjavi. Prav tako ugotavljamo tudi rast terjatev iz naslova blaga na poti, kot posledica neažurne predaje gotovih proizvodov iz proizvodnje v skladišče gotovih proizvodov in zapoznelem ekspeditu. Na vse te probleme smo opozarjali že v predhodnih obdobjih, žal pa brez večjega uspeha.
V strukturi celotnega prihodka pa ugotavljamo, da se je delež izvoza povečal, kar v posameznih TOZD ugodno vpliva na izračun določenih družbenih obveznosti. Več kot enkrat večji izvoz pa še zdaleč nezadošča za potreben uvoz osnovnih repromatenialov ter poravnavo obveznosti do tujih partnerjev. Posebej nas je na področju zunanjetrgovinskega poslovanja prizadel predpis o znižanju deviznih pravic od lastnega izvoza, prav tako pa le v redkih primerih uspemo zagotoviti devize preko samoupravnih povezovanj. V veliko pomoč nam je bila uvidevnost SAVE Kranj, ki je z večjim zneskom, devizno pokrivala TOZD Gumarno ter s( tem znatno pripomogla k realizaciji ukrepov iz sanacijskega programa TOZD Gumarne. Pomemben delež v strukturi celotnega prihodka pa še vedno ima interna realizacija, kar pomeni, da smo le malo napravili na področju notranjih dohodkovnih povezovanj.
Nekoliko počasnejša rast porabljenih sredstev celotnega prihodka, vendar pa hitra rast substance je ugodno vplivala na rast dohodka, ki je za 4 % nad planiranim. Nekatere spremembe prispevkov in davkov iz dohodka, predvsem pa poslovanje brez izgub, pa je v delovni organizaciji vplivalo na hitrejšo rast izločanj iz dohodka kot rast dohodka, kar pa ima za posledico, da je razporejeni čisti dohodek le za 2 % nad planiranim, vendar 35 % višji kot v enakem obdobju lanskega leta, ta je dosežen v višini 210 mio. din. Dosežena planirana rast čistega dohodka in pa skromna politika delitve osebnih dohodkov, sta zagotovili pospešeno rast akumulacije, saj je tako delova organizacija dosegla za 5 indeksnih točk ugodnejšo delitveno razmerje za sklade od načrtovane, kljub temu, da so posamezne TOZD zaradi skromnega ostanka dohodka bile prisiljene porušiti planirana delitvena razmerja.
Delež dohodka za TOZD je za 1,3f % višji od preteklega leta, vendar pa za 1,1 % zaostaja za planiranim. Sama struktura deleža za TOZD pa izkzuje večjo udeležbo akumulacije in manjšo udeležbo osebnih dohodkov, s čimer se delno uresničujejo s poslovno politiko za leto 1982 načrtani ukrepi za vsklajevanje delitvenih s panogo in podskupinami.
Analiza kazalcev rezultatov dela in poslovanja kaže, tako v primerjavi s preteklim letom kot s planom, ugodne trende, posebej še v delu, ki izkazuje akumulativnost. Realna ocenitev pa bo možna šele, kobodoznanl kazalci panoge in podskupin.
Na področju osebnih dohodkov ugotavljamo, da se približujemo načrtovani rasti za leto 1982, saj je povprečni osebni dohodek v DO
AGIS poraste! v primerjavi s I, polletjem 1981 za 23 %, ter dosega din 10.650.— in je po naši oceni za 3.000.— din nižji od povprečnega osebnega dohodka SR Slovenije. Natančnejša primerjava bo možna po sprejemu podatkov za občino in republiko. Glede na kvalifikacijsko strukturo najbolj zaostajajo osebni dohodki v TOZD TAR, medtem ko so se bistveno izboljšali v TOZD Gumama. V predloženih izračunih delno kvarijo izkazana povprečja premiki posameznih strokovnih služb v letu 1981. Zato smo v tabeli pregled stimulacije še dodatno uvedli prikaz bruto izplačanega faktorja brez minulega dela, kjer ugotavljamo, da je bil najnižji izplačilni faktor v TOZD Velika oprema, medtem ko je bil najvišji dosežen v TOZD Precizna mehanika. S ciljem zagotoviti določeno vsklajenost pri izplačilu osebnih dohodkov, je bilo predlagano delavskemu svetu DO uvajanje omejevanja izplačilnih faktorjev, na ta način, bo dosežena zaželjena 10%-na rast osebnih dohodkov vseh delavcev v DO AGIS ter zajezena prekomerna izplačila, ki povzročajo kršenje določil družbenega dogovora.
Izračuni možne rasti osebnih dohodkov, po določilih družbenega dogovora, da pa kot večje kršiteljice družbenega dogovora izstopajo TOZD Gumama, Vzdrževanje in Komerciala. Pri tem moremo pov-darliti, da izjemna rast dohodka pri TOZD Gumama, ki je delno povezana tudi s povečanjem števila zaposlenih po družbenem dogovoru ne zagotavlja — ne dovoljuje sporedne rasti osebnih dohodkov, kljub temu, da TOZD Gumama me dosega niti osebnega dohodka v DO AGIS. Po določilih Samoupravnega sporazuma kovinske industrije SR Slovenije pa kot vidnejša kršiteljica pri izplačilu osebnih dohodkov iztopata TOZD Kovinska obdelava in TOZD Komerciala. Predlagamo, da v TOZD, ki se pojavljajo kot kršiteljice družbenega dogovora ali panoškega sporazuma podvzamejo posebne ukrepe, ki bodo zagotovili vskladitev izplačil do konca leta 1982.
Podobno kot v I. kvartalu ugotavljamo tudi v I. oolietju pospešeno rast bolniškega staleža, saj je število izgubljenih ur zaradi bolniške do 30 dni poraslo za 29%, pri tem posebej izstopajo' TOZD Vzdrževanje, Gumama in Komerciala, medtem ko je uspelo znižati število ur bolniškega staleža v TOZD Vzmetarni jn Precizni mehaniki. Prednje ugotovitve so nekoliko bolj kritične, ker izpad delovnih ur znatno hitreje narašča od rasti števila zaposlenih. Planirano zaposlovanje je bilo doseženo v Višini 93 % ter najbolj zaostaja v TOZD Velika oprema.
Pri vezavi obratnih sredstev še nadalje ugotavljamo trend rasti pri zalogah surovin nedovršene proizvodnje ter pospešeno rast zalog gotovih izdelkov, ki so porastle kar za 54 %. Tudi vezave obratnih sredstev zaloge trgovskega blaga so izredno Visoke, saj so te porasle kar za 83%. Posledica večjih angažiranih obratnih sredstev tudi višje obveznosti do dobaviteljev ter porast kreditnih obveznosti. Kritična zadolžitev se ugotavlja pri TOZD Gumami, Veliki opremi in Kovinski obdelavi, kjer kaže zadolževanje še nadaljnjo rast, vendar je to razumljivo, če upoštevamo, da so se te TOZD v pretklem obdobju borile z velikimi gospodarskimi težavami, ter da TOZD Kovinska obdelava ves čas posluje na meji rentabilnosti. Kritična založenost s surovinami na domačem trgu, velike težave pri uvozu ter ponovna rast cen osnovnih materialov, so vplivale, da večina TOZD skoraj pri vseh oblikah vezave obratnih sredstev odstopa od planiranih vezavj to pa pomeni dodatno angažiranje obratnih sredstev, ki jih je le s težavo možno pridobiti v obliki kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, za visoke obresti od 16 do 20 %, zato prehaja delovna organizacija v likvidnostne težave ter ne more več pravočasno poravnati svojih obvez, tako imajo posamezne TOZD še vedno neporavnane obveznosti po ZR/81, za katere jim tečejo zamudne obresti. Sprejem potrebnih ukrepov na tem .področju smo že predlagali poslovnemu odboru, zato jih v analizi posebej ne navajamo.
Izgub v polletju v DO AGIS sicer ne ugotavljamo, razen v obratu družbene prehrane, kjer zaradi izredno hitre rasti cen osnovnih živil, ni bil dosežen, planirani dohodek in sei je zato pojavila izguba v višini din 300.000.—. Zato smo bili prisiljeni predlagati samoupravnim organom dvig cene toplega obroka za II. polletje 1982.
Obratna ambulanta je zaključila polletno poslovanje brez izgube, vendar brez ostanka dohodka, kar je posledica nedoseganja planiranih faktorjev v splošni ambulanti, kjer se predlaga rebalans plana.
Ugotavljamo uspešno izvajanje sanacijskih ukrepov v TOZD Gumami im Veliki opremi, saj so te TOZD zaključile polletno poslovanje brez izgub, s primernim ostankom dohodka in z izenačenjem osebnih dohodkov v DO AGIS, Še vedno je kritično poslovanje v TOZD Kovinski obdelavi, ki je sicer uspela pokriti izgubo iz I. kvartala, vendar ostanek dohodka ne zagotavlja planiranih naložb v sklade in pa izpolnjevanje obvez do tujega partnerja, zato predlagamo, da strokovne službe DO AGIS v sodelovanju s strokovnimi službami TOZD Komerciale in Kovinske obdelave pripravijo skrajšani predsanacijski program za to TOZD za II. polletje 1982.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Naši praktikanti
Kot Običajno smo tudi to pot povprašali nekaj praktikantov o počutju v času počitniške prakse.
Že tretje leto zapored opravlja pri nas obvezno počitniško prakso Katica Bračič, ki se bo čez nekaj dni spopadla s četrtim letnikom UAŠ v CSUI Ptuj. O svojem delu na praksi mi je povedala.
Letos sem na obvezni počitniški praksii v Agiisu že tretjič. Pr-viič sem prakso opravljala v SDS. Lanli pa sem bila v Posebni finančni službi im sicer v1 obveznem delu. V podaljšanem delu to je v neobveznem pa sem bila še 14 doli v TOZD Velika oprema v PAS.
Lahko trdim, da sem v teh letih dokaj dobro spoznale napredek in delo v AGIS-u. Težave s katerimi se delovna organizacija spopada sem najbolj spoznala lani, ko sem delala v Posebni finančni siužbi kjer smo se dne-
vno srečevali s finančnim« problemi.
Tu kjer pa sem letos to je v službi varstva pri delu sem spoznala, da si resnično prizadevajo ugoditi vsem zahtevam, ki izhajajo iz zakona varstva pri delu.
Žal pa sem lahko na drugi strani ugotovila, da se ljudje eredstevin opreme premalo poslužujejo ali pa ne spoštujejo navodili Službe varstva pri delu tako, da zelo pogosto prihajajo s poškodbenimi polomi. Toda tokrat so tu že posledice ...
Gospodarske razmere so se
močno zaostrile, tako, da so sedaj prizadevanja za ohranitev proizvodnje dokaj težavna mislim pa, da se bodo še še bolj.
Teoretično nas sicer v šoli pripravljajo na težave s katerimi se spopada gospodarstvo. Žal pa je to ie teorija. Prepričana pa sem, da se bo stanje izboljšalo v dobro vseh nas. Vas, ki se že spoprijemate s proizvodnimi težavami in nas, ki se šele nanje pri-
KDO NAM VSE POKVARI
Tule piše, da so nam spet prekrižali vse najlepše načrte tehnokrati. Ali nismo imeli petdeset prekrasnih sestankov za stabilizacijo, stabilizacija pa komaj po milimetrih? Kdo nas tu zavira? Vodilni v gospodarstvu! Kako lepo bi bilo delati, če hi ne bilo teh vodilnih!
To je res, ampak kdo pa kar naprej kritizira, demoralizira ljudi? Inteligenca. Ničesar jim ne narediš prav, zmerom zafrkavajo. Kako lepo bi bilo delati, če nebi bilo inteligence!
Ja, pa ljudje? Misliš, da so ljudje kaj prida? Sama lenoba, sama koristoljubnost! Zase vse, za skupnost nič! Ha, kako lepo bi delali, če bi ne bilo ljudi!
previjamo. Kolektivu DO AGIS se zahvaljujem, da so mi, omogočili opravljati počitniško prakso in vam želim še veliko delovnih uspehov.
PRIMERJAVA ODSOTNOSTI Z DELA PO URAH MED TOZD (Nadaljevanje)	I. POLLETJE 1981—82
E j e m e n t I		TAP	GUM	KO	VZM	PM	VO	SERV.	OR	VZDR.	KOM	DSSS	»AGIS«
Bolniška do 30 dni	1981	18.491	5.284	2.844	2.523	3.491	2.913	2.555	2.580	2.331	2.064	5.194	50.270
Bolniška do 30 dni	1982	21.193	10.216	4.006	2.128	3.084	3.048	3.407	2.894	4.900	3.200	6.772	64.848
INDEKS		115	193	141	84	88	105	133	112	210	155	130	129
Bolniška nad 30 dni	1981	24.644	14.380	3.580	2.780	3.521	4.002	3.248	1.716	3.363	2.121	15.064	78.419
Bolniška nad 30 dni	1982	26.161	8.988	3.810	1.838	5.717	1.904	1.974	1.429	7.483	3.065	7.128	69.497
INDEKS		106	63	106	66	162	48	61	83	223	144	47	89
Izredni dopust	1981	1.752	1.976	648	128	912	968	948	1.464	576	424	1.940	11.736
Izredni dopust	1982	2.144	1.328	464	192	400	704	186	1.144	256	376	584	7.778
INDEKS		122	67	72	150	44	73	20	78	44	89	30	66
Ostale izgube in. prazniki	1981	26.812	11.309	5.639	2.513	4.943	4.874	3.903	5.334	3.769	3.568	9.313	81.977
Ostale izgube in prazniki	1982	27.307	13.031	5.568	2.493	4.462	5.206	4.064	5.498	5.203	3.608	10.475	86.915
INDEKS		102	115	99	99	90	107	104	103	138	101	112	106
PRIKAZ NADELAVCA													
Bolniška do 30 dni	1981	29	20	22	38	33	26	25	22	24	23	22	26
Bolniška do 30 dni	1982	34	32	31	33	32	30	35	24	36	34	22	32
INDEKS		117	160	141	87	97	115	140	109	150	148	148	123
Bolniška nad 30 dni	1981	39	55	28	42	34	36	32	15	35	23	63	40
Bolniška nad 30 dni	1982	42	28	30	29	59	19	20	12	55	32	27	34
INDEKS		108	51	107	69	174	53	62	80	157	139	43	85
Izredni.dopust	1981	3	8	5	2	9	9	9	13	6	5	8	6
Izredni dopust	1982	3	4	4	3	4	7	2	9	2	4	2	4
INDEKS		100	50	80	150	44	78	22	69	33	80	25	67
Ostale izgube in prazniki	1981	42	43	44	38	47	44	38	46	39	39	39	42
Ostale 'izgube in prazniki	1982	44	41	43	39	46	51	41	45	38	38	40	43
INDEKS		105	95	98	103	98	116	108	98	97	97	103	102
Pov. št. zaposl (kon. mes.) 1981		631	263	127	66	105	112	102	115	97	91	240	1.949
Pov. št. zaposl. (kon. mes.) 1982		618	318	128	64	97	102	98	121	137	95	265	2.043
INDEKS		98	121	101	97	92	91	96	105	141	104	110	105
Skromno so zaključile poslovanje v I. polletju tudi TOZD skupnega pomena, saj nobena ni dosegla planiranega ostanka dohodka. Povdariti moramo, da v teh TOZD ugotavljamo pospešeno rast materialnih stroškov. Zato morejo vodstva TOZD skupnega pomena v II. polletju 1982 pdvzeti ukrepe za zajezitev rasti materialnih stroškov.
Delovna skupnost je zaključila poslovanje z ostankom dohodka za sklad skupne porabe, ki je nekoliko višji od planiranega, kar je predvsem posledica nedoseganja izplačil osebnih dohodkov za I. polletje 1982. Tudi v delovni skupnosti ugotavljamo prekomerno rast materialnih stroškov, kot posledico hitrejše rasti cen, potrošnega materiala in uslug, ki rastejo znatno hitreje kot je načrtovala resolucija za leto 1982 ter amortizacije. Ne glede na to, se bodo na osnovi analize! polletnega ohola DSSS podvzeli potrebni ukrepi za ustavitev nadaljnje rasti materialnih stroškov v DSSS.
Razen tega bo pripravljen za DSSS rebalans finančnega plana za leto 1982, skaterim bodo izločeni določeni materialni stroški, kateri bodo neposredno bremenili materialne stroške TOZD.
Izračun omejenih izdatkov po določilih družbenega dogovora pokaže,da so TOZD in DO AGIS kršiteljice družbenega dogovora, predvsem na področju stroškov za službena potovanja, reprezentanco in pogodbena dela. Zato moramo v II. polletju 1982 podvzeti znatne ukrepe za omejitev teh izdatkov.
V zaključku analize ugotavljamo, da je DO AGIS uspešno zaključila polletno poslovanje ter dosegla celo nekoliko višjo akumulacijo od pričakovane, vendar le to na račun zadrževanja izplačil osebnega dohodka v DO AGIS povprečnemu osebnemu dohodku v SR Slovenije, takoj' povzročilo poslovanje z motnjami. Zato predlagamo, da še naprej vodimo zmerno politiko delitve osebnih dohodkov ter predvsem budno spremljamo dogajanja na domačem trgu in zunanjetrgovinskem poslovanju.
Računovodski sektor
Bila sem v ZMDB Kosovo 1982
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V C/P SO PTUJ
Ponovno se bodo odprla šolska vrata
Brigadirsko naselje heroj Kosovo je bilo ponovno gostiteljica mladih iz različnih krajev, z različnimi navadami in istimi željami. Njihova prisotnost pa pušča za sabo opravljeno delo in domačini bodo že jutri uživali ob urejenosti svojega kraja, tekoči vodi speljani iz pipe ali lepo speljanih novih poteh. Teklo bo lepše življenje in korak naprej bo vsemu dal podobo razvoja in napredka.
S te akcije se je vrnila med drugimi tudi naša sodelavka KUHAR ANGELCA, zaposlena v TOZD Velika oprema. Angelca dela na stiskalnici kjer ni vedno lahko delo pa je kljub temu zadovoljna. Ko sva se srečala je bila še polna nepozabnih vtisov in rada se je odzvala vabilu, da mi odgovori na nekaj vprašanj.
Kakšne so tvoje brigadirske izkušnje?
Ta ZMDB je bila moj ognjeni krst. Čeprav prva akcija pa mi je dala bogate izkušnje saj imam občutek, da sem že dolgo brigadir. Bila sem dobra brigadirka, saj mi je bila zaupana naloga komandirja ene čete.
Kakšna je bila sestava vaše izmene?
Našo izmeno je sestavljalo 8 brigad in ena brigada sestavljena z udeleženci vseh brigad. Pretežno so brigade sestavljali študentje, učenci in delavci.
Sodelovanje z domačini?
Izredno prisrčno. Že sam sprejem je dajal občutek domačnosti. Domačimi so nas sprejeli prisrčno in so nam ob prvem udarniškem dnevu tudi pomagali na trasi. Ta udarniški dan je bil posvečen XII. kongresu ZKJ.
Kaj pa kulturno življenje?
Kulturno življenje je bilo sestavljeno iz dveh delov in sicer: Prvi del je vseboval kulturne dobrine, katerih avtorji smo bili sami brigadirji, za drugi del pa so poskrbeli domačini. Za prvi del je značilna pestrost programov saj so bili njeni izvajalci z najrazličnejših kotičkov naše domovine.
Način informiranja?
V brigadirskem naselju smo se posluževali različnih medijev kot so stenčas, bilteni, razglasne postaje. Najljubši so gotovo bilteni. Tu so zajeti veseli trenutki in dogodki in tako zabavajo celotno brigado.
Ptujčani smo predstavili življenjsko pot Dušana Kvedra do katerem nosi ime naša brigada.
Kaj pa izobraževanje v brigadi?
Brigadirji smo se imeli .možnost vključevati v različne tečaje. Vsi ti tečaji so brezplačni in
tako pestri, da lahko ugodijo slehernemu brigadirju. Jaz sem obiskovala brigadirsko politično šolo in ponosna sem na diplomo, ki sem jo prejela ob zaključku seminarja.
Kakšen je tvoj strnjeni vtis, ki si ga prinesla s seboj?
Rahlo sem bila utrujena pa kljub temu srečna. Spletla so se nova spoznanstva morda celo ljubezni, ki bodo trajala. Pisma krožijo širom Jugoslavije. Spomini, obljube. Prepričana sem, da se nas bo večina drugo leto srečala na ZMDB v Dornavi, saj smo vse sodelujoče brigade tudi sem povabili.
Ponosna sem, da sem sodelovala v brigadi, ki je v glavnem mestu AP Kosovo zastopala delovne ljudi Ptuja in Slovenije. Dokazali smo, da smo dobri delavci saj smo prejeli trak akcije, kar pomeni veliko priznanje. Še bom šla na akcije.
Z — D—R — A — V — O
Maks Menoni
RIBOLOV
Že peto leto zapored se istega dne srečajo na tekmovanju v Orešju naši ribiči na preverjanju iribiške spretnosti. Le redko je bilo lepo vreme, toda ribičev rahel dež ne moti, nagajal pa jim je močan veter, tako, da so tekmovalni čas malo skrajšah.
Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip, med katerimi je zmagala ekipa TOZD ORODJARNA, drugo uvrščena je bila ekipa TOZD VELIKA OPREMA, tretja pa ekipa TOZD AVTOOPREMA.
Kmalu za tem pa sta se dve ekipi naših ribičev udeležili tekmovanja, ki ga je organizirala ribiška sekcija TOZD ELEKTRONIKA Ptuj. Le nekaj gramov je manjkalo, da bi osvojili pokal, ki ga je pripravil organizator za najuspešnejšo ekipo. Ostal je kar njim, naši ekipi pa sta osvojili drugo in tretje mesto.
Uspešni so bili naši ribiči tudi na tekmovanju v počastitev 35. obletnice delovne organizacije TAM Maribor, ki ga je prireditelj organiziral v ribniku v Račah. Tretje mesto naše ekipe je gotovo dobra uvrstitev.
Počitniški dnevi se počasi iztekajo. Treba bo razmisliti kaj vse otrok rabi za šolo. Knjige in zvezke so starši kupili že junija. Sedaj bo treba nabiviti še primerno obleko in obutev, saj so staref hlače prekratke, čevlji pretesni.
Ob vsakodnevnih skrbeh pa mnogi starši pozabljajo na najpomembnejše, kako zagotoviti otroku varno pot v šolo.
Velika večina otrok hodi v šolo peš, nekateri pa se vozijo z avtobusi in s kolesi. Ko začne otrok hoditi v šolo, se njegovo življenje bistveno spremeni. Brezskrbno igranje zamenjajo šolske skrbi. Najtežavnejša pa je gotovo otrokova pot v šolo in domov, saj ga na poti čakajo številne in čestokrat zelo nevarne prometne okoliščine. Zaradi vseh teh predvidenih in nepredvidenih nevarnosti na poti v šolo in iz nje, je treba otroka pravočasno in temeljito pripraviti, da se bo znal sam varovati, in da ne bo povzročal težav in nevarnosti drugim udeležencem v prometu.
Starši so otrokovi prvi in najbolj naravni vzgojitelji in učitelji. Na življenje v prometu morajo pričeti pripravljati otroka že zelo zgodaj. Vsak trenutek je treba izkoristiti in dopolnjevati otrokovej predstave o prometu. Otrok zelo dobro opazuje in nenehno sprašuje zakaj? Na vsako vprašanje želi odgovor. Igraje in nevsiljivo! bo pričel razumevati tudi prometne zakonitosti. Otrok sii z razbčnimi prometnimi igračami sicer ustvari svojo podobo o prometu. Žal pa je ta navadno daleč od resničnosti. Le če bomo otroka vodili na sprehode, izlete in ga soočali z resničnim prometom, se bo nanj polagoma navadil in ga pričenjal obvladovati. Ne smemo pa pozabiti, da bo otrok posnemal sleherno ravnanje staršev. Mati otroku govori, da je potrebno cesto prečkati na prehodu za pešce. Vendar če bo ie enkrat prekršila prometno pravailo, si bo otrok to veliko bolj zapomnil kot vse njene nasvete. Ob prvi priložnosti bo namesto prehoda za pešce ubral nevarno bližnjico. Zato je zelo pomembno, da se starši v prometu vedemo vedno tako, kot zahteva morala in humanost v odnosih med ljudmi.
Prav jej da starši otroku že pred vstopom v šolo izberejo najvarnejšo pot v šolo in ga z njo seznanijo. Najvarnejša pot ni vedno nakrajaša pot. Če je le mogoče, se izognemo nevarnim prehodom čez zelo prometne ceste. Otrok mora pot, ki smo jo izbrali dobro obvladati. Na poti v šolo in nazaj do doma prežijo na otroka, razen prometnih še druge nevarnosti. Ustavi se ob gradbišču, igrišču, jezu, ribniku. Vse hoče videti in preizkusiti. Tudi o teh možnh nevaranostih so dolžni starši otroka poučiti.
Staršem je v veliko pomoč pri njihovih vzgojnih prizadevanjih šola. V šoli skrbijo, da bi njihovi varovanci prišli varno do doma. Najmlajše šolarje oskrbijo z rumenimi ruticami, da so bolj opazni na prometnih površinah. Učitelji praktično seznanijo učence z najvarnejšimi prehodi na njihovi poti do doma. Šola oskrbi tudi pionirsko prometno službo. S pomočjo postaje milice in narodne zaščite iz krajevne skupnosti nadzirajo prehode za pešce, ki jih uporabljajo učenci na poti v šolo in domov.
Vsako leto že pred pričetkom pouka napravijo načrt prometne vzgoje in preventivnih dejavnosti predstavniki šole, postaje milice, narodne zaščite iz krajevne skupnosti in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S tem načrtom seznanijo starše, učence in) učitelje. Na učiteljskih^ konferencah in na zborih starešev ugotavljajo njegovo realizacijo in ga tudi dopolnjujejo.
Starši in šola, ki pripravljata otroke za življenje, jih morata najprej naučiti tudi kako naj si ga ohranijo.
Slovenske gorice
Lepo je res na deželi kjer nam ptički pojo in rožice cveto.
Ej pomladi, ko je v cvetju vse tu nam je lepo ni lepšega časa kot je ta.
Lepo je res v jeseni ko nam sladko grozdje zori in po hribčkih pastirji vriskajo in vsak svojo čredo pase.
Pozdrav Slovenskih goric razlega se vse naokrog daleč, daleč se sliši ta lepi glas.
K. Marjan
OBISK PRI UPOKOJENCU IVANU PETKU
To pot sem se podal v Kraigherjevo naselje, kjer v sicer prijetnem stanovanju pa kljub temu v skoraj popolni temi preživlja zaslužen pokoj Ivan Petek. Ivan je posvetil vso svojo delovno pot naši DO, od 1950. leta to je od prvih zametkov pa do 1972 ko ga je vid zapustil do tolikšne mere, da se je moral predati. Spomini ga vežejo do obratnih delavnic kjer je delal kot blagajnik.
Ivan z vnučkom Sašom
diralo po planu) le eden vložek je ostal inem. Kot so narekovala takrat minerska pravila, sem počakal trs ure nato pa zečel demontirati. Bil sem miren. Ni bilo prvič, da sem demontiral neak-tivlirani minski vložek. Bilo je 26. junija 1946 ob 11.30 ko se je zabliskalo. Objela me je tema. Vse medicinske veščine, ki so bile takrat na voljo v vojni bolnici, mi niso mogle rešiti enega očesa, drugo pa le delno. Od takrat mi je ostal mračen vid im grenak spomin na tisti soparni junijski dam.
Več kot deset let sem že v pokoju 'in reči moram, da mi je hitro minilo. Prva leta upokojitve sem se aktivno ukvarjal z ribištvom in kegljanjem. Na ribištvo
me veže lep spornim sai se ponašam z; ulovljeno ščuko, ki je brez ribiškega pretiravanja merila 110 cm. Zadnji dve leti pa se mi jej vid tako poslabšal, da sem odvisen od tuje pomoči. Sicer pa mi družbo delajo moja zvesta žena, ki mli je s sinom Bogdanom v veliko pomoč in oporo. Sicer pa se veliko u-kvarjam z vnučkom Sašom in papagajem Rikijem, ki sem ga naučil dosti govoriti. Čeprav mi je življenje naložilo veliko preizkušnjo' sem z njim zadovoljen. Da bi vsaj še tako ostalo. Pozdravljam vse bivše sodelavce in stanovske tovariše. Delavcem AGISA pa želim še veliko delovnih uspehov.
Maks Menomi
Memorialni Turnškov nogometni turnir
Leto je naokrog in zopet smo se našli na travnatih površinah v Apačah, da se poklonimo človeku, očetu, sodelavcu, ki je del svojega življenja posvetil temu lepemu športu — nogometu. Vendar je usoda hotela drugače in ga iztrgala iz naše sredine v največjem razcvetu življenja. Toda on še živi v nas, še ga vidimo v mislih kako teka ob igrišču se jezi in veseli ob uspehih in neuspehih svojega moštva, in prav ta dan je posvečen samo njemu — Francu Turnšku.
Te invalidske obrtne delavnice so združevale: kovaško, sodar-sko, kolarsko in lesostrugarsko obrt. Spopadli smo se z začetnimi težavami kot so, pomanjkanje orodja, materiala predvsem pa izkušenj. Spomnim se, da smo bili postavljeni pred veliko preizkušnjo, ko nam je glavni odbor VVI iz Ljubljane naročil izdelati 100 vojaških vprežnih voz. Uspeli smo. Uspeh pa nam je bil velika vspodbuda za delo v naprej. Pozneje nam je avtoprevoz-nišitvo odstopilo prostore — barake v Mlinski ulici. Tu se je začela počasi a vendar, vstrajno in zanesljivo razvijati delavnica avtomobilske opreme. Najprej smo se razvijali v smeri avtokarose-rfje nato orodjarstva, livarstva nato pa še avtomehanikarstva.
Naročila so prihajala. Uspeli smo jih vse zadostiti. In kmalu se je pokazalo, da je bila odločitev za razvoj avtomobilske opreme pravilna. Ko se je začela razvijati industrija na lokaciji v Rajšpovi so me premestili tja. V TAP-u sem bil vodja materialnega knjigovodstva. Zadnja tri leta to je do leta 1972 sem bil član stalne inventurne komisije.
Čeprav sem upal, da bom lahko delal vsaj še nekaj let pa sem se le moral vdati. Zelo hudo mi je, ko se spomnim trenutka, ko sem izgubil eno oko. Po vojni sem ostal na vojaški dolžnosti in sicer na gradnji ceste v Nazar-jih. Z miniranjem sem imel že veiikoi izkušenj. Tako sem tudi tokrat vstavil deset minskih vložkov v skale, devet jih je ekspio-
Turnirja se je poleg AGIS-a udeležijo še 7 ekip.
V kvalifikacijah smo premagali ekipo Tržca in se tako uvrstili naprej. Bili smo tudi dobra in močna ekipa. Edina slabost je bila neuigranost saj smo igrali prvič skupaj, vendar z malo športne sreče smo se uvrstili v finale, kjer smo se najprej pomerili z NK Draženci im jih premagali z 5 : 1. Po tej tekmi nam je bilo II. mesto zagotovljeno. Nato pa smo se še pomerili z lanskim zmagovalcem NK Gerečja vas in z slednjim izgubili z 3 : 1.
Končni vrstni red je bil sledeči:
I.	NK Gerečja vas
II.	Ekipa AGIS-a
lil. NK Draženci
Podeljeni so bili tudi pokali za najboljšega strelca, igralca za fer piej.
Tudi njemu — Francu Turnšku je bilo podeljeno priznanje — nogometni turnir.
Pokal za AGIS je v našem imenu sprejel sin pokojnega Turnška, Franc Turnšek mlajši. AGIS se je odrekel pokalu in ga poklonil v trajno last družini Turnšek.
Še enkrat smo se poklonili v spomin Francu in si rekli: »drugo leto se zopet vidimo!«
Osenjak Stanko
Danici Ivančič v spomin
DRAGA DANICA
Mnogokrat hodimo mimo lepote brezbrižno in površno. Mnogokrat srečujemo dobre ljudi, pa se nam zdijo vsakdanji, povprečni. Ko jih pa nenadoma ni več med narrii, se v trenutku zavemo, da smo Izgubili iz množice ljudi dobrega prijatelja.
Te misli sem povedal takrat, ko smo se poslovili od človeka, naše drage mlade prijateljtce in sodelavke Damice IVANČIČ.
Poletje, čas življenja. Mnogo ljudi se veseli poletja in po njem je hrepenela tudi ona. V tem prelepem poletnem jutru je prišla med nas novica, da ji je za vedno onemel srčni utrip.
Dotrpeio je njeno telo,, ugasnil njen prijazni nasmeh, končalo se je življenje, ki je vse do poslednjih trenutkov skušalo vsrkati vase moči, ki prinašajo novi dam. Ko so ji v začetku 1976 leta začele pešati moči, ko se je morala predati bolezni, ki je bila močnejša od njenih želja, takrat nismo mogli verjeti, da odhaja. Zaman smo jo čakali.
Nii klonila. Kljub svoji hudi bolezni, ki ji je nenehno stregla po življenju, je ohranila vedrino in humor, ki ga je tako rada pri-našala med sodelavce. Bolezen jo je prikrajšala za mnogo lepih trenutkov in prav to je pogojevalo, da je svojo grenkobo prenašala na papir.
Nastajale so lepe pesmi, ki so bile polne bolečine in trpljenja. Iskala je odgovor zakaj je usoda prav njo določila tako mladi umreti.
Zaman bomo delavci listali po našem glasilu, da bi našli v njem njeno besedo. Ne bo je več napisala. Ostale pa bodo njene pesmi, ki nas bodo vedno spominjale nanjo.
Mislim, da je pravi trenutek, da in,al tem mestu napišem eno njenih pesmi, ki je nastala zadnje trenutke njenega življenja.
LUNA
Skozi zoro hočeš in sonce čakaš? Čemu me mučiš?
Od mene hočeš še poslednji up! Kamor pojdem si z menoj.
Oh, ta strašna noč ...
Ko sem se rodila, me nisi obsijala.
Vse življenje name bledo si sijala.
V temi si me pustila.
Ni me mati pestovala, ni me oče nadzoroval.
In kaj sedaj od mene hočeš? Vzemi! In pojdi svojo pot!
Ljubezni mi ne vzameš!
Močnejša je, pa čeprav v temi!
Vedrina njenega obraza in še-gav značaj sta bili vrlini, s katerima si je pridobila mnogo prijateljev. Vestnost pri delu in marljivost sta jo oblikovale na delovnem mestu. Vse te vrednote, ki jih je prinašala sleherni dan med nas, smo žal spoznali šele sedaj, ko je mi več med nami.
Ko smo stali ob njenem grobu, bi jii hoteli reči eno samo skromno besedo — hvala, hvala draga Danica, za vsa dejanja, za delo, ki ga je vložila v naš lepši jutri, za sleherno izrečeno dobro' misel (in za vsak njen vedri nasmeh.
Končala se je njena življenjska pot, zato jii naj bodo te skromne besede zahvala za vsej kar je dala jn ustvarila za nas.
Naj jii bo lahka slovenska zemlja.
Sodelavci
KAPLJA
Na nebu se je strnila kaplja sreče, ki jo človek komaj še pozna ...
Bel oblaček jo bo ponesel k soncu, da jo žarek vrne do srca.
To je kaplja sreče iz zlata, kaplja iz srca,
nevidna nit ljubezni za ljudi, ki žive in jih rti ...
Francu Horvatu v spomin
Zopet je kolektiv posebej še delavce TOZD Kovinska obdelava globoko pretresla vest, da je nenadoma ugasnilo življenje dolgoletnemu sodelavcu Franče-ku. Res je, da je že dalj časa bolehal a je kljub temu vstrajal do zadnjega trenutka. Delo je opravljal vestno in je lahko bilo vzor marsikomu med nami.
Franček se je zaposlil v naši delovni! organizaciji kot kvalifici-rami kovač že leta 1959. Več kot dve desetletji je bil člen v verigi, ki so jo gospodarske razmere večkrat poskušale utrgati. Kot vsi ostali se je Franček trudil ohraniti im razvijati DO. V vsem kar imamo danes je -vtkan del njega. Hvaležni smo mu za vse kar je ustvaril za naš skupni lepši jutri. Življenje tim delo bo teklo naprej. Tudi brez dragega sodelavca bo moralo. Ostal pa bo svetel spomin na n j egov lil k in bogato delo. Ko smo stali ob odprtem grobu vsi njegovi sodelav-ol smo mu vsak pri sebi obljubili, da spomin na njega ne bo nikoli zbledel. S skromno besedo hvala smo se poslovili od njega.
Lahka naj mu bo domača zemlja.	Sodelavci
MISEL NATE ...
Nebo je sivo, sonce žge v temi, v srcu je bolečina, da jo smrt kosi.
Ti si zdaj rešilna bilka!
Misel nate je poslednji up.
Stojiš pred mano,
jaz pa diham vase sveži zrak
kot ljubezen, ki sva
jo še včeraj skupaj pila.
Ko oči zaprem, stojiš pred mano in je ura tri.
Mesec pa mi pravi,
da ne lažeš in še vedno kima,
da si tl poslednji up.
Danica IVANČIČ
ZAHVALI
Ob nenadomestjiivi izgubi drar ge žene Danice Ivančič se iskreno zahvaljujem delavcem DO AGIS DSSS za nesebično pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Posebej hvala njenim bivšim sodelavkam: Veri, Idi, Lidiji, Dragici m Danici.
Mož Maks s sinom
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža Franca Horvata se iskreno zahvaljujem delavcem Agisa TOZD Kovinska obdelava za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Žena Žalika s sinovoma
PROGRAM X. ptujskih kulturnih srečanj
SEPTEMBER
Knjižna razstava ob 100-letnici rojstva pesnika Alojza Gradnika (Ljudska in študijska knjižnica — razstava bo odprta ves september)
petek, 3. septembra ob 19. uri:
XIII. festival domače zabavne glasbe
(Letni prireditveni prostor)
sobota, 4. september ob 19. uri:
XIII. festival domače zabavne glasbe
(Letni prireditveni prostor)
četrtek, 23. september ob 19. uri:
Literarni večer »Beseda o Alojzu Gradniku in Alojziju Remcu« v organizaciji Ljudske in študijske knjižnice
(Narodni dom Ptuj)
ponedeljek, 27. september ob 20. uri:
Ostrovski: GOZD — Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
(Gledališče Ptuj)
OKTOBER
ponedeljek, 4. oktober:
Otvoritev knjižne razstave STAVKE NA SLOVENSKEM DO II. SVETOVNE VOJNE (Ljudska in študijska knjižnica — razstava bo odprta do 31. 10.)
četrtek, 7. oktober ob 17. uri:
Jugoslovanska razstava fotografij Ptuj ’82
Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj
(Razstavni paviljon »Dušan Kveder« Ptuj
ponedeljek, 11. oktober ob 20. uri:
New Swing Ouartet (Hering, Pestner, Razdevšek, Petan) Črnske duhovne pesmi (Gledališče Ptuj)
torek, 12. oktober ob 16. in 19.30:
I. Brežan: Hamlet v Mrduši vasi — Slovensko narodno gledališče Maribor
(Gledališče Ptuj)
nedelja, 17. oktober ob 15. uri:
Republiška revija mladinskih tamburaških skupin (Cirkovce)
ponedeljek, 18. oktober ob 19.30:
A. Schnitzler — Slovensko ljudsko gledališče Celje (Gledališče Ptuj)
Pridržujemo si pravico spremembe programa.
SMEROKAZ KADROV
PRIŠLI
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU APRILU 1982
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— FEKONJA Alojz, zidar vratarsko čuvajska dela — nedoločen čas
TOZD GUMARNA — KOSI Marija, delavka ročno obrezovanje in brušenje gum. izdelkov — nedoločen čas —• VIDOVIČ Andrej, mizarski pomočnik
vulkaniziranje gumi teh. izdelkov
—	nedoločen čas
— SOK Marija, delavka ročno obrezovanje in brušenje gum. izdelkov — nedoločen čas — LENART Vincenc, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov
—	nedoločen čas
— ROŽMAN Herbert, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov
—	nedoločen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA — SIMEONOVSKI Zlatko, strugar
struženje zelo zahtevnih odlitkov
TOZD ORODJARNA — HEBAR Jakob, orodjar zahtevna dela na vzdrževanju or. in pripr. — vrnitev iz JLA
TOZD VELIKA OPREMA — GOLOB Vincenc, strojni delovodja
vodenje izmene v odd. posod in gl uš mi kov — nedoločen čas
TOZD PRECIZNA MEHANIKA — FRIDL Vladimir, orodjar stuženje na BRT 36, Pirex — določen čas —• vrnitev iz JLA — OSENJAK Stanislav, gimn. maturant
izdelava manj zaht. tehnol. dokumentacije — vrnitev iz JLA
TOZD KOMERCIALA — VRŠIČ Sonja, ekonomist pripravnik — nedoločen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU APRILU 1982
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— JUNGER Silva, delavka vodenje plačilnega prometa — upokojitev
— PRELOG Mirko, ekonomist vodenje PES — sporazumno TOZD AVTOOPREMA — VALIČ Roman, strugar struženje na BRT-36, 50 — odslužitev vojaškega roka — ARNUŠ Alojz, priučeni brusilec
skladiščenje standdard. orod. —• upokojitev
TOZD GUMARNA
— BIŠKUP Rmiko, delavec peskanje kovinskih delov — na lastno željo
— BIBAJ Marjan, gimn,. maturant
vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — odslužitev vojaškega roka — VALENKO Milko, avtomehanik
vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — odslužitev vojaškega roka — ANTOLIČ Jože, priuč. vili-čari st
transportiranje z viličarjem — sporazumno
TOZD KOVINSKA OBDELAVA —■ MURKO Miran, delavec struženje polizdelkov in izdelkov — odslužitev vojaškega roka
TOZD VELIKA OPREMA — TOŠ Jožef, delavec varenje posod in glušnikov — v času poskusnega dela —- BREČ Konrad, delavec stiskanje na težji stiskalnici -— sporazumno — DUKARIČ Mato, delavec montiranje sedežev — odslužitev vojaškega roka — PETEK Branko, delavec montiranje sedežev — odslužitev vojaškega roka
TOZD SERVISI —- PLOHL Jožef, delavec pranje vozil — sporazumno —• MIHELIČ Darko, avtomeh. avtomehanska dela na tovornih vozilih — sporazumno — TUŠEK Franc, varilec vodenje skup. spl. ključavničarjev — upokojitev
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU
JUNIJU 1982
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
—	BEZJAK Gabrijela, gim. maturant
pripravnik — za določen čas
TOZD KOMERCIALA
—	ČAKALIČ Miroslava, frizer čiščenje prostomov TKS Osijek — za nedoločen čas
TOZD AVTOOPREMA
—• ROGINA Irena, delavka montiranje grelnih in ventilacijskih naprav —■ za nedoločen čas
—	ŠEGULA Milena, strugar struženje na BRT-36, BRT-50
—	za nedoločen čas
—	TOPOLNJAK Renata, delavka montiranje grelnih in vetila-cijskih naprav — za nedolo-
pp,n ppiO
—	GOMBOC Vili, delavec vrtanje polizdelkov na eno-vret. vrt. stroju ■— za nedoločen čas
TOZD GUMARNA
—	DAJNKO Ivan, delavec valjanje gumijevih zmesi —-za nedoločen čas
—	PETEK Branko, strojni tehnik vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov ■— za nedoločen čas
—	OZVATIČ Mirko, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — za nedoločen čas
-— CIGLAR Franc, delavec
vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — za nedoločen čas
—	KOCMUT Branko, delavec izvlačevanje gumijevih zmesi
—	za nedoločen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	MOHORKO Anton, strugar struženje zelo zahtevnih odlitkov •—• za nedoločen čas
TOZD VELIKA OPREMA —- NOVAK Stanko, strojni delovodja
vodenje skladišča polizdelkov
—	za nedoločen čas
—• MARTINČIČ Ciril, klavničar posluževainje pri varenju — vrnitev iz JLA —• HOLC ER Franc, delavec stiskanje na težji stiskalnici
—	za nedoločen čas
—	BELA Bojan, delavec montiranje sedežev — za določen čas
—• BEZJAK Peter, delavec
montiranje sedežev — za določen čas
—• GAJZER Darko, delavec
montiranje sedežev — za določen čas
—	LAH Milan, zastekljevalec montiranje sedežev •—■ za določen časi
TOZD ORODJARNA
—	VERLEK Ivan, orodjar
manj zaht. dela na vzdrž. or. fin priprav. -— vrnitev iz JLA TOZD VZDRŽEVANJE —• FORŠTNARIČ Irena, delavka čiščenje proizvodnih prostorov — za nedoločen čas
—	ZAVEC Ivanka, delavka čiščenje poslovnih in delovnih prostorov — za določen čas
—	KRAJNC Jožef, delavec pripravljanje raznih gradbenih materialov —- za nedoločen čas
DELAVCU KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JUNIJU 1982
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—■ URŠIČ Irena, delavka
knjiženje im obračun delovnih nalogov — sporazumno —■ BOMBEK Jože, krojač
organiziranje varnostne službe —• upokojitev
—	KOLEDNIK Slavko, delavec vratarsko čuvajska dela — v času poskusnega dela
TOZD KOMERCIALA
—	NIKOLIČ Nevenka, Inokore-spondent
čiščenje prostorov TKS Osijek — sporazumno
TOZD AVTOOPREMA
—	IVANČIČ Janez, delavec posluževanje pri lakiranju — izključitev
—	NOVAK Miran, delavec pripravljailnadela — na lastno željo
—	VUČINA Anton, strugar struženje na univerzalni struž-niioi — sporazumno
—	TERBUC Branko, strugar struženje na BRT-36, BRT-50
—	sporazumno
—	MAJCEN Emil, ključavničar analiziranje časa in dela — sporazumno
—■ MATJAŠIČ Vladimir, PK po-Hrer
vodenje izmene v brusilnici
—	invalidska upokojitev
—	KAISERSBERGER Rado, delavec
galvamiziranje izdelkov — sporazumno
•— ŠAJTEGEL Marija, delavka montiranje grelnih in ventilacijskih naprav — sporazumno TOZD GUMARNA •—• HORVAT Franc,, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — ilzključitev
—	VERŠIČ Marjan, delavec rezanje surovca — sporazumno
—	SKOK Jožef, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — sporazumno
—	KRAJNC Alojz, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — prest, zapor, kazni
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	RAJH Albin, delavec struženje polizdelkov in izdelkov •— sporazumno
TOZD VELIKA OPREMA
—	HORVAT Majda, administrator
strojepisno tajniška dela —-
—	delo za določen čas —- VIDOVIČ Anton, delavec
ročna dela —- pripravljalna dela •— sporazumno TOZD PRECIZNA MEHANIKA
—	KOKOL Danica, delavka navijanje trakov — sporazumno
—	FRIDAUER Marija, delavka montiranje sklopov na tekočem traku — sporazumno
SVOBODNA MENJAVA PELA
gai»BBsanipa«»Ka»a««Bga«»»a»*aiiaMSFaw:»iH«Kg'Bi«iKgawgwa«asB3^^
STRAN ZA RAZVEDRILO
tMmina
SesiAvii
ep/
ruscAV/1
GoP-A
TuPcpl
l^-icA
oiA^is
VRATAR
^A&in
MfU-
£ilo
mito(,
Ro5-
NAOt
^)K)
<o<!r&
^€l6Er
obve-
stilo
OBREŽJE
3£L
o^Aie
uYl/l
MoHA-
Oojicl
VijA
STOfZ
Do&A,
VEK
UŽIKA
tA^SIo
OTOK

Tet-,
TFjjgA
Finsko
feeRc
M
GORANA
NotM-
N?žkeA
Popisa;
v
»TEPUJK
OSt/UAi
CPm.-T/a/A A
§.rew/
A<?(5
A&IS
A6«
A&rs
/A&I5
AJA&I-
izAcei
rRAv
OTA/A v r/gtfA/A
TRAVkilil
VEČT/
ilrakd
IVAKI,
PoriZA
MŠ£
(S-lA,-
SIU)
Tg&r
7U9
TOPlUfl
* V
i GAteuo
ITAIIT F/sAtel f Eje|M

A6I£
AG-IS
A&fe
TOW
c&um.
MUSatlM'
rfetAKA
ffieLNi
2AimeR
i3AžSfr
T>&2£IA
paucA
RRA7RRI
T0N7I
STU&ICl
MilAmo
=?(.E2a/A ILL/A
frč|it!A
>
7wepT
isRAikfi
ReRA
SK021
Pru?
»
(VIHA')
3-feK-|A
oRAn-
žapA
»PRISTAJANJE DOHODKA« V TOZD SERVISI...
V ATOMSKI DOBI V družbi se govorili! o vseh mogočih in nemogočih izumih. Nazadnje je bilo nekomu dovolj im se (je oglasili:
»To mi vse skupaj rtič. Jaz sem na neki razstavi videl tak stroj, kjer so na eni strani metali noter grozdje, na drugi strani pa je natakar že pijance ven metal!«
BOLEČINE
Kje imate večje bolečine, v prsih ali v glavi?1
Oh, v prsih. Kar Imam v glavi ril vredno govoriti!
UTRUJENOST
Vas ni sram, komaj ste prišli v službo, pa že sedite!
Šef, oprostite, tako sem truden. Vso noč nisem nič sedel.
NA DOPUST
čeprav je Boris vstrajal, da ne potrebujeta za odhod na letni dopust več kot dva kovčka, mu jih je žena napolnila .natančno sedem.
Ko sta nazadnje prišla na postajo, je Boris vzdihnil:
»Pa je res škoda, da nisva vzela s seboj še klavirja.«
»Ne bodi duhovit«, je rekla žena z ledenim glasom.
»Ne delam se duhovitega: na klavirju so ostali najini vozni listki.«
POTOPIS
»Zakaj hodijo v gostilne med delovnim časom samo delavci?«
,,?«
»Ker vodilnim ni treba, imajo reprezentanco!«
NOVI URADNIK Novi uradnik skuša poljubiti tajnico, ta pa se ga otepa:
Kdo vam je pa rekel, da se pustim poljubljati?
Cela pisarna.
REPREZENTANCA Veš kako vem, da so kava, sokovi jn še kaj, resnično dragi? Po periodičnem obračunu!
GOVORNIK
»Kateri od govornikov ti je bil najbolj všeč?«
»Tisti, ki je govoril tako kot da bi ne vedel, kaj mora povedati lin ki je nato povedal vse tisto, kar mu ne bi bilo treba govoriti...«
V AG1SU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec. Albin Rojs, Osenjak Stanko, Anton Meško. Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.