NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 14 - LETO 51   -   CEUE, 4. 4.'96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Na izlet smo popeljali 100 kmečkih žensk, reportažni utrinki pa so zabeleženi na straneh 20 in 21.
Košarkarji Kovinotehne
Savinjske Polzele slovenski
pokalni zmagovalci. Stran 17.
Vsem bralcem
Novega tednika ,
želimo blagoslovljene
velikonočne prazniki
Prenekatera šola bo pretesna.
Stran 7.
Sindikat in delodajalci na nasprotnih
bregovih. Stran 2.
Gola slovenska faušija. Stran 5.
Na cvetno nedeljo med Guinnessom
in tradicijo. Stran 9.
Avto in vzdrževanje. Stran 6.
Osem let zapora Sošteriču. Stran 25.
NOVI TEDNIK
DOGODKI

Na nasprotnih bregovih
Dučan Semollč, predseiinlk ZSSS o pogajanjih z ileloilajalcl In ¥lailo
"Po dosedanjih pogajanjih
o socialnem sporazumu z vla-
do in delodajalci smo si v sta-
liSčih zelo narazen, osnovni
konflikt pa je med sindikati in
delodajalci," je na obisku v
Celju pred dnevi povedal
predsednik ZSSS Dušan Se-
molič.
Ob tem je izrazil bojazen, da
bodo s prenehanjem omejitev
ob koncu marca zdivjale direk-
torske plače in da bodo doslej
določene minimalne plače po-
nekod še znižali, zlasti v manj-
ših podjetjih. Kljub temu nove-
ga sporazuma o plačah še ni mo-
goče pričakovati v naslednjih
dneh, zato bo verjetno v to po-
dročje posegla vlada.
Predsednik ZSSS Dušan Se-
molič je obiskal Cinkarno Ce-
lje in povedal, da je dobil do-
ber vtis o delu sindikata. "Po-
navadi nas pokličejo v podjet-
ja, kjer so razmere katastro-
falne in se ne da več veliko na-
rediti, tokrat pa za spremem-
bo ni bilo tako, saj plače in re-
gres v Cinkarni niso prob-
lem^;;_
Po Semoličevih besedah se
pogajalci najbolj razhajajo pri
vprašanjih minimalne plače, re-
gresa, urejanja direktorskih
plač, eskalacijske lestvice, pla-
če izgubarjev in odnosa do ko-
lektivnih pogodb.
"Kako različne so razmere za
zaposlene v gospodarstvu in
državnih službah, pove poda-
tek, da delavci v tovarnah
stavkajo, če plač ne dobijo, ne
pa, če so prenizke. Po enote-
denski stavki pa tovarne sploh
ne bi več bilo," je Dušan Se-
moiič razmišljal ob stavki
zdravnikov.
Sindikati letos predlagajo mi-
nimalno plačo v višini 55 tisoč
tolarjev bruto, delodajalci 49 ti-
soč, vlada pa 50 tisoč. Deloda-
jalci pri tem ne popuščajo in
grozijo, da bo sindikalni pred-
log potopil mnoga podjetja, sin-
dikati pa odgovarjajo, da so
podjetja v težkem položaju za-
radi napačnih poslovnih odlo-
čitev, ne pa zaradi previsokih
plač. Semolič pravi, da bodo
vztrajali pri svoji številki, ki
predstavlja zaščito življenjske-
ga standarda delavcev zlasti v
tekstilnih in lesni industriji.
Pri vprašanju letošnjega re-
gresa se sindikati zavzemajo za
enotnega za vse, to je 107 tisoč
tolarjev bruto, delodajalci pred-
lagajo 95 tisoč, vlada pa 100 ti-
Franc Klepej, sekretar ob-
močnega odbora za družbene
dejavnosti je opozoril, da se z
ukrepi vlade, ki ruši razmer-
ja plač v negospodarstvu, ve-
ča nezadovoljstvo zaposlenih
v kulturi ter vzgoji in izobra-
ževanju. Kot primer je nave-
del plače učiteljev in vzgojite-
ljev začetnikov s šesto stopnjo
izobrazbe, ki dobijo 93.900 to-
larjev bruto, učitelj s fakultet-
no izobrazbo pa 111 tisoč bru-
to, kar je manj kot znaša pov-
prečna plača v gospodarstvu.
soč. Delodajalci tudi tu opozar-
jajo na velike stroške, sindikati
pa jim ponujajo rešitev - direk-
torji naj se odpovedo regresu v
korist delavcev. V kolikor ta ne
bo natančno določen, obstaja
bojazen, da ga večina sploh ne
bo prejela.
Delodajalci tudi predlagajo
ukinitev eskalacijske lestvice, ki
naj bi v najboljšem primeru ve-
ljala le za izhodiščne in mini-
malne plače, ne pa za izgubar-
je. Po Semoličevih besedah se
sindikati s tem ne strinjajo in
menijo, da se ekalacija ne sme
izvzeti iz podjetij, kjer imajo iz-
gubo, saj bi to dodatno po kri-
vici prizadelo delavce. Za pod-
jetja pred stečajem ali v izgubi
je že predvideno dogovarjanje
sindikatov in delodajalcev o 5-
odstotnem znižanju plač, pred-
lagani avtomatizem delodajal-
cev, po katerem plače v podjet-
jih z izgubo ne smejo rasti, pa
je po Semoličevih besedah
odraz nezaupanja delodajalcev
samim sebi, saj plače dvigujejo
direktorji.
Sindikati v pogajanjih tudi
zahtevajo ločitev direktorskih
plač od celotne mase za plače.
V tem okviru se namreč po-
javlja preveč zlorab in skriva-
nja visokih direktorskih plač.
Tudi glede kolektivnih po-
godb ni soglasja. Delodajalci
zahtevajo, da je splošna kolek-
tivna pogodba za gospodarstvo
okvir za vse dejavnosti, medtem
ko sindikati menijo, da ta dolo-
ča le minimalne standarde, med-
tem ko panožne podrobneje
opredeljujejo posebne pravice,
saj so razlike med panogami ve-
like.
T. CVIRN
Pred celjskim praznikom
v Celju bodo osrednje praznovanje ob letošnjem občin-
skem prazniku pripravili na sam prazničen dan, 11. april.
Prireditve se bodo začele že nekaj dni prej, v torek dopoldne
bodo slovesno odprli prenovljene prostore Starega piskra v ka-
terih je Muzej novejše zgodovine Celje uredil razstavišče, za-
ključile pa v dneh okoli 20. aprila.
Na sam praznični dan bo zvečer v Narodnem domu tudi slo-
vesno zasedanje občinskega sveta, na katerem bodo podelili
tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Zlata jceljska grba
bodo prejeli člani Celjskega plesnega orkestra Žabe in Mar-
jan Prelec, Srebrni celjski grb za svoje humanitarno delo De-
kanijska Karitas Celje, Bronasti celjski grb pa pisatelj Mi-
loš Mikeln. IS
»Za« v petih krajih
V D ob Ju, na Kalobju, Planini, Ponikvi ter Prevorju za
samoprispevek
Pretekla nedelja je v šentjurski občini minila v zname-
nju odločanja krajanov na referendumih o krajevnem sa-
moprispevku ter krajevnih volitev. Za plačevanje samopris-
pevka v prihodnjih petih letih so se odločili v petih krajev-
nih skupnostih, to je v Dobju pri Planini, na Kalobju, Pla-
nini, Ponikvi ter Prevorju.
Po dokončnih podatkih zna-
ša volilna udeležba v KS Bla-
govna 53,9 odstotka, za samo-
prispevek pa je glasovalo le
29,2 odstotka upravičencev. V
KS Dobje pri Planini je priš-
lo na volišča 59,9 odstotka vo-
lilcev, tam pa jih je tudi bilo
največ "za" - kar 60,5 odstot-
ka. V KS Dramlje znaša vo-
lilna udeležba 58,7 odstotka,
pri čemer jih je bilo za samo-
prispevek le 39 odstotkov. V
KS Slivnica je bila volilna
udeležba 60,4 odstotna, za sa-
moprispevek paje bilo le 45,9
odstotka glasovalcev. V KS
Kalobje je prišlo na glasoval-
na mesta 50,8 odstotka ljudi,
med temi jih je glasovalo "za"
50,4 odstotka. V KS Loka pri
Žusmu znaša volilna udelež-
ba 55,6 odstotka, za samopris-
pevek paje bilo 48,8 odstotka
volilcev. S 65,9 odstotno vo-
lilno udeležbo ter s 50,8 od-
stotka glasov "za" so se odlo-
čili za samoprispevek v KS
Planina. V KS Ponikva pri
Grobelnem je prišlo na refe-
rendum 62,8 upravičencev, sa-
moprispevku paje bilo naklo-
njenih 52,7 odstotka. Najslab-
šo, 47,3 odstotno volilno ude-
ležbo so zabeležili v KS Pre-
vorje, kjer paje bilo za plače-
vanje samoprispevka kar 58,8
odstotka volilcev.
Pred referendumom so z za-
nimanjem pričakovali tudi re-
zultate iz KS Šentjur-mesto,
kjer je prišlo na glasovalna
mesta 53,1 odstotka volilcev,
pri tem paje bilo 32,5 odstot-
ka glasov za uvedbo samopris-
pevka seveda premalo. Naj-
manj zanimanja za plačevanje
samoprispevka je bilo v KS
Sentjur-Okolica, kjer je bilo
"za" le 25,7 odstotka glasoval-
cev (pri 56 odstotni volilni
udeležbi.
Hkrati z referendumom o
samoprispevku so v šentjur-
skih krajevnih skupnostih
izvedli tudi lokalne volitve v
organe KS. O njihovih izidih
več v prihodnji številki, ko
bodo rezultati že tudi urad-
ni.
Po dokončnih rezultatih sa-
moprispevka torej ne bodo
plačevali v šestih KS šentjur-
ske občine. Proti plačevanju
so bili volilci v krajevnih
skupnostih Blagovna, Dram-
lje, Slivnica, Loka pri^Žusmu
ter Šentjur-mesto in Šentjur-
okolica.
BRANE JERANKO
Za brezjetlrsko Siovenijo
Do 17. maja bodo zbirali podpise za razpis relerenduma za
zaprtje JE Krško
Greenpeaceov avtobus je v
teh dneh ponovno na informa-
cijski turneji po Sloveniji.
Člani te okoljevarstvene orga-
nizacije bodo do sredine apri-
la razdelili 200 tisoč informa-
tivnih letakov z napotki, kako
pravilno podpreti pobudo za
izvedbo referenduma o zaprt-
ju Jedrske elektrarne Krško.
Prejšnji teden je bil avtobus
tudi v Celju.
Z razstavo in video predsta-
vo seznanjajo ljudi z nevarnost-
mi JE Krško in z alternativami
za brezjedrsko Slovenijo. Nji-
hova prizadevanja so usmerje-
na v zaprtje jedrske elektrarne
in v uporabo varnih alternativ-
nih virov energije ter v racio-
nalnejšo rabo energije v indu-
striji in gospodinjstvih. Po nji-
hovem predstavljajo nadomest-
ni energetski viri za Slovenijo
prihranek v višini 105 milijonov
DEM v desetih letih in nova de-
lovna mesta.
Zato tudi Greenpeace v Slo-
veniji podpira pobudo za refe-
rendum za zaprtje JEK, za nje-
gov razpis paje potrebnih 40 ti-
soč podpisov, kijih bodo na ob-
činskih upravnih enotah zbirali
do 17. maja. Akcijo vodi nacio-
nalni odbor Slovenskega eko-
loškega gibanja, ki je prejšnji
teden ugotavljal, da so v akciji
zbrali le nekaj več kot 200 pod-
pisov. Razlog je verjetno tudi v
zapletenosti procedure, saj je
treba na upravni enoti najti
okence ali pristojni organ, ki vo-
di evidenco volilne pravice (v
Celju je to soba 3 v stavbi
upravne enote). S predložitvijo
katerega koli uradnega osebne-
ga dokumenta lahko podpišete
in overovite obrazec, na kate-
rem je zahteva za razpis referen-
duma. Tega je treba poslati SEG
ali Greenpeaceu, sicer podpis ne
velja in ga ne upoštevajo v
skupnem številu.
TC, Foto: GREGOR KATIC
Demoicrati o
volilni zaifonodaji
Glavni odbor Demokrat-
ske stranke Slovenije je med
sobotnim zasedanjem v Ce-
lju razpravljal o možnih
spremembah volilne zako-
nodaje. Glede na obstoječe
možnosti, so se člani glavne-
ga odbora zavzeli za ohrani-
tev proporcionalnega volil-
nega sistema, ki edini omo-
goča, da bo tudi v bodoče v
parlamentu zastopanih kar
največ politično različno
orientiranih skupin.
Po besedah predsednika DS
Toneta Peršaka v stranki
podpirajo takšne spremembe
volilne zakonodaje, ki bi omo-
gočile pravičnejši izračun po-
slanskih sedežev za posamez-
ne liste, prag za vstop v držav-
ni zbor pa naj po njihovem
mnenju ostane nespremenjen.
Člani glavnega odbora DS so
v Celju še ocenili, daje dobro
tudi iskanje rešitev, ki bi omo-
gočile večji vpliv volivcev na
to, kateri od kandidatov s po-
samezne liste, kiji bodo dali
svoj glas, naj zasedejo poslan-
ske sedeže. S tem so se demo-
krati posredno zavzeli za črta-
nje nacionalnih list.
Člani glavnega odbora DS
so ob tem zavrnili prizadeva-
nja nekaterih strank in drugih
skupin, ki očitno izkoriščajo
nepoznavanje volilnih siste-
mov in njihovih učinkov pri
večini prebivalstva. Odločno
so zavrnili manipuliranje s tem
- opravičljivim in glede na za-
pletenost volilnih sistemov
povsem razumljivim - nezna-
njem, predloge za ustavne
spore ter popolnoma nespre-
jemljive rešitve, saj se s tem
ustvarja vzdušje nekakšne po-
litične krize v državi.
IS
Stavki ni videti
l(onca
LJUBLJANA, 2. april,
(Delo) - Ponedeljkove op.
timistične napovedi, da s«
bo stavka zdravnikov v teli
dneh končala, se niso ure-
sničile. Vladna izvedenska
skupina je namreč preučllj
zadnji Fidesov predlog \
ugotovila, da predlog pre.
sega učinke predlaganega
zakona o zdravnikih. Pred.
lagala je "protipredlog", ki
naj bi bil po besedah mini.
stra za delo Antona Ropj
enak različici, o kateri so se
s predstavniki zdravniške-
ga sindikata pogovarjali že
18. marca. Fides je vladno
skupino obdolžil, daje za-
vlačevala pogajanja in jili
zapustil. Stavkovni odboi
bo zahteval zamenjavo
vladne pogajalske skupine,
odstop ministra Voljča in
dveh državnih sekretarjev.
Parlamentarna komisija
za žensko politiko in po-
slanci zdravniki so javno
pozvali Fides, naj prekine
stavko, saj je doslej zaradi
nje ostalo neopravljenih
okoli milijon pregledov.
Zdravstvena ogroženost dr-
žavljanov naj bi po njiho-
vem presegla mejo sprejem-
ljivega oziroma dopustne-
ga.
Višje cene mlelca
in vožnje z vlai(om
LJUBLJANA, L aprila
(Dnevnik, Delo) -SI. apri-
lom so začele veljati zaS
odstotkov višje odkupne ce-i
ne mleka, zato seje za toli-
ko podražilo tudi mleko. vA
ter mleka s 3,2 odstotka
maščobe stane 79,80 tolar-
ja, cene mlečnih izdelkov!
pa oblikujejo mlekarne pro-
sto in ti so v povprečju draž-
ji za 9 odstotkov oziroma za
3 do 7 tolarjev. Za 9 odstot-
kov pa se je podražil tudi
železniški potniški promet.
Sporni špansiii
predlog
LJUBLJANA, 2. marca
(Delo) - Državni zbor je če-
trti dan izredne seje o slo-
venski zunanji politiki za-
radi obstrukcije opozicije
prekinil zasedanje. Sejo je
spet prekinil spor o špan-
skem predlogu. Ko je že ka-
zalo, da bodo poslanci gla-
sovali o predlogu spreme-
njenih stališč o odnosih Slo;
venije z EU, je SLS najprej
predlagla odmor, nato p2
sklic odbora za mednarod-
ne odnose. V nadaljevanju
zasedanja pa se je izkaza-
lo, da je zbor nesklepčen.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvim
Uredništvo: MarjelaAgrež, IreiU
Baša, Janja Intihar, Brane Jerank«'
Ksenija Lekič, Edi Masnec, UrŠkJ
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željk"
Zule. Tehnični urednik: Pranj«
Bogadi. pomočnika: Robert Kol'
terer, Igor Šarlalv Oblikovanj«'
Minja Bajagič. Tajnica urednic
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednih
Prešemova 19, Celje. Telefofi
(063) 442-500, fax 441 -032.
iff. 14. - 4. april 1996

DOGODKI
NOVI TEDNIK
folar na tolar - proračunska luknjal
iCelJu brez predvlilene proračunske Izgube najbrž ne bo šlo - Pripravljeni predlogi za
)ojatne proračunske prlboUke_
v Celju so občinski svetniki prvo branje letošnjega pro-
^{unskega predloga opravili že v začetku februarja, druge
,l,ravnave pa se lotevajo danes. Vendar pa morajo pred sa-
„0 obravnavo proračuna sprejeti nekaj načelnih, političnih
^ločitev, s katerimi bodo v veliki meri začrtali nadaljnjo
jizvojno podobo občine.
Ob prvem branju proračun-
l^ega predloga so svetniki pod-
iflj načrtovano proračunsko iz-
,ybo, mnenja so bila zvečine
jgljena le o njeni višini, meni-
j pa so tudi, da Je treba poi-
l^ati dodatne vire financiranja.
;trokovne službe so zadolžili,
la pripravijo tovrstne predlo-
hkrati pa ponovno prouči-
o'vse možnosti, da bi bila pro-
računska luknja Čim manjša.
Stanje pa je pred drugo prora-
junsko obravnavo v Celju še
^jj zaskrbljujoče, kot je bilo
)red prvo.
Februarja so namreč v stro-
[ovni tlnančno računovodski
ilužbi dobili nova, dokončna
lavodila ministrstva z^ finan-
ce, v katerih je globalni obseg
rasti zagotovljene porabe iz
prejšnjih 7 zaradi nižje infla-
cije padel na 6 odstotkov. Še
vedno niso izdelana vsa meri-
la za financiranje javne pora-
be, Celjane pa ministrstvo za
šolstvo in šport tudi opozarja,
da podobno kot v nekaterih
drugih občinah lani niso druž-
benim dejavnostim dodelili
vsega denarja, ki jim je bil, gle-
de na izdelane kriterije, name-
njen iz države. To morajo na-
domestiti letos, sicer jim bodo
sorazmerno zmanjšali osnovo.
Ob tem pa mora občinski pro-
račun imeti še 0,5 odstotno ob-
vezno rezervo, ki se obračuna
glede na vse proračunske pri-
hodke in ne zgolj iz zagotov-
ljene porabe. Ministrstvo za fi-
nance občine še opozarja, naj
nikar ne sprejemajo proraču-
nov z izgubo, ampak morajo le-
ti biti uravnoteženi.
Stanje je v Mestni občini Ce-
lje še bolj zaostreno kot v času
priprav prvega proračunskega
predloga, zato bodo svetniki
danes najprej odločali o uved-
bi treh novih proračunskih vi-
rov. Gre za sprejem odlokov,
s katerimi bi uvedli davek od
premoženja, prispevek za inve-
sticijska vlaganja na področju
vodooskrbe, odvajanja odpad-
nih voda in ravnanja s komu-
nalnimi odpadki ter odškodni-
no za onesnaženje okolja v
Mestni občini Celje.
Ob tem pa se bodo celjski
svetniki odločali še o tem, da
se s proračunom ne financira v
investicije družbenih dejavno-
sti povsod tam, kjer je po za-
konu zato odgovorna država,
da se od občin Vojnik in Štore
zahteva plačilo sorazmernega
deleža dolgoročnih občinskih
zadolžitev (po ključu, po kate-
rem je bila lani razporejena za-
gotovljena poraba) ter da v
strokovnih službah v celoti
upoštevajo izdelana merila in
kriterije zagotovljene porabe.
Ob vsem tem pa bo letošnji
celjski proračun še vedno imel
nekaj manj kot 400 milijonov
tolarjev primanjkljaja, saj bi -
po mnenju občinskega vodstva
- uravnotežen proračun imel
preveč negativne posledice za
dolgoročno, razvojno politiko
občine.
. ^ „ IVANA STAMEiČlČ
Celjski vzliod se predstavi
Redno novinarsko konferenco celjski župan Jože Zim-
šek jutri (v petek, 5. aprila) dopoldne sklicuje kar na
terenu. S tem izpolnjuje obljubo, dano na eni prejšnjih
mesečnih srečanj z novinarji, da bo občinsko vodstvo
pripravilo podrobnejšo predstavitev vzhodnega dela me-
sta.
Po županovih besedah je v zadnjih mesecih prav v vzhod-
nem predelu Celja zraslo nekaj pomembnih novogradenj, ome-
niti pa velja zlasti zaokrožitev nove obrtno podjetniške cone
na območju nekdanjega Prevozništva, kjer je poslovne pro-
store našlo 33 podjetij, do konca leta pa naj bi v njih delalo
200 ljudi. V vzhodnem območju Mestne občine Celje bodo v
icratkem zgradili še podaljšek Bežigrajske ceste, kar bi v veli-
ki meri rešilo prometne zagate v tem predelu, nadaljujejo pa
se tudi ureditvena dela na deponiji komunalnih odpadkov v
Bukovžlaku.
Petkrat premalo
Proračun občine Mozirje v prvem branju
Svetniki v mozirskem sve-
tu so se pretekli četrtek prvič
spoprijeli z letošnjim občin-
skim proračunom, na seji pa
so obravnavali tudi nekaj
drugih točk.
Pri pripravljanju proračuna so
se v občinskih službah srečeva-
li s težavami, saj od ministrstev
še vedno niso prejeli meril za
zagotovljeno porabo. Zato se ni-
so odločili za povišanje prora-
čuna glede na lansko leto, ra-
zen seveda zneska inflacije. Ta-
ko predlog proračuna znaša ne-
kaj manj kot 350 milijonov to-
larjev, največ sredstev pa zbe-
rejo s finančno izravnavo in do-
hodnino. Največji proračunski
kolač je odrezan za izobraževa-
nje (17 odstotkov), približno 12
odstotkov proračuna je name-
njenega dejavnostim uprave ob-
čine, otroškemu varstvu in cest-
nemu gospodarstvu, nekaj več
kot 9 odstotkov pa je namenje-
nih še cestnemu gospodarstvu.
Med razpravo je bilo slišati
kar precej pripomb, vendar je
večina svetnikov govorila le o
premalo dodeljenih sredstvih,
ne pa tudi o predlogih, komu kaj
vzeti. Tako so svetniki menili,
da bi bilo potrebno nekaj nare-
diti za duševno prizadete otro-
ke, podprli pa so tudi izgradnjo
doma za ostarele na Brdcah v
Mozirju.
Največji problem v občini
Mozirje je očitno modernizaci-
ja in vzdrževanje krajevnih cest,
saj je bilo zahtevkov petkrat več
kot znaša predlog proračuna.
Občina Mozirje se je s 4 pro-
jekti že prijavila na razpis sred-
stev za demografsko ogrožena
območja. Svetniki bodo o mo-
zirskem proračunu razpravljali
še na prihodnji seji.
Poleg tega so na zadnji seji
mozirski svetniki dokončno po-
trdili zaključni račun lanskega
proračuna, za 10 odstotkov po-
višali vzgojnine v Vzgojno-
varstvenem zavodu Mozirje in
se pogojno strinjali s podelitvi-
jo koncesije za opravljanje za-
sebne zdravniške dejavnosti.
Dr. Karmen Furst bo postala
zasebna zdravnica v mozirskem
zdravstvenem domu, ko se bo-
do točno dogovorili o razmeji-
tvi prostorov in višini najemni-
ne.
URŠKA SELIŠNIK
celostna podoba občine Vojnik
Občina Vojnik želi poskr-
beti tudi za zunanji videz in
ato je lani razpisala javni na-
tečaj za najboljšega ponudni-
ka za pripravo celostne podo-
be občine. Najugodnejšo po-
nudbo je pripravil Dinocolor
iz Vojnika, ki se je z ekipo lo-
til dela, prve osnutke celostne
podobe pa so svetniki obrav-
navali že na dveh sejah občin-
skega sveta. ^
Pred pripravo celostne podo-
be so izvedli telefonsko anke-
to, v kateri so sodelovali kraja-
ni štirih krajevnih skupnosti. Za
osnovno, zeleno barvo se je od-
ločilo 62 odstotkov vseh anke-
tirancev, medtem ko je 68 od-
stotkov menilo, da bi celostna
podoba morala zajeti več barv.
Grb občine naj bi predstavljal
grb Vojnika, za kar se je odlo-
čilo 34 odstotkov anketirancev.
prav toliko pajih je bilo za kom-
binacijo obstoječih grbov Voj-
nika in Dobrne. Med predlogi
za simbole v celostni podobi so
omenjali zdravilišče in stare vi-
le na Dobrni, tri cerkve v Voj-
niku in Marijin dom v Novi
Cerkvi. Anketiranci so bili tudi
za objavo pomembnejše letni-
ce in so največkrat omenili leto
1850, ko je nastala prva občina
Vojnik. Kar 72 odstotkov anke-
tirancev je bilo proti dodajanju
raznih simbolov in sloganov,
kajti celostna podoba občine naj
bi bila enostavna in učinkovita.
Do druge seje občinskega
sveta so pripravljale! celostne
podobe Vojnika dobili samo
eno pisno dopolnilo in sicer s
strani komisije za turizem. S ce-
lostno podobo bi označili table
na vpadnicah v občino, na do-
pisih, kuvertah, zastavah, priz-
nanjih in drugje.
TV„
Delitve po legi
Dogovor o tlelitvi prostorov In Sklada
stavbnih zemljišč
V nekdanji mozirski obči-
ni, sedaj razdeljeni na občine
Mozirje, Nazarje, Gornji
Grad, Ljubno in Luče, poča-
si zaključujejo delitveno bi-
lanco. Odprta ostajajo še
vprašanja ustanoviteljskih
pravic raznih zavodov in Jav-
nega podjetja Komunale.
Na zadnji seji so mozirski
svetniki podprli predlog delov-
ne komisije za pripravo elemen-
tov delitvene bilance, ki je na
osnovi dogovora med župani
pripravila predlog glede poslov-
nih prostorov in Sklada stavb-
nih zemljišč. Tako bodo vse po-
slovne prostore razdelili med
občine po legi, razen prostorov
nad Ljubljansko banko v Mo-
zirju, ici jih bodo prodali, sreds-
tva pa razdelili po ključu zago-
tovljene porabe med vse obči-
ne.
Vse premoženje Sklada
stavbnih zemljišč v fizični ob-
liki se bo prav tako delilo po te-
ritorialnem principu, torej po le-
gi. Zaradi razlik bo občina Mo-
zirje na žiro račun Sklada pris-
pevala približno 1,7 milijona to-
larjev, tako da se bo posebej
med občine Nazarje, Gornji
Grad in Ljubno skupno razde-
lilo 16 milijonov tolarjev.
_______.    URŠKA SELIŠNIK.
PO SVETU
Ukrepi proti
britansicemu
govedu
Na srečanju v Torinu nika-
kor niso mogli mimo britan-
skega problema z boleznijo
norih krav, ki je po mnenju
britanskega premiera Major-
ja v tednu dni postal vsee-
vropski. Nekateri so menili, da
je problem medijsko prenapih-
njen, vendar pa so premieri čla-
nic EU Majorja podprli in so pri-
pravljeni Veliko Britanijo pod-
preti tudi denarno, če bo to po-
trebno. Evropska komisija je na-
mreč začasno prepovedala izvoz
živega goveda, govedine in iz-
delkov iz govejega mesa iz Ve-
like Britanije v dmge države uni-
je in tudi v ostale države po sve-
tu. S tem naj bi pripomogli k
umirjanju razmer na trgu, v po-
novno zaupanje potrošnikov v
goveje meso in nenazadnje tudi
V. zaščiti evropske mesne indu-
strije, ki bi lahko zaradi britan-
skega primera utrpela veliko
škodo. Premier Majorje po od-
ločitvi Evropske komisije izja-
vil, daje embargo na izvoz go-
vedi popolnoma neupravičen.
Britanski minister za kmetijstvo
Hogg paje dejal, daje vlada sto-
rila vse, da bi omejila epidemi-
jo, čeprav to še ni povrnilo zau-
panja trga. Napovedal je tudi več
začasnih ukrepov, med drugim
prepoved prodaje govejega me-
sa več kot 30 mesecev po zako-
lu, kmetom paje ponudil finanč-
no spodbudo za zakol živali.
Ooiebo
predsednišifi
Icandidat
Vodja republikanske veči-
ne v ameriškem senatu Bob
Dole bo na novembrskih
predsedniških volitvah v
ZDA kandidat republikanske
stranke in tekmec Billu Clin-
tonu. Dole je to tudi sam prvič
izjavil po predhodnih volitvah v
Kaliforniji. 72-letni senatorje
namreč doslej zbral 1200 dele-
giranih glasov, za imenovanje za
strankarskega predsedniškega
kandidata pa bi jih potreboval
dobrih 200 manj. Predvolilno
kampanjo bo Dole v prihodnjih
mesecih gradil predvsem na na-
slednjih obljubah: izboljšanju
socialnega skrbstva, zmanjšanju
davkov, na bolj uravnoteženem
proračunu, na večji moči zvez-
nih držav in na boju za vnovič-
no vodilno vlogo ZDA v svetu.
Vendar pa javnomnenjske razi-
skave kažejo, da Doleu ne bo
lahko. Tako bi npr. samo v Ka-
liforniji, državi z največjim šte-
vilom volilcev, v tem trenutku
volilni boj s Clintonom izgubil
za 21 odstotkov. Podatek je lah-
ko za Dola zaskrbljujoč, saj Ka-
lifornija daje kar 54 volilnih gla-
sov, kar je več kot katera koli
druga zvezna država.
ZRJ toži Slovenijo
Zvezna republika Jugosla-
vija je v Londonu vložila tož-
bo proti Sloveniji, s katero bi
rada onemogočila sporazum
o delitvi dolga med našo dr-
žavo in komercialnimi ban-
kami, ki zastopajo upnike.
ZRJ nasprotuje Novem finanč-
nem sporazumu iz leta 1988; v
njem Je dolg razdeljen na vse
nekdanje Jugoslovanske repub-
like, Slovenija pa naj bi prevze-
la 18 odstotkov dolga. Sicer pa
seje Beograd skoraj istočasno s
tožbo v Parizu začel pogajati z
Mednarodnim denarnim skla-
dom in Svetovno banko o ure-
janju denarnih in kreditnih od-
nosov. Bistvena so prizadevanja
za rešitc\ vprašanja dolgov, pa
tudi posojila za obnovo od sank-
cij obubožanega gospodarstva.
Agencija Tanjug Je sporočila, da
naj bi na srečanju denarne orga-
nizacije načelno soglašale z vr-
nitvijo ZRJ v njihove vrste, kar
Je tudi v skladu z daytonskim
sporazumom. Vendar paje beo-
grajska tv postaja Studio B po-
ročala, da na pogovorih v Pari-
zu ne bodo sprejeli nobenih kon-
kretnih sklepov, saj ne gre za po-
gajanja, temveč zgolj za nefor-
malne pogovore in /a izmenja-
vo mnenj.
O reformi
Evropsice unije
v Torinu seje začela med-
vladna konferenca o institu-
cionalni reformi Evropske
unije (ElI) oz. o reviziji maa-
strichtskega sporazuma.
Konferenca naj bi trajala največ
leto in pol, je pa neke vrste na-
daljevanje konference iz Maa-
strichta leta 1992, na kateri so
bili postavljeni temelji za seda-
njo EU. Prednostna naloga kon-
ferenceje boj proti brezposelno-
sti in spodbujanje zaposlovanja
v državah članicah. Medvladna
konferencaje tudi v neposredni
zvezi s pripravami na širitev uni-
je, saj na njej sodelujejo tudi
predstavniki 11 pridruženih čla-
nic. Konferenca naj bi poskrbe-
la za približevanje unije držav-
ljanom, oblikovala naj bi insti-
tucije za bolj demokratično in
učinkovito unijo, pole tega pa
naj bi bolj razvila zunanjepoli-
tično delovanje unije. V tem le-
tu in pol se bo konferenca mo-
rala soočiti z načelom fleksibil-
nosti. To pomeni, da bodo ne-
katere države članice na določe-
nih področjih poglabljale inte-
gracijo, pri tem paji ne bo zavi-
ral veto članic, ki Jim v hitrem
razvoju ne bodo mogle slediti.
Ena od žgočih tem bo tudi kon-
struktivna vzdržnost, ki bo
omogočala, da državi proti nje-
ni volji ne bo treba dati na raz-
polago vojakov za morebitne
skupne akcije, vendar pa bo mo-
rala finančno podpreti takšne
operacije. Pomembna točka
konference Je tudi razprava o
glasovanju s kvalificirano ve-
čino, ki naj bi nadomestilo se-
danji nacionalni veto, s katerim
posamezna država blokira odlo-
čitve unije. Poleg vsega tega pa
naj bi konferenca v tem letu in
pol tudi temeljito premislila o
ustanovitvi nekakšnega telesa
zunanjega ministra unije, ki
bi EU v tujini zastopal na po-
dročju skupne zunanje in var-
nostne politike.
IVlirovni načrt
za Čečenijo
Ruski predsednik Jelcin je
predstavil dolgonačrtovani
mirovni načrt za Čečenijo. V
načrtuje zapisano, da se morajo
do 1. aprila do polnoči v uporni
kavkaSki republiki končati vse
vojaške operacije. Potem se mo-
rajo ruski vojaki postopno
umakniti iz notranjosti Čečeni-
Je, čim prej paje treba začeti po-
gajanja med prorusko čečensko
vlado, ruskimi vojaškimi oblast-
mi in civilnimi predstavniki raz-
ličnih čečenskih regij. Ruska du-
ma mora pomilostiti upornike,
ki niso storili težkih zločinov, ru-
ska vlada pa mora v 10 dneh pri-
praviti finančni načrt za obnovo
Čečenije. Po 15 mesecih vojne
in okoli 40 tisoč žrtvah bodo Ce-
čeni tako dobili avtonomen po-
litični status v okviru Ruske fe-
deracije. Vprašanje paje, če bo-
do s tem zadovoljni. Cečen.ski
voditelji namreč poudarjajo, da
lahko vojno končale popolno m-
sko priznanje čečenske republi-
ke. Vendar pa se Rusi ne bodo
sprijaznili z izgubo te strateško
pomembne republike in njene
naf^e, kaj šele nadzora celotne-
ga Kavkaza, ki ga nudi ozemelj-
ski položaj Čečenije.
DAMJAN KOSEC, POPtv
Šl. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO

Še brez
sporazuma
z bankami
Vodstvo Zlatarne naj bi sporazum o
reprogramiranju dolgov In llnanclra-
nju obratnih sredstev z bankami upnh
camJ podpisalo v tem tednu__
Glavni direktor Zlatarne Celje Boris Mdrolt in pred-
sednik upravnega odbora Robert Žohar sta na petkovi
novinarski konferenci povedala, da še vedno niso uspeli
podpisati sporazumov z bankami upnicami o reprogra-
miranju Zlatarninih dolgov ter o financiranju obratnih
sredstev. Krivdo sta pripisala nekaterim bankam in tudi
nekdanjim vodilnim delavcem Zlatarne, ki imajo še ved-
no velik vpliv in ki jim sanacija tega celjskega podjetja
očitno ni po godu.
Sporazum o reprogramiranju dolgov, ki bo po nekaj ted-
nih zamude morda le podpisan v teh dneh predvideva, da
bodo banke upnice odpisale Zlatarni 25 odstotkov dolgov
ali pa bodo upnice 35 odstotkov terjatev spremenile v doka-
pitalizacijo Zlatarne. Po informacijah obeh vodilnih možje
temu najbolj nasprotovala SKB Ljubljana, ki je predlagala
le lO-odstotno dokapitalizacijo.
Če bo sporazum v tem tednu končno podpisan, se bo dolg
Zlatarne zmanjšal za približno 300 milijonov tolarjev, za za-
gon proizvodnje pa potrebujejo dodatnih 120 do 150 milijo-
nov tolarjev. Ta vsota je bila dogovorjena s sprejetjem sana-
cijskega programa in če se bodo banke upnice držale dogo-
vora, potem v podjetju ne pričakujejo težav pri tekočem po-
slovanju. Vodstvo podjetja pa je trdno odločeno, da se ne
bodo zadolževali za izplačilo plač, zaradi tega v Zlatarni še
niso izplačali februarskih plač. IB
Montana v stečaj
Za stečajnega upravitelja Je bil Imenovan Lojze Posedel
Pred kratkim je stečajni
senat okrožnega sodišča
sprejel sklep o začetku ste-
čajnega postopka v podjet-
ju Montana Petrovče, kjer
so se ukvarjali s pridobiva-
njem in predelavo nekovin-
skih rudnin. Za stečajnega
upravitelja je bil imenovan
Lojze Posedel.
Montana p.o. Petrovče je še
zadnje podjetje od pravnih na-
slednikov bivšega Hmezad
Grames Žalec, v katerem je
uveden stečajni postopek.
Hmezad Grames se je leta
1992 razdelil na pet samostoj-
nih podjetij, to so bila Grames
Poslovne storitve, Uniprom,
Grames Nizke Gradnje, PSC
Servis in Montana. Ta podjet-
ja so imela medsebojno neo-
mejeno solidarnostno odgo-
vornost.
Vnovčenje bančnih garancij
in terjatve upnikov so že pov-
zročile uvedbo stečaja v vseh
podjetjih, razen v Montani.
Ker so stečajni postopki v os-
talih podjetjih zaključeni ali so
tik pred zaključkom, so upni-
ki poplačani v višini, kot je to
omogočala oblikovana stečaj-
na masa. Zaradi neomejene so-
lidarnostne odgovornosti so se
vse neplačane terjatve sedaj
prenesle na Montano. Poslo-
vanje podjetja Montana Pe-
trovče je sicer tekoče uspešno
in podjetje iz rednega poslo-
vanja ne izkazuje neposrednih
obveznosti, razen do zaposle-
nih delavcev, ker so se že ne-
kaj časa izplačevali samo za-
jamčeni osebni dohodki.
Stečajni senat je na predlog
stečajnega upravitelja sprejel
sklep, s katerim se dovoljuje
dokončanje začetih del oziro-
ma nadaljevanje proizvodnje
za obdobje šestih mesecev. V
tem času bodo delavci zapo-
sleni za določen Čas, izpolnje-
vale se bodo pogodbene ob-
veznosti do kupcev, predvsem
do obeh slovenskih cemen-
tarn. Medtem bodo v okviru
stečajnega postopka opravlje-
ne cenitve premoženja, preiz-
kušene vse prijavljene terjatve
upnikov in predlagana javna
prodaja premoženja stečajne-
ga postopka. Prvi narok za
preizkus terjatev bo 23. maja.
IB
Ukinjeno Mizarstvo
Mizarstvo, eno od sedmih
hčerinskih podjetij pri velenj-
skem premogovniku, se je
zadnjih nekaj let ubadalo s
precejšnjimi težavami pri
proizvodnji in poslovanju, za-
to so pred kratkim prenehali
z delom.
Lani so sicer precej naredili
za sanacijo poslovanja: lesarski
in ekonomski strokovnjaki so
sestavili sanacijski načrt, dolgo-
ročno vizijo poslovanja z defi-
niranimi proizvodnimi progra-
mi, sklenjenih je bilo nekaj pro-
dajnih pogodb, proizvodnja pa
oddana v najem privatnemu
podjetju. Vendar pa je bilo ob
izgubi iz preteklih let lani do-
datno pridelanih še 40 milijonov
tolarjev, podjetje pa ima tudi
precejšnjo negativno vrednost
kapitala.
Zato seje vodstvo premogov-
nika odločilo, da podjetje Mi-
zarstvo preneha delovati. Gre za
ukrep prenehanja delovanja po
skrajšanem programu, pred-
vsem z namenom zaščite kapi-
tala podjetja, interesov zaposle-
nih in upnikov. V Mizarstvu je
zaposlenih 22 delavcev, nihče
pa ne bo oškodovan. Nekaj jih
je že našlo delo pri zasebniku,
kije prevzel del proizvodnje in
opreme, drugi pa v matičnem
podjetju. Ti delavci bodo nada-
ljevali s programi, ki so jih do-
slej opravljali v Mizarstvu. To
so predvsem mizarska vzdrže-
valna dela, žagarska dela in iz-
delovanje sider za premogov-
nik.
DIANA JANEŽIČ
Posojila na LB kartico
V Novi Ljubljanski banki
*so pred kratkim svojim komi-
tentom ponudili ugodnejše
pogoje najemanja posojil z
LB kreditno kartico.
LB kreditno kartico izdaja No-
va Ljubljanska banka že dobri
dve leti, od konca marca pa je
možno najeti tako imenovani re-
volving kredit pod še ugodnejši-
mi pogoji. LB kreditno kartico za
najem revolving kredita lahko
pridobi vsak, ki ima odprt tekoči
račun pri Novi Ljubljanski ban-
ki najmanj tri mesece in redne
mesečne prilive. Banka odobra-
va kredit v višini do dveh in pol
rednih mesečnih prilivov, vendar
največ do 750 tisoč tolarjev. Kre-
dit se avtomatično obnavlja ves
čas uporabe kartice, imetnik pa
sam predlaga datum in višino me-
sečnega odplačila, to je 10,20 ali
33 odstotkov od porabljenega po-
sojila.
Obresti za revolving kredit so
nižje kot denimo za izredni limit
na tekočem računu ali za goto-
vinsko posojilo. Gibljejo se od
T+10,5 do T+13 odstotkov let-
no, odvisno od višine mesečnega
odplačila.
LB kreditna kartica je name-
njena v prvi vrsti najemanju po-
sojil za nakup blaga in plačilo
storitev, z njo pa je možen tudi
dvig pri bančnem okencu v viši-
ni do 50 tisoč tolarjev na dan.
Imetniki LB kreditne kartice so
deležni tudi posebne oblike nez-
godnega zavarovanja, novim
imetnikom kartice pa v mesecu
aprilu ne bo treba plačati letne
članarine.
IB
Pregled gibanja tečajev
in inflacije v marcu
Mesec je naokoli in s tem
čas, da se malo ozremo na
spremembe in gibanje inflaci-
je v minulem mesecu. V mar-
cu seje upočasnjeno padanje
slovenskega tolarja nadalje-
valo.
Letos smo prigospodarili 3,96
odstotkov inflacije na letni rav-
ni, merjeno kot rast drobnopro-
dajnih cen v preteklem mesecu
za naslednji mesec. Napovedi o
višji inflaciji v marcu so se ure-
sničile, inflacija je bila 1,3 od-
stotna. To je nekoliko več kot
smo pričakovali na osnovi po-
dražitve energije.
Srednji tečaj nemške marke je
porasel za 0,41 odstotkov, na-
kupni podjetniški je padel za
0,31 odstotkov, prodajni me-
njalniški pa za 1,92 odstotkov.
Tečaj ameriškega dolarja je bil
tokrat manj živahen, vendar se
za razliko od preteklih mesecev
prav ameriški dolar najbolj po-
dražil, za 1,02 odstotka. Raz-
merje ameriškega dolarja od ja-
ponskega jena je najboljše v
zadnjih 26 mesecih. Njegova
menjalna moč do nemške mar-
ke ni v marcu nikoli padla pod
1,47 DEM za en USD. Najvišje
razmerje je bilo 1:1,49. Italijan-
ska lira je od srednjih tečajev,
kijih spremljamo, najbolj pad-
la za 0,25 odstotka. Za nekoli-
ko več kot 0,5 odstotka pa seje
povzpela tudi vrednost obračun-
ske valute ECU.
Tokrat ne morem pisati o
vzročni povezavi slovenskega
borznega indeksa SBl z gibanji
tečajev tujih valut. Počasnejše
drsenje SIT je nadaljevalo ne-
gativni trend pri obveznicah,
vendar je SBI s svojim padcem
za 13,44 odstotkov absolutni re-
korder. To je tudi razlog, da ga
tokrat ne prikazujemo v grafu,
ker bi sicer bila razmerja med
ostalimi valutami slabše vidna.
ZDENKO PODLESNIK
Javna prodaia v
Alposu
Do 20. aprila bo pote.
kala javna prodaja delnic
v šentjurskem podjetju
Alpos. Z javno prodajo
Alpos lastnini 15,8 od.
stotkov družbenega pre.
moženja, kupcem pa je
na voljo 14.264 delnic po
izhodiščni prodajni ceni
za certifikate 9.772 tolar,
jev. Nominalna vrednost
celotne izdaje privatiza-
cijskih delnic Alposa
znaša sicer 898,46 mili.
jena tolarjev. Za dena-
cionalizacijskega upravi,
čenča so v podjetju prj.
hranili delež v vrednosti
6.96 milijona tolarjev,
preostanek pa je name-
njen lastninjenju s strani
zaposlenih, nekdanjih
zaposlenih, skladov in
zunanjih delničarjev jz
javne prodaje. Zaposleni
in nekdanji zaposleni so
že končali notranje last-
ninjenje in v podjetje
vložili toliko certifika-
tov, da so z njimi v celo-
ti olastninili tudi delež,
namenjen notranjemu
odkupu.
Zbornica o
gospodarsiiili
rezuitatiii
Danes, v četrtek, se bi
do v Celju sestali član'
upravnega odbora Ob-
močne gospodarila
zbornice. Govorili bodo
o gospodarskih rezuitatiii
v lanskem poslovnem lei
tu, nalogah zbornice pA
poklicnem in strokov-
nem izobraževanju, po-
leg tega pa nameravajo
imenovati komisijo za
sodelovanje z bivšimi ju-
goslovanskimi republi'
kami.
Pet tisoča
posiovna IVlagna
v Petrolovem Magnf
centru ugotavljajo, dasf
je v roku enega leta pod
vojilo število imetnikom
poslovne Magna kartice
V minulih dneh so na
mreč izdali pet tisoče
srebrno Magna kartico
ki je namenjena pred
vsem poslovnim ljudem
Šff. 14.-4. april 1996
5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
fiola slovenska fovšija
^primeru Prof Ida Dailas gre za spor tfve/i velikih, enega z močjo državnega aparata In drugega z močjo
ksoltala," meni direktor CBHZdenko P od lesnik
Če je verjeti govoricam, je najbogatejši Slo-
L^ec prvak ene izmed slovenskih političnih
,trflnk, drugi je Davorin Sadar, lastnik siste-
0 Dfldas- In prav to izjemno bogastvo zaseb-
pega kapitala naj bi Slo v nos državi in bilo
mdi razlog za vso gonjo, sproženo proti Da-
dasu.
To so govorice, ki držijo ah pa tudi ne, dejstva
50 naslednja. Agencija za trg vrednostnih papir-
jev je pred dnevi odločila, daje 3,5 milijarde to-
larjev zgornja meja, do katere lahko posamezne
družbe za upravljanje v svojih vzajemnih skla-
dih sprejemajo nova vplačila. V državi je trenut-
no 17 vzajemnih skladov, v njih je skupno za 8,5
milijarde tolarjev sredstev. Od tega imajo več kot
polovico sredstev štirje skladi družbe Proficie Da-
das, ki pa po trditvah Agencije sredstev vzajem-
nih skladov ni nalagala v vrednostne papirje, tem-
Iveč v podjetje Priom Davorina Sadarja, v bistvu
tudi lastnika ali vsaj solastnika celotnega siste-
ma Dadas. Po zakonodaji pa mora imeti vsak vza-
jemni sklad 75 odstotkov denarja vloženega v
vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi.
Agencija Proficii Dadas očita tudi nalaganje
delnic v družbe, povezane z Dadasom, skratka
kupec in prodajalec naj bi bila združena v eni
osebi, konkretno Davorinu Sadarju, Trboveljča-
nu, kije med prvimi v Sloveniji
začel obvladovati poslovanje z
vzajemnimi skladi. Proficia Da-
das je pred časom prevzela tudi
vzajemni sklad Herman Celj-
ski, po podatkih Agencije je
imel ta sklad od januarja do
marca letos 30 odstotkov vseh
sredstev naloženih v obliki po-
sojil podjetju Priom. Za podrob-
nejša pojasnila smo se zato obr-
nili na direktorja celjske borz-
no posredniške hiše Zdenka
Podlesnika.
Zakaj je sploh prišlo do po-
vezovanja Proflcie Dadas z
vzajemnim skladom Herman
Celjski?
Osnovni razlog je zakonoda-
ja. S sprejetjem zakona o trgu
vrednostnih papirjev je bilo
vsem, ki so upravljali kakršen
koli vzajemni ali druge vrste
skladov naloženo, da se uskla-
dijo z zakonom. Leta 1994 je bi-
lo določeno, da se borzno po-
sredniška hiša, torej tudi CBH,
lahko ukvarja zgolj s posli, po-
vezanimi s posredovanjem in
upravljanjem vrednostnih papir-
jev. Takrat smo se pogovarjali
z večimi družbami, ki so imele
pooblastila in dovolj kapitala,
da bi lahko prevzele sklad. Že-
leli smo, da bi ta del poslovanja
potekal preko Nacionalne fi-
nančne družbe, kjer so našo po-
budo vzeli preveč lahkomisel-
no, k zadevi so pristopili pre-
pozno, ljudem preko Trojan pa
je šlo v nos, da bi družba s se-
dežem v Ljubljani upravljala z
vzajemnim skladom, ki bi nosil
ime Herman Celjski. V igri sta
bili potem še dve borzno po-
sredniški hiši, ki sta ustanovili
družbe za upravljanje in med
njima je Proficia Dadas pristala
na za nas najugodnejše pogoje.
To je bil osnovni razlog, daje
Herman Celjski prešel k Profi-
cii Dadas oziroma Davorinu Sa-
darju, za katerega še vedno me-
nim, da v resnici najbolje poz-
na poslovanje s skladi.
Kako komentirate zadnje
zaplete?
Vse skupaj je čista slovenska
fovšija. Nikakor ne morem ra-
zumeti, da se postavlja v vlogo
zaščitnika investitorja nekdo, ki
mu s svojimi dejanji bolj škodi
kot koristi. Zadnji ukrep, to je
omejitev sredstev, s katerimi
lahko upravlja ena družba za
upravljanje na 3,5 milijarde to-
larjev, po moje nima nobenega
pravnega temerja. Sklad Her-
man Celjski je imel ob koncu
lanskega leta približno 50 mili-
jonov sredstev. Takrat je pote-
kel tudi rok, do katerega so se
morale vse družbe za upravlja-
nje uskladiti z zakonom oziro-
ma pridobiti licenco. Kljub te-
mu Agencija za trg vrednostnih
papirjev še januarja ni objavila
nobenega seznama, iz katerega
bi bilo razvidno, katera družba
izpolnjuje ali pa ne izpolnjuje
pogojev. V okviru združenja
borznih članov smo Agencijo
opozorili, naj ne daje dvoumnih
informacij in ne draži javnosti.
Po moji presoji gre za spor dveh
velikih, enega z močjo državne-
ga aparata in drugega z močjo
kapitala, ceno pa bodo plačali
davkoplačevalci. Očitno se na
Agenciji niso zavedali, kolikšen
je sploh obseg poslovanja vseh
družb, katerih solastnik ali pa
večinski lastnik je nekdo iz si-
stema Dadas. Argument Agen-
cije, da so posojali denar, daje
bilo preveč denarnih sredstev in
premalo vrednostnih papirjev
po svoje drži, toda treba je ve-
deti, daje na trgu premalo vred-
nostnih papirjev. Premalojihje,
ker se zamuja s privatizacijo,
vendar to ni problem CBH, to
ni problem Dadasa, še manj
problem investitorjev, ki so vlo-
žili denar v vzajemni sklad. To
je problem tistih, ki imajo v ro-
kah škarje in platno in zavirajo
proces lastninjenja. Agencija bi
lahko več storila, če bi si priza-
devala, da bi na borzo prišlo več
delnic, s tem bi lahko od družb,
ki upravljajo z vzajemnimi skla-
di zahtevala, da te delnice vklju-
čijo v svoje naložbe. Ampak
očitno so nekomu popustili živ-
ci, nekomu je bilo očitno dovolj,
da je lahko nekdo z zasebnim
kapitalom in znanjem močnejši
od državnega aparata. Konec
koncev je bil Proficia Dadas
stalno pod kontrolo Agencije,
zato mi sedanji ukrep ni povsem
razumljiv.
Kaj konkretno lahko pove-
ste investitorjem, ki so svoj de-
nar vložili v vzajemni sklad
Herman Celjski?
Za danes, torej četrtek ob 15.
uri, smo v prostore CBH pova-
bili vlagatelje, da jih bomo in-
formirali o zadnjih dogajanjih.
Vsi, ki so do sedaj vložili denar
v sklad Herman Celjski, so iz-
plačila dobili. Lani na primer je
delnica Dadasa znašala samo 67
tisoč tolarjev, ljudje so točke
lahko prodajali in kupovali in
kljub slabim trendom so vpla-
čila in izplačila potekala po-
vsem normalno. Trenutno je de-
nar investitorjev v družbi Priom,
to je družba v stoodstotni lasti
Davorina Sadarja. Družba
upravlja s 5,6 milijarde sred-
stev, čeprav so se v javnosti po-
javljale številke 6,5 milijarde
sredstev. Podatkov o tem, koli-
ko fizičnih in pravnih oseb je
vpisalo sredstva v sklad Herman
Celjski nimam. Razpolagam sa-
mo s podatkom, koliko investi-
torjev je denar vložilo v ta sklad
v CBH, dogovorjena je tudi vi-
šina sredstev, ki jo pri nas lah-
ko vpišemo in ta znaša meseč-
no približno pol milijona mark.
Konkretneje bilo pri nas konec
marca vpisanih približno 70 ti-
soč enot, v skladu Herman Celj-
ski so tudi fizične osebe, ki raz-
polagajo z sredstvi do 10 mili-
jonov tolarjev. CBH ni v nobe-
nem delu lastnik katerekoli
družbe v sistemu Dadasa, ima-
mo sklenjeno samo pogodbo, da
se pri nas kupujejo in prodajajo
točke vseh skladov te družbe.
Lani smo za družbo Dadas vpi-
sovali tudi certifikate, za plači-
lo so nam ponudili delnice druž-
be, vendar teh delnic Se nismo
prejeli. Naših in sredstev, ki so
nam jih zaupali komitenti, pa v
ta sklad nismo nalagali.
Se lahko zgodi, da bodo vla-
gatelji ostali praznih rok ozi-
roma izgubili dobršen del vlo-
ženih sredstev?
Teoretično lahko, čeprav je
verjetnost, da bi denar v celoti
izgubili, zelo majhna. Ljudje so
kupovali in prodajali, dobili so
denar za tisto, kar so prodali, za-
to so povsem neutemeljeni očit-
ki o nekakšnem catch the cash.
Ljudje so dvigovali denar iz hra-
nilnih knjig in vlagali denar v
sklade, ker je bilo to pač bolj
ugodno. Res paje, da pri nas še
vedno velja čredni nagon pri na-
kupu in prodaji vrednostnih pa-
pirjev in sistem, kakršen je Da-
das, je to lahko s pridom izko-
riščal, ker razpolaga z veliko
maso kapitala. Se enkrat povem,
da nikoli ni bilo primera, da kdo
ne bi mogel dobiti denarja, ki
ga je vložil v sklad Herman
Celjski.
Bi lahko napovedali, kakšen
bo razplet tega spopada med
Agencijo in Proficio Dadas?
Vrednost sklada in premože-
nja je mogoče ohraniti ob dose-
ženi spravi med Agencijo za trg
vrednostnih papirjev in Davo-
rinom Sadarjem, nisem pa pre-
pričan, da bo do tega dogovora
prišlo. Kljub vsemu menim, da
se bo zadeva dobro iztekla. Če
bodo investitorji podpisali so-
glasje, da se strinjajo s preno-
som sredstev na družbo Priom,
bodo tej novi družbi omogočili
upravljanje s sredstvi, družba pa
bo poskušala ohraniti čim več-
jo vrednost njihovih vložkov.
Če se to ne bo zgodilo, bodo
morala sredstva nazaj na druž-
bo Proficia Dadas, ki potem za-
pade pod jurisdikcijo Agencije,
kaj se bo potem dogajalo s tem
premoženjem, pa je težko oce-
niti. Vsekakor se bo vrednost
premoženja v tem primeru
zmanjševala, kajti pritiski Agen-
cije na znižanje tečajev delnic
so očitni. Na potezi so investi-
torji, da zaupajo ekipi, kije po-
stavila na noge štiri velike skla-
de in zbrala več kot polovico
~ sredstev vseh slovenskih skla-
dov. Je pa takšen spor za drža-
vo vse prej kot dobrodošel, ker
smo preprosto premajhni, da bi
si takšne stvari lahko privošči-
li. V Sloveniji so firmo Dadas
že nekajkrat skušali spraviti na
kolena. Po naših izkušnjah pa
je bil Davorin Sadar vedno ko-
rekten poslovni partner in nikoli
nismo imeli primerov, dati ljud-
je ne bi držali svoje obljube.
IRENA BAŠA
Zdenko Podlesnik
Proficia
Dadas
Piše: Darja Oroiim
Agenicija za trg vrednostnih
papirjev je prejšnji teden spre-
jela in objavila sklep o največ-
jem obsegu vrednosti sredstev,
ki ga lahko upravlja posamez-
na družba za upravljanje inve-
sticijskih skladov.
Razlog za omejitev vlaganja
sredstev so omejene naložbe v
vrednostne papirje, ki kotirajo na
borzi. Omejitev velja za zbiranje
novih vlog od trenutka, ko posa-
mezna družba za upravljanje do-
seže 3,5 milijarde tolarjev. Ker je
trenutno edina dmžba za uprav-
ljanje, ki je presegla to mejo Pro-
flcia-Dadas, jim je Agencija do
preklica prepovedala zbiranje no-
vih denarnih sredstev. Trg vred-
nostnih papirjev se je v trenutku
odzval. Delnice so začele strmo
padati. V sredo se je SBI znižal
za 3,8%. V četrtek je Proficia-Da-
das obvestila javnost, daje zara-
di zavarovanja imetja investitor-
jev prenesla skupno premoženje
investitorjev skrbniku družbi
Priom. Proficia-Dadas je sproži-
la ustavno tožbo, ker meni, daje
Agencija prekoračila svoja poob-
lastila.
V četrtek seje nadaljeval pa-
dec SBI in sicer za skoraj 6%. Z
delnico Dadasa, s katero je bilo
običajno največ prometa, se v če-
trtek ni trgovalo, prodajali pa so
jo tudi po 10% nižjih cenah kot
prejšnji dan. Močan pritisk po-
nudbe delnic je bilo čutiti tudi pri
delnicah Finmedie in Primofina.
V petek zjutraj nas je borza pre-
senetila z obvestilom, da se za-
časno zaustavi trgovanje z delni-
cami Dadasa, Primofina in Fin-
medie. Indeks SBIje ponovno
padel in sicer za 2%. V ponede-
ljek seje z delnicami zelo malo
trgovalo. Edina izjema so bile
redne delnice SKB banke. Ena
večjih borznih hiš je prodala več
kot 15.000 lotov teh delnic. Naj-
nižji tečaji, po katerih smo lahko
kupovali redno delnico SKB
banke so bili 26.500,00 SIT na
delnico. Skupni promet s temi
delnicami je znašal 411 mioSIT.
Redkokdaj se zgodi, da bi borz-
ne hiše pokupile tako velike ko-
ličine ene delnice in bi ob koncu
trgovanja še vedno bilo veliko
povpraševanje po delnici tudi po
27.000,00 SIT. V torek 2. aprila
je borza sprostila trgovanje z del-
nicami Dadasa, Primofina, Fin-
medie in Mladinske knjige Založ-
be. Hkrati so za te delnice umak-
nili 10% dnevno omejitev teča-
ja. Najbolj zanimivo je bilo trgo-
vanje ta dan z delnicami Dada-
sa. Sprva seje oblikoval tečaj pri
ceni 140.000,00 SIT, nato seje
dvignil celo na 200.000,00 SIT
in ponovno padel do 165.000.00
SIT na delnico. Tako je Dadas
padel za 28,6%, Mladinska knji-
ga Založba za 43,8% in Primo-
fin za 20,5%.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno obveš-
čamo, da lahko te delnice pro-
dajo preko CBH. Prav tako še
vedno odkupujemo amortizacij-
ske načrte, kijih je izdala Pošta
Celje, sedaj Telecom Sloveni-
je. Začeli smo odkupovati delni-
ce Kovinotehne serije G, U ter
Droge Portorol serije G.
Št. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
DOGODKI

Po Razlagovi v obratni smeri
Skladno z obljubo o delnih in postopnih spremembah
prometnega režima v starem mestnem jedru Celja, so ko-
nec tedna prve novosti uvedli v Razlagovi in vstopu v Gos-
posko ulico.
Promet v tem mestnem predelu je zdaj urejen tako, da lah-
ko vozniki iz Ulice XIV. divizije pri mostu čez Savinjo za-
vijejo po Savinjskem nabrežju in nadaljujejo vožnjo narav-
nost v Gosposko ulico oziroma desno zavijajo v Razlagovo.
Razlagova ulica pa ostaja še naprej enosmerna, le daje smer
prometa obrnjena.
IS
Za ceste in gasilce
Na Ljubnem sprejeli proračun občine
Občinski svet Ljubno je
eden redkih, ki je že na prvi
obravnavi dokončno sprejel
občinski proračun. Svetniki
so namreč na četrtkovi seji
menili, da nima smisla podalj-
ševati procesa, proračun pa
so itak že dodobra pretresli v
matičnem odboru.
Tako proračun občine Ljub-
no znaša 147 milijonov tolar-
jev, od tega je 38 milijonov to-
larjev izrednih prihodkov, os-
talo pa je zagotovljena poraba.
Ljubenski svetniki bodo tudi
letos veliko pozornosti in de-
narja namenili urejanju cest.
Asfahirati nameravajo nekaj
krajših odsekov v strnjenem
naselju, poskrbeti za cesto
Lj"bno-Primož, dokončati pri-
marni vod do čistilne naprave,
še [»osebej pa so iz proračuna
narr.enili 10 milijonov tolarjev
za letno vzdrževanje gozdnih
cest.
Poleg teh nalog so del sred-
stev namenili še za prehod na
kurjenje z oljem v osnovni šo-
li, s tem pa bodo pridobili do-
daten prostor za vrtec, kjer je
zelo huda prostorska stiska. Za
pospeševanje obrti in podjet-
ništva so namenili 2 milijona
tolarjev, sredstva pa bodo še
dodatno oplemenitili. Precej
denarja je namenjenega tudi za
vrtino v Okonini, kjer razisku-
jejo temperaturo vode, 7 mili-
jonov tolarjev pa je namenje-
nih tudi za sanacijo smetišča v
Podhomu.
S pomočjo občine in zelo uspe-
le nabiralne akcije so Ljubenci
rešili težave Detmarjevih iz
Radmirja, ki jim je pogorela hi-
ša. Tako so pred kratkim Det-
marjevim že kupili hišo, na
Ljubnem pa z veseljem ugotav-
ljajo, da čut za ljudi v stiski še
ni ugasnil.
Brez sredstev niso ostali niti
zdravstveni dom na Ljubnem,
pomagali bodo pri obnovi cerk-
ve na Rasuljah ter pri postav-
ljanju igrišča ža beach voley v
Okonini. Še posebej veliko po-
zornosti so v proračunu delež-
ni ljubenski gasilci, ki bodo iz
proračuna prejeli 10 milijonov
tolarjev za nakup novega avto-
mobila, pogovarjali pa so se tu-
di o izgradnji doma za ostarele
v Radmirju. Svetniki so s spre-
jemom proračuna poskrbeli še
za »občinsko podobo«, saj bo-
do letos na občinski stavbi pre-
novili fasado in poskrbeli za
ogrevanje.
URŠKA SELIŠNIK
Avto sejem za stroko
Za varno vožnjo so ob sodobni tehnologiji potrebne tudi dobre
ceste - 7. sejem Avto In vzdrževanje v Celju na ogled do nedelje
s torkovo slovesno otvori-
tvijo, ki sojo s kulturnim pro-
gramom prisrčno popestrili
učenci IIL OŠ Celje, so na
razstavišču Celjskega sejma
odprli 7. sejem Avto in vzdr-
ževanje. Sejem, ki je za do-
brih 30 odstotkov večji in bo-
gatejši od lanskega, je po be-
sedah direktorja Celjskega
sejma mag. Franca Pangerla
dokaz, da slovenska avtomo-
bilska stroka sledi evropske-
mu in svetovnemu razvoju, v
Celju pa bodo do nedelje na
ogled dosežki najsodobnejše
tehnike ter privlačen izbor
avtomobilov ter motociklov,
ki jih je mogoče kupiti v Slo-
veniji.
Predsednik Upravnega od-
bora OZS Stanislav Kram-
berger je odprtje sejma izko-
ristil za apel slovenski vladi,
naj vendarle poskrbi za večje
olajšave pri tehnoloških poso-
dobitvah delavnic, saj so obre-
menitve le-teh zdaj previsoke,
obrtniki avto stroke pa le s te-
žavo držijo korak z evropsko
ravnjo razvitosti dejavnosti. Da
je sejem na visoki tehnološki
ravni, je v Celju zatrdil tudi
minister za promet in zveze
Igor Umek, ki je še posebej
opozoril na uveljavljanje oko-
lju prijaznih dejavnosti v avto
stroki. Menil je še, da bomo
morali ob sodobni tehnologiji
- osebni avtomobilski park v
S loven ij i j e že na ev ropsk i rav-
ni - v državi več storiti za bolj-
šo prometno varnost. K temu
bodo po njegovem največ pris-
pevale predvsem boljše ceste,
ki jih z avtocestnim križem že
gradimo, vlada pa si prav v teh
dneh prizadeva zagotoviti de-
nar za popravilo pozimi poš-
kodovane cestne mreže.
Do nedelje, 7. aprila, se na
12.500 kvadratnih metrih celj-
skega sejmišča predstavlja 238
razstavljavcev iz Slovenije in
tujine, v dvoranah je na ogled
oprema za servisno-remontne
delavnice in lakirnice, dodat-
na oprema, rezervni deli in mo-
bilni telefoni, osebna vozila in
motocikli, na zunanjih razstav-
nih površinah pa tovorna vo-
zila, prikolice in betonske ga-
raže. Sejem spremlja tudi bo-
gat program strokovnih srečanj
in posvetovanj. Že prvi sejem-
ski dan so zasedali člani izvr-
šilnega odbora sekcije avtoser-
visnoremontnih dejavnosti,
sreda je bila namenjena eko-
logiji v avtomobilski industri-
ji, danes je sejem Avto in vzdr-
ževanje v znamenju servisno-
remontnih dejavnosti in varno-
sti v prometu, jutri bo na sej-
mišču dan strokovnih šol, so-
bota pa bo minila v znamenju
avtopre vozn i ko v.
Letošnjemu sejmu Avto in
vzdrževanje je ob otvoritvi za-
želel Se naprej tako uspešen
razvoj celjski župan Jože Zim-
šek, otvoritve pa sta se med šte-
vilnimi gosti udeležila tudi
predstavnika generalnega po-
krovitelja, proizvajalca težkih
gospodarskih vozil ERF iz Ve-
like Britanije (slovensko za-
stopništvo je ljubljansko pod-
jetje Commerce) ter tovarne
Perkins.
Organizatorji pričakujejo
okoli 25 tisoč obiskovalcev, ob
strokovni in poslovni publiki
pa bo sejem zanimiv tudi za či-
sto navadne občžuie, ljubitelje
jeklenih konjičkov, saj se v
dvorani D predstavlja vrsta pri-
vlačnih osebnih vozil.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Kaj za demografsko ogrožene?
o potrebah občine Rogaška Slatina
Na zadnji seji občinskega sveta Rogaške Slatine so svetniki
ugotovili, da nadzorni odbor v zvezi z delom občinske uprave
nima nobenih pripomb. Sicer pa so na seji sprejeli tudi pred-
log letošnjega občiaskesa proračuna. , . ^.^^
Skupni prihodki letošnjega
proračuna, ki so ga sprejeli v
drugi obravnavi brez pripomb,
znašajo dobrih 577 milijonov
tolarjev. Župan Kidrič je svet-
nikom predstavil spremembe
po prvi obravnavi - dodatna
sredstva so namenili za oblači-
la ter slavnostno obletnico sla-
tinskega moškega pevskega
zbora, za šolo v naravi II. os-
novne šole, za plače zaposle-
nih v vrtcih (zaradi prenizke
osnove med prvo obravnavo),
za kmetijstvo, za pospeševanje
obrti in podjetništva - vzeli pa
so pri drugi porabi ter naložbi
v prizidek I. osnovne šole.
Z dnevnega reda slatinskega
občinskega sveta so umaknili
svetniško soglasje k imenova-
nju v.d. ravnateljice III. osnov-
ne šole. Po upokojitvi bivše rav-
nateljice sta se namreč na de-
cembrski razpis prijavili Maj-
da Ungar ter Ana Gregorič, ki
pa ju svet zavoda ni izbral. Za
v.d. ravnateljice je nato svet za-
voda februarja imenoval Karo-
lino Kozarič.
V zvezi z dopolnjenim pred-
logom delitvene bilance Vzgoj-
no-varstvenega zavoda bivše
šmarske občine, so se slatinski
svetniki (zaradi zapleta v šmar-
ski občini) v drugi obravnavi
strinjali, da računalniška mre-
ža ostane novoustavljenemu
VVZ Rogaška Slatina, kar pa
bo upoštevano pri zmanjšanju
vrednosti skupnega premože-
nja. Po drugi obravnavi, ki se
tiče predloga sklepa o pogojih
delitve premoženja občin, so
nato pri delitvi sredstev cestne
infrastrukture izvzeli predmet
odprtih postavk pogodbe med
slatinsko Mestno krajevno
skupnostjo ter celjskim Cest-
nim podjetjem, kar se nanaša
na ureditev Ulice XIV. divizi-
je ter Brestovške ceste.
Na seji so soglašali, naj po-
stane nova sekretarka sveta
Duška UrbancI, med prvo
obravnavo odloka o ustanovi-
tvi javnega zavoda Celjske le-
karne pa so svetniki zahtevali
opredelitev slatinskega vložka
v skupnem zavodu, kar bi olaj-
šalo morebitno poznejšo izlo-
čitev iz omenjenega zavoda.
Svetniki so nato sprejeli poro-
čilo o uresničevanju samopris-
pevka v MKS Rogaška Slatina
ter KS Sv. Florjan, v prvi
obravnavi pa tudi pravilnik o
izvajanju ter financiranju me-
dobčinske raziskovalne akcije
Mladi v korak s časom.
Imenovali so tudi 6-člansko
komisijo za ocenjevanje škode
po naravnih in drugih nesrečah.
Prav tako so se strinjali z usta-
novitvijo poravnalnega sveta.
BRANE JERANKO
Je pred Celjani
samoprispevek?
Celjski svetniki bodo za da-
našnje zasedanje dobili v
obravnavo tudi predlog za
uvedbo samoprispevka, s ka-
terim bi na območju mestne
občine do konca tisočletja
prenovili ter dogradili osnov-
ne šole v takšnem obsegu, da
bi bilo v njih mogoče 9-letno
šolanje.
Kot kažejo zdajšnji podatki,
bi na območju Mestne občine
Celje lahko v osnovnih šolah
zagotovili primerne pogoje za
zakonsko uvedeno 9-Ietno ob-
vezno osnovno šolanje ob pre-
lomu tisočletja le, če bi občani
podprli samoprispevek. V ob-
dobju od leta 1996 do leta 1999
mora namreč Mestna občina
Celje zagotoviti skoraj 600 mi-
lijonov tolarjev lastnega denar-
ja za prenovo ter prostorsko
razširitev posameznih osnov-
nih šol, tega pa ob zdajšnji za-
gotovljeni porabi ter lastnih
proračunskih sredstvih ni spo-
sobna.
V strokovni službi za druž-
bene dejavnosti vidijo edini iz-
hod v razpisu samoprispevka,
ta predlog pa bodo morali da-
nes najprej pretehtati občinski
svetniki. Celje je s samopris-
pevkom že gradilo svoje šole,
nazadnje v letu 1980, ko je bi-
la zgrajena OŠ Frana Roša - vse
odtlej pa na območju Mestne
občine Celje ni bilo naložb v
novogradnje osnovnošolskih
prostorov.
I. STAMEJČIČ
V torek bodo zaprli deponijo
Krajani bodo vztrajali dokler ne bodo uresničene zahteve po
začetku takojšnje sanacije odlagališča komunalnih odpadkov
člani vaškega sveta in po-
sebne komisije za varstvo
okolja bodo v torek, 9. apri-
la, ob devetih protestno zaprli
odlagališče komunalnih od-
padkov na Ložnici.
Kako dolgo bo trajala zapo-
ra, je v tem trenutku nemogoče
napovedati, saj so ljudje trdno
odločeni, da tokrat ne bodo po-
pustili tako dolgo, dokler se ne
bodo zganili vsi odgovorni v
občini in pričeli s takojšnjo sa-
nacijo deponije. Organizatorji
so se na tokratno akcijo teme-
ljito pripravili, pridobili so tu-
di ustrezna soglasja, tako da bo
zapora legalna, protest pa želi-
jo, poudarjajo na Ložnici, iz-
vesti na dostojen način. Zapo-
ro so Ložničani utemeljili s ko-
pico dokumentov, ki dokazu-
jejo, da je žalska občina vsa ta
leta iskala najcenejšo možnost
za odlaganje odpadkov, pri tem
pa ni upoštevala večkrat po-
novljenih zahtev po sanaciji
odlagališča. Krajani odločno
zavračajo vsakršna razmišlja-
nja o širitvi ali nadvišanju de-
ponije, pa čeprav za kratek čas,
njihov cilj je samo takojšnja sa-
nacija in zaprtje odlagališča.
Dostop do odlagališča bodo
na Ložnici zaprli s traktorjem
in gasilskim vozilom, dostop
bodo noč in dan varovali tudi
sami krajani. V času zapore bo-
do dostop na deponijo dovolili
samo upravljalcu odlagališča in
sicer v primeru, ko bodo na de-
ponij i opravljali vzdrževalna
dela ali dovažali ustrezne na-
sipne materiale. Samo ob pet-
kih dopoldne bodo izjemoma
dovolili dovoz odpadkov iz
zdravstvenih in izobraževalnih
ustanov.
Ob napovedani zapori so se
že zganili tudi v žalski občini.
V oddelku za okolje in prostor
bo namreč jutri dopoldne po-
govor na temo sanacije depo-
nije komunalnih odpadkov na
Ložnici. Na pogovor so pred-
stavniki občine povabili še
strokovnjake ljubljanskega
Smelta, VGB Maribor, Razvoj-
nega centra Celje, Javnih na-
prav in žalskega komunalnega
podjetja, inšpektorje ter pred-
stavnike Zavoda za zdravstve-
no varstvo iz Celja. Na tem sre-
čanju naj bi predstavili aktiv-
nosti, f>ovezane s sanacijo de-
ponije na Ložnici. IB
Zakon o zdravnik||
IJUBLJANA, 28. mar^
(Delo) - Vlada je sprejela z,
kon o zdravnikih, ki bo šel nt
mudoma v zakonodajni
stopek. Zakon bo vsestrani
urejal polož.aj zdravnikov."
vrednotenju njihovega d
uv^a novost, to je standai
obseg dela. Na tej podlagi
do zdravniki razvrščeni v|
čilne skupine s koeficient
od 1,8 do 3,7. Osnova
obračun zdravniškega delj
bo izenačena z osnovo za
slanske plače, dodatki pa I
ko dosežejo največ 50 ods
kov osnove.
Interpelacija proti
ministru Voljču j
LJUBLJANA, 28. mal
(Delo) - Zaradi neurejene|
položaja v zdravstvu, vedn
slabšega položaja zavarovan
cev, predvsem pa zato, ker«
bi bil minister dr. Božidi
Voljč kot prvi mož v zdravi
tvu popustil pri denarju nan
čun stroke in z rušenjem os
novnega zdravstva postopo
ma povzročil rušenje zdravs
tvenih temeljev, je združen
tista proti ministru Volji
vložila interpelacijo. Podpisa
nihje 13 poslancev ZLSD.
Dogovor z
zdravstvenima
sindikatoma
LJUBLJANA, 29. man
(Delo) - Sindikata zdrav^j
in socialnega varstva ii
skrbstva sta se sporaziimda;
vlado in uradno podpisalapa
rafirane spremembe in dopo
nitve panožne kolektivne p>
godbe. Med drugim naj bi ^
segli plačilo za nadurno deli
kar bodo posamezni zava
popravili z izplačili v ve
obrokih, vendar v celoti naj
pozneje do 31. maja, drugaJ
bosta panožna sindikata v te
dneh odpovedano opozoriln
stavko izvedla 1. junija.
Zavrnili španski
predlog
LJUBLJANA, 29. marc
(Delo) - Odbor za mednarot
ne odnose je po štiriurni p«
lemični razpravi zavrnil špai
ski predlog oziroma dopoln
lo k predlogu stališč in sldj
pov v odnosih Sloveniji
EU, Italijo in Natom, ki gaj
predlagala LDS. Dopolnil
predvideva dvostopenjsko us
klajevanje zakonodaje i'
sprostitev nepremičninskeg
trga za tujce po uveljavit«
evropskega sporazuma. P"
slanci so menili, daje sprejel
je omenjenega predloga pr£
visoka cena za podpis pridm
žitvenega sporazuma, ki je
le prvi korak za vstop v EU
0 novem šolskem
predmetu
LJUBLJANA, 1. april
(Večer) - Na posvetu za vei
ske skupnosti, ki gaje pripf
vil vladni urad za versk
skupnosti, so govorili o nO'
šolski zakonodaji, natančn'
je o novem predmetu verst*
in etika. Minister za šolstvo'
šport dr. Slavko Gaber J
obljubil, da bo komisiji,'
pripravlja predmet, pripofU
čil, da k sodelovanju pova'
vse verske skupnosti, vend^
bi bilo po njegovem težko p"^
čakovati, da bodo vse enak'
pravno zastopane.
it. 14.-4. april 1996
f
VROČA TEMA
NOVI TEDNIK
talijani kopljejo, kralani
se bojijo posledic
L namesto deponije BNJe na oijmočju Trna ve nastala ve I lita gramozna Jama? - Ljudje se bojijo poplav In
pil O'    d''^    največjo črno gradnjo v občini_
j^a polju Brije v katastrski občini Trnava je predvidena ena
Jvcčjih deponij za odlaganje viškov materiala iz trase avto-
^jte med Arjo vasjo in Vranskim. Izvajalec del pa je pred
E,l,rimi štirinajstimi dnevi na tamkajšnjem območju začel iz-
,pavati velike količine gramoza, kar očitno pomeni, da si na-
eravajo Italijani kljub trem kamnolomom v bližini poceni
Lfgotoviti gramoz, s tem pa bodo okolju povzročili nepoprav-
jvo škodo.
astonj do
inateriala?
j peponija naj bi se razprostira-
Lna približno 27 hektarih seda-
yih kmetijskih površin. Izvaja-
te del je italijansko podjetje
pontello Tirena Scavi in to
kodjetje je 8. januarja letos na
blsko upravno enoto poslalo
[jogo za izdajo lokacijskega do-
oljenja za deponiranje viškov
jateriala iz trase avtoceste Arja
as-Vransko. Dovoljenja za de-
lonijo izvajalec do danes še ni
obil, saj je bilo med drugim naj-
irej ugotovljeno, da manjkajo so-
Jasja lastnikov zemljišč, kasne-
Eso v upravni enoti ugotovili,
laza takšen poseg v prostor,
ploh nimajo opore v veljavnem
Iružbenem planu občine. Darsu
akšno ravnanje upravne enote
i{itno ni po volji, zato je bila v
ačetku marca vsa dokumentaci-
aposlana v Ljubljano v presojo
metijskemu ministrstvu ter mi-
listrstvu za okolje in prostor. Tu-
i če bodo v žalski upravni enoti
zdali dovoljenje za deponijo, pa
nobem primeru niso pripravlje-
iiniudi ne morejo izdati dovo-
:nja za izkoriščanje naravnih
%ov.
■ "^a terenu kljub nerazčiščenim
proiiemom brnijo stroji. Jedro
problema paje pravzaprav v tem,
da na območju Tmave sploh ne
nastaja deponija, temveč velika
gramozna jama. Deponija bi na-
mreč pomenila prostor, kamor bi
odvažali odvečni material, ki se
pojavlja pri gradnji avtoceste. Za
ureditev takšne deponije bi po hi-
bloški študiji, opravljeni de-
lembra lani, lahko odstranili
igornji sloj zemlje, vendar naj- ;
več 1,3 metra. Na ta način namreč
po ocenah strokovnjakov ne bi
bistveno posegali v podtalje.
Če bi na deponiji odstranili do-
ber meter vrhnjega sloja zem-
lje, po oceni strokovnjakov ne
bi bilo nobenih škodljivih vpli-
vov na podtalnico v gornjem
delu Savinjske doline. Gramoz-
ne jame, ki sedaj nastajajo na
polju Brije, pa lahko dolgoroč-
no vplivajo na podtalnico, zato
se krajani bojijo poplav, ki bi v
prihodnje ogrožale okoliška na-
selja.
Pred dobrimi štirinajstimi dne-
vi pa so krajani opazili, da so iz-
vajalci začeli odstranjevati bis-
tveno debelejši sloj, po presoji
ljudi Italijani kopljejo približno
tri metre globoko. To pomeni, da
namesto deponije nastaja gra-
mozna jama oziroma kar pravi
kamnolom, iz katerega menda na-
meravajo Italijani zvoziti milijon
kubičnih metrov gramoza. In to
kljub temu, da so v bližini trije
domači kamnolomi. Res paje, da
v teh kamnolomih Italijanom ma-
teriala ne bi dajali na lepe oči,
temveč bi izvajalci zanj odšteli
lepe denarce.
Eni za odši(odnine,
drugi se bojijo
poplav
Dogajanju na predvideni de-
poniji ostro nasprotujejo okoliš-
ki krajani. Resnici na ljubo, ne-
kaj je tudi takšnih, ki izkopava-
nje gramoza podpirajo, saj raču-
najo na odškodnino in lep zaslu-
žek. Del krajanov pa je že pod-
pisal protestno izjavo in jo med
drugim naslovil na Urad RS za
prostorsko planiranje, ministrs-
tvom in inšpektorjem. V njej žal-
ski občini očitajo nelegalno izko-
riščanje proda na polju Brije.
»Krajani smo zaskrbljeni pred-
vsem zaradi poseganja v območ-
je podtalnice, saj je polje Brije
rezervat podtalnih voda. V pri~
meru, da se odvzeti sloj proda ka-
sneje nadomesti z ilovnatimi pri-
mesmi, bo naš kraj, pa najverjet-
neje tudi sosednja naselja, v ča-
su naraščanja podtalnice večkrat
poplavljen,« so med drugim za-
pisali la-ajani. Po njihovi oceni
nastaja na njihovem območju ena
največjih črnih gradenj, pred-
vsem pa od ustreznih institucij
zahtevajo izdelavo študij o pre-
soji vplivov na okolje, povzroče-
nih z odvzemom proda. Da nji-
hove trditve niso iz trte zvite, do-
kazujejo tudi januarske poplave
na predvideni deponiji, ki niso
bile posledice dežja, temveč zgolj
podtalnice. Poleg tega se ljudje
sprašujejo, kakšen bo vpliv ka-
nalizacije na podtalnico iz sosed-
njih Braslovč, kjer še vedno ni
zgrajena čistilna naprava.
Poleg krajanov so v akcijo že
stopili Zeleni v Savinjski dolini,
izkopavanje je po neuradnih in-
formacijah prepovedal vodno-
gospodarski inšpektor. Da Slo-
venci avtoceste potrebujemo, o
tem ni dvoma. Pred dobrim me-
secem je bila podpisana tudi po-
godba med žalsko občino in Dar-
som o ureditvi medsebojnih raz-
merij pri izgradnji avtocestnega
omrežja. V tej pogodbi se Dars
med dmgim zavezuje^ da bo v so-
delovanju z občino Žalec zago-
tovil in izpeljal vse potrebne po-
stopke za pridobitev dovoljenj za
izvedbo deponije Brije in ostalih
potrebnih deponij za gradnjo av-
toceste.
Če podpisniki pogodbe, to so
bili predstavniki Darsa, žalski žu-
pan Milan Dobnik in predsed-
nik občinskega sveta Franc Žol-
nir niso držali fige v žepu, po-
tem je tudi po tej pogodbi jasno,
daje na območju Tmave predvi-
dena deponija, ne pa gramozna
jama oziroma neke vrste odprti
kamnolom za poceni izkopava-
nje gramoza. Če so tuji izvajalci,
v tem primeru italijanski Pontel-
lo Tirena Scavi prevzeli delo, to
še zdaleč ne pomeni, da lahko ta-
ko samovoljno ravnajo z narav-
nimi viri v dolini. Italijani bodo
nekoč odšli, kdo pa bo potem od-
govarjal za poplavljena naselja?
IRENA BAŠA
Kakšna bo cena
vstopa v EU?
LJUBLJANA, 27. mar-
ca (Delo) - Poslanci držav-
nega zbora so v nadaljeva-
nju izredne seje o zunanji
politiki razpravljali o stra-
tegiji, vključevanju v
Evropsko unijo in Nato ter
o odnosih z Italijo. Glavno
vprašanje seje vrtelo okrog
tega, koliko bo morala Slo-
venija plačati za vstop v
petnajsterico, kakšne bodo
posledice za nacionalno
identiteto in gospodarski
razvoj.
Protest zaradi del
na meji
LJUBLJANA, 27. mar-
ca (Delo) - Slovensko zu-
nanje ministrstvo je hrvaš-
kemu veleposlaniku v Ljub-
ljani Miljenku Žagarju
izročilo protestno noto, v
kateri poudarja, da hrvaško
nadaljevanje del na mejnem
prehodu Sečovlje-Plovani-
ja pomeni provokacijo in
kršitev dogovorov, doseže-
nih na ravni predsednikov
obeh vlad in na ravni diplo-
matske komisije za mejna
vprašanja. Slovensko zuna-
nje ministrstvo-je zahteva-
lo takojšnje prenehanje
vseh del na spornem ob-
močju.
F-16 V Sloveniji?
LJUBLJANA, 27. mar-
ca (Delo) - V zadnjem času
buri duhove obisk ameriš-
ke državljanke v Sloveniji
Phyllis Kaminsky, ki naj bi
k nam prišla z namenom, da
ugotovi, ali so kakšne mož-
nosti za prodajo nadzvočnih
letal F-16 ameriške letalske
korporacije Lockhead Mar-
tin. Ob tem so se namreč
pojavile govorice, da gre za
novo afero s prodajo orož-
ja, kar je Phyllis Kaminsky
zanikala. Tudi v obram-
bnem ministrstvu so zani-
kali morebitni nakup bojnih
letal F-16.
Za poslance 15 let
delovne dobe?
LJUBLJANA, 27. mar-
ca (Večer) - Z dokupom šti-
rih let delovne dobe in do-
datnim letom prejemanja
plače po poteku poslanske-
ga mandata, ki naj se šteje
v pokojninsko dobo, bi se
lahko poslanci, če so bili že
prej delegati v skupščini,
upokojili v najboljšem pri-
meru že s 15 leti delovne
dobe, v najslabšem pa s 25
leti. Takšno spremembo po-
slanskega zakona je predla-
galo 45 poslancev, čeprav
je ustavno sodišče predlani
že razveljavilo poslansko
upokojevanje s 25 leti de-
lovne dobe.
Vlada o stečaju
Tarna
LJUBLJANA, 28. mar-
ca (Delo) - Vlada je odloči-
la, da bo šel holding mari-
borskega Tama v stečaj. Iz
njega naj bi nastalo 13 tako
imenovanih poslovnih je-
der, v katerih bo zaposlenih
1350 ljudi. Dve jedri naj bi
ustanovili banki, ostale pa
sklad za razvoj. Ta že je
vložil predlog za stečaj hol-
dinga, ki ga bo obravnava-
la še skupščina podjetja.
Prenekatera šola bo pretesna
^rve poklicne namere In prosta vpisna mesta so v posameznih srednjih šolah močno vsaksebi
Pred osmošolci so te dni
spet pomembni datumi za vpis
^ srednjo šolo. Do 20. marca
|o morali vsi oddati prvo pri-
jtvo v izbrano srednjo šolo,
''onec marca so v časopisu De-
lo objavili preglednico prvih
Poklicnih namer in prostih
Opisnih mest po posameznih
srednjih šolah v Sloveniji, do
'prka, 9. aprila, pa imajo zdaj
''?ti, ki so se morebiti premi-
slili, še čas, da svojo prijavo
[""enesejo v katero drugo šo-
lo,
Šolarji, ki letos niso v zaključ-
nem razredu osnovnošolskega
Jziroma srednješolskega izobra-
ževanja, so pred dnevi mimo za-
'^'jučili drugi trimester, zdaj, naj-
''eijetneje pa šele po prvomajskih
P<^itnicah, pajih čaka nekoliko
'itenzivnejše guljenje šolskih
Nig in zvezkov, saj je konec šol-
^■^ega leta vse bližje. Popolnoma
^■^gačna je seveda slika za bo-
^če študente, ki so prejšnji te-
že poskusno zagrizli v ma-
'"ntetne preizkuse, obilico dela
^^so imeli tudi s prijavo v izbran
^*i«dijski program.
. Bodo uspeli? Tako se sprašu-
P^Jo tudi osmošolci, ki so morali
20. marca oddati prvo prijavo
J' 'zbrano šolo, do torka, 9. apri-
j*>pa lahko to prijavo še prosto.
ne glede na število prvoprijavlje-
nih učencev, prenesejo v katero-
koli drugo srednjo šolo. Po tem
roku prijav za vpis v šolah, kjer
bo vpis omejen, ne bo mogoče
prenašati vse dokler postopek iz-
bire kandidatov ne bo končan (do
3. julija). V vseh šolah, kjer zah-
tevajo preizkuse ročnih spretno-
sti oziroma posebnih sposobno-
sti in nadarjenosti, so le-te izvedli
v zadnjih dneh marca. Učenci, ki
imajo to »smolo«, da se odločajo
za programe oziroma srednje šo-
le, kjer bo omejen vpis, bodo o
tem pisno obveščeni do 6. maja.
Zatem bodo izvedeni izbirni po-
stopki, učenci pa bodo za rezul-
tate oziroma izbiro na 90 odstot-
kov vpisnih mest (prvi krog) ob-
veščeni do 21. junija, drugi krog
za preostalo desetino vpisnih
mest pa bo zaključen do 2. juli-
ja.
Kandidati, ki bodo tudi po dru-
gem krogu izpadli iz želenih ozi-
roma rangiranih šol, bodo lahko
prijave prenesli še na šole, kjer
bodo prosta vpisna mesta, (po-
datki o tem bodo objavljeni v pr-
vi polovici julija v časopisu De-
lo), srednje šole bodo sprejema-
le prijave do 25. avgusta, vpisati
pa se bodo učenci morali do 1.
septembra. Za tiste s popravnimi
izpiti ostaja še nekaj dni časov-
nega zamika, zadnji rok za vpis
v prvi letnik srednješolskega izo-
braževanja v šolskem letu 1996/
97 paje 15. september.
Učenci pa, ki bodo izbrali šo-
le brez omejitve vpisa in jim ne
bo treba skozi izbirni postopek,
bodo dokumente za vpis v no-
voizbranih šolah predložili 17.
oziroma 18. junija in se s tem tu-
di vpisali.
Ponekod preveč,
drugod premalo
v Gimnaziji Celje-Centerje
17 preveč prijavljenih za predšol-
sko vzgojo in 28 preveč za gim-
nazijski program, popolnoma
drugačna pa je slika v Srednji
tehniški šoli Celje, kjer je v vse
programe, razen zidar za zidanje
in ometavanje (18), elektrikar
energetik (I) in elektrotehnik
elektronik (3), prijavljenih pre-
malo bodočih učencev. V Sred-
njo ekonomsko šolo Celje je v
trgovsko akademijo 1 preveč pri-
javljen, v program ekonomskega
tehnika je takšnih 13, za ekonom-
sko gimnazijo, kije letos v Celju
novost, paje še 13 prostih mest.
V Srednji vrtnarski, kmetij-
ski, gospodinjski šoli Celje je
zaenkrat gneča le v programu
cvetličar, kjer je kar 50 preveč
prijavljenih (za razpisanih 64
mest so prejeli 114 prijav), v vseh
drugih programih pa je za od 2
do 52 premalo prijavljenih. Gle-
de na razpisana mesta je za 7 pre-
malo prijavljenih tudi v program
zdravstveni tehnik Srednje
zdravstvene šole Celje, preveč,
za 24 v gimnazijski program in
za 15 v športni razred tega pro-
grama, pa je prvoprijavljenih v
I. Gimnazijo v Celju. S preveč
prijavami se ubadajo tudi v
Srednji šoli za gostinstvo in
turizem Celje, kjer je 27 preveč
prijavljenih za kuharja, 6 za go-
stinskega tehnika, na voljo paje
še prosto mesto za 1 natakarja.
Po prvih številkah sodeč bo še
najbolj tesno v Srednji trgov-
ski šoli Celje, kjer je za program
prodajalca kar 91 preveč prijav-
ljenih, za ekonomskega tehnika
49, za poslovnega tajnika paje
tudi skoraj za razred, 29, preveč
prijavljenih. V Srednji frizer-
ski, tekstilni, strojni in pro-
metni šoli Celje je za pomožno
šiviljo 39 preveč prijavljenih,
gneča je kot običajno spet med
frizerji, kjer so za program frizer
4, za frizerski obrtniški program
pa kar 30 preveč prijavljenih. Ne-
koliko večje od razpisanih mest
je tudi zanimanje za program
prometni tehnik (6) in za obrtniš-
ki program mehanik (4). V vseh
ostalih programih v tej šoli je raz-
pisanih več mest, kot paje zani-
manje zanje.
Kaže, da so za letošnjo gene-
racijo, ki zaključuje osnovnošol-
sko šolanje še najmanj zanimivi
programi v Srednji strojni šoli
Store, Kovinarski šoli Zreče in
Steklarski šoli Rogaška Slati-
na, kjer je še dovolj (od 9 do 40)
prostih vpisnih mest v vseh pro-
gramih. Prej premalo kot preveč,
bo po prvi prijavah sodeč, tudi
učencev v Centru srednjih šol
Velenje, kjer je preveč prijavlje-
nih le za programe: monter elek-
tričnih omrežij in instalacij (20),
računalniški tehnik (9), rudar (2)
in rudarski tehnik (1), v vseh os-
talih programih paje še prostor.
Slika se po bo 9. aprilu v po-
sameznih šolah seveda še spre-
menila, a po prvih prijavah so-
deč, poklicne namere letošnjih
osmošolcev v celoti nikakor ne
bodo izpolnjene. Kot kaže, brez
omejitev vpisa v nekaterih šolah
v šolsko leto 1996/97 ne bo mo-
goče vstopiti, šolarje pa do žele-
nega mesta v izbrani šoli čaka še
veliko trdega dela in predvsem
zbranega učenja.
IVANA STAMEJČIČ
Št. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
TEMA TEDNA

Lastniki brez lastnine
Tu a I po novi zakonodaji o zemljiški knjigi etažni lastniki ne morejo vknjižitl svoje lastnine
Tisti etažni lastniki, ki so pred leti množič-
no kupovali svoja stanovanja po ugodnostih
stanovanjskega zakona in želeli nato svojo
lastnino tudi vpisati v zemljiško knjigo, tako
kot se sicer za nepremičnine spodobi, so se ta-
krat znašli pred vrsto ovir in so zaradi zaple-
tenosti postopka v glavnem obupali. V tolaž-
bo jim je bilo, da naj bi novi zakon o zemljiš-
ki knjigi postopke poenostavil in omogočil laž-
ji vpis.
Medtem je novi zakon v veljavi že skoraj leto
dni, pravilnik o vodenju zemljiške knjige pa od
novega leta, žal pa se etažne lastnine v blokih v
glavnem - vsaj v Celju - še vedno ne da vknjizi-
ti. Eni za to krivijo občino, drugi menijo, daje
krivo tudi besedilo pravilnika, ki je v nekaterih
delih nelogično. Kakorkoli, etažni lastniki so še
vedno tam, kjer so bili.
Novi zakon o zemljiški knjigi je prvič dolo-
čil, da mora investitor stavbe vložiti predlog za
vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo in dolo-
čil tudi roke in kazni v primeru nespoštovanja
teh določil. Lastniki nepremičnin naj bi tako po-
skrbeli za vpis v petih letih od uveljavitve za-
kona. Vse lepo in prav, vendar se zatakne že pri
pridobivanju osnovnih listin, ki so potrebne za
vpis etažne lastnine.
Nobenega vpisa po novem
Po podatkih naj bi bilo tako v Sloveniji kot v
Celju nevknjiženih 9.5 odstotkov stanovanj, kar
gotovo predstavlja zanimiv posel za vse, ki se
bodo tega lotili. Nekatera podjetja so svoje us-
luge že ponudila etažnim lastnikom, druga, bolj
počasna, opozarjajo, daje časa še dovolj in da
naj stanovalci nikar ne hitijo. V zakonu je sicer
določen petletni rok za vpis, vendar bo glede na
sedanje ovire vse prekratek. Vpis etažne lastni-
ne v zemljiško knjigo je namreč mogoč le z do-
ločitvijo funkcionalnega zemljišča, ki sodi k
stavbi. Težava pa je v tem, da ta funkcionalna
zemljišča niso določena in da ni jasno, kako se
bodo v občinah tega sploh lotili.
Vodja celjske zemljiške knjige Ida Korošec
pravi, daje besedilo pravilnika o vodenju zem-
ljiške knjige dovolj jasno, ko določa, kaj vse je
potrebno za vpis etažne lastnine. »Brez določi-
tve funkcionalnega zemljišča vpis etažne last-
nine ni mogoč,« pravi. Zato po novi zakonodaji
doslej še niso opravili niti enega tovrstnega vpi-
sa, čeprav ljudi to zanima.
Te težave zelo dobro poznajo tudi v podjetju
za posredovanje v prometu z nepremičninami
Premius iz Celja. Njegova direktorica Irena
Prime ugotavlja, da jim novi zakon ni prav nič
olajšal dela. Nelogično paje zlasti besedilo pra-
vilnika, saj meša pojma funkcionalno zemljišče
in zemljišče, na katerem stoji stavba. »Deseti
člen pravilnika pravi, da se smejo podvložki us-
tanoviti šele, ko je v osnovnem vložku vpisano
zemljišče s stavbo v etažni lastnini. Torej ni no-
benega govora o funkcionalnem zemljišč,« pra-
vi Primčeva, ki se ne strinja s tolmačenjem pra-
vilnika, po katerem za vpis zahtevajo določitev
funkcionalnih zemljišč. »Že eden od obrazcev
predlogov za vpis je nelogičen, saj pravi, daje
treba v predlogu poleg etažnega načrta stavbe
navesti »eventuelno« listino o določitvi funk-
cionalnega zemljišča. Kako lahko to listino po-
temtakem sploh zahtevajo, če v besedilu pod-
vomijo o njenem obstoju?« se sprašuje.
Pravilnik tudi ne govori, kdo naj bi določil
funkcionalna zemljišča. Le-ta bi morala biti vri-
sana že v dosedanjih zazidalnih načrtih, vendar
ni tako. V Celju tako rekoč ni bloka, ki bi imel
določeno funkcionalno zemljišče, kar pomeni,
da bodo postopki dolgotrajni in dragi, saj bo tre-
ba te načrte spreminjati. Ponekod, na primei»v
Šentjurju, pa so že po sprejetju stanovanjskega
pravilnika izmerili funkcionalna zemljišča k blo-
kom (ki jih je res precej manj kot v Celju), zato
se sedaj s tem problemom ne ubadajo.
V Celju so medtem ustanovili že drugo ob-
činsko komisijo za določitev funkcionalnih zem-
ljišč. Zadnjo vodi Darja Pavlina, vodja finanč-
no premoženjske službe v mestni občini Celje.
Zavedajo se, da je to občinski problem. Doslej
seje komisija sestala šele dvakrat in na zadnji
sestanek povabila tudi upravnike stanovanj in
predstavnike zemljiške knjige. Radi bi dosegli
vsaj to, da se okoli blokov določi ožje funkcio-
nalno zemljišče, vprašanje pa je, kaj bo s šir-
šim, kjer so parkirišča in množica komunalnih
naprav. Ali bodo tudi ta sorazmerno delili med
etažne lastnike in s tem nakopali dodatne teža-
ve občini in lastnikom ali pa bodo to ostale jav-
ne površine? V vsakem primeru bodo zadeve
morali urejati na skladu stavbnih zemljišč, ko-
misija bo le izdala navodila, kako ravnati. Vpra-
šanje je tudi, kdo bo vse to plačal. Po nekaterih
razlagah menda spet etažni lastniki, ki so pri
vsem skupaj še najmanj krivi.
Kako v vmesnem času?
v Premiusu menijo, da bi morali pravilnik do-
polniti in tudi v vmesnem času, dokler fur>kcio-
nalna zemljišča niso izmerjena, omogočiti vpis.
»Za stavbo je po našem pomembno, daje vrisa-
na v katastru in da ima sVojo parcelno številko.
Kar bo zemljišča okoli stavbe, pa bi se lahko
kasneje dopisalo k vložku, kjer je stavba vpisa-
na, saj je sorazmerni delež etažnega lastnika
znan,« menijo. Vendar sedanji pravilnik tegj,
omogoča. Ministrstvo za pravosodje in druge^
gane zato nameravajo opozoriti na nelogičru
pravilnika in njegovo nepovezanost z dejansi
mi razmerami v občinah. Nekaj se bo morij
spremeniti, so prepričani.
Zaenkrat lahko vpisujejo predvsem poslovi
prostore v mestu in etažno lastnino v novczgi
jenih blokih, kjer lahko pohvalijo zlasti zglj
no Gradisovo sodelovanje. Kljub temu so sen
ločili za anketo med stanovalci v nekaterih d
lih mesta (Dolgo polje. Lava, Škapinova ulicj
Novi vasi), da bi lastnike opozorili na njihoi
obveznost in ugotovili njihov interes. Zanin
nje je, ugotavljajo v Premiusu, čeprav so last)
ki stanovanj prepričani, da morajo vpis opravi
tisti, ki so jim stanovanje prodali. Žal ni tal
vsaj ne v primeru stanovanj, kupljenih po \
novanjskem zakonu, kjer so lastniki tudi ti)
ki so stanovanje odkupili na obročno odplaj
vanje.
In kakšen je postopek za pripravo vpisa? \
membno je, kdo je bil investitor in najprej
treba poskrbeti, daje v zemljiški knjigi vpisi
objekt. Potreben je še etažni načrt, ki gaje tr^
posebej narisati, saj ni enak načrtu za pridol
tev gradbenega dovoljenja. K vsem kupoprodi
nim pogodbam je treba pripraviti anekse, ki m
rajo biti usklajeni z etažnimi načrti. Vsaj pol
vica stanovalcev se mora odločiti za tak korj
da se lotijo zbiranja dokumentacije. Za vse
Premius računa 350 DEM na stanovanje, kar
po mnenju nekaterih pretirano, češ daje etaž
načrt za tipska stanovanja enak, drugi pa ca
primerjajo z odvetniškimi storitvami in ugota
Ijajo, da znesek ni pretiran. Kakorkoli, v bloi
se procedura ustavi pri funkcionalnih zemlji
čih. Dokler ta ne bodo izmerjena ali pa pra^
nik o vodenju zemljiške knjige dopolnjen,!
področje etažnega lastništva, kjer gre za več d
set tisoč mark vredno premoženje, pravno fi
malno še vedno neurejeno, čeprav se proma
nepremičninami nemoteno odvija. Zatakne
se, če bi etažni lastnik rad do hipotekarnegaki
dita. Brez izpiska iz zemljiške knjige ne gre,
pa se zgod ba ponov i... i
TATJANA CVil
Teoretično da,
praktično ne
Da je trenutno, z redkimi
izjemami, nemogoče opravi-
ti vpis etažne lastnine v zem-
ljiško knjigo, je prepričan tu-
di direktor Stanovanjske za-
druge Atrij Peter Puhan:
»Glede na obstoječe stanje
večstanovanjskih hiš so etaž-
ni lastniki stanovanj v različ-
nem položaju.
Če vzamemo hiše, ki so že
vpisane v tako imenovano E-
knjigo (po novem je ni več),
lahko vpišeš stanovanje, a je
problem v tem, da se ne uje-
mata podatka o kvadraturi sta-
novanja. Etažni lastniki so po
stanovanjskem zakonu odku-
povali stanovanja, ki so bila
ovrednotena na osnovi točkov-
nika oziroma metodologije o
ocenitvi stanovanj. Kupopro-
dajna cena seje določila na os-
novi neto stanovanjske površi-
ne, kar preprosto pomeni, da
seje kvadratura pomožnih sta-
novanjskih prostorov kot so
balkoni, lože in kleti zmanjša-
la z dogovorjenim faktorjem -
v zemljiški knjigi paje vpisa-
na odmerjena, dejanska bruto
površina stanovanja. Te zade-
ve se rešujejo z aneksom h ku-
poprodajni pogodbi, v katerem
se ugotovi to stanje in je etaž-
no lastnino mogoče vpisati.
Med 4.700 stanovanji, s kate-
rimi v Celju upravljamo mi, je
takšnih primerov manj kot 5
odstotkov, gre pa za objekte Na
zelenici, del Vojkove in Mal-
gajeve ter hiše, ki so bile zgra-
jene pred 2. svetovno vojno.
Bolj zapleteno paje tam,
kjer hiša kot takšna ni bila vpi-
sana v E-knjigo. V Celju ima-
mo vsaj to srečo, da so vse
gradnje vnesene v geodetske
situacije in imajo svoje parcel-
ne številke - v Ljubljani in Ma-
riboru, denimo, so velike sta-
novanjske soseske, zgrajene v
zadnjih desetletjih, še vedno v
zemljiški knjigi vpisane kot
njive ali travniki. Zakomplici-
ra pa se zaradi funkcionalnih
zemljišč, ki niso določena. Za-
to se v SZ Atrij zavzemamo,
da bi bil zaenkrat možen zgolj
vpis etažne lastnine (brez dela
funkcionalnega zemljišča), do-
končen vpis v zemljiško knji-
go pa bi bil izveden takrat, ko
bodo problemi s funkcionalni-
mi zemljišči razrešeni, saj vsa-
kemu lastniku tako ali tako pri-
pada idealen delež funkcional-
nega zemljišča.
Ocenjujem, daje v tem tre-
nutku to najboljša in edina mo-
goča rešitev, da stvari stečejo.
Podatki o stanovanjih namreč
obstajajo, etažni načrti so ozi-
roma se jih brez večjih stroš-
kov da na novo izrisati, prob-
lem pa so funkcionalna zem-
ljišča. Pri tem bi rad opozoril
še na dve nasprotujoči si mne-
nj i glede samega lastništva
zemljišč - ministrstvo za oko-
lje in prostor trdi, da je bil s
stanovanjskim pravilnikom
mogoč nakup zgolj stanovanj,
ne pa tudi zemljišč, na posve-
tovanju pravnikov v Portorožu,
paje sodnica vrhovnega sodiš-
ča presodila, da je skladno z
obstoječo zakonodajo (Pravil-
nik o prometu nepremičnin)
veljavno, da k stanovanju sodi
tudi funkcionalno zemljišče.
Doslej sta bila na to temo že
dvaposveta v Ljubljani in Ma-
riboru, vendar konkretnih re-
šitev za etažno lastnino ni bilo
podanih.«
Upravniki in drugi, ki želijo
etažnim lastnikorti pomagati
pri vpisu njihovih stanovanj v
zemljiško knjigo, si precej obe-
tajo od posveta, ki je na to te-
mo v okviru Stanovanjskega
združenja GZS sklican za sre-
dino aprila. Glede na časovne
omejitve, kijih za vpis v zem-
ljiško knjigo določa tudi nova
zakonodaja, pa pričakujejo, da
se bodo zadeve vendarle pre-
maknile z mrtve točke.
IVANA STAMEJČIČ
Račune naj plačuje lastnik!
Franc Špes z Goriške 6 v Celju se sprašuje, k Ho Je lastnik
njegovega stanovanja_
z vprašanjem, kako v zem-
ljiško knjigo vpisati svoje, po
stanovanjskem zakonu od
^podjetja Klima odkupljeno
stanovanje, se že leta spopa-
da tudi Franc Špes z Goriške
6 v Celju. Sprašuje se, kdo je
dejansko lastnik njegovega
stanovanja, saj v državi Slo-
veniji menda še vedno velja,
da dokončno potrdiš svojo
lastninsko pravico na nepre-
mičnini z vpisom v zemljiško
knjigo.
Čeprav je Franc Špes v zad-
njih letih zastavil veliko vpra-
šanj, pravega odgovora ni do-
bil še na nobeno od njih. Na
podjetje Klima, od katerega je
odkupil stanovanje v Goriški 6,
ter upravnika stanovanj v
stolpnici, podjetje Supra-stan,
je svoja vprašanja oziroma
zahteve naslavljal tudi pisno.
Kako je z možnostmi etažne
vknjižbe, je Špes takratnega
direktorja Supra-stan Ignaca
Dvornika spraševal že v letu
1993, vmes so pisna vprašanja
romala v vodstvo Klime, zad-
njo pobudo pa je direktorju
podjetja Supra-stan Bojanu
Kolencu poslal februarja.
Špes, z njim pa seveda še vr-
sta drugih novih etažnih last-
nikov, se seveda upravičeno
sprašuje, kdaj in kako bodo
svojo lastnino lahko dokončno
potrdili z vpisom v zemljiško
knjigo. To, daje kljub neure-
jeni vknjižbi mogoč promet z
nepremičninami in da so se za-
konodajalci zavarovali z do-
ločbo o tem, da lastninska pra-
vica nastopi s podpisom kupo-
prodajne pogodbe v leta 1991
sprejetem stanovanjskem pra-
vilniku, je namreč za lastnike
stanovanj le slaba tolažba.
IVANA STAMEJČIČ
80 let Olge Vrabič
Konec marca, natančneje
26. marca, je Olga Vrabič,
skoraj polni dve desetletji
častna občanka celjske obči-
ne, uradno proslavila 80.
rojstni dan. Jubileja se je
spomnila vrsta ljudi, prijate-
ljev in tovarišev iz časov nje-
nega ustvarjalnega poklicne-
ga obdobja, s čestitkami in
šopkom rož pa so jo v bolniš-
ki postelji obiskali tudi pred-
stavniki Mestne občine Celje.
Življenjska pot Olge Vrabič
seje začela v Šmohorju na av-
strijskem Koroškem, Vrabiče-
va družina paje v časih, ko so
Slovence v krajih onkraj meje
preganjali in zapostavljali, na
hitro, dobesedno čez noč, v
sposojenem kolesiju prebegni-
la v novo domovanje na slo-
venskem, v Šaleško dolino. Ol-
ga je otroška in rosna dekliška
leta preživela v Šoštanju, nje-
no nadaljnjo življenjsko pot pa
je v priložnostnem zapisu, ob-
javljenem v Delu ob njeni 60-
letnici, najbolje strnila novinar-
ka Alenka Puhar kot »z bojem
proti krivicam zaznamovano
življenje«.
Olga Vrabič izhaja iz druži-
ne intelektualcev, lekarniško
tradicijo pa je nadaljevala tudi
sama, saj je po osnovni izo-
brazbi diplomirana farmacevt-
ka. Revščina ter vsesplošno po-
manjkanje, ki je zaznamovalo
življenje rudarjev in njihovih
družin v Šaleški dolini, tudi Ol-
ge nista pustila neprizadete, za-
to je že kmalu, z dvajsetimi le-
ti, vstopila v partijo in svoje
življenje posvetila političnemu
delu.
O njenih partizanskih letih,
številnih funkcijah, ki jih je
opravljala v republiških in
zveznih organih po koncu 2.
svetovne vojne, je bilo v orete-
klosti že veliko zapisanega -
vseeno pa velja ponoviti, da je
bila Olga Vrabič ena redkih, ki
se je že v petdesetih in šestde-
setih letih zavzemala za pravi-
ce žensk. Tega seje v svoji če-
stitki ob jubileju Olge Vrabič
spomnila tudi Vida Tomšič, ki
je med drugim opozorila, da od
takrat, ko je »Vrabičeva v med-
narodnem letu žensk 1975 tol-
mačila sklepe prve svetovne
konference o položaju žensk,
zdaj v Organizaciji združenih
narodov vse bolj ugotavljajo,
daje edina pot za razvoj demo-
kratičnih in pravičnih družbe-
nih odnosov, za razvoj člove-
ku in naravi prijazne družbe,
nujno sodelovanje žensk pri
odločanju«. Tomšičeva še do-
daja, da je bilo v tem obdobju
napravljenih veliko raziskav, v
eni od študij, ki prikazujejo kot
resnično merilo demokracije
vlogo žensk v odločanju posa-
mezne države, pa je kot pred-
sednica socialno-zdravstvene-
ga zbora skupščine takratne
SFRJ v sredini šestdesetih let
omenjena tudi Vrabičeva. V
svetovnem statističnem pregle-
du o zastopanosti žensk v par-
lamentih med leti 1945 in 195
ki ga je v Ženevi izdala Inti
parlamentarna unija, je bilal
ko bivša Jugoslavija uvrščc
med 33 od skupno 186 v pi
gled zajetih držav, ki je in)'
predsednico skupščine ozii
ma katerega od skupščinsk
zborov.
Ob vrsti drugih pomemW
in odgovornih funkcij, ki jiji
v svojem življenju opravi]'
Olga Vrabič, je za Celje go'
vo najpomembnejše to, da
bila v letih od 1967 do 19
predsednica občinske skuf>5'
ne. Čas njenega županovanja
bil, po spominih nekaterih i
nih tesnih sodelavcev, tako k
vse njeno življenjsko delo, z'
namovan z doslednostjo in"
čelnostjo. In nenazadnje - v
sta leta sega tudi spomin, da
rojstni dan Olge Vrabič zaJ'
praznovati 17. marca, ko s«
v letu 1916 v Šmohorju na^
strijskem Koroškem dejans
rodila, zaključili pa 26. niafj
ki je zaradi napake pri prepi
iz krstnega v rojstni list. t"
uradno njen rojstni dan.
IVANA STAMEJ^
it. 14.-4. april 1996

REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
niled Guinnessom
intradicilo
Preteklo nedeljo so zazna-
movale butare, snopi, potice...
sl^ratka vse, kar sodi k cvetni
nedelji. Na Celjskem je posi-
jalo tudi sonce in s tem na nek
način tudi po svoje blagoslo-
vilo prinašalce primerno
ozaijšanih butar. Leske, puš-
pan, božji les, dren, bršljan,
mačice, pa tudi jabolka in po-
maranče... in še marsikaj je
sestavljalo butare, ki pa so bi-
le letos vseeno drugačne.
Letos so se še posebej izka-
zali v Zavrhu nad Dobrno,
kjer so izdelali butaro velikan-
ko. Završka butara je tehtala 3,4
tone in merila v dolžino natanč-
no 61,38 metrov, k blagoslovu
na 3 kilometre oddaljeno Dobr-
no pa jo je prineslo 47 domači-
nov. Pot seje vila po cesti in po
bregovih, prihod butare paje na
Dobrni pozdravilo precejšnje
število domačinov in tudi tujih
"firbcev". Zavrčani so butaro
položili na tla, po končanem
blagoslovu pa so jo razdrli in
vsak obiskovalec je lahko od-
nesel domov košček blagoslov-
ljene butare. Završko butaro je
komisija, ki jo je vodil vojniški
župan Beno Podrgajs, zelo na-
tančno izmerila, saj so jo prija-
vili za Guinnessovo knjigo re-
tordov kot največjo butaro na
svetu.
Peter Vatovec iz Gorice pri
Celju je po 14 dneh napornega
dela izdelal 26 metrov visoko
butaro, ki so jo vaški fantje po-
stavili pri cerkvi v Šmartnem v
Rožni dolini. Butara je segala
do vrha zvonika, vendar je žal
med dvigovanjem prišlo do
manjše nesreče, ker se je okru-
5il del cerkve. Zaradi tega je
župnik zelo strogo pokaral fan-
te in jim celo zagrozil s polici-
jo.
Na Ljubnem že dolga leta
poskrbijo za pravo razkošje idej,
kako je moč narediti tudi dru-
gačno butaro oziroma "potico",
kot pravijo domačini. Tudi le-
tos so se Ljubenci zelo izkaza-
li, med najbolj izvirnimi simboli
paje bila po mnenju mnogih ka-
pelica s sladkorno punčko. Na
Ljubnem je bilo v teh dneh tudi
drugače vse pripravljeno za dru-
gi največji krajevni praznik, saj
so 2 občine uradno pozvali kra-
jane, naj počistijo kraj.
US, Foto: EDI MASNEC
Št. 14.-4. april 1996
I NOVI TEDNIK
KULTURA

»Kralji« in »Kmetje« ohenem
Po premieri Kohoutove Igre na Otlrupododrom SL6
v nedeljo, 31. marca je
Slovensko ljudsko gledališče
na svojem Odrupododrom pre-
mierno uprizorilo igro sodob-
nega češkega književnika in
znanega političnega disidenta
Pavla Kohouta (rojenega 1928.
leta v Pragi) Pat ali Igra kra-
ljev (Patt oder Spiel der Koni-
ge, 1987). V tekočem prevodu
Mojce Kranjc je »gosto« in
večpomensko besedilo zane-
sljivo postavil na komorno
prizorišče režiser Franci Kri-
žaj. Takoj lahko zapišemo, da
je drama kljub fabulativnemu
konstruktu, ki služi za osnovo
domala detektivsko napetega
dogajanja, aktualna in vzne-
mirljiva v svoji intelektualni
ostrini, notranji psihološki in-
tenzivnosti in prepričljivosti
vseh treh dramskih značajev.
Zgodba o sprenevedanju in
medsebojnem prikrivanju res-
nice v ljubezenskem trikotni-
ku, ki v meščanski vili na robu
mesta cela štiri desetletja po
končani 2. svetovni vojni red-
no dvakrat na teden preigrava
razmere nacistične okupacije,
ne prikriva svoje skonstruira-
nosti. Je pa prav zaradi na-
tančne in prepričljive karakte-
rizacije vseh treh enakovred-
nih protagonistov ter skrbno
domišljenega postopnega raz-
krivanja resnice vsakogar med
njimi dovolj verjetna, da omo-
goča ves čas živahno komuni-
kacijo med prizoriščem in av-
ditorijem. S svojo do absurda
prignano hišno burko o štiri-
desetletni drugi svetovni voj-
ni, ki jo igrajo zgolj zase dok-
tor, njegova soproga Elsa in
njen ljubimec Kellermann, se
Pavel Kohout naravnost sar-
kastično dotika štirih desetle-
tij danes enako komaj verjet-
nega političnega spreneveda-
nja v nekdanjih državah t. i.
realnega socializma.
Režiser Franci Križaj je ob
sodelovanju dramaturgov Ma-
rinke Poštrak in Janeza Venc-
Ija poskrbel za skrbno razčle-
njeno in dramatično stopnje-
vano konverzacijsko dramo, v
kateri so vsa gledališka sred-
stva podrejena razgrnitvi do-
gajanja in igralcu kot ključne-
mu posredniku avtorjevega
sporočila. Scenografka in ko-
stumografka Janja Korun je v
utesnjenem pododrju celjske-
ga teatra ustvarila primemo
vzdušje na videz mirnega in
odmaknjenega salona ostare-
lega zakonskega para ter s
spretnim preobračanjem ali
prekrivanjem kosov pohištva,
obračanjem slik in prekriva-
njem oken nazorno podprla
dvojno igi-o protagonistov. V
kostumografiji je (s kroji in
barvami) posebej podprla po-
zitivni vitalizem nekdanje
operne pevke Else, ki edina
(kljub starosti) ohranja ele-
ganco in se trudi za komuni-
kacijo z obema partnerjema in
zunanjim svetom, medtem ko
sta oba moška vse bolj vase
zaverovana in samozadostna
»eopatarja«.
Med enakovrednimi prota-
gonisti moramo na prvem me-
stu omeniti Anico Kumer v
vlogi nekdanje operne pevke
Else. S skrbno zniansirano in
ponotranjeno podobo intuitiv-
ne ženske, ki je sposobna spre-
jeti vlogo žrtvovanega kmeta v
igri med dvema samoljubnima
moškima ter ob koncu z zrelim
prvinskim vitalizmom in last-
nim zgledom utemeljiti strp-
nost in spravo kot edino odre-
šitev za vse tri, je pomembno
poglobila svojo Mici iz Hoče-
varjeve Smejči tako v smeri
prepričljivega ljubezenskega
žrtvovanja, kakor tudi nepod-
kupljivega vztrajanja pri do-
stojanstvu ženske, matere in
človeka nasploh.
Racionalnejši, k redu in ledu
(zunanjih izrazov čustvenosti)
nagnjeni vogal ljubezenskega
trikota je v vlogi doktorja upo-
dobil Stane Potisk. Ne imetje,
ki ga je podedoval, ne vztrajna
dejavnost, s katero si je skušal
podrediti Muzo (ob prevajanju
Shakespearovih verzov), ne
peklenski načrt maščevanja
nad ljubezenskim in pesni-
škim tekmecem, nič ga ni pri-
peljalo do zmagoslavja. Trpko
je njegovo spoznanje, da je bil
ljubezni in maščevanja trud
zaman.
Poduhovljeni in čustveni
vogal istega trikota je v vlogi
premetenega in talentiranega
židovskega pesnika in preva-
jalca Kellermanna utelesil Ja-
nez Bermež. »Usodni ljubezni«
na ljubo je bil pripravljen štiri
desetletja igrati burko neved-
nosti in popolne podrejenosti,
ko pa je spoznal njeno »preva-
ro«, je tudi njegova igra izgu-
bila svoj smisel.
SLAVKO PEZDIR
Predpraznični pasijon
V nedeljo so člani dramske
skupine Sveti Jurij pod vods-
tvom gospoda Roka Metličar-
ja izvedli Pasijon.
Mladi Konjičani so izvedli Pa-
sijon Franca Ksaverja Meška,
duhovnika in pisatelja, kije delo
napisal po vzoru naj starejšega to-
vrstnega ohranjenega dela v slo-
venskem jeziku.
V Konjicah so se na njegovo
izvedbo pripravljali že daljnega
leta 1939, vendar je takrat nje-
govo uprizoritev priprečila voj-
na. Letos pa praznuje konjiška
nadžupnija svojo 85. letnico. V
okvir tega praznovanja sodi tudi
izvedba Pasijona.
Delo samo je razdeljeno v dva
sklopa. Prvi so Podobe iz Stare
zaveze, nato pa sledi Nova zave-
za.
Kot igralci so nastopili mladi
skavti, člani cerkvenega mladin-
skega zbora in mladinci, ki se
udeležujejo duhovnih vaj. Tako
je petdeset mladih oživilo zgod-
be iz Svetega pisma. V nedeljo
sta bili dve predstavi in obakrat
je bila dvorana konjiškega kul-
turnega doma nabito polna.
Predstava je presenetila ne samo
z vsebino, ampak tudi z bogato
kostumsko zasnovo in domisel-
no sceno.
Poleti nameravajo Pasijon še
enkrat izvesti, vendar takrat na
prostem. J.H.
Četrti del zbirke
XX.stoletje
Cankarjeva založba je iz-
dala prvi, pomladanski del če-
trtega letnika zbirke XX.sto-
letje, v katerem je izšlo pet ro-
manov vrhunskih sodobnih
pisateljev.
Roman Moravagine je napi-
sal francoski pisatelj Blaise Cen-
dras, ki je s tem delom tudi pr-
vič preveden v slovenščino. Ro-
manje napisal v letih po prvi sve-
tovni vojni, glavni junak pa pri-
zadet zaradi različnih krivic vse
bolj tone v nasiljno vedenje, ki
na koncu tudi njega uniči.
Švicarski pisec AdolfMuschg
je avtor romana Albisserjev raz-
log, ki po svoji strukturi temelji
na kriminalni zgodbi. Vendar pa
gre za večplastno sestavljeno pri-
poved, v katero je vključena sa-
tira, psihoanalitično sklepanje,
vzhodnjaška modrost zena, za-
ključena z optimistično noto.
Flann 0'Brien se uvrša med
najpomebnejše irske pisatelje te-
ga stoletja. Roman Tretji poli-
caj je bil prvič objavljen šele po
njegovi smrti, analitiki pa ga
uvrščajo med prva postmoderna
dela. Označuje ga komičnost, po-
leg tega roman preveva tudi izra-
zita etična dimenzija.
Nizozemski pisec Cees Noo-
teoom je danes med najbolj pre-
vajanimi evropskimi avtorji. Nje-
gov roman Ritual se ukvarja s
kritičnim razmišljanjem o ritua-
lu, ne glede na to za kakšno vr-
sto gre in ugotavlja brezizhod-
nost takšnega rituala, ki je brez
svoje prave vsebine.
Veliko ime afriške, oziroma ni-
gerijske literature je tudi Ahinua
Achebe. Roman Mravljišča v
savani se vrti okoli treh figur,
diktatorja države in njegovih
dveh prijateljev. Pisatelj razčle-
njuje afriško realnost ter nakazu-
je smernice za postkolonialno
družbo, kot tudi za literarno us-
tvarjanje v teh razmerah.
BORIS GORUPIČ
Novosti iVIiadinsice icnjige
Pri založbi Mladinska knji-
ga so izdali več novih knjig z
različno tematiko.
V slovenskem in angleškem
jeziku je več avtorjev sestavilo
delo z naslovom Državni zbor
Republike Slovenije. V njej je
opisana zgodovina slovenske-
ga predstavništva, državnih
simbolov, političnih strank,
volitev, konstitucija, sestava
in delovanje državnega zbora
ter poslopje parlamenta. Bese-
dilo spremlja vrsta ilustracij iz
procesa nastajanja države.
Eden vidnejših strokovnja-
kov za področje medsebojne
komunikacije Allan Pease je
napisal Govorico telesa. Knji-
ga pojasnjuje človeške gibe in
drže, ki jih posameznik zavze-
ma v določeni situaciji in ima-
jo pogosto drugačen pomen
kot besede, ki jih izgovarja ter
nam tako pomagajo razumeti
resnično mišljenje drugih.
V okviru zbirke Cicero je
novost Operne zgodbe avtorja
Smiljana Samca. Predstavlje-
nih je 333 opernih del ter 150
njihovih skladateljev, tujih in
domačih. Opisana so zgodbe
po posameznih dejanjih ter
podroben opis nastopajočih
oseb, glasovna lega posamezne
vloge, opis postavitve na odru,
avtorji besedil ter mesto krst-
ne uprizoritve.
Štirje letni časi v vegetari-
janski kuhinji se imenuje ku-
harski priročnik, namenjen
predvsem zdravi prehrani. Ne-
va Miklavčič Predan, ki ga je
napisala, je izbrala recepte iz
različnih manj znanih živil,
kot tudi povsem običajnih.
Finski pisatelj Raul Roine je
uredil Finske pravljice. Nasta-
jale so skozi mnoge rodove,
mnoge pa izvirajo še iz časov,
ko so se njihova plemena selila
iz Azije na sever Evrope. V
njih je mnogo sorodnosti z pri-
povedkami drugih narodov,
njihova značilnost pa sta
predvsem humor in dobroduš-
nost.
BORIS GORUPIČ
In sedal k
športu!
Piše: Tadej Čj
Hja, sleherna poročila,
najsi bodo radijska ali pa te-
levizijska, se končajo z napo-
vedjo športnih novic, ki bi
naj razvedrile, razveselile,
sprostile... Ko je John Mal-
kowich že mislil, da umira,
ko je fmgiral lastno smrt, ko
je slišal brati že svojo osmrt-
nico, ko je že zvedel, kje in
kdaj bo pogreb. Je slišal že
tudi tisto, kar se je po objavi
njegove osmrtnice zares zgo-
dilo; napovedovalec je vest
o njegovi smrti končal z "an-
tologijskim" stavkom: "Se-
daj pa k športu! "No j a, ta
napovedovalec je bil kajpak
John Malkowich sam. In si-
cer v filmu Object of Beauty
(z nepozabno Andy MacDo-
well).
Toda šport je očitno res ti-
sti, ki bi naj v bloku poročil
sproščal, razvedril, sprostil
ozračje. Kar pomeni, da so
poročila "kot po pravilu" ti-
sta, ki nas zamorijo, ki nam
lahko v trenutku pokvarijo
dan... Eh, zakaj jih potem
sploh gledamo oziroma po-
slušamo? Zakaj samega se-
be utrujamo, samemu sebi
uničujemo dan z gledanjem
in poslušanjem poročil? Hja,
ker vemo, da po poročilih
vedno pride na vrsto tudi
šport, ki bo vse lepo uredil,
postavil stvari na svoje me-
sto. Pa čeprav bo naše pri-
ljubljeno nogometno moštvo
izgubilo odločilno tekmo za
ne vem kakšen že pokal celo
na domačem terenu. Pa če-
prav dobro vemo, da bomo
tam že ničkolikič v teku dne-
va zvedeli, da je Jure Košir
spet zadel ob nek količek in,
da je šla dobra uvrstitev že
spet po zlu. Hja, šport je ne-
ke vrste pika na "i". Je ma-
šilo, brez katerega si ne gre
predstavljati dobrih poročil.
Ja, kaj pa kadar tisti blok
poročil zaključuje novica o
odprtju kakšne nove razsta-
ve, ki bi si jo morali podrta
no ogledati, če še sploh i
mislite nase? Hja, ravno ^
Ker nase še vedno misli
ker vam še vedno ni vseei
kaj si bodo ljudje o vas n
si m, kaj si boste sami o
mislili, si boste to razsta
seveda šli ogledat. Toda,
sama novica, da boste ni
rali spet tja na eno razsta
je lahko utrujajoča. Je k
ko tako zelo močna, da vj
v trenutku podre vse cilj
Vas enostavno razočar
Hja, šport bo kajpak tisti,
vas bo spet spravil v dok
voljo. Nihče drug kol špo
Končno gre za poročila,
so del injformativne oddq
In šport je v takem sisten
lahko izključno njegov n
vedrilni del.
Sedaj vam je najbrž josn
zakaj se poročila "koti
pravilu" nikoli ne začenja
s športom. In obratno; zd
je kultura tam nekje na h
cu poročil. Ponavadi tikpr
športom. Ker vse tiste np
ce o vojnah in beguncih, i
tisto črno ni del vašega vsi
danjega življenja, ker vas \\
tisto klanje in sranje zank
le toliko, da ne bo kdo rek
da "pojma nimate "... Oku,
turi pa je že treba kaj vedii
Kultura paje del vsakdani
ga življenja. In novice o &(i
turi se vas bodo dotakrii
Bodo postale del vaših cim
To vas lahko pa hudo o«
sreči. In le šport je tisti,\
vas bo ponovno osrečil. \
bo vašemu življenju pond
no vlil žarke sončne eneit
je. Dan bo lepši, sanje]^
bolj prijetne.
V Vojnilfu 88 je rodil oče
Satiro Ephriama Kisho-
na z naslovom Rodil se je
oče, so prešnjo nedeljo, kot
svojo premiere letošnje se-
zone, pripravili v Vojniku.
Mlada gledališka ekipa dese-
tih članov Novega odra smeha,
ki že nekaj sezon deluje v okvi-
ru KUD France Prešeren Voj-
nik, je to komedijo pripravljala
od lanske jeseni. V tej lahkotni
komediji bi lahko rekli, da je
njeno osnovno sporočilo, kako
ob rojstvu otroka pravzaprav
kar pozabimo na očeta, čeprav
marsikateri oče "rojeva" še hu-
je, kot pa mati.
Delo je na oder, po približno
40. vajah, režijsko postavila Ol-
ga Markovič iz Žalca, sceno je
izdela dramska skupina sama,
ob pomoči Marka Spegliča in
Mizarstva Kraljic, izbor glasbe
pa je opravil Zoran Slatinek.
Na nedeljsko premiero se je v
Vojniku odzvalo kar lepo šte-
vilo gledalcev, sicer paje celot-
na skupina svojo odrsko nalo-
go opravila v okviru svojih
zmožnosti in sposobnosti dovolj
korektno, še posebej, ker gre za
mlajše in še ne dovolj izkušfl
igralce. Brez dvoma paje prt
stava osnovno gonilno silo iifl
la v nosilni vlogi očeta glavij
ga protagonista Toma"
Krajnca, sicer prekaljene;
mačica amaterskih gledaliSk
odrov, kar je bilo seveda očit
pri sami odrski izvedbi, zato,
želeti, da bi uprizoritev koti
lota v nadaljnjih ponovitvah,
nekolikanj premierni zapeto
ali robatosti, pridobila pr«
vsem na tempu posameznih p
zorov in vlog.
ŽIVKO BEŠKOVlji
Srečanle šolskih knjižničarjev
V šmarski šolski knjižnici so
se pretekli teden srečali šolski
knjižničarji iz celjske regije.
Ob tej priliki so jim predsta-
vili povečane knjižnične pro-
store, pri čemer so bili posa-
mezniki presenečeni nad lepo
opremo ter založenostjo z le-
poslovno in strokovno litera-
turo.
Prostore šmarske šolske
knjižnice, ene izmed najureje-
nejših v državi, sta tridesetim
knjižničarjem predstavila doma-
ča knjižničarja. Tone Gaberšek
in Tanja Jurjec. V knjižnici so
nato pripravili učno uro o knji-
gi, kar so povezali z zaključkom
letošnjega tekmovanja za bral-
no značko ter mednarodnim
dnem knjige. Šmarčani so ob tej
priložnosti pripravili tudi razsta-
vo starih knjig s tega območja,
med katerimi je najstarejša na-
božna iz leta 1828. Na razstavi
so predstavili tudi primerek
Slomškovega Blažeta in Neži-
ce v nedeljski šoli, iz leta 1848,
vse skupaj pa je na ogled še v
prihodnjih dneh. Po učni uri'
ogledu razstave sta knjižnic'
ki iz občinskih knjižnic v Šni<
ju pri Jelšah ter Rogaška Sl^
na, Gusta Grobin ter Me"
Kodrič tudi podrobno preds^
vili letošnji knjižni kviz
učence osnovnih šol.
Za zaključek so si šol^
knjižničarji ogledali umetnii"
ki sodi v sam vrh slovensW
baroka, cerkev Sv. Roka
Šmarjem pri Jelšah.
BRANE JERANI^
Št. 14.-4. april 1996

KULTURA
NOVI TEDNIK
Ljubiteljstvo na prepihu
igornjesavlnjčanl s sekretarjem SUvestrom Gai/erščkom o takšniJn arugačnl kulturi
>>V kulturnem ministrstvu
stremijo za vrhunsko kako-
vostjo, pomembno je, da se
i,(|(je kar koli premika. Sicer
l(ultura ni deležna velikega ko-
državnega proračuna, je kot
trinajsto prase - če kje kaj os-
(jnc^je povedal Silvester Ga-
l^rŠček, njegove trditve pa je
pokazala tudi razprava, v ka-
teri so zgornjesavinjski kultur-
pi delavci in župani omenjali
pomanjkanje sredstev.
Sicer je Gaberšček napovedal
težnjo finančnega ministrstva, da
t,i obdavčili tudi kulturno spon-
Izorstvo raznih podjetij, kar bodo
na vsak način skušali preprečiti.
Poleg tega je izrazil tudi bojazen,
Jla bo zaradi uvedbe lokalne sa-
mouprave precej institucij in lju-
biteljske kulture opešalo, precej
stvari pa z reorganizacijo ostaja
nedorečenih. Matične knjižnice
bodo verjetno postale območne,
sredstva za nakup knjig bodo
prispevali v posameznih občinah,
stavba pa bo skrb matične obči-
ne.
Iz razprav je moč sklepati, da
v upravni enoti Mozirje še nima-
jo nikogar za kulturno področje,
premalo ljudi (po republiških kri-
terijih) paje zaenkrat zaposlenih
tudi v Zavodu za kulturo. Sicer
bodo podrobnosti, tudi glede de-
'la Zveze kulturnih organizacij,
uredili z izpostavo Sklauia za lju-
biteljsko kulturo.
Premalo sredstev
Zgomjesavinjske kulturne de-
lavce je predvsem zanimalo, ka-
ko bo orgžinizirano, predvsem pa
financirano delo društev, saj je že
sedaj opaziti usihanje ljubiteljske
kulture. Gaberšček je na vpraša-
nja odgovarjal, da društva pač fi-
nancirajo ustanovitelji, država pa
načeloma nič ne prispeva. Ven-
'dar se lahko društva prijavijo na
S'iakoletni julijski razpis, eks-
' /Kftne skupine pregledajo prija-
vo in če presodijo, daje program
dovolj kakovosten in tudi po-
memben za kraj, bo ministrstvo
s posameznimi društvi sklenilo
enoletno pogodbo.
Pogovor o ljubiteljski dejavno-
sti v Zgornji Savinjski dolini je
v Galeriji Mozirje pripravilo
občinsko prosvetno društvo
Jurij. Hkrati so v galeriji od-
prli še razstavo del likovnega
pedagoga Jurija Repenška, ki
bo na ogled do 10. aprila.
Gaberšček je odgovarjal, da
novih investicij ni v načrtu, za
obnovo kulturnih spomenikov pa
velja, da naj bi lastnik prispeval
polovico, občina in država pa
vsak po četrtino. Vprašanje seje
konkretno nanašalo na obnovo
katedrale v Gornjem Gradu, za
kar bo morala občina letos pris-
pevati 150 milijonov tolarjev.
Poseben problem je tudi godba
na pihala. Vanjo je bilo vloženih
srecej sredstev, dosegla je viso-
co raven kakovosti, po razpadu
nekdanje občine paje sedaj "pad-
la" na pleča občine Mozirje.
V Zgornji Savinjski dolini na-
stajajo tudi težave, ker je kar pre-
cejšnje število zadružnih domov
povezanih z dvoranami. Zadruž-
ne domove je ponekod že lastni-
nila Zadruga Mozirje, dvorane,
kot na primer v Novi Štifti, pa
propadajo. V zgornjesavinjskih
občinah so posebej zaščitili na-
membnost teh dvoran, niso pa
zaščitili lastnine, vendar ima po
Gaberščku občina vse možnosti,
da stopi lastniku na prste in po-
skrbi za obnovo. Pri tem je ob-
ljubil tudi pomoč pravnih služb
ministrstva.
Gaberšček je napovedal usta-
novitev nacionalnega sveta za
kulturo, ki bo bdel nad kulturnim
programom in izvajanjem. Zgor-
njesavinjčani so še omenjali
problem skupnih projektov, ki
spadajo v dolino in bi jih morali
obdržati, za to pa bi bilo potreb-
no financiranje iz republike. Te-
žava je namreč v tem, ker so se v
dolini z uvedbo lokalne samou-
prave potrgale nekatere vezi, ven-
dar pa kaže, da se bodo o nadalj-
njem delu in posameznih skufj-
nih akcijah dogovarjali znotraj
posameznih društev.
URŠKA SFXIŠNIK
Mladi pevci so se predstavili
v sobotni pomladni večerje v nabito polni dvorani konjiškega kulturnega doma zazvenela ubrana
otroška pesem.
Na medobčinski reviji otroških in mladinskih zborov je nastopilo devet zborov s preko štiristo mladi-
mi pevci. Letos seje prvič predstavil otroški pevski zbor VVZ iz Tatenbachove. Prijetno presenečenje
letošnje revije pa so bili zelo sproščeni nastopi mladih pevcev, pogosto popestreni z instrumentalnimi
spremljavEuni šolskih orkestrov. Na sliki: S prijetnim nastopom seje predstavil otroški pevski zbor
Loče. J.H.
Glasbena
rodovina ipavcev
Jeseni leta 1805 je začel zdrav-
niško prakso v Šentjurju ranocel-
nik Franc Ipavec. Doma je bil
iz Bele Krajine, kjer je bil nje-
gov oče vojaški kirurg, ime pa ka-
že na rod iz Vipavske doline.
Franc se je učil v Gradcu in še
posebej očesnega zdravstva na
Dunaju. Poleg poklicnega dela se
je ukvarjal z lovom, ribolovom
in celo z izdelovanjem raket. Že-
na Katarina je bila zelo izobra-
žena, tudi glasbeno. Rodilo se ji-
rtia je devet otrok, od katerih so
kar trije pomembni za slovensko
glasbo.
Najstarejši sin dr. Alojz Ipa-
Vec je bil vojaški zdravnik v Ra-
l^u (Gyor) na Madžarskem. Umrl
je zelo mlad (34 let), zato glas-
l^enega daru ni mogel razviti.
Vendar je bil samostojen glasbe-
ni ustvarjalec. Zapustil je nakaj
''omiselnih, tehnično izpopolnje-
nih skladb za klavir, povsem na
favni takratne evropske glasbe,
"»edtem ko so 'Škrjanček' in dru-
8e uglasbene pesmi dokaj skrom-
ni napevi. Vsekakor se v svojem
^asu uvršča med značilne skla-
datelje slovenskega rodu.
Dr. Benjamin Ipavec (1829-
'^08) je skoraj vse življenje pre-
"^jl v Gradcu kot ugleden zdrav-
nik, na končuje bil glavni zdrav-
nik otroške bolnišnice. Pisal je
strokovne članke in bil odbornik
^dravniških združenj. Vedno je
■^il zaveden Slovenec in seje rad
vračal v Šentjur. Z bratom Gu-
stavom sta lovila ribe in hodila
na lov. Benjamin je ostal vse živ-
ljenje samski. Bil je pobudnik
slovenske pesmi in s tem sloven-
skega jezika v času, ko je bil
nemški pritisk, zlasti v Gradcu,
najhujši.
Prvo skladbo za klavir 'Pop-
ki' je napisal že pri štirinajstih le-
tih. Druga klavirska dela: Slavo-
janska mazurka, Poloneza, Gavo-
ta, Fuga v g-duru. Fantazija na
motiviko 'Naprej' Davorina Jen-
ka, Muzikalni listi in 'Serenada'
za godalni orkester. To je nemin-
ljiva in vedra glasba, kije ohra-
nila svojo plemenito srčnost.
Pomembnejši pa so njegovi sa-
mospevi: Nezakonska mati. Ci-
ganka Marija, Menih, Oblaku,
Mak žari, Cez noč. Na poljani.
Značilne zanje so izvirne melo-
dije in harmonije, z duhovitimi
modulacijami, izdelana enovita
zgradba, globok in doživet izraz.
Znzm je tudi njegov četverospev
'Zapuščena', med zborovskimi
skladbami pa 'Sirota'. Zaradi teh
samospevov, ki so še dandanes
živi, je Benjamin Ipavec dobil
vzdevek 'Slovenski Schubert'.
V to smer gredo tudi njegove
kantate, kjer je vokal vezal z in-
strumentalom in skušal doseči
ravnovesje med obema. Vse te
skladbe so pomembne za sloven-
sko narodno gibanje, saj vemo,
kakšen vpliv ima glasba na čus-
tva. To velja zlasti za kantate 'Na
Prešernovem domu' (1872),
'Vodniku' (1889) in 'Kantata'
(1878) ob sedemdeset letnici Ja-
neza Bleivveisa.
Pomembno je tudi njegovo de-
lo na področju odrske glasbe.
Najprej je na nemško besedilo
napisal spevoigro 'Tičnik'.
Skladba je preprosta, nezahtev-
na, tako za izvajalce kot za po-
slušalce, vendar pa preveva moč-
na čustva in je po zgradbi dokaj
iznajdljiva. Pozneje je za oder
napisal opero 'Teharski plemiči',
in sicer na Funtkovo besedilo. To
je bilo po Foersterjevem 'Gorenj-
skem slavčku' drugo večje slo-
vensko delo te dobe in kompozi-
cijskega področja. Benjamin Ipa-
vec je umrl v Gradcu in je tam
tudi pokopan.
Ena prvih fotografij zbora, ki letos slavi zlati jubilej.
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo v so-
boto ob 20. uri, za Abonma
Oderpododrom 7, uprizorili
predstavo P. Kohouta Pat ali
igra kraljev, v režiji Francija
Križaja. V ponedeljek ob
20.30, bodo isto predstavo
uprizorili za Oderpododrom 9
in izven.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20.30, velikonočni koncert
Akademskega zbora Mihaila I.
Glinka iz Rusije, z dirigentom
Vladislavom Cernušenkom.
V Dvorani glasbene šole
Celje bo v torek, 9. aprila ob
19.30, četrti abonmajski Ko-
morni koncert solistov Celj-
skega godalnega orkestra.
V Galeriji Mozaik bodo ju-
tri, v petek ob 18. uri, odprli
razstavo likovnih del učencev
II. osnovne šole Celje, z na-
slovom Pirhi.
V Galeriji v Velenju je na
ogled razstava kiparskih del
Anamarije Šmajdek.
V Muzeju novejše zgodo-
vine si lahko ogledate razsta-
vo slik in kipov Erike Meu-ije
Bajuk.
V Pokrajinskem muzeju v
Celju si lahko v Stari grofiji
do 14. aprila ogledate razsta-
vo izdelkov otrok na temo
oživljanja kmečkih običajev z
naslovom Velika noč, danes
ob 17. uri pa bodo v razstaviš-
ču Lapidarij, odprli razstavo
pečnic na temo Celjski knezi.
V razstavišču Premogov-
nik v Velenju do 12. aprila
razstavlja dela Terezija Ba-
stelj.
V knjižnici v Šentjurju bo
do 15. aprila na ogled razsta-
va likovnih del Viviane Vlah
iz Ljubljane.
V Savinovem likovnem sa-
lonu bo do 16. aprila na ogled
razstava likovnih del akadem-
ske slikarke Suzanne Kiraly
Moss.
V Osrednji knjižnici je do
15. maja na ogled razstava Ex-
libris in knjiga.
V avli hotela Dobrna je Li-
mit Štore do 19. aprila posta-
vil razstavo del dr. Rajka Li-
via.
V butiku Steklar do 15.
aprila razstavlja dela na steklu
Petra Žmajde.
V Zdravstvenem domu v
Celju si lahko do 30. aprila
ogledate razstavo Vesne Kajt-
na.
V hotelu Merx razstavlja
do konca aprila Vlado Geršak.
V knjižnici Gimnazije cen-
ter Celje do konca aprila raz-
stavlja umetniške fotografije
Franci Horvat.
Union od 4. do 10.4. ob 17.
in 20. uri ameriški film Casi-
no; Mali Union 4.4. ob 18. uri
ameriški film Jezus, od 5. do
10.4. ob 20. uri švicarsko-polj-
ski film Tri barve: Rdeča; Me-
tropol od 4. do 10.4. ob 16.30,
18.30 in 20.30 ameriški film
Zlomljena puščica.^/^mo/^oc/-
jetje Celje si pridržuje pravi-
co do spremembe programa.)
Kino Dobrna 6. ob 19. uri
in 7. ob 17. uri ameriški film
Ace Ventura-klic narave.
Kino Rogaška Slatina 6. in
7. 4. ob 18. in 20. uri ameriški
film Ace Ventura-klic narave.
Kino Polzela 5.4. ob 19. uri
ameriški film Desperado, 7. 4.
ob 17. uri ameriški film Pre-
Kino Žalec 4.4. ob 20. uri
ameriški film Duhovnik, 5.4.
ob 20. uri in 7.4. ob 20.30
ameriški film Kdo bo koga,
6.4. ob 18. in 20.30 ter 7.4. ob
18. uri ameriški film Razsod-
nost in rahločutnost.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek 5. aprila ob 19.30, na-
stop folklorne skupine iz
Kompol.
Barviti kolaži
Do 16. aprila bo v prostorih
Likovnega salona v Žalcu po-
stavljena razstava akademske
slikarke Suzanne Kiraly Moss.
Umetnica srednje generacije
je po rodu Američanka, a že
vrsto let živi v severovzhodni
Sloveniji, v Lendavi. Slike, ki
jih je razstavila v žalski galeri-
ji, so povzetek njenega ustvar-
janja v nekaj zadnjih letih.
Narejene so v kombinirani
tehniki, kjer za osnovo upo-
rablja akvarel na papirju,
hkrati pa na površino nanaša
kose papirja. Gre za zgnetene
kose, tudi dodatno obarvane,
ki so pritrjeni na ploskev in s
tem ustvarjajo trodimenzi-
onalno plastičnost. Sicer pa to
niso edini neslikarski dodatki.
Pogostokrat v kompozicijo
vključuje tudi različna napisa-
na besedila, ki so vzeta iz do-
ločenega konteksta in nato
vstavljena v sliko. Pri tem ne
gre za klasične citate, ki bi
izražali določeno misel, tem-
več zgolj za njihove fragmente,
iz katerih lahko le delno izv-
zamemo smisel oziroma sporo-
čilo. Hkrati pa v posamezna
dela podobno vključuje nize
različnih številk, organizirane
na podoben način, kot prej
omenjena besedila.
Razstavljene slike imajo
predvsem abstrakten značaj, v
okviru katerega avtorica po-
udarja pomen barv, med kate-
rimi imajo pomembnejše me-
sto modri, rdeči ter zeleni toni.
Z njimi oblikuje dinamične
oblike, izraznost ploskev pa
. povečuje z že omenjenimi pla-
stičnimi dodatki. Dela so gra-
jena v uravnoteženih formcih,
ki dobivajo občasno geome-
trijski značaj, vendar ga z or-
gansko izpeljavo detajlov pre-
sega, tako da ima celota videz
spontane harmoničnosti. V po-
sameznih slikah pa lahko pre-
poznamo tudi klasične pokra-
jinske motive, pejsaže ali celo
arhitekturo. A kljub temu tudi
te kompozicije ohranjajo po-
udarjen abstrahiran karakter,
značilen za ostali del razstav-
ljenih slik.
BORIS GORUPIČ

NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

Zakaj bi ne pel?
MePZ ZDU Celje praznuje 35-letnlco, zborovodklnja Jožica
S oko pa 40 let glaskenega tlelo vanJa
Aprila bo Mešani pevski
zbor Zveze društev upokojen-
cev Celje proslavil 35-letnico
delovanja - v torek, 9. aprila,
pripravljajo ob 19,30. uri v
Narodnem domu jubilejni
koncert, zatem pa se bosta 16.
in 23. aprila zvrstila še dva
koncerta. Pevci bodo prazno-
vali skupaj s svojo zborovod-
kinjo Jožico Soko, ki zbor vo-
di zadnja štiri leta, sama pa
letos zaokrožuje 40 let glasbe-
nega dela.
"V našem zboruje 47 pevcev
in smo v Mestni občini Celje,
prav tako pa tudi v širšem regij-
skem prostoru, ki šteje kakšnih
15 tisoč upokojencev, poveza-
nih v 40 društev, tudi edini. Na-
stopov nam ne manjka, samo la-
ni smo jih pripravili 27, letos pa
prav tako delovno začenjamo
pevsko sezono," je nekaj po vr-
nitvi zbora iz priprav v Izoli in
nekaj dni pred jubilejnim kon-
certom povedal predsednik zbo-
ra Milan Batistič. Celotna do-
kumentacija upokojenskega
pevskega zbora je bila ob po-
plavi leta 1990 uničena, a vsee-
no je članom uspelo zbrati vr-
sto ključnih podatkov, ob tem
pa še kopico zanimivosti, ki so
jih združili v brošuri "Zakaj bi
ne pel?", izdani ob zborovskem
jubileju.
Gostje torkovega jubilejnega
koncerta MePZ ZDU Celje
bodo nekdanje pevke MPZ I.
OŠ Celje, vokalna skupina
Kompolčani in pianist Hinko
Haas. Kot solista bosta zape-
la tenorist Dušan Hercog in
baritonist Roman Zapušek,
pokrovitelj koncerta pa je
Mestna občina Celje.
Tajnica zbora Marija Vaj-
dec, ki je ob Ivanki Leskovšek,
Reziki Počivašek in Cilki Vid-
mar članica zbora vseh 30 let,
odkar so se v letu 1966 pevcem
pridružile tudi ženske, niza zbo-
rovske uspehe: "Zbor vsako le-
to pripravi celovečerni koncert,
nastopamo ob državnih prazni-
kih, sodelujemo pa tudi na pev-
skih revijah in drugih srečanjih.
Doslej smo bili šestnajstkrat na
Pevskem taboru v Šentvidu pri
Stični, redno obiskujemo domo-
ve upokojencev v Celju, Vele-
nju, na Polzeli, v Sevnici in
Šmarju pri Jelšah, ponosni pa
smo, ker smo peli tudi v takšnih
dvoranah kot sta ljubljanski
Cankarjev dom in zagrebški Va-
troslav Lisinski ter gostovali po
številnih krajih v sosednji Av-
striji.
Lani so v zboru posneli tudi
video kaseto s posnetki desetih
pesmi ter znamenitosti Celja in
okolice, namenili pa so jo
zdomcem v Berlinu. Od leta
1961 do danes so dirigentsko
palico zbora celjskih upokojen-
cev imeli v rokah Rafko Goren-
šek. Tone Tržan, Jože Kink in
Jožica Soko, zboru pa so pred-
sedovali Herman Dvoršak,
Anton Gabrič, Jože Baver, Jo-
že Križanič, Božo Jarnovič,
Karlo Sagadin, Boris Kmet in
v letošnjem jubilejnem letu Mi-
lan Batistič.
Člani zbora so doslej prejeli
vrsto priznanj, bronastih, srebr-
nih in zlatih Gallusovih značk
ter plaket ZKO Celje. Zlato pla-
keto ZKO Celje je prejel zbor v
celoti, ob tem pa še za 70 let pet-
ja Dušan Hercog, za 60 let Bo-
ris Kmet in Karlo Sagadin ter
za 48 let petja in 40 let zboro-
vodskega dela Jožica Soko.
I. STAMEJČIČ
MeSani pevski zbor v eni prvih sezon, ko so se dotlej moškim pevcem pridruiile tudi ienske - štiri
od njih po 30 letih še vedno prepevajo v zborovskem sestavu.
Obiskali najbolj osamljene
člani skupine za samopomoč pri Območni organizaciji Rdečega križa v Žalcu, kij
vodi Irena Potočnik so minuli teden obiskali Dom upokojencev na Polzeli.
Obisk je bil namenjen predvsem tistim, ki nikoli ali redko dobijo obisk, ker svojcev nima
ali pa so ti nanje pozabili. S to pozornostjo so tudi tem osamljenim ljudem želeli prinesti pn
žarke spomladanskega sonca in toplino materinskega dne. Oskrbovanke so obdarili s šopji
zvončkov in drugimi drobnimi darili, pripravili so krajši kulturni program s petjem in recital
jami ter tako en dan v sicer enoličnem letu polepšali in s tem razveselili oskrbovance.     I
T. TAVČJ
Slomškove
pesmi v Laškem
Komorni moški zbor Celje
pod vodstvom prof. Cirila
Vertačnika je na petkovem
koncertu v Kulturnem centru
v Laškem predstavil del re-
pertoarja Slomškovih pesmi,
ki jih je posnel za lasersko
ploščo in kaseto, ki bo izŠla v
začetku meseca maja.
V prvem delu koncerta so
pevci izvajali naslednja dela:
Kerle: Kyrie; Gallus: Ouam
poulehra es amica mea; Copi:
Totus tuus in Sub tuum praesi-
dium; Šivic: Čist nora pesm; G.
Ipavec: Dve utvi; Prelovec: Do-
berdob in Jereb: O kresu.
Slomškove pa naslednje: Juter-
nica. Gorski zvon, Sv. misijon,
Večernica, Veselja dom, Predi-
ca, Oj, zlati čas, Juterno sonce,
Urbanova, Vinska trta in Vese-
li hribček. Občinstvo je pevce
in dirigenta nagradilo s tolik-
šnim aplavzom, da so morali za
dodatek zapeti še štiri pesmi.
D.M.
Vpis malčkov v vrtce
V vseh treh celjskih vrtcih bodo med 9. in 19. aprilom
vpisovali v svoje enote malčke, ki jih bodo starši v vrt-
čevsko varstvo in vzgojo vključili s 1. septembrom 1996.
Kljub temu, daje v Celju v vse tri vrtce mogoče malčke
vpisati tudi med letom, se v upravah vrtcev Anice Černejeve,
Tončke Čečeve in Zarje aprilskega vpisa novincev poslužu-
jejo zato, da bi lahko čim bolje načrtovali delo po skupinah]
za prihajajoče šolsko leto. Od števila novovpisanih otrok je
namreč odvisna notranja organizacija dela v posameznih eno-
tah, s tem pa tudi kadrovske in prostorske rešitve. i
Prijavnice za vpis svojih mačkov bodo starši lahko dobili
v upravi vrtca Anice Černejeve na Kajuhovi 5, v vrtcu Tonč-
ke Cečeve v enotah na Mariborski 43, v Ulici frankolovsk^J?
žrtev 10 na Hudinji, v Kocenovi 10 v Centru ter v Vojniku,
za vrtec Zarja pa v Zagajškovi 8, vpis pa bo potekal med 6.
in 15. uro.
ISi
Sončna ladja za male mornarje
s ponedeljkovim odprtjem prenovljene igralnice v enoti So«
ce vrtca Anice Černejeve na Kajuhovi ulici v Celju, so v te'
vrtcu začeli s praznovanjem 40-letnice.
Gre za temeljito prenovljeno igralnico (v tej enoti ni bilo obni
vitvenih del vse od poplave v letu 1990), ki soji nadeli podo"
funkcionalne, za igro in delo primerne lesene ladje. Ker gre^
enoto Sonce, z ladjinim imenom ni bilo težav - mali mornarji-
skupini štiriletnikov namreč prevladujejo fantki, pa so za s\o]4
kapitana imenovali vzgojiteljico Andrejo Žerak.
IS, Foto: GREGOR KATI"
Z ljubeznijo za
ultrazvočni aparat
V organizaciji celjskega Li-
ons kluba, podjetja Fit-media
in Kluba podjetnikov Zlato-
rog je bila minulo sredo zve-
čer v Modri dvorani Celjske-
ga sejma odmevna prireditev
"Ljubezen je ena sama pe-
sem". Celoten izkupiček, 356
tisoč tolarjev, so organizator-
ji namenili otroškemu oddel-
ku celjske bolnišnice za nakup
ultrazvočnega aparata.
Prireditev je bila ob dnevu že-
na in materinskem dnevu name-
njena vsem ženskam, ženam,
materam in dekletom širšega
celjskega območja, kot obljub-
ljajo organizatorji pa bo posta-
la tradicionalen dogodek v me-
stu ob Savinji, le dajo bodo že
prihodnje leto pomaknili bolj
proti sredini marca. Letošnji iz-
kupiček so namenili za nakup
ultrazvočnega aparata za najm-
lajše bolnike otroškega oddel-
ka celjske bolnišnice, na tak na-
čin zbran denar pa bo tudi pri-
hodnja leta porabljen v huma-
nitarne namene.
Letošnjo prireditev so spon-
zorirala številna podjetja iz Ce-
lja in širšega celjskega območ-
ja, v nekaterih kolektivih, kjer
zaposlujejo pretežno ženske, pa
so se odločili tudi za skupinske
nakupe vstopnic. IS
Reševalni avtomobil bo
O nakupu novega reševalnega avtomobila, problemu,
ki teži zgornjesavinjsko zdravstvo in o katerem je pripo-
vedoval tudi dr. Ivan But v rubriki Naši zdravniki, so se
pretekli petek pogovarjali tudi župani vseh petih občin
na kolegiju.
Strinjali so se z nakupom reševalnega avtomobila, ki bo
veljal 89 tisoč mark. Približno tretjino bo prispevalo splošno
zdravstvo, ostalih 70 odstokov pa občine po delitvenem klju-
ču zagotovljene porabe. US
Jatln diskont v Konjicab
V soboto je trgovsko podjetje Dravinjski dom v sodelova-
nju z Jato odprl novo prodajalno Jatinih proizvodov.
Kakor je povedal pomočnik komercialnega direktorja Jate, Dra-
go Tomažič, je odprtje disconta v Konjicah rezultat dolgoletnega
sodelovanja Jate in Dravinjskega doma. S tem želijo kupcem prib-
ližati predvsem sveže piščančje in puranje meso. Raziskava tržiš-
ča je namreč pokazala, da kupci v kar petinosemdesetih odstotkih
raje posegajo po svežem, kakor pa po zamrznjenem mesu.
Potrošnikom bodo na razpolago tudi vsi ostali Jatini mesni proi-
zvodi vključno z vsemi osmimi proizvodi, ki nosijo znamko varo-
vanega živila.
Pčtrudil se je tudi Dravinjski dom, saj je bila preureditev in
obnova prodajalne izvedena v štirinajstih dneh. Zaradi 15-30%
popusta v ceni pa računajo, da bo za tovrstno ponudbo dovolj
zanimanja. J.H.
Gotika v Sloveniji
V Lapidariju Pokrajinskega muzeja v Celju bodo danes, v
četrtek 4. aprila ob 17. uri zaključili razstavo Gotika v Sloveni-
ji-
Ob tej priliki bodo pripravili recital ter podelili nagrade učencem
in dijakom, ki so s spisi in likovnimi deli tekmovali v poznavanju
Celjskih knezov in oblikovanju srednjeveških pečnic. Vsi likovni
izdelki bodo tudi razstavljeni. US
Rotarv klub za vrtec Lava
Rotary klub Ljubljana je iz prispevkov, zbranih na lanskem
Miklavževem večeru, 50.000,00 SIT namenil otrokom iz vrtca La-
va, ki obiskujejo razvojne oddelke za otroke z motnjami v razvo-
ju.
Podarjena sredstva so namenjena za nakup Jomi igrač iz programa
Jelka, terapevtskega programa igrač in vzgojnih sredstev za otroke s
posebnimi potrebami. Tako bo jutri, v petek ob deseti uri, predsednik
Rotary kluba Ljubljana Fedor Pečak, obiskal otroke, ki v vrtcu Lava
obiskujejo razvojni predšolski oddelek za otroke z motnjami v razvo-
ju in jim slovesno predal darilo, otroci pa so ob tej priložnosti pripra-
vili tudi kratek program. N-M. S.i
St. 14.-4. april 1996
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Pelo na moralni pogon
Ivanom Butam o stavki In zgornjesavinjskem zdravstvu
1^0 smo obiskali dr. Ivana
J^ta v Zdravstvenem domu
Mozin^' je tudi tam pred vra-
j^akalo nekaj bolnikov. Ne-
^teri za stavko niso vedeli,
IfUgi pa so upali, da jih bo dr.
jgt vseeno sprejel. "Kar smo
f obvezali, bomo naredili, da
judje ne bodo trpeli," je po-
,((]al mozirski zdravnik, Id je
il(rati tudi direktor Zgornje-
ivinjskega zdravstvenega
rjvoda.
"Tudi mi soHdamostno stav-
Lno, delo smo normalno or-
Uiizirali, skrbimo za nujne me-
dicinske primere in kronične
^Inike. Vsekakor se mora sta-
nje na področju nagrajevanj
zdravnikov spremeniti, pred-
vsem osnovna plača. Saj plača,
{e zberemo vse skupaj, ni tako
slaba, vendar gre za osnovo.
Res želimo, da ne bi tolikokrat
delali na moralni pogon, tega
smo se naveličali tudi zdravni-
Ici v Zgornji Savinjski dolini,"
je odločen dr. But, ki je pove-
dal, da zdravniki že z mesečni-
mi dežurstvi dosežejo dovolje-
na izplačila 40 nadur, tako da
hišne obiske opravijo v bis-
yu zastonj.
bani jim je sicer še u.spelo ne-
cako preseči nejevoljo med
[dravniki z manjšimi nagrada-
ni, vendar pa je pri zdravnikih
te zaradi narave dela prisotne-
ga precej nezadovoljstva. "Ne-
nehno moraš delati. Zdravnik ne
tonča svojega dela, ko stopi iz
mbulante, nadaljuje na terenu,
^dežurni službi, o bolnikih raz-
nišljaš doma in ponoči. Psihič-
10 ne moreš biti nikoli sproš-
en, prisotna je nenehna skrb
lede pacientovega počutja. To
e nam precej pozna, saj doživ-
najnižjo povprečno sta-
rostno dobo in največjo umrlji-
vost," razlaga dr. But, ki svoje
delo in svoje kolege zagotovo
zelo dobro pozna.
Slab reševalni park
"V Zgornjesavinjskem zdra-
vstvenem zavodu imamo kar
srečo, saj smo se preko Raven
na Koroškem dobro organizira-
li, finančne luknje pa poskuša-
mo krpati s prodajo prostih sto-
ritev na trgu. Ravno zaradi tega
ocenjujem, da ni nekega poseb-
nega nezadovoljstva," pravi dr.
But.
V Zgornji Savinjski dolini je
včasih slišati malce negodova-
nja zaradi dolgih vrst pred
zdravniškimi ambulantami,
vendar dr. But pravi, da so tisti
veliki grozdi splahneli, in da so
uspeli skrajšati čakalno dobo.
"Dela vsekakor ni manj, le raz-
pored je drugačen," poudarja dr.
But, ki tudi meni, da je med
zgornjesavinjskimi zdravniki
zaenkrat malce usahnila želja po
zasebništvu. "Na splošno se
zdravniki zavedajo svojega po-
slanstva med ljudmi in svoje de-
lo opravljajo zelo strokovno,"
meni mozirski zdravnik o svo-
jih kolegih.
Kljub temu pa se v zavodu
srečujejo z zelo svojevrstnim
problemom, ki hkrati nakazuje
tudi delo, s katerim se mora uba-
dati predstojnik zavoda. "Že le-
to dni se tolčem za nabavo no-
vega reševalnega avtomobila.
Včasih smo imeli pet, sedaj pa
bomo kmalu imeli le še dva av-
tomobila. Ne moremo si privoš-
čiti, da bi imeli reševalni park z
dvema reševalnima avtomobi-
loma, ki pa bosta tudi kmalu od-
služila. Zato sem že lani prosil
župane vseh petih občin, naj
nam pomagajo.
Župani so mi za letos oblju-
bili pomoč, vendar januarja še
ni bilo nič dogovorjenega. Za-
to sem se nanje obrnil s pi-
smom, na katerega pa do danes
še iz nobene občine nisem pre-
jel odgovora. Zato kot direktor
zavoda odbijam vsakršno odgo-
vornost, če bi se v bodoče za-
taknilo pri prevozih bolnikov v
bolnišnico. Vsekakor si ne mo-
remo privoščiti, da bi v 7.avodu
prispevali več kot 90 tisoč mark
za reševalnj avtomobil, in
upam, da nam bodo v občinah
priskočili na pomoč," še vedno
upa dr. But.
Doseženi cilji
Dr. Ivan But bo prihodnje le-
to slavil 30-letnico prihoda v
Zgornjo Savinjsko dolino, vsa
ta leta paje preživel kot zdrav-
nik v mozirskem Zdravstvenem
domu. "Lahko rečem, da moje
življenje ni bilo posuto z roži-
cami, še najmanj v otroštvu. Na
lastni koži sem občutil preveč
'sladkosti' bivšega režima, ven-
dar smo se nekako tolkli skozi
življenje. Moja sreča je, da sem
imel vseskozi jasno zapisano
pot in cilj ter da sem želel nekaj
doseči. Kot otrok sem sanjal o
veterini, pot pa meje zanesla na
medicino," se spominja dr. But
in dodaja tisto o neznani usodi
Človeka: "Pozidal sem hišo, us-
tvaril družino, postal vdovec,
sedaj delam hišo z novo druži-
no..."
Kljub temu, da ni čisto izpol-
nil otroških sanj, pa dr. But pra-
vi, da je zadovoljen z delom.
"Skušam razumeti stiske ljudi
v strahu pred boleznijo in sti-
ske, ki jih s sabo prinaša bole-
zen. Predvsem jim skušam po-
magati, kolikor se da. Upam, da
sem to svoje poslanstvo dobro
opravil," pravi dr. But, kije raz-
mišljal tudi o gonji proti zdrav-
nikom, ki je nastala v Sloveni-
ji. "V našem zavodu na srečo
teh težav še nimamo, po moje
pa se morajo zdravniki zaveda-
ti, da imajo opraviti z ljudmi."
Dr. Butu se sicer bliža čas
upokojitve, nekako dve leti bo
še na voljo svojim bolnikom, to-
da zdravnik ne razmišlja o času
po upokojitvi, temveč o tem,
koliko težav bodo imeli zaradi
tega v Zgornjesavinjskem zdra-
vstvenem zavodu. Skrbi ga na-
mreč pomanjkanja stanovanj
oziroma kam bodo dali novega
zdravnika.
To pa marsikaj pove tudi o
zdravniku in njegovem odnosu
do dela ter skupnosti, v kateri
živi.
URŠKA SELIŠNIK
TOP JOB
za študente
Mednarodna študentska
organizacija AIESEC, ki se
ukvarja z organizacijo izo-
braževalnih programov, le-
tos že petič organizira TOP
JOB, sejem kadrovskih po-
tencialov, ki bo sredi apri-
la v Mariboru.
Gre za sejem, na katerem
je pomemben predvsem ne-
posreden stik med študenti -
iskalci štipendij, pripravniš-
tva in zaposlitve ter med pod-
jetji, ki vse našteto nudijo.
Projekt je namenjen osebne-
mu izobraževanju študentov
vseh fakultet; predvsem ti-
stih, ki končujejo študij, saj
jim informacije lahko poma-
gajo pospešiti vključevanje v
delo.
Sejem, na katerem se bo-
do predstavila posamezna
podjetja, bo 11. aprila v pro-
storih Ekonomsko-poslovne
fakultete v Mariboru.
Podrobnejše informacije o
dejavnostih AIESEC lahko
dobite v pisarni te organiza-
cije, ki deluje v stari stavbi
Ekonomsko-poslovne fakul-
tete v Mariboru.
N.-M. SEDLAR
Pisanlce v Stari vasi
Za izdelavo belokranjskih pisanic, ki sodijo med najlepše zvrsti ljudskih umetnosti na Slo-
venskem, vlada veliko zanimanje tudi v Velenju.
pred kratkim so v Domu krajanov Stara vas pripravili likovno delavnico na temo "Belokranjske
Pisanice". S pomočjo Anice Cvitkovič iz Adlešičev in sodelavke Marije Crnič je več kot 50 ude-
^ženk likovne delavnice spoznalo skrivnosti izdelave belokranjskih pirhov. Pred bližnjimi veliko-
!)očnimi prazniki so se Starovaščani, pa tudi drugi Velenjčani, tako naučili izdelovati izvirno darilo.
sliki: Marija Cvitkovič na desni kaže eno od opravil, potrebnih za izdelavo belokranjske pisani-
^e. ML
Gasilski vicmoliar
Malo je takšnih, ki ne bi
poznali Miha Valencija, gasil-
skega častnika-veterana iz
Velenja. Miha ima svoj gasil-
ski muzej, zbirko stare kovaš-
ke opreme in vedno jih ima
nekaj za ušesi.
Če se na kakšni javni priredi-
tvi pojavi tudi Miha, je gotovo,
da bo do solz nasmejal občins-
tvo. Mladenič pri 72 letih, ki us-
pešno skriva celo desetletje, je
bil in bo ostal šef pustnega kar-
nevala v Šaleški dolini, avtor
"curkometa", Miklavž, špicpar-
kelj, božiček in hudiček, pred-
vsem pa gasilec od nog do gla-
ve. Vsako leto organizira večje
gasilske vaje, spominsko vajo
v polaganju cevovoda v Starem
trgu v Velenju, strumno pa vo-
di tudi uniformirane šoferje v
ZŠAM Velenje.
Kadar Miha ni strogo resen,
vzame v roke svoj ansambel-
trobento in začne svoj nastop z
obveznim "jebalagaobčina".
Miha ni srečen, če ne poskrbi
za veliko pokalov in nagrad za
vse, dobre in najboljše. Tako ga
imajo vsi v čislih, kdor pa se mu
"po robu postavlja, pade v jav-
no in večno nemilost."
Miha je pravi lik javnega tri-
buna, šaljivca in prava legenda
šaleškega humorja. Svoje zaslu-
ge ima tudi za tri desetletja de-
lovanja organizacije in lige hu-
moristov Velenja. Tako je bil in
bo ostal^osrednji lik "mučeni-
ka" na Štajerskem, še zlasti v
Šaleški dolini.
JOŽE MIKLAVC
Druži jih planinski svet
ŠmartInčanI so na Triglavu vsako leto
V krajevni skupnosti
Šmartno v Rožni dolini so
pred več kot desetletjem za-
čeli razmišljati o spodbujanju
planinstva, zato so lani bele-
žili 10-letnico organiziranega
dela planinske sekcije. Letos
imajo spet velike načrte.
Začelo se je na pobudo Mi-
lana Jezernika, ki je bil pred-
sednik sekcije več kot polovico
časa, zadnja leta pa je na čelu
Ivan Doler. Med Šmartinčani,
ki spadajo v okvir celjskega Pla-
ninskega društva, paje vsa leta
posebna ljubezen do najvišjega
vrha Slovenije, kamor so se od-
pravili že prvo leto, nato pa ved-
no znova. Med krajani se še
vedno najde kdo, ki na Trigla-
vu še ni bil, pa si to zelo želi.
Domači planinici imajo tako
vsako leto na skrbi varno pot.
Sicer pa pripravijo vsako leto
približno osem izletov v sredo-
gorski in visokogorski svet. La-
ni, ko so slovesno praznovali
10-letnico ustanovitve, so bili
seveda znova na Triglavu, po
Savinjskih Alpah, po gorenjskih
in primorskih vrhovih ter tudi
na tujem. V preteklih letih so v
tujini obiskali Monte Cavallo v
Italiji, Grossglockner ter Hoc-
halmspitze v Avstriji ter Kapel-
sko planinsko pot na Hrvaškem.
Letos je za njimi vsakoletni
pohod Po obronkih Šmartnega,
po poteh partizanov in kurirjev,
za 1. maj pa se bodo spet od-
pravili na Paski Kozjak. Potem
bo na vrsti pot k narcisam na
Golici, nato poti po alpskem
svetu, poleti pa spet vzpon na
Triglav.
Na izlete se odpravijo z avto-
busom, po trideset do štiride-
set planincev. Sicer pa sodelu-
jejo tudi v krovnem, celjskem
Planinskem društvu, povezuje-
jo se prav tako z vojniškim ter
žalsko sekcijo v bližnji Galici-
ji, posebno v izletništvu.
Na zadnjem letnem sestanku
šmartinske sekcije so povedali,
da si želijo tudi svoj prostor, v
šmartinski šoli pa bi radi spod-
budili k delu planinski krožek.
BRANE JERANKO.
Sff. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

IVIed tremi volnami
Na Šmarskem so slavili 100-letnlco Galičeve mame - Marija Galič le ena najstarejših
Slovenk
življenje Marije Galič je v
znamenju hudih udarcev. V
otroških letih je živela v po-
manjkanju, potem je zaradi
posledic iz prve svetovne voj-
ne umrl njen mož, druga sve-
tovna vojna ji je vzela najsta-
rejšega sina, v častitljivi sta-
rosti pa je ostala brez vida.
Vse življenje je garala na koz-
janski zemlji, sredi marca pa
je kljub vsemu slavila stolet-
nico življenja.
Pri devetdesetih letih je v Gr-
licah, v krajevni skupnosti Kri-
stan Vrh, še občasno delala na
zemlji, pomagala v gospodinjs-
tvu ter popazila na vnuke. Od
leta 1988 je skoraj slepa, pa tu-
di hoditi ni več zmogla. Živela
je z družino najmlajše hčerke
Marije Imenšek, ki je zanjo,
kot je krajanom dobro znano,
vzorno skrbela. Nato je zbolel
tudi zet, gospodar Tone, Mari-
ja Imenšek pa je uspela precej
časa požrtvovalno slabeti kar za
dva bolnika, za mamo ter mo-
ža.
Potem je pred tremi leti priš-
la Marija Galič v oskrbo šmar-
skega doma upokojencev. Glav-
na domska sestra, Majda Ko-
ren, nam je povedala, daje na-
to nekaj časa lahko spet vstaja-
la ter posedala. Ženica, stara eno
stoletje, zelo slabo vidi ter sla-
bo sliši, zato si v prostoru uspe-
šno pomaga s tipanjem. Dom-
ska zdravnica dr. Vera Čakš
opaža, da je za svoja leta sicer
razmeroma zdrava, krepkega or-
ganizma. Zdravnica se spomi-
nja le lažjega bronhitisa. Stolet-
nica je prikrajšana za vid, dom-
sko osebje pa opaža ljubezen
njenih bližnjih, ki jo obiskuje-
jo skoraj vsak dan. Prihajata
hčeri Marija ter Malka, vnuki,
pravnuki ter drugi sprodniki.
Potem jim pripoveduje o nek-
danjem, drugačnem življenju...
Svetovni vojni
sta vzeli drage
Marija Galič, rojena v prejš-
njem stoletju,^ izhaja iz Škorče-
ve družine v Skrbniku, z gričev
med Rogaško Slatino ter Prista-
vo pri Mestinju. V šolo v Ro-
gaško Slatino je pešačila po eno
uro. Bila je edinka, doma pa so
živeli zelo skromno. Imela je le
dve obleki, eno za vsak dan,
drugo za k maši. Zaradi pomanj-
kanja je bila večkrat lačna.
Skorčeva Micka, kot je bilo
njeno domače ime, se je poro-
čila mlada, z desetletje starej-
šim Adamom Galičem. Dober
mož je bil, ugleden človek, ve-
do ljudje. V Grlicah, v vasi med
Mestinjem in Kristan Vrhom,
sta nato kupila manjše posestvo.
Imela sta štiri otroke, stoletna
Marija Galič pa se še lahko ve-
seli svojih hčera, Malke ter Ma-
rije. Tisti skupni družinski čas
je bil zanjo najlepši čas življe-
nja, četudi poln skrbi. Mož, ki
je pustil zdravje na fronti prve
svetovne vojne, je hudo zbolel,
saj so mu v telesu ostali kovin-
ski drobci. Žena mu je rane z
ljubeznijo oskrbovala, previja-
la, prala pa v vaškem potoku...
Po njegovi smrti je ostala sa-
ma s štirimi otroki, v času, ko
so se ljudje bali že gorja druge
svetovne vojne. Njen najstarej-
ši sin Janez je moral na rusko
fronto, potem pa so ji sporočili,
daje padel. Tako je ostala brez
moža ter najstarejšega sina, s
hudo bolečino, ki je ni nikoli
prebolela. Ostala je pokončna
ter bodrila sina Mihaela ter hče-
ri, Malko in Marijo.
Takšna je tudi danes, ko jo
mučijo starostne tegobe, vendar
jih prenaša hrabro, vdano.
Včasili iaicota,
zdaj nadstropna torta
Stoletnica Marije Galič je bi-
la veliko rodbinsko ter širše
šmarsko slavje.
Osrednje, veliko praznovanje
je bilo v šmarskem Domu upo-
kojencev, ko se je ob slavljenki
zbralo številno bližnje ter dalj-
no sorodstvo in predstavniki
različnih skupnosti, organizacij
in ustanov.
Otroški zborček, ki ji je v
sprevodu prinesel šopke zvonč-
kov, ji je zapel pesmi, ki jih je v
otroških letih pela tudi sama, na
primer Preljubo veselje, oj kje
si doma ter Eno rož 'co ljubim.
S slavnostnim nagovorom jo je
pozdravil tudi znani kulturnik
Tone Gaberšek, vnukinja Sa-
bina j i je recitirala lastno pesmi-
co o človekovih spominih, prav-
nuk Jan pa pesmico o sto pom-
ladih iz časa avtomobilov ter so-
dobnih hiš, ki pa ne pomenijo
več ljubezni kot nekoč. Za njim
je vnukinja Zdenka Kovačič
obširneje predstavila stoletniči-
no življenjsko pot, nato pa so
slavljenki z nagovori čestitali
šmarski župan, predstavniki do-
ma upokojencev, krajevne
skupnosti Kristan Vrh, društva
upokojencev ter njena duhov-
nika iz Šmarja pri Jelšah ter iz
Kristan Vrha.
Stoletnica, velika ljubiteljica
petja, je nato sama zapela pe-
sem Prišla bo pomlad ter zelo
staro o Mariji, ki z Ogrskega
gre. S starodavno pesmijo o
Venčku na glavi ter z Zahuq
gore, ji je čestital tudi pev;
zbor oskrbovancev domače
doma upokojencev, zbrani pg
ji zapeli še skupno zdravico,
Za izjemni praznik so prip,
vili kar petnadstropno ton
Škorčevi Micki, kot so ji re|
še v Skrbniku, ki je bila včaj
lačna celo navadnega kr^
Danes ima vse kar potrebuje,!
kreno ljubezen vseh, ki jo o
krožajo. Ta paje lahko pose|)
velika opora človeku.
Na Šmarskem so na Marij
Galič, eno najstarejših Slovej
seveda upravičeno ponosni.]
di v šmarskem domu, kjer je t
nutna povprečna starost oskrb
vancev 87 let.
BRANE JERANK
Stoletnica z bližnjim sorodstvom. Zbrali so se številni bližji ter daljni sorodniki, predstavniki različnih skupnosti, organizacij in ustam
Vozi me vlak v daljave
Piše: Zoran Pevec
Kar nostalgično zveni to z
vlakom, kajne. In četudi smo
Slovenci, ter s tem prav tako Ce-
ljani, dobili vlak dokaj zgodaj,
lahko rečemo, da sedaj, morda
celo na žalost, ni več naše naj-
pomembnejše prevozno sreds-
tvo. Je pa tudi res, da danda-
našnja vožnja z vlakom ni niti
približno tako romantična, kot
je bila pred mnogimi leti, v ča-
su parnih lokomotiv. No, pa na-
vsezadnje v svoji potrošniški
mrzlici, za kaj takega tako ali
tako ne najdemo več časa. Da-
nes se prevažamo v glavnem le
še zato, da bi čim hitreje kam
prišli, ne pa zato, da bi v vožnji
tudi uživali.
Besedna zveza 'ozi me vlak v
daljave je seveda vzeta iz zna-
ne popevke. Pesem v resnici go-
vori o uživanju v vožnji pa tudi
o hrepenenju po širnem svetu
in verjetno tudi o nekakšnem
pobegu v neizživete sanje. Men-
da smo Slovenci tega potrebni.
Potrebni vsaj toliko kot drugi
ljudje, če ne celo bolj. Pesem
je, kot je splošno znano, pred
mnogimi leti prepevala Marja-
na Deržaj in je, ob Poletni noči
in še nekaterih drugih, zagoto-
vo ena najbolj znanih sloven-
skih popevk. Na podelitvi Vik-
torjev za leto 1995 nas je prva
dama slovenske popevke na njo
zopet spomnila, ko je prejela
najvišjo nagrado za življenjsko
delo. Prišla je na oder in brez
kakršnih koli izumetničenih go-
voranc in ne vem kakšnih zah-
val prijateljem aH sorodnikom
vse do petega kolena, sponta-
no zapela Vozi me vlak v dalja-
ve. Občinstvo je zaploskalo iz
srca, časniki so zapisali, da gos-
pa res zna peti, nas pa je, še ne-
koliko pred tem, odneslo v meh-
kih copatih, v nočne sanje, ki se
večini ne bodo nikoli uresničile
v dejanskem življenju.
Vlaka, ki bi nas popeljal po
nagrado za življenjsko delo na-
mreč ni. Obstaja le v prispodo-
bi. Mi pa živimo v resničnosti
in le malo je takšnih Slovencev,
ki jim bo v življenju uspelo na-
redili nekaj takšnega, da bi bi-
lo to res pomembno. Seveda pa
si to večina predstavlja in to kar
od namišljenega intelektualca
do navadnega pisarniškega li-
zuna. Ob zaključku podelitve
Viktorjev je voditelj Marjan Pa-
ternoster dejal, da imamo Slo-
venci veliko več tkim. zabavlja-
čev, ki so sposobni v trenutku
izprazniti dvorano in le malo
takšnih, ki so jo sposobni na-
polniti Prav to pa drži najbrž
tudi za vsa ostala področja na-
šega delovanja, le da se ta ne
odvijajo v Cankarjevem domu.
»Vozi me vlak v daljave« si si-
cer lahko požvižgavamo še na-
prej, le da bosta melodija in be-
sedilo za nas najverjetneje ime-
la drugačen pomen kot za Mar-
jano Dežaj in nekaj redkih, njej
podobnih, izbrancev.
Pomladna Resevna vabi
Na razffleifnl stolp prvič 21. septembra
Planinski dom na 682 me-
trov visoki Resevni nad Šent-
jurjem je letos odprt že od za-
četka februarja, izletnike pa
vabijo vsako nedeljo, med 8. in
20. uro. Gre za planinski vrh,
ki bo letos zrasel na 702 metra
višine, saj bo septembra slav-
nostno odprtje novega ra^led-
nega stolpa.
Za nov razgledni stolp zbirajo
prostovoljne prispevke v okviru
šentjurskega Planinskega društva,
vrednost naložbe pa znaša 7,5 mi-
lijona tolarjev. Od tega je 2,5 mi-
lijona za temelje stolpa, ki so zdaj
že pripravljeni. Kot je pred dnevi
povedal predsednik, Ivan Stra-
že, nameravajo maja - če bo že do-
volj prostovoljnih prispevkov -
podpisati s celjskim Emom po-
godbo za izdelavo razglednega
stolpa. Vsekakor pa bo stal novi
stolp na Resevni v drugi polovici
septembra, ko bo slovesnost za 45-
letnico delovanja Planinskega
društva Šentjur, v okviru prazno-
vanja šentjurskega občinskega
praznika.
Letos je bilo na vrhu Resevne
že več kot tisoč planincev. Sredi
marca, za šentjurski krajevni praz-
nik, je Resevna privabila približ-
no sto pohodnikov, ki so se hkrati
p)oklonili ob bližnjem partizan-
skem spomeniku. Potem so v
Šentjurju pripravili še kultumo-
zgodovinski pohod na Resevno ter
Rifhik, na Resevno pa nasploh pri-
hajajo tudi številni posamezni pla-
ninci.
Pot iz Šentjurja je dobro ozna-
čena, primema tudi za manj vzdrž-
Ijive planince. Blizu poti, v Hru-
ševcu, je posebna zanimivost
rojstna hiša koroškega junaka
Pranja Malgaja. S šentjurske že-
lezniške oziroma avtobusne posta-
je (z odličnimi zvezami proti Ce-
lju, Kozjanskem, Mariboru ter
Ljubljani) je na Resevno le uro in
pol pešhoje, posamezniki pa na-
daljujejo po planinski poti na Sve-
tino ter na Celjsko kočo. Nekateri
prihajajo v obratni smeri, iz Ce-
lja, pot paje mogoče premagati v
petih urah. Do bližine planinske-
ga doma na Resevni je mogoče tu-
di z avtomobilom, nato pa je še
pet minut pešpoti. V domu nudi-
jo ob nedeljah pijače, domači pri-
grizek, pa tudi tople jedi po naro-
čilu.
BRANE JERANKO
Sloves virStanjskega vina
Oživljeno Društvo vinogradnikov VIrštanJ-KozJansko
Društvo vinogradnikov
Virštanj-Kozjansko so usta-
novili (po pobudi inž. Fran-
ca Valenčaka iz Kozjega) že
pred desetletjem, nekaj časa
pa je bilo manj dejavno. Po
nedavnem občnem zboru si v
oživljenem društvu želijo
prispevati k učinkoviti turi-
stični uveljavitvi vinograd-
niškega območja, ki obsega
občino Kozje ter del občine
Podčetrtek.
Gre za območje od Sv. Eme
nad Atomskimi toplicami, pre-
ko Virštanja in Bučke gorce, do
Kozjega ter Podsrede. Znano je,
da ima vinogradništvo širšega
virStanjskega območja dolgolet-
no tradicijo, kar pričajo izredno
stare, ohranjene trte. Menijo, da
so stare tudi po dvesto let, v
društvu pa se jim nameravajo
posebej posvetiti. O žlahtnosti
virStanjskega vina pričajo prav
tako starodavna odličja tukajš-
njih vinogradnikov, na primer
Virštanjčana Drobnica, ki so ga
za kakovost vina nagradili že na
Dunaju.
Za današnji čas bo društvo
skušalo omenjeno območje kar
najbolj vključiti v turistično po-
nudbo širšega zaledja Atomskih
toplic. Za začetek bodo letos pr-
vič pripravili martinovanje,
Martinovo vinsko pot, ki bi po-
stala vsakoletna. Gre za pešpot
med jesenskimi vinskimi gori-
cami, kjer bo mogoče v različ-
nih »gorcah« poskusiti novo, pa
tudi staro vino. Ob tej priliki bi
slovesno krstili mošt v vino ter
predstavili stare običaje.
Tako kot že v preteklosti,
priznavajo virštanjskim vino-
gradnikom danes odlično kako-
vost vina. To potrjujejo prejeta
priznanja, najbolj pa splošni slo-
ves med ljudmi. Za prihodnja le-
ta so si zadali, da bi sadili iz-
ključno vrhunske sorte. Pretekli
teden pa je bilo v Bistrici ob
Sotli strokovno ocenjevanje lan-
skega vinskega letnika z območ-
ja dveh društev. Društva Vir-
štanj-Kozjansko ter Društva iz
Bistrice ob Sotli, rezultati patK
do znani v teh dneh.
Na občnem zboru, na Viršti
nju, so izvolili nov, Il-člansI
upravni odbor Društva vini
gradnikov Virštanj-Kozjanski
na prvi seji društva pa so izvi
lili še društvene organe, i
predsednika so izbrali Slavi
Topliška z Gostince, podpre
sednik je Igor Horvat iz Ini
nega, blagajnik pa Mart
Amon z Virštanja. Društveni
se že povezujejo tudi širše, i
so se njihovi predstavniki kon
marca udeležili letne skupšči
Zveze društev vinogradniki
Štajerske in Prekmurja. Tam
bili izvoljeni v Zvezine orgai
Vinogradnike z območja V
stanj-Kozjansko pa po drii
plati tare skrb, ki so jo izraz
tudi na občnem zboru. Na n,
hovem območju je velika vi
ska Klet Imeno, v lasti Kmet
ske zadruge Šmarje pri Jelša
ki lastnih vinogradov nima, z
to grozdje odkupuje. Kot op
žajo je Klet pozimi uvozila'
no iz Makedonije, kar se vin
gradnikom zdi čudno, pri tem
jih skrbi, da ne bi prizadeli u
leda odličnega virStanjskega'
na.
BRANE JERANK
Izšel razpis za socialna stanovanja
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Slovens''
Konjice je v četrtek objavil razpis za dodelitev socialnih s«
novanj v najem.
Na območju konjiške občine je na voljo devet manjših socif
nih stanovanj, od tega šest enosobnih, dvoje dvosobnih in enoi'
polsobno. Vloge z vsemi zahtevanimi prilogami morajo prosi'
poslati v tridesetih dneh po objavi razpisa na naslov konjiške o'
čine. Nato bo komisija ocenila in preučila stanovanjske razm^
in druge okoliščine, pomembne za uvrstitev udeležencev razp'
na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
B
Št. 14. - 4. april 1996
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
gasilci v členih
if, občni zbor Gasilske zveze Žalec
pelegati iz 42 gasilskih
fUŠtev občine Žalec in dru-
jgostje so se v soboto sestali
J 41. rednem občnem zbo-
1^ Gasilske zveze Žalec.
Iz poročil podpredsednika
ifjpka Debelaka, poveljnika
neze Francija Naraksa,
.fgdsednice komisije za delo
[gasilkami Silve Štefančič in
.ffdscdnika Janija Šaleja je
^vidno, da je bilo delo us-
lešno.
>jajpomembnejše naloge so
lj|e pravila gasilske službe,
jlcon o gasilstvu in pa tudi za-
on o lokalni samoupravi. La-
jso se stare občine preobli-
ovale v nove, spremenile pa
ose tudi meje žalske občine,
ije i/gubila KS Vinska Gora
D tamkajšnje GD. Odbor za
jzpolaganje s sredstvi požar-
|ega sklada je razdelil
,7.11.192,00 SIT, ki sojihpo-
jbili za opremljanje gasilskih
not.
Po besedah podpredsednika
veze Vinka Debelaka so
oncem lanskega leta po dol-
otrajnih pogajanjih in izme-
javi stališč z občino Žalec
odpisali pogodbo o opravlja-
nju lokalne gasilske javne
službe za letošnje leto. Po
mnenju nekaterih je to velik
dosežek, še vedno edini v Slo-
veniji. Meni pa, da pogodba ne
more in ne sme spremeniti ga-
silskega poslanstva, ki ga pri-
padniki gasilske organizacije
negujejo in izvršujejo že de-
setletja, stoletja brez vsake po-
godbe. V prostovoljnem delu
se seveda še kako poznajo
družbene in gospodarske spre-
membe, ki temu delu niso na-
klonjene, ljudem pa v pehanju
za zaslužkom in preživetjem
jemljejo dragoceni prosti čas.
Poskrbeli so tudi za podmla-
dek, ki počasi in pravočasno
zamenjuje in osvežuje gasil-
ske vrste.
Franci Naraks, poveljnik
zveze, ocenjuje da so vsem ob-
likam strokovnega usposablja-
nja posvečali veliko pozor-
nost, saj se zavedajo, da po-
trebujejo strokovno usposob-
ljen operativni kader. Tako so
lani pripravili tečaj za povelj-
nike PGD, za sodnike, izpra-
šane gasilce, za voznike C ka-
tegorij itd.
Lani je bilo v občini oprav-
ljenih 45 posredovanj, ki so jih
opravila prostovoljna gasilska
društva zveze. Skupna škoda
je nekoliko manjša kot leto po-
prej, med vzroke požarov so-
di še vedno kot najpomem-
bnejši činitelj človek.
V preteklem letu so PGD v
občini Žalec bogatejša za tri
nova orodna vozila, s kateri-
mi so zamenjali stara. Še ved-
no pajih pesti problem alar-
miranja.
Na zboru so sprejeli finanč-
ni plan zveze in obravnavali
plan požarnega sklada občine
Žalec za letos, sprejeli plan de-
la Gasilske zveze Žalec, do-
polnili statut GZ Žalec, izvedli
nadomestne volitve in podeli-
li priznanja in odlikovanja.
Gasilsko plamenico I. stopnje
sta prejela Drago Ribič in Ja-
kob Breznikar, II. stopnje
Boris Golavšek, Franc Šram
in Andrej Zabavnik, III. stop-
nje Filip Gorju p. Za lepo ure-
jene gasilske domove in oko-
lja so priznanja prejela PGD
Ločica ob Savinjj, Ponikva,
Šešče, Andraž in Žalec.
Za častnega člana Gasilske
zveze Žalec so imenovali Kar-
la Juga, za drugega podpred-
sednika pa izvolili Ivana Kot-
nika s Polzele.
TONE TAVČAR
ruristl na zboru
Pretekli teden so se na
bčnem zboru zbrali člani
urističnega društva Gornji
!rad, ki so pregledali oprav-
eno delo, sprejeli načrt de-
za letošnje leto, članom pa
je predstavil tudi Turistič-
krožek Osnovne šole Gor-
l\i Grad.
Letos bodo člani gornjegraj-
skega TD poskrbeli za očišče-
valne akcije v občini, v okvi-
nidruštva ustanovili gobarsko
sekcijo, uredili zelenice pri
obeh lipah v kraju in poskrbe-
li za napisne plošče v treh je-
zikih na vseh kulturno-zgodo-
vinskih spomenikih v občini,
'oleg tega bodo sodelovali pri
zvedbi občinskega praznika,
»delovali na tekmovanju za
»ajlepše urejeni slovenski kraj^^
in izvedli tekmovanje tudi
znotraj občine, kjer bodo oce-
njevali cvetje in okolje hiš. V
okviru turističnega krožka v
OŠ Gornji Grad bodo poskr-
beli za sprehajalne poti v ob-
čini, postavili bodo čebelarsko
zbirko in uredili etnološko
zbirko, poskrbeli za popravi-
lo obrambnega zidu v parku in
gavg v Homu ter sodelovali pri
različnih akcijah.
Zaenkrat tudi kaže, da jim
bo uspelo speljati tradicional-
no turistično prireditev v juli-
ju, nekdaj Čebelarski praznik,
ki so ga preimenovali v Gor-
njegrajski praznik. Na občnem
zboru pa so članom že pred-
stavili dva nova prospekta kra-
ja, ki so ga izdali s pomočjo
podjetja Epsi.
US
Sliliall so na keramilio
' Učenci 7. c razreda 2. OŠ iz Celja so v okviru kulturnega dne prejšnji petek obiskali
prodajalno Kili na Gosposki ulici v Celju, kjer so slikali na izdelke iz keramike.
.Ker so kulturni dan posvetili Valentinovemu, vsako leto pa se ukvarjajo tudi z raziskova-
njem slovenskega ljudskega izročila, so skodelice in krožnike poslikali predvsem z narodnimi
I^^otivi in srčki. Po tem, ko so jih poslikali, pa so svoje izdelke tudi žgali. Ker pa se takšni
'^delki žgejo štiriindvajset ur, so mali Valentinčki pod vodstvom mentorice Mete Hojnik Ver-
''v po svoje umetniške izdelke v prodajalno Kili prišli šele v ponedeljek.
N.M.S., Foto: GREGOR KATIC
Snežen Jožefov sejem
Potem, ko so v Petrovčah
sedaj že uveljavljeni Jožefov
sejem enkrat že premaknili
zaradi slabega vremena, tu-
di tokrat niso imeli sreče, saj
je bilo sobotno jutro zopet be-
lo.
Po jutranji maši seje na se-
jemskem prostoru zbralo več
kot sto prodajalcev in razstav-
ljavcev kmečkega orodja,
mnogi so razstavljali in proda-
jali kmečke dobrote, ob tem pa
je bilo tudi videti veliko sta-
rinskega kmečkega orodja.
Obiskovalci so lahko kupili
vse od semen, vrtičkarskega
orodja, gnojil, zaščitnih sred-
stev, sadik sadnega drevja, su-
he robe do težkega kmečkega
orodja. Nekaj je bilo seveda tu-
di krame, kot se za tak sejem
tudi spodobi. Kar pa zadeva
obiskovalce, je dopoldne bolj
slabo kazalo, pozneje pa, ko je
prenehalo snežiti in je celo
sonce posijalo, pa se jih je na-
bralo kar nekaj tisoč.
Na sejmu so tudi letos na-
gradili s posebnimi priznanji
najboljši kmečki kruh in sala-
me. Pri ocenjevanju salam sta
največ točk za svoje izdelke
dobila Tilčka Drev iz Dreši-
nje vasi in Jože Vedenik iz
Dolenje vasi, tretja pa je bila
salama Poldeta Janežiča iz
Dobriše vasi. Za bel kmečki
kruh in domači črni kmečki
kruh je dobila priznanje Slavi
Marovt iz Pariželj in za črn
ržen kruh Marija Felicijan iz
Vinske Gore.
Novost na letošnjem sejmu
paje bil velik šotor ob igrišču,
kjer je bilo poskrbljeno za za-
bavo. Igral je ansambel Vesna
s pevko Ireno Vrčkovnik.
TONE TAVČAR
Otroške butare in pisanice
Praznična razstava vrtcev Huillnja v Stari grolljl
V pričakovanju velikonoč-
nih praznikov so v torek v
vhodni dvorani Stare grofije
na Muzejskem trgu odprli
razstavo otroških butaric in
pisanic.
Razstava je delček celovite-
ga projekta o kulturni dedišči-
ni v vrtcu in družini, ki ga že
nekaj let v sodelovanju s Po-
krajinskim muzejem negujejo
v organizacijski enoti Hudinja
VVZ Tončke Čečeve v Celju.
S projektom, kije nastajal zad-
nja leta, vnašajo v vzgojno de-
lo obeh vrtcev na Hudinji in na
Prizor z lanske razstave butar in pisanic.
Aljaževem hribu etnološke
vsebine. Vsak praznik tako
otroci spoznavajo tudi prek
ljudskih običajev, sodelujejo
pri izdelavi izdelkov, poveza-
nih s praznikom in skupaj s
starši ustvarjajo na prazničnih
delavnicah. Po besedah vodje
enote Betke Vrbovšek priha-
jajo preko otrok etnološke vse-
bine v mlade družine, ki tako
bolj doživeto pričakujejo in
praznujejo praznike, predvsem
pa doživljajo drug drugega v
skupni aktivnosti.
Razstava otroških pisanic in
butar, slik na svilo ter izdelkov
iz gline in papirja, ki je na og-
led v grofiji, je nastala pod
vodstvom vzgojiteljic Mateje
Lešničar, Regine Hartman,
Veronike Raček, Nade Ko-
prive, Darje Preložnik, Ani-
ce Mlakar, Jože Kraner, Na-
de Mlinarevič in Jožice Želez-
nik, ki je poleg tega še pope-
strila otvoritev z nastopom
glasbenega krožka. Pri izdelo-
vanju butar pajim je tudi letos
priskočila na pomoč Martina
Horvat iz Polžnice pri Laš-
kem, ki na mlade prenaša zna-
nje in spretnost svoje družine.
Sodelovanje s Pokrajinskim
muzejem se bo nadaljevalo tu-
di v prihodnje, saj nameravajo
v muzeju pripraviti prostor za
delavnice, kjer bi otroci ustvar-
jali neposredno pod vtisom og-
leda muzejskih zbirk. Junija
bodo skupaj z razstavo o Rif-
niku že na ogled otroške stva-
ritve, ki bodo nastale po ogle-
du lapidarija. Tako bodo naj-
lepše prispevali svoj delček k
praznovanju 50-letnice VVZ
Tončke Čečeve.
T. CVIRN
Foto: BETKA VRBOVŠEK
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije va-
bi na aprilske krvodajalske
akcije. Danes, v četrtek 4.
aprila, bo akcija v kraju
Ravne pri Šoštanju, v Ve-
lenju bo 17., 18. in 19. apri-
la, v Zrečah 19., v Radečah
pa 24. aprila.
Živahna
dejavnost
Petrovških
upokojencev
V začetku marca se je v
Zadružnem domu na let-
ni konferenci zbralo okoli
200 članov Društva upo-
kojencev Krajevne skup-
nosti Petrovče. Odkar ga
vodi gospod Andi Goršek,
so vsebinsko zelo popestri-
li svoje delo, kar je bilo
razvidno iz predsedniko-
vega referata in iz poročil
vodij posameznih komisij.
Razvili so predvsem re-
kreacijsko dejavnost, ki ob-
sega redno telovadbo, šahi-
ranje, igranje tenisa^ kole-
sarjenje, pohode v gore, a
tudi izlete po Sloveniji in po
tujini. Zelo prisrčna so dru-
ženja upokojenk na klepe-
tu ob kavici in občasna dru-
žabna srečanja. Aktivni so
bili tudi člani komisije za
socialno delo. V okviru RK
so organizirali merjenje
krvnega tlaka, nekatere
upokojenke pa občasno obi-
skujejo starejše in bolne ob-
čane in jim izkazujejo drob-
ne pozornosti.
Največja pridobitev za
upokojence v Krajevni
skupnosti Petrovče pa je
parcela v ruškem gozdu, v
izmeri 599 m-. Podaril jim
jo je prof. Zoran Razbor-
šek, bivši predsednik druš-
tva. Nekaj požrtvovalnih
upokojencev je s prostovolj-
nim delom uredilo zemljiš-
če do take mere, da bo mo-
goče na njem postaviti
manjšo brunarico. Zagoto-
vo bo ta mirni kot sredi goz-
da lepa možnost za še bolj
sproščeno dejavnost pe-
trovških upokojencev.
Ob koncu konference, na
kateri so izvolili nov odbor,
je Andi Goršek izročil priz-
nanja za dolgoletno delova-
nje v odboru društva na-
slednjim članom: Heleni
Jošovc, Ivanu Reharju,
Stanku Klincu, Tonetu Mir-
niku. Zoranu Razboršku in
Jožetu Lorbeku.
P.K.
Sf. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
1^
Zdrava mesta - za
boljše življenje
Letošnji 7. april. Svetovni nan zdravja. Je
posvečen boljšemu zdravju v mestih
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija (SZO) praznuje 7.
aprila Svetovni dan zdravja.
Letošnje geslo Svetovnega
dneva zdravja je »Zdrava
mesta - za boljše življenje«.
SZO je izbrala to temo za-
radi hitrega naraščanja števila
mest od začetka tega stoletja,
saj bo do konca tisočletja več
kot polovica celotnega prebi-
valstva živela v mestih. Drugi
razlog za izbor te teme je vpliv,
ki ga ima naraščanje urbanega
okolja na zdravje mestnega
prebivalstva. Mesta imajo šte-
vilne probleme, toda vsa ta me-
sta imajo enake možnosti, da
postanejo bolj zdrava. Namen
programa Zdrava mesta, ki je
pričel delovati v Evropi leta
1986 in je pod okriljem SZO
postal svetovno gibanje s pro-
jekti na vseh kontinentih, je
spodbujanje mest pri uresniči-
tvi teh zmogljivosti.
Program SZO Zdrava mesta
deluje na načelu, daje zdravje
moč izboljšati z izboljševa-
njem okolja ter socialnih in
ekonomskih dejavnikov zdrav-
ja. To poenostavljeno pomeni,
da je zdravje posameznika
prav toliko ali še bolj rezultat
okoliščin doma, v šoli ali na
delu, kot kakovosti dostopnih
zdravstvenovarstvenih zmog-
ljivosti. Od svojega začetka v
poznih 40.letih je SZO prizna-
valzL, daje medsebojno vpliva-
nje telesnih, duševnih in so-
cialnih dejavnikov za zdravje
ključnega pomena. Leta 1967
je SZO ustanovila gibanje
Zdravje za vse. Načela tega
uporablja program Zdrava me-
sta za izboljšanje zdravja v me-
stih.
Eden od načinov, kako na-
pravimo okolje »bolj zdravju
ustrezno«, je da ključni social-
ni okvirji - vsakdanje življe-
nje (dom, naselje, soseska),
vzgoja (vrtec, šola, itd), delo
(tovarna, urad, itd.), množič-
na zbirališča (trgovski centri,
tržnice, itd.) in javna uprava
(mesto, regija, država) - zač-
nejo bolj prispevati k zdravju
oziroma manj k nezdravju.
Mesta, ki se zavzemajo za to,
da bi postala bolj usmerjena k
zdravju, vključujejo vse meš-
čane, ki lahko v vsakem od na-
vedenih socialnih okvirjev z
aktivnostmi spreminjajo stvar-
nost.
Vrednost programa Zdrava
mesta je razvidna tudi iz rasti
svetovne mreže zdravih mest,
ki danes povezuje več kot 650
mest ne samo v industrializi-
ranem svetu, ampak tudi v de-
želah v razvoju.V Sloveniji se
gibanje zdravih mest uveljav-
lja v Ljubljani, Mariboru, Ce-
lju, Trebnjem, Novi Gorici,
Ptuju in Novem mestu. Svoje
delovemje združujejo v Sloven-
ski mreži zdravih mest. Mogo-
če se bo letos, ko je Svetovni
dan zdravja posvečen projek-
tu Zdravih mest, za pridruži-
tev odločilo še katero od dru-
gih mest ali krajev.
CVETA AVGUŠTIN
Mladenka s preloma stoletij
Marija Jelen - najstarejša krajanka v krajevni skupnosti Galicija
Do Jelenove, po domače
Brdelove domačije v Zavrhu,
se vzpenja ozka, vijugasta ce-
sta. Pot je asfaltirana, pravo
razkošje v primerjavi s tisti-
mi časi, ko so se kolesa kmeč-
kih voz pogrezala globoko v
blato. Marsikdo se tega niti
ne spominja, so pa tista leta
dodobra vtisnila svoj pečat v
spomin Jelenove Marije. Naj-
starejše krajanke v krajevni
skupnosti Galicija, ki bo 18.
aprila dopolnila 96 let.
Če mi ne bi povedali, daje
bila Marija rojena na prelomu
stoletja, bi ji prisodila le kak-
šnih osem križev. Beseda ji
gladko teče, misli so jasne,
mladostni obraz še zdaleč ne
odkriva gorja, ki gaje skusila.
Mariji so usodo v zibel polo-
žile sojenice v dolini, v kraju
Pernovo. Mati je kmalu umrla
in na Marijina dekliška rame-
na je že v rosnih letih padlo vso
gospodinjstvo. Leta 1929 sta se
vzela z njenim Jakobom in si
ustvarila dom v Zavrhu. Rav-
nine je tam gori komaj za vzo-
rec. »Imeli smo leseno hiško,
paje bila kar dobra, ker boljše
ni bilo. Mož je bil priden, sa-
ma sem mu pomagala, kasne-
je so bili pridni tudi otroci in
smo si postavili novo hišo,« je
sogovornica obujala spomine.
»Pa smo takrat bolj veselo ži-
veli kot pa ljudje danes živijo.
Smo šli radi v družbo in vsako
leto sva bila z možem komu za
poročno pričo,« pove med
smehom. »Mlada leta so bila
kljub vsemu vesela, stara so pa
bolj žalostna,« se spet nasme-
je Marija.
V službo ni hodila, le eno le-
to je služila pri enem gospo-
darju. Pa saj je bilo doma na
sedmih hektarjih v breg prislo-
njene zemlje dela vedno na
pretek. Tudi otroci so bili pri
hiši. Devetkrat je Mariji in Ja-
kobu zavekalo v zibki. Na do-
mačiji v Zavrhu je danes hči
Marica, ki s svojo družino le-
po skrbi za mamo Marijo. Ne-
kateri Marijini otroci so odšli
v svet s trebuhom za kruhom.
Eno izmed hčera je pot zane-
sla v Nemčijo, enega sina naj-
prej v Avstrijo in potem v pro-
strano Kanado. Drugi sin je
pred desetletji odšel v daljno
Avstralijo in tam za vedno za-
tisnil oči. Okoliški krajani se
še danes dobro spominjajo tret-
jega sina, ki se je šolal v vo-
jaških šolah rajnke Jugoslavi-
je in se izučil za dobrega me-
hanika vojaških avionov. »Ne-
koč seje pokvaril 1 nov avion,
ki ga nihče ni znal popraviti.
Našemu Stanku se je ponoči
sanjalo, kaj bi bilo treba stori-
ti. Sredi noči je vstal iz poste-
lje, popravil napako, ki se mu
je prikazala v sanjah in avion
za maršala je bil nared. Veli-
kokrat nam je pripovedoval o
tem dogodku,« se spominjajo
domači. Kot se z grenkobo v
srcu spominjajo dneva, ko so
iz Beograda dobili sporočilo,
da je Stankovo življenje tik
pred iztekom službovanja v
vojski ugasnilo v prometni ne-
sreči.
Zdravilne rože so :
moji zdravnil(i
»Zdravje vam služi,« pov-
prašam gospo Marijo. »Bo kar
šlo, le noge, te mi ne služijo
več. Da dobro izgledam? Daj-
te no. Diete se pa držim, to pa.«
In potem odločno pove, da k
zdravniku ne hodi. »Še nisem
bila pri dohtarju, to pa ne. No
ja, enkrat zaradi oči, pa so me
hoteli poslati na operacijo mre-
ne, ampak tja ne grem. Marsi-
kaj me je doletelo, pa so me
vedno doma pozdravili. Caji,
domača zdravila, obkladki, to
so moji zdravniki.«
Vsak, ki pozna Marijo pra-
vi, da je bilo njeno življenje
polno križev. »O, je bilo toli-
ko težav in večkrat sem misli-
la, da me bo smrt pobrala. Sem
bila tolk potrucana, da sem se
vedno izvlekla. Če ne bi božje
pomoči prosila, bi že zdavnaj
bila pod zemljo. Si pa mora
človek tudi sam zdravje poah-
tat. Alkoholnih pijač nikoli ni-
sem veliko pila, samo kakšen
kozarček pri jedi. Pa za vsEiko
delo sem prijela. Sva z možem
s koso cel dan kosila po teh na-
ših bregovih, na roke obračala
seno, pa žito mlatila in s kra-
vami orala. Vmes sem si en-
krat ali dvakrat na teden opr-
tala koš in šla na tržnico v Ce-
lje. Vsake sorte sadja smo pro-
dajali. Jabolka, breskve, debe-
le slive. Petnajst let sem hodi-
la v dolino.« Peš? »Ja peš, ka-
ko pa, avtobusa ni blo, avta tu-
di ne. Dve uri pa pol sem ho-
dila v Celje, tri ure potem na-
zaj v breg. Do Ostrožnega sem
hodila bosa, tam sem se pa
obula. Tako sem čevlje špara-
la, malo manj so me ludi noj
bolele, če sem šla bosa. Pa sei
prišla domov, kaj malega po,
jedla, potem pa spet na delo
Če nisem šla sama na tržnico
je šel pa mož. Eh, ni da bi člo
vek govoril. Pa delat sploh n
bilo hudo. Hudo je bilo sami
takrat, ko so začeli otroci umi
rat. Štiri sem pokopala, pa J
mojega Jakoba,« se Mariji edi
nokrat zatrese glas.
V krajevni skupnosti Galiciji
imajo lepo navado, da vsako k
to ob materinskem dnevu obil
čejo ženice, stare več kot 90 Id
Marijo v Zavrhu sta letosj
imenu rdečega križa in kraje«
ne skupnosti obiskali Dragic
Tratnik in Katarina Petrin. Ri
zen najstarejše Marije sta ob
skali in izročili darila še Mari
Ramšak v Hramšah, Terezi,
Pečnik v Veliki Pirešici in \n
toniji Naraks v Galiciji.
Od prijazne in zgovorne Ma-
rije se poslovim z obljubo,te
se vidiva ob njeni stoletnici
Usta seji nagajivo razpro v5i
rok smeh. »Ce bo Bog dal,« m
stisne roko v slovo.
IRENA BAŠi
Ponedeljek, 8. april - ob 10.05
Največja tiutara na svetu
Mladi iz male vasice Zavrh nad Dobrno so pred nekaj leti
začeli spletati cvetnonedeljske butare, ki so vsako leto postaja-
le večje in daljše - predlani je njihova buteu-a merila 50, lani .57,
letošnja paje tolikšna, da se bo - tako vsaj upajo - vpisala med
Guinnessove svetovne rekorde.
Četrtek, 11. april - ob 20.05
Zdravnik svetuje: Kako živeti z diabetesom?
Tokratna oddaja iz cikla Zdravnik svetuje bo namenjena bol-
nikom z diabetesom - sladkorno boleznijo. Kako je z zdravili in
tehničnimi pripomočki za sladkorne bolnike, pomen diabeto-
loških dispanzerjev...
Gosta v studiu bosta odgovarjala tudi na vprašanja gledalcev.
Lesne gobe velikanke
že dolga leta, v dneh pred velikonočnimi prazniki, Edi Dobovičnik z Dobrne v okoliških
gozdovih išče lesne gobe, ki so potrebne za praznični blagoslov.
Letos paje bil nad »bero« več kot presenečen, saj tako velikih gob (na posnetku) še nikoli ni
našel. Nekaj primerkov je prinesel tudi v naše uredništvo, v dokaz, da bodo v domačijah na
Dobrni na letošnjo veliko soboto brez težav zakurili, dima pa bo tudi dovolj za celoletni blago-
slov. IS, Foto: EDI MASNEC
Lep uspeh
špotnih ribičev
iz Aera
V petek, 23. in soboto 24.
marca je bilo v Badesi mare
na Sardiniji v Italiji medna-
rodno ribiško tekmovanje v
surf castingu (ribolov s peš-
čene morske obale v valovih)
za memorialAlecsandro Ma-
grini, ki je štelo za neuradno
svetovno klubsko prvenstvo
v tej disciplini morskega ri-
bolova.
Udeležilo se gaje 50 ekip z
250 tekmovalci iz petih držav:
Italije, Francije, Španije, Hr-
vaške in Slovenije. V tej elitni
konkurenci je, kot predstavnik
Slovenije, nastopila ekipa
Društva za morski ribolov Ae-
ro Celje, v postavi: Bojan Ša-
lEunon, Bernard Meuer in Slav-
ko Jagrič. V pokalu narodov,
kjer je vsaka država sodelova-
la s po eno ekipo dveh tekmo-
valcev, je ekipa Celjanov, ki
sta jo sestavljala Bojan Šala-
mon in Bernard Mauer dose-
gla 3. mesto z 3020 grami ulo-
va (1. mesto Hrvaška in 2. me-
sto Italija). V konkurenci po-
sameznih uvrstitev med vsemi
250. tekmovalci je Bojan Ša-
lamon dosegel 5. mesto. V
končni razvrstitvi posamezni-
kov pa so se Celjani uvrstili ta-
kole: Bojan Šalamon na 27.
mesto, Bernard Mauer na 49.
mesto in Alojz Jagrič na 215.
mesto, v konkurenci posamez-
nikov - tujcev paje Bojan Ša-
lamon dosegel 3. mesto.
ŽB
Pozabili na smetnjak
Slovenija - moja dežela je nekdo lepo napisal na zeleno »kai
to«, ki jo je postavil ob glavno cesto pred Tremarji proti I'*
kem, verjetno z dobrim namenom po ohranjanju čistoče. Ve'
dar paje potem pozabil, da jo je potrebno tudi izprazniti in I"
kmalu seje iz nje razvilo smetišče, ki seveda Sloveniji ni pf'
nič v ponos. Morda se bo avtor dobre namere našel in do koo*
izpeljal sicer lepo zamišljeno potezo, ki že dve leti rojeva'
plevel in smeti.
Foto: EDI MASNt
Št. 14.-4. april 1996
17
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Polzciani na pokalnem Olimpu
^pokalnem finalu boljši od obeh mariborskih prvollgašev - Prvi naslov, ki nI v rokah Smelta Olimp I Je - Fešta na Polzeli
Kovinotehna Savinjska
polzela se je z zmago na do-
mačem pokalnem Hnal fou-
vpisala v slovensko ko-
Ijirkarsko zgodovino. Ne le,
da so postali pokalni zmago-
yj|ci, temveč so tista ekipa,
j(j je prekinila osvajanje do-
0iačih naslovov Smelta
Olimpije.
Podvig rumeno-vijoličnih
je bilo na nek način pričako-
vati. Na Idrijo ni nihče raču-
nal, kajti vsi so v polfinalu
stavili na Bavarijo Wolltex,
kot domačina, in na zmago-
valca obračuna med Satexom
in Kovinotehno Savinjsko
Polzelo. Polzelani so napove-
dovali sproščen nastop, saj so
si sodelovanje v Evropi za
prihodnjo sezono že zagoto-
vili, obenem pa niso imeli ta-
ko visokih ciljev kot 'antenar-
ji'. Za Satex je bilo srečanje
polfinala pokala sila pomem-
bno, saj bi le z zmago na Ta-
boru upravičili drage nakupe
in optimistične napovedi pred
začetkom tekmovanj.
Obremenjeni domačini so v
dvoboju s Polzelani podlegli
pritisku, na drugi strani pa so
Savinjčani to slabost izkori-
stili in s pametno igro pripe-
ljali tekmo do konca, tako kot
so si želeli. Ob najboljšem
igralcu turnirja Zaletelu, je
proti Satexu prijetno presene-
til Primož Kobale, ki je do-
segel kar 26 točk, ob tem pa
je treba poudariti, da so varo-
vanci Borisa Zrinskega od-
lično zakrili vrzel pod obro-
čema, kjer je manjkal suspen-
dirani Tiller. Poraz enega iz-
med mariborskih ligašev je
pomenil razočaranje za orga-
nizatorja turnirja, ki si je mel
roke ob misli na domači fina-
le, vendar'bi bil zadovoljen
tudi ob osvojitvi naslova Ba-
varije Wolltex, ki je v nede-
ljo pričakala Polzelane.
Le-ti so začeli silovito in že
v uvodnih minutah je bilo ja-
sno, da gostje v finalni tekmi
ne bodo zapravili ponujene
priložnosti. Zagotovo je ob
Zaletelu, kije bil proglašen za
najboljšega igralca turnirja,
potrebno omeniti vsaj še ene-
ga košarkarja v zmagovalnem
moštvu - Rajka Rituperja, ki
je odigral partijo na ravni iz-
kušenega mojstra z dodatki
atraktivnost, lahkotnosti in
igrivosti. Seveda ne gre poza-
biti na 'liderja' Petranoviča,
'delavca' Stavrova, 'fighter-
ja' Jagodnika, koristna Rov-
šnika in Ručigaja, ter že ome-
njenega^^Kobaleta, ki so pod
taktirko (verjetno) odhajajo-
čega Zrinskega počasi mleli
nasprotnika potem pa zmago-
slavno dvignili pokal, ki po-
meni nekakšen mejnik v slo-
venski moški košarki.
Hmelj boysi so pripravili na
Taboru peklensko vzdušje, ki
seje kasneje preselilo na Pol-
zelo. Če je verjeti govoricam,
so nekateri najbolj goreči pri-
vrženci kluba v svojem kole-
darju tudi ponedeljek označili
kot dela prost dan. A prav go-
tovo jim ni žal, tudi če so bile
glave po fešti pretežke, pa
vseeno dovolj zbrane, da bo-
do tudi v zaključku prvenstva
znale verze, ki podžgejo nji-
hove ljubljence. In spet bo gr-
melo: »Polzela Savinjska na-
ša, je rodila košar kaša...«
TOMAŽ LUKAČ
Za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so na
finalnem pokalnem turnirju Igrali:
Veljko Petranovič - še ved-
no mladi Zadarčan je bil pravi
kapetan ekipe, obenem pa je
najzaslužnejši za populariza-
cijo košarke v Savinjski doli-
ni. Končno je na Polzeli do-
čakal pravo dalmatinsko fešto.
Klemen Zaletel - priznanje
za najboljšega igralca turnirja
pove vse.
Goran Jagodnik - potrdil je
reprezentančno formo, se fa-
natično boril pod obema obro-
čema, kar ne moremo trditi za
nekatere, ki imajo pred njim
prednost, ko gre za dres z dr-
žavnim grbom.
Jure Stavrov - izkušen li-
gaški košarkarje tudi v Mari-
boru odigral svojo partijo in
izdatno pripomogel k uspehu.
Rajko Rituper - očitno se
začenja obdobje, ki ga bo zaz-
namoval. Morda smo dobili
'Pink Panterja' slovenske ko-
šarke.
Primož Kobale - v soboto
ključ do uspeha, v nedeljo
standardno solidna predstava.
Vinko Rovšnik- izpolnil je
zadane naloge, na trenutke tu-
di navdušil.
Blaž Ručigaj - upravičil tre-
nerjevo zaupanje, zaenkrat si
še utira pot na slovensko ko-
šarkarsko sceno.
Upi polzelske košarke Alen
Šarlah, Janez Zupane in Ži-
ga Medvešček niso stopili na
parket. Zanje bo zagotovo v
nadaljevanju kariere še dovolj
priložnosti.
Matjaž Cizej - bivši kape-
tan je imel letos smolo s poš-
kodbo. Polzelanom je izdatno
pomagal v letošnji sezoni.
Kljub neigranju na finalnem
turnirju je zaslužil pokal in se
ga upravičeno veselil.
Boris Zrinski - tvorec moš-
tva, o njegovih kvalitetah go-
vorijo rezultati, osvojitev lo-
vorike je pika na i. Precej se
je govorilo o njegovem odho-
du. Le-ta bi upravi kluba za-
dal precej glavobolov.
Pot do pokalne
zmage
Na četrtfinalnem turnir-
ju v Postojni so Polzelani
najprej ugnali A-2 Ugaša
Zagorje, potem pa v finalu
turnirja domačo Republiko
s 83:62. V polfinalu poka-
la so Savinjčani premagali
Satexa s 77:66, in v finalu
Bavarijo Wolltex s 94:84.
Klemen Zaletel je bil najbolj-
ši igralec turnirja.
Veljko Petranovič s pokalom, ki mu ga je predal predsednik
KZS Mirijam Bevc.
Primož Kobale (5) je zrušil Satex.
» Večeras je naša fešta«.
Boris Zrinski: Po lanskem
neuspehu v polfinalu pokala
proti Republiki je prišla strez-
nitev. Kar smo takrat izpusti-
li iz rok, smo sedaj nadome-
stili. Dokazali smo, da imamo
v Savinjski dolini veliko mla-
dih, obetavnih košarkarjev.
Veljko Petranovič: Konč-
no se mi je uresničila želja, da
sem v svoji dolgoletni košar-
karski karieri osvojil tudi na-
slov pokalnega prvaka.
Klemen Zaletel: Naslova
sem zelo vesel, toda povedati
moram, da je moja igra plod
sodelovanja celotne ekipe. S
to tekmo nismo bili obreme-
njeni, na5 nasprotnik nas je že
vnaprej odpisal, posebej še
zaradi odsotnosti Tillerja.
Primož Kobale: Končno
smo zaigrali tako kot znamo
in smo si vedno želeli. Vse-
kakor pa nam ta naslov pome-
ni doslej največ, saj smo po-
leg Smelta Olimpije edini v
samostojni Sloveniji, ki smo
ga osvojili.
Brane Turnšek, sekretar
kluba: Ta uspeh naše košar-
karske ekipe ni le uspeh ko-
šarkarjev, temveč vseh, ki so
nas podpirali tako finančno,
kot moralno. Zato bi se zah-
valil še posebej Kovinotehni,
Banki Celje, Tovarni nogavic
Polzela, ter vsem, ki navijajo
za naš klub.
TONE TAVČAR
Slavje dela ekipe z vodstvom.
Šampanjec, Petranovič in sekretar Turnšek (v ozadju).
St. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT

Poker asov v Celju
Ob odprtju prenovljene
prodajalne Trim, minuli četr-
tek so Celje obiskali štirje vr-
hunski športniki: naši alpski
smučarki Nataša Bokal in
Špela Bračun, avstrijski sla-
lomski velemojster Michael
Tritscher in svetovni veslaški
prvak v skifu Iztok Čop.
Vsi omenjeni alpski smučarji
so v ocenah minule sezone izpo-
stavljali poškodbe, saj so prav te
krojile njihove rezultate. »Sezo-
na, ki seje iztekla je zame uspe-
šna, vsaj zaradi solidnega zdravs-
tvenega stanja. V preteklih letih
sem se ubadala predvsem s poš-
kodbami, letos jih ni bilo in us-
pel mi je nekakšen come back,
čeprav nisem popolnoma zado-
voljna. V prihodnje upam še na
nekoliko boljše rezultate,« je pri-
povedovala Nataša Bokal.
Za razliko od naše izvrsme sla-
lomistke jc imela Špela Bračun
ob koncu lanskega leta precej
smole: »Poškodovala sem se že
decembra, tako da niti ne morem
potegniti prave črte pod svoje na-
stope. Rehabilitacija poteka do-
kaj hitro, v prihodnjih mesecih
bom stopila na smuči in se pri-
pravila na pomembne preizkuš-
nje v naslednji zimi.«
Podobna kot Špelina je bila tu-
di sezona Avstrijca Michaela
Tritscherja. »Po zlomu noge
sem na smuči stopil že sedem ted-
nov po operaciji,« je zadovoljno
pripovedoval slalomski as in na-
to optimistično nadaljeval: »Za
prihodnjo sezono se bom teme-
ljito pripravil, saj nameravam na-
daljevati lani začeto delo. Pove-
dal bi še rad, da me je veselilo
obiskati Slovenijo tudi spomladi
in ne le pozimi, ko me k vam pri-
vabijo tekme svetovnega poka-
la.«
Vrhunci sezone so že za Mic-
haelom Tntscherjem, Špelo Bra-
čun in Natašo Bokal, kar pa ne
velja za veslača Iztoka Čopa, ki
se pripravlja za svoje poleme na-
stope. »Bazične priprave so zaen-
krat potekale po ustaljenem pro-
gramu, celo nekoliko napomejše
so bile kot prejšnje in verjamem,
da bodo temu primerni tudi re-
zultati«, je razmišljal Iztok Čop
pred katerim so pomembni me-
seci z vrhuncem na Olimpijskih
igrah vAtlanti.
»V naslednjih tednih bi moral
čoln popolnoma 'steči', potem bo
povsem drugače. Mislim, da sem
zelo dobro pripravljen, želim si
vrhunskih rezultatov, vendar ima
podobne cilje vsaj še deset kon-
kurentov. Uvrstitve ne bi napo-
vedoval, obljubim lahko le, da
bom dal vse od sebe,« je zaklju-
čil svetovni prvak v skifu, naj-
močnejši izmed Elanovih asov, ki
so si med prvimi ogledali artikle
in prenovljene prostore v Metro-
jevem Trimu.
TOMAŽ LUKAČ
Poker asov v prenovljenem celjskem Trimu - z leve Tritscher, Čop, Bokal, Bračun.
V Intallu je Jensa Weissfloga spremljal tudi naš nekdanji as in prijatelj Franci Petek.
Jens Weissflog v Petrovčah
z družino v InnlalovI hiši - Prijatelj Planice In Francija Petka
Med morehitnimi nasledniki tudi Primož Peterka
Minulo sredo seje v Petrov-
čah mudil nihče drug kot Jens
Weissnog!
In zakaj je prav kraj v Sa-
vinjski dolini imel priložnost
gostiti velikega šampiona?
»Kot verjetno veste končujem
s tekmovalno kariero v smučar-
skih skokih,« je začel VVeissflog
v družbi svoje soproge. »Z ženo
sva razmišljala o nadaljevanju
najine življenjske poti in se od-
ločila za Inntalovo hišo, v kateri
bo dovolj prostora in udobja za
družino, ki bo v kratkem številč-
nejša,« nam je zaupal nemški
šampion, kije z Inntalom podpi-
sal pogodbo o nakupu hiše.
Seveda paje zbrane precej bolj
zanimalo bodoče delo športnika,
ki je v smučarskih skokih pustil
neizbrisen pečat. »Precej ponudb
imam, a zaenkrat še tehtam, ka-
tera bi bila zame najugodnejša in
najprimernejša. V Obervviesent-
halu imam nekaj možnosti za od-
prtje hotela. Verjemo donosno, a
vseeno ne želim izgubiti stika s
smučarskimi skoki - športom, ki
mi je dolga leta pomenil največ.
Verjemo bom kot trener delil nas-
vete obetavnim mladim skakal-
cem, kijih pri nas ne manjka.«
In potem vendarle vprašanje,
ki smo ga zbrani želeli zastaviti,
a nekako ni šlo z jezika... Kdo je
mož, ki ga bo nasledil; ki bo ve-
lik, kot Jens, ki bo več kot deset-
letje v samem svetovnem vrhu,
olimpijski in svetovni prvak, pred
vsemi v svetovnem pokalu, zma-
govalec najznamenitejše in naji-
menimejše turneje Intersport?
Tišina, izbruh smeha, potem
pa: »Moj odgovor je takšen, kot
ste želeli, pričakoval sem to vpra-
šanje,« so bile besede, ki so po-
menile vedrejše rcizpoloženje
prostorih petrovškega Inntala,
Jens paje nadaljeval: »Vselti
kor je med kandidati Primož P(
terka, tu sta še Adam Malizsi
Jane Ahonen, vendar pozabiti n
smemo na izkušene Goldberga
ja, Thomo in Nikkolo.«
NVeissfIog ima na Slovenijo k
pe spomine. »Predvsem zara
Planice, kjer sem slavil kart
Ikrat,« pravi. »Veselilo me je, d
sem nemalokrat doživel dolin
po Poncami, kjer je vzdušje fai
tastično in vtisi so lahko prijeti
kljub temu, da pri vas nisem b
vedno v vrhu,« je zaključil pii
ložnostno tiskovno konferenco
Petrovčah Jens NVeissflog - ma
da celo največji mojster zaletiS
odskočnih miz in doskočišč vse
časov.
TOMAŽ LUKM

Škofja Loka: Na državnem
članskem prvenstvu v karate-
ju je član Karate sekcije Pe-
trovče Mitja Stisovič v katah
osvojil prvo mesto. S tem je po-
trdil kandidaturo za vstop v re-
prezentanco, ki se bo čez me-
sec dni udeležila evropskega
prvenstva v Parizu in kasneje
zbora najboljših na svetu v Sun
Cityju.
Maribor: Na odprtem strel-
skem tekmovanju v streljanju
s pištolo prosteizbire velikega
kalibra in revolverjem velike-
ga kalibra je prva ekipa SD
Dušan Poženel iz Rečice pri
Laškem zmagala, druga ekipa
paje zasedla drugo mesto. Po-
samično-pištola proste izbi-
re: I. Miklič (Lj), 2. Brunšek
(DP), 6. Sajovic (DP), 7. Hart-
man (Celje). Revolver: I. Vo-
ler (SI. Konjice), 2. V. Lavrinc
(DP), 3. Sajovic (DP). Med
članicami je slavila Zora La-
vrinc.
Mladi lolfostrelci za državne naslove
v Logatcu je bilo državno prvenstvo (dvoransko) v loko-
strelstvu za osnovne šole. Nastopilo je 149 lokostrelcev iz 42
osnovnih šol Slovenije, odlično pa so nastopili lokostrelci iz
celjskega območja.
V slogu instinktivno od 1. do 4. razreda je bil deveti Miha
Kolar (OŠ Liboie), od .*>. do 6. razreda je osmo mesto dosegel
Blaž Samec (OŠ P. Šrajc-Jur Žalec), od 7. do 8. razreda pa je
prvo mesto pripadlo Urošu Pirnatu in drugo Dejanu Pilku (oba
OŠ Polzela).
V olimpijskem slogu 7. in 8. razredov paje deseto mesto pri-
padlo Petru Virantu (OŠ P. Šprajc-Jur Žalec). V compound slo-
gu je postal državni prvak od 1. do 4. razreda Aleksander Ošep
(OŠ Braslovče), četrti pa je bil Matevž Uratnik (OŠ P. Šprajc-
Jur Žalec), četrtipa Marko Rojnik (OŠ Polzela). Na sliki: Alek-
sander Ošep in Uroš Pimat. državna prvaka v svojih kategori-
jah. Uroš Pimat je v svoji kategoriji postal tudi absolutni zma-
govalec.
T. TAVČAR
Košarka
Moški - polfmale pokala:
KS Polzela-Satex 77:66 (40:37);
Kobale 26, Petranovič 8, Jagod-
nik 11, Zaletel 13, Rovšnik, Sta-
vrov 11, Rituper 8; BWC-Idrija
81:67 (41:30) Finale pokala:
KS Polzela-BWC 94:84 (45:38)
Zaletel 22, Kobale 13, Stavrov
13, Petranovič 14, Rituper 13, Ja-
godnik 18, Ručigaj 1.
Ženske - 3. tekma polfinala
play-offa: Celje-Ilirija 65:55
(26:31); Polutnik 16, Jurše 11,
Vasic 2, Germ 16, Obrovnik 13,
Kokolj 7; v finalu Celje-Ježica.
Rokomet
1. liga
Moški - play-ofr, polfinale:
Primorske novice-Celje Pivovar-
na Laško 26:35 (10:19); Pungart-
nik 9, Puc 8, Šafarič 2, Vugrinec
4, Tomšič 1, Leve 2, Načinovič
5, Ivandija 2, Jeršič 2; Gorenje-
Dobova 22:21 (11:11); Plaskan
2, Ocvirk 3, Kimčenko 3, Semer-
dijev 11, Ilič 1, Cvetko 1, Krejan
I.
Ženske - 19. krog: Žalec-
Mlinotest 23:18 (12:8); Hudej 5,
Derčar 2, Zidar 2, Kline 6, Po-
povič 3, V. Dolar 5; Burja-Izola
23:27, Piran-Krim Electa 17:23,
Polje-Kočevje 19:24, Branik-Ve-
grad 24:24. Vrstni red: Krim
36, Vegrad 30, Olimpija 26, Pi-
ran, Žalec 19, Burja 17, Branik
16, Mlinotest 14, Izola 13, Ko-
čevje 6, Polje 2.
Il.llga - vzliod
Moški - 21. krog: Celje Pi-
vovarna Laško B-Hrastnik
27:31, Drava-Pomurka 29:27,
Ormož-Polet 26:21, Krog-Veli-
ka Nedelja 22:20; Vrstni red:
Radeče 30, Sevnica 27, Pomur-
ka. Gorenje B 26, Drava, Dol 25,
Ormož 22, Celje Pivovarna Laš-
ko B 18,V.Nedeljal6, Polet 13,
Krog 12, Brežice 8.
Nogomet^
i. liga
24. krog: Rudar-Korotan 0:1,
Olimpija-Publikum 3:0, Gorica-
Maribor Branik 0:0, Beltinci-Izo-
la 3:0, Primorje-Mura 1:0. Vrst-
ni red: Gorica 47, Mura 42,
Olimpija 41, Rudar 33, Publi-
kum 32, Beltinci 31, Primorje,
Korotan 30, Maribor Branik 29,
Izola 8.
II. liga
20. krog: Era Šmartno-Drava
1:1 (Kem 2.), Nafla-Šentjur 3:1
(Marinček 47.-11 m) Naklo-Piran
1:1, Železničar (Lj)-Zagorje 2:0,
Črnuče-Železničar (Mb) 2:3,
Domžale-Mengeš 0:1, Rudar-
Koper 0:1, proste Vevče. Vrstni
red: Železničar (Lj) 48, Nafta
44, Črnuče 33, Železničar (Mb)
33, Šentjur, Koper 31. Piran 28,
Rudar 27, Domžale 25, Era
Šmartno, Drava 23, Naklo 22,
Mengeš 21,Vevče 18, Zagorje
15, Radeče 8.
III. liga
15. krog: Steklar-Dravinja
1:0 (Pahole), Pohorje-Unior 3:0,
Paloma-Odranci 1:0, Bakovci-
Bistrica 3:0, Turnišče-Kovinar
2:l,Aluminij-Beltrans2:0, Kun-
gota-Dravograd 0:3. Vrstni red:
Pohorje 35, Bakovci 34, Dravo-
grad 31, Dravinja 28, Kovinar
23, Zreče 21, Turnišče, Steklar
19,0dranci 18, Aluminij 17, Pa-
loma 14, Kungota, Bistrica 13,
Beltrans 10.
Odbojka
I. liga
ženske: za obstanek - 6.
krog: Krim-Celje3:0(9,11,12),
Nova Gorica-Lik Tilia 3:2, Zg.
Savinjska-Ljutomer 3:1; Vrstni
red: Celje 16, Krim, Zg. Savinj-
ska 10, Ljutomer, Kočevje 6, Go-
rica 2.
II. liga
Moški - 20. krog: Šempeter-
Mislinja 1:3, Intes-Prvačina3:0,
Žužemberk-Salonit II 3:1, Os-
card-Kovinar 1:3, Portorož-Šk.
Loka 0:3. Vrstni red: Žužem-
berk 36, Granit 34 Š. Loka 32,
Hoče 24, Kovinar, Šempeter, In-
tes. Salonit II 18, Prvačina 16,
Portorož 14, Mislinja 6, Ruše 2.
Ženske - 20. krog: Jesenice-
Šoštanj 3:0, Cimos II-Meltal 1:3,
Elektro Vitanc-Ruše 0:3, Šempe-
ter-Solkan 3:1, Prevalje-Ptuj 1:3,
Šentvid-Rogoza 1:3. Vrstni red:
Ptuj 34, Jesenice 28, Ruše, Pre-
valje 26, Rogoza 24, Meltal, Šo-
štanj, Šentvid 22, Solkan 20,
Šempeter 8, Cimos II 6, Elektro
Vitanc 2.
lil. Ilga-vzliod
Moški - 20. krog: Beltinci-
Črna 3:0, Gamsi-Lenart 3:0,
Šempeter II-Mežica 3:0, Braslov-
če-Vuzenica 0:3. Vrstni red:
Gamsi 38, Vuzenica 36, Beltinci
34, Celje 22, Fužinar II, Braslov-
če 22, Mežica 18, Šempeter, Le-
nart, Šoštanj 12, Ptuj, Črna 6.
Petek. 5. april
Košarka
Slovenske Konjice: Co-
met-Pivovarna Laško (19,
liga za A-1)
Mali nogomet
Celje: Mila Juventus-
Hlapi (21.30, 17. krog
l.SMNL)
Soliota. 6. april
Nogomet
Celje: Publikum-Rudar
(25. krog 1. lige), Šentjur;
Sentjur-Naklo, Zagorje: Za-
gorje-Era Šmartno (21. krog
2. lige), Maribor: Kovinar-
Steklar, SI. Konjice: Dravi-
nja-Pohorje, Zreče: Unior-
Bistrica (16. krog 3. lige, vse
16.30)
Košarka:
Polzela: Kovinotehna Sa-
vinjska-Rogaška (A-1 za pr-
vaka , 19.30)
Odliojka:
Celje: Celje-Nova Gorica
(7. krog razigravanja za 1. li'
go 14.00)
Rokomet:
Laško: Celje Pivovarn^
Laško-Slovan (finale pokala
17.)
Nedeiia. 7, april
Košarka:
Celje: Celje-Ježica (1. tek-
ma finala play-ofta 17.30)
it. 14.-4. april 1996
19
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Fantastična sezona
iHK Celje ¥ llnalu državnega prvenstva - Proti Ježi c I malo možnosti - Metka Obrov-
filk: »Po končani sezoni možno tudi slovo od Igrišč___
ŽKK Celje je prav gotovo eden rcd-
|(ih celjskih kolektivov, ki vidno napre-
duje iz leta v leto. Pred sezono, ki se izte-
1(8, so si želeli uvrstitve v poinnale konč-
nice prvenstva, cilj pa je že presežen.
V tretji tekmi polflnala so rumeno-mo-
(jre ugnale Mibex Ilirijo, potem ko so v pr-
vem polčasu zaostajale, a se v nadaljeva-
nju zbrale. Včeraj se je začel dvoboj Ježi-
ca-Celje, v katerem bo pomembno vlogo
odigrala branilka Metka Obrovnik.
Metka, kakšna se ti je zdela sezona do
začetka končnice?
Izjemno razburljiva in najbolj zanimiva
doslej. Pred sezono smo računali na uvr-
stitev med prve štiri, potem pa se je kmalu
pokazalo, da sodimo še višje. Zmagovale
smo na gostovanjih pri Mariboru, Mibex
Iliriji, nenazadnje smo pred svojim občins-
tvom presenetile celo Jezico. Izvrstno smo
igrale v obrambi in zasluženo končale na
drugem mestu.
Si pomislila, na neuspeh v poIHnalu?
Priznati moram, da smo se Ljubljančank
nekoliko bale. Mibex Ilirija je sila neugo-
den nasprotnik. V polfmale so prišle ne-
koliko nepričakovano, zato so bile razbre-
menjene. Dobro so odigrale drugo polfi-
nalno tekmo v Ljubljani, ko so nas prema-
gale, pa tudi na tretji tekmi so bile sila trd
oreh.
So se vam poznale nedavne poškodbe
nekaterih košarkaric?
Še vedno smo brez Saške Vodopivec,
ki jo zelo pogrešamo, kajti nekoliko smo
padle tudi zaradi njene odsotnosti, saj ima-
mo 'tanko' klop, na kateri so sicer obe-
tavne mlajše igralke, ki pa nimajo pravih
izkušenj. Jolanda Kokolj in Barbara Germ,
sta sanirali poškodbi, se vrnili v ekipo in
odigrali vidnejši vlogi.
Predvsem na tretji polfinalni tekmi,
mar ne?
Seveda. Odigrali sta fenomenalno in sta
najzaslužnejši za ugoden rezultat. Sobot-
ni obračun je bil izjemno težak. Dolžne
smo bile zmagati, kajti dvorana je bila pol-
na in navijačev ter uprave nismo smele ra-
zočarati. Začele smo živčno in v prvem
polčasu zaostajale za pet točk. Nikakor
nam ni steklo... V drugem delu smo 'griz-
le' in vendarle zmagale. Igra v napadu še
ni bila 'prava'. Gostje so imele rahlo pred-
nost, saj so bile povsem neobremenjene,
igrale so sproščeno, vendar na koncu se
je vse dobro izteklo.
Kakšne so možnosti v finalu play-of-
fa?
Mislim, da majhne. Jezica bo verjetno
želela dokazati, da je najboljši ženski ko-
šarkarski kolektiv v Sloveniji. Težko je
igrati podobne težke tekme, potem ko si
dopoldan v službi in moraš kasneje isti dan
dati na parketu vse od sebe, kot je bilo
včeraj. Upam, da bomo presenetile vsaj v
nedeljo na domačem igrišču, kjer bomo
imele še izdatnejšo pomoč naših zvestih
navijačev. Ena zmaga v finalu končnice
bi bila velik uspeh, če pa se nam ponudi
priložnost za kaj več, jo bomo izkoristile.
Baje se zate zanima Jezica. Namera-
vaš v prihodnje zamenjati barvo dresa?
Trenutno nimam še nobene konkretne
ponudbe. V prvi vrsti se moram odločiti
sama pri sebi ali bom sploh še igrala. Sko-
raj nemogoče je biti dopoldan zbran v služ-
bi, popoldan pa na treningu ali tekmi. Z
upravo celjskega kluba se bomo v prihod-
nje še dogovarjali in upam, da bomo našli
rešitev, ki bo ugodna za obe strani. Če bom
še igrala, bom to skoraj zanesljivo počela
v Celju! TOMAŽ LUKAČ
Favorit je znan
Pojutrišnjem bosta Celje
Pivovarna Laško in AM Co-
smos Slovan v Treh lilijah
odigrala finale pokalnega tek-
movanja. Vse razen osvojitve
nove lovorike bi bil za Celja-
ne velik neuspeh, čeprav v
nasprotnem taboru računajo
na presenečenje.
V taboru Celja Pivovarne
Laško so prepričani, da jim ta-
ko naslov pokalnih, kot držav-
nih prvakov letos ne more uiti.
Dobro formo pred zaključkom
sezone so potrdili na prvi tek-
mi polfinala play-offa, ko so v
Hrpeljah nadigrali tamkajšnje
Primorske novice. Učinkovita
sta bila predvsem Puc in Pu-
Ngartnik, medtem ko so gosti-
telji igrali brezvoljno, kar še
posebej velja za njihovega vra-
tarja Mitjo Valenčiča, ki je bil
popolnoma nemotiviran. Celja-
ni so si zmago zagotovili že v
prvi polovici prvega polčasa.
nato pa do konca tekme le še
stopnjevali prednost in drugo
srečanje je verjetno le še for-
malnost.
Nekoliko drugače bo na so-
botnem finalu pokala v Laš-
kem. V eni tekmi je možno vse,
kljub očitni razliki v kakovo-
sti. Iz ljubljanskega kluba je bi-
lo nekaj zanimivih izjav, v ka-
terih Slovanovci obljubljajo sr-
čen boj in opozarjajo na ver-
jetnost presenečenja v pokal-
nem obračunu. V celjskem ta-
boru se s podobnimi razmišlja-
nji ne ubadajo. Vedo, da bo po-
trebno zaigrati zavzeto in četa
Vinka Kandije bo slej ko prej
na kolenih. Šesti zaporedni na-
slov slovenskih pokalnih zma-
govalcev za Celje Pivovarno
Laško bi bil edini realen raz-
plet dvoboja v Treh lilijah. Sen-
zacija je upoštevajoč takšne in
drugačne razlike med moštvo-
ma skorajda izključena.
Napeto odštevanje
Poraz v Domžalah (90:86)
je bil po nizu treh zmag kar
logičen, na igrišču pa se je
poznala odsotnost Jerasa.
Tovornik je dal 33 točk, v
odločilnih trenutkih pa je ko-
njiški sodnik Potočnik spregle-
dal nekaj osebnih napak nad
njim. V zadnji minuti pri 88:84,
ko trije meti za tri točke niso
zadeli cilja, je Tovornik raje
asistiral pod koš in Durnik je
znižal razliko na dve točki. Po
dveh zadetih prostih metih do-
mačina Žitnika je bila namreč
končna razlika nižja kot v Laš-
kem (91:86) in v primeru ena-
kega števila zmag bo Pivovar-
na Laško pred Heliosom.
Sinoči je v Treh lilijah go-
stovala Isicra Litus, za Laščane
neugodna ekipa, kije v zadnjih
dveh sezonah dobila vseh pet
tekem. Trener Andrej Žagarsi
je želel zmage s vsaj 11 točka-
mi razlike; ob takšnem razple-
tu z Litijani bi pivovarje v po-
hodu na A-1 ligo lahko zausta-
vila le »nora teorija«.
»Predvideli smo še možnost
igranja dodatnih tekem, zaradi
morebitnega kroga večih ekip.
Res je, če izgubimo vse tri tek-
me in če so rezultati na drugih
igriščih za nas neugodni, še
lahko pademo pod četrto me-
sto. Zato gremo v Slovenske
Konjice preprjčani v zmago!«
je napovedal Žagar.
V sredo bo v Laškem zelo
zanimivo, posebej če bodo Laš-
čani morali premagati Postojn-
čane, ki so si obstanek v A-1
ligi zagotovili že v 11. krogu
play-outa. Želijo si tudi prvega
mesta, ki jim edino prinaša de-
narno nagrado in bodo zato trd
oreh.
Derbi knockoutiranih
J are vendarle na celjski klopi - Blostart Publlkum poražen za
Bežigradom - Rudar nI potrdil zmage v Ljudskem vrtu \
TjA nogometnima prvoli-
gašema s Celjskega je črn te-
den. Pri Biostartu Publiku-
niu so se bolj kot s taktiko in
'\^ro ubadali s težavami
okrog trenerja, Velenjčani
pa bi nujno potrebovali po-
trditev blesteče predstave iz
Maribora, a je Mag Korotan
nadaljeval s tradicijo uspe-
hov proti Rudarju.
Na Skalni kleti je minuli te-
den minil v alarmantnem sta-
nju. Kot strela z jasnega jih je
presenetila odstopna izjava
trenerja Boruta Jarca, nato pa
so se odnosi v klubu vsaj del-
no uredili in verjetno bo do-
sedanji strateg na celjski klo-
pi odsedel do konca sezone.
Verjetno se z upravo ne bo
gledal preveč lepo, o krivcu za
takšne razmere paje nehvalež-
no govoriti, saj so informaci-
je z ene in druge strani (trener
z igralci, uprava kluba) različ-
ne.
Izkazalo seje, daje pokalni
poraz proti Pri morju v Biostar-
tu Publikumu pustil hude po-
sledice. V preteklosti so na
Skalni kleti morebitne razpr-
tije prikrili, tokrat jim ni us-
pelo... Vsekakor je pred rume-
no-modrimi v naslednjih ted-
nih boj za obstanek v elitni
konkurenci, morda je možna
uvrstitev med prvih pet, a bo
precej odvisno od razvoja do-
godkov v bližnji prihodnosti.
Poraz v Ljubljani z SCT Olim-
pijo je realen pokazatelj sta-
nja v Publikumu, kjer so v 24.
krogu manjkali Kamberovič,
Romih in Bulajič.
S težavami se ubadajo tudi
v velenjskem prvoligašu.
Zmaga proti Mariboru Brani-
ku v 23. krogu bi bila kaj vred-
na v primeru novih treh točk,
osvojenih v dvoboju z Magom
Korotanom. Korošci so za 'ru-
darje' standardno neugodni
nasprotniki, kar so potrdili
prejšnjo nedeljo. Velenjčani
niso znali izkoristiti priložno-
sti za dosego zadetka, potem
paje Dabanovič moral po žo-
go v svojo mrežo, nasprotni-
kova paje ostala nedotaknje-
na. Rudar je na prvenstveni
lestvici s točko naskoka pred
petouvrščenim Biostartom
Publikumom, obema pa se ob
igrah, ki sta jih prikazala v
uvodnih srečanjih, obeta zdrs
proti dnu.
v soboto Blostart
Publlkum - Rudar
v 25. krogu, ki bo zaradi
praznikov na sporedu že v so-
boto, se bosta med seboj pome-
rila letošnja nesrečnika. V re-
gijskih derbijih je vselej neh-
valežno napovedovati zmago-
valca, morda pa so na doma-
čem igrišču z 'mešanim' ob-
činstvom v rahli prednosti ven-
darle Celjani. Predvsem zaradi
mlade, ambiciozne ekipe, ki že-
li dokazati, da v slovenskem
prostoru ne namerava igrati
stranske vloge. Podobno so
razmišljali tudi v Rudarju, kjer
so letos štartali na enega izmed
evropskih tekmovanj, do kon-
ca tisočletja pa so upali celo na
naslov državnih prvakov. V na-
povedih so bili očitno nekoli-
ko preveč zaletavi, kar so po-
kazali dosedanji rezultati. Va-
rovanci Bojana Prašnikarja, ki
ga nekateri mediji že odpisuje-
jo, ne morejo ustvariti zmago-
valnega niza, prav gotovo pa
bodo nekaj podobnega želeli
začeti v Celju. Biostart Publi-
Bojan Prašnikar ni več trener
Rudarja. Vodstvo kluba je,
nezadovoljno z dosežki, zlasti
na domačem terenu, kjer je
Rudar dosegel le 5 od 24 mož-
nih točk, sporazumno preki-
nilo sodelovanje z enim naju-
glednejših slovenskih nogo-
metnih strokovnjakov. Pašni-
karja je začasno nasledil Jo-
sip Vugrinec.
kum je v letošnji premieri na
Skalni kleti deklasiral Mag Ko-
rotan, kar pa je ob ničvredni
pokalni zmagi v Ajdovščini, ter
(delno) točki v Ljudskem vrtu,
njegova edina svetla točka
pomladanskega dela. Celjani
ne morejo pozabiti jesenskega
poraza, ko so proti sobotnemu
nasprotniku doma vodili že s
3:0, potem pa izgubili s 4:6.
Napovedujejo športno mašče-
vanje, od načina kako se ga bo-
do lotili, paje verjetno odvisno
kdo bo v soboto zvečer izšel iz
krize. TOMAŽ LUKAČ
IViiia Juventus spet na vriiu
V šentjurskem prvoligašu v
slovenski ligi malega nogome-
ta so pred tedni preživljali tež-
ke čase. Najprej zamenjava
trenerja, nato nekaj nepotreb-
nih porazov in pred dvema
tednoma še spor s pokrovite-
ljem kluba.
Potem je mesto trenerja spet
prevzel Boro Simič-Šabac in re-
zultati so spet takšni, kot jih je
ekipa sposobna dosegati. V der-
biju 16. kroga je bilo kakšnih šti-
risto gledalcev navdušenih nad
igro vodilnih moštev prve lige
malega nogometa. V dvorani
Srednje tehniške šole v Celju je
pri Mili Juventusu gostoval do te-
daj vodilni ljubljanski Elektro
Rogič. Gostje so bili boljši v pr-
vem polčasu, v nadaljevanju pa
so Šentjurčani ubrali pravo tak-
tiko in na koncu slavili s 5:4.
»Zmago smo krvavo potrebo-
vali, saj so nam le tri točke še za-
gotavljale boj za naslov prvih dr-
žavnih prvakov v slovenskem
malem nogometu,« si je po tek-
mi oddahnil domači trener Simi-
č in ocenil dvoboj: »V podobnih
odločilnih tekmah, ko se srečata
izenačena nasprotnika, igra po-
gosto ni najboljša in tako je bilo
tudi tokrat. V prvem polčasu smo
zastavili nekoliko zgrešeno tak-
tiko, vendar so v drugem delu sre-
čanja moji varovanci postavili
stvari na svoje mesto. Po dolgem
času je bilo sojenje (Tivold, Be-
ton) ponovno na visoki ravni.
Upam, da bomo prvenstvo za-
ključili na vrhu prvenstvene les-
tvice.«
Junak petkove zmage nad
Ljubljančani je bil zagotovo vra-
tar Verboten, kije gostujoče no-
gometaše spravljal v obup, dobro
pa so odigrali tudi vsi ostali. Mi-
la Juventus je trenutno prvouvrš-
čena, v prihodnjem krogu bo go-
stila Hlape izAjdovščine, nato pa
odhaja v Maribor h Cariocam. V
obeh obračunih igra za čmo-be-
le le zmaga, kije proti Ajdovcem
zelo verjetna, precej težje pa bo
teden dni kasneje v Mariboru,
kjer se Šentjurčani nekoliko bo-
jijo zakulisnih igric svojega biv-
šega bossa, vplivnega Cvijetina
Maksimoviča.
T.L.
Famis Vransko za lil. SNL
Na Vranskem je bil pri tamkajšnjem ligašu v Medobčinski
nogometni zvezi Celje, kljub dolgoletni tradiciji, v preteklih
mesecih pod vprašajem obstoj članskega nogometa.
Nekateri lobiji so si prizadevali skrhati odnose znotraj kJuba in
prekiniti nastopanje prve ekipe v MNZ Celje. Po lanski sezoni je
vodenje članske ekipe prevzel Stane Bevc, nekdaj odličen nogome-
taš, ki seje podal v trenerske vode. Po peripetijah je za nekaj časa
prekinil delo, a ga potem, ko so se razmere izboljšale, ponovno na-
daljeval. »Upam, daje za nami najhujša kriza. V pripravljalnem ob-
dobju smo si zadali cilj uvrstiti se med prva štiri moštva na prvens-
tveni lestvici in temu primemo smo se tudi pripravljali. Uspešno
smo odigrali nekaj srečanj z nasprotniki višjega ranga, v spomla-
danskem delu pa se bomo borili za play-off in s tem kasneje za na-
predovanje v III. SNL,« pravi Bevc, kije očitno dobro zastavil delo.
Osebne ambicije pa so precej višje, saj se želi podobno kot igralec
dokazati tudi kot trener. S svojim pristopom je moštvu vlil elana,
upravi kluba z novim pokroviteljem pa upanje na razvoj in napredo-
vanje, kije možno ob kakovostnem nadaljevanju začetega.
T.L.
Št. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
Mnoge so
prvič videle
morje
Konec tetina Je bil znova Izlet 100 kmečkih žensk na morje
Gostinec Zvone Štorman je podaril bogat šopek Milici Golob iz
Socke. Ob lastni hčerki je vzgojila devet rejencev.
Uvodni ples je odprl Stanko l^
jetja Hudournik, glavnega m
Prihodnje leto bo izlet 100
kmečkih žensk na morje be-
ležil srebrno obletnico. Med
odmevno akcijo NT&RC je
doslej odšlo na morje 2400
žensk, zadnja stotnija prete-
kli konec tedna, v Portorož.
Med letošnjimi izletnicami je
bila skoraj četrtina takšnih, ki
so bile na morju prvič v živ-
ljenju. Večinoma so bile to
starejše izletnice, ki prej niko-
li niso imele prave priložno-
sti.
Delavnik kmečke ženske je
pač v znamenju trdega dela, skr-
bi. "Zemljo moraš imeti najprej
rad. Šele potem jo lahko obde-
luješ, spoštuješ ter imaš tudi ne-
kaj dobička," pravi Jožica Hri-
bernik, ki je prišla iz Šmartne-
ga v Rožni dolini. Zaposlena je
na domači kmetiji, kjer odide
zjutraj v hlev, k živini, nato pa
pospravi mleko. Doma priprav-
lja okusno skuto ter smetano,
mleko skisa ter posname. Dol-
ga leta so mleko oddajali v zbi-
ralnico, zaradi neprimerne ce-
ne pa že devet let ne več. S svo-
jimi mlečnimi izdelki razveseli
vsak petek svoje redne odjemal-
ce, ki se zvrstijo ob poti proti
Z največje, 36 hektarjev veli-
ke kmetije,^je prišla Anica
Plahuta iz Šentruperta nad
Laškim.
Celju. Zadnji petek je bila med
100 kmečkimi ženskami, zato
je bila v mestu že v četrtek, dan
prej. Sicer bi, če bi bilo doma
bolj suho vreme, sejala solato.
Tudi sin, ki obiskuje 2. letnik
srednje tehniške šole, ji poma-
ga.
Ivanka Koren iz Zgornje Sa-
vinjske doline dela na kmetiji
na Rečici ob Savinji. Hodi v
službo, v nazarski Glin, kjer de-
la v dveh izmenah, dopoldan ali
popoldan. Doma, na petih hek-
tarjih zemlje pa je veliko dela,
zato ji pride prav tudi letni do-
pust. Pri delu pomagata sinova,
23-letni, kije že zaposlen ter 18-
letnik. Včasih se Korenova dru-
žina odpravi na enodnevni iz-
let, v Atomske, Čateške ali Ptuj-
ske toplice. Marjeta Cajner iz
Pustega polja pri Nazarjah pa
je po moževi bolezni službo v
Glinu pustila. Vstaja prav tako
ob petih zjutraj, odide v hlev,
pomolze ter odda mleko, nato
pa se vrne v hlev. Če ne bi bilo
Med udeleženkami je največ
otrok rodila Lizika Žlof iz
Gubnega pri Lesičnem. Le-
tošnji izlet je bil prvi brez ma-
tere z desetimi otroki. Takšni
materi je podobna Milica Go-
lob iz Socke, ki je vzgojila last-
no hči ter devet rejencev.
letos toliko snega, bi že čistili
po travnikih. Pozimi so imeli
veliko opravka z odstranjeva-
njem snega^ predvsem poti proti
drvarnici. Cas hitro mine, zdaj
ima v mislih že siliranje, saj
imajo dva silosa. Doma je pet
ljudi, trije otroci, 18-letnik, 17-
letnica ter 8-letnik, prvošolček.
Hči obiskuje šentjursko kmetij-
sko šolo, skupaj pa so za konec
tedna. Po nedeljski maši kosijo
skupaj, popoldan se hči vrne v
šentjurski dijaški dom, mama
pa je zvečer že spet v hlevu.
"Veliko dela za malo denarja,"
je rekla ko sem jo povprašal po
rezultatih njenega dela, sopot-
nice pa so pritrjevale.
Ivana Rovšnik iz Podvrha
pri Braslovčah je, skupaj z mo-
žem, zaposlena doma, kjer se
ukvarjajo večinoma s pitanci.
Trenutno imajo osemnajst go-
vedi, pri delu pa so /.akoncema
v pomoč tašča oziroma mama,
18-letni, 15-letni ter 11 -letni sin.
Na šestnajstih hektarjih močvir-
ne zemlje ima med otroki po-
sebno veselje za kmečko delo
najmlajši, Jani. Zadnje dni so
bili precej v gozdu, kjer je za-
radi letošnje zime precej čišče-
nja. "Povedali so mi, da doma
Najstarejša potnica je bila 85-
letna Vincencija Lipovšek iz
Škofe pri Rimskih Toplicah,
v prijetni hčerkini družbi.
Najmlajša izžrebanka je bila
23-letna Darja Gracar iz Koz-
jega, ki pa je lep izlet privoš-
čila tašči.
spet pada sneg," smo se spom-
nili Savinjske doline v sdboto
dopoldan, v sončnem Portoro-
žu, med cvetočimi narcisami,
tulipani, oljkami... Tega jutra so
v Podvrhu zajtrkovali brez ma-
me, kije bila na morju šele dru-
gič v življenju. V nedeljo pa so
spet nameravali skupaj k jutra-
nji maši, njihova mama paje že
razmišljala o skupnem nedelj-
skem kosilu...
Dobre matere
Na letošnjem izletu seje zgo-
dilo prvič, da ni bilo med pot-
nicami matere z desetimi otro-
ki. Največ, osem, jih je rodila
Lizika Žlof iz Gubnega pri Le-
sičnem, s Kozjanskega, Milica
Golob iz Socice v vojniški ob-
čini paje vzgojila deset otrok.
Med njimi je lastna hči ter de-
vet rejencev. Upokojenka Mi-
lica Golob je ob delavnikih naj-
več z možem, vsi ostali, tudi re-
jenček, ki obiskuje drugi razred
osnovne šole, pa odidejo. Dela
je precej, saj imajo na 9 hekta-
rov veliki kmetiji v hlevu devet
glav živine. Gospodinja Milica
odide zjutraj v hlev, nato pa
skuha kosilo za deset ljudi. Nje-
na hči ima štiri otroke, najsta-
rejši je v 3. letniku gimnazije.
najmlajši v 6. razredu osnovne
šole. Oglašajo se nekdanji re-
jenci, s svojimi družinami, zato
se skupaj z njimi veseli, da so
se v življenju dobro znašli. Ved-
no ji bodo pravili mama, tudi
njihovi otroci, ki niso njeni pra-
vi vnuki, jo kličejo tako. "Ob-
čutek, da sem nekomu potreb-
na je lep in ostaja takšen." Štiri
male štručke je vzela celo iz po-
rodnišnice, posameznike pa v
prevzgojo. "Vsi skupaj, tudi
moja lastna hči, smo jih vzeli
za svoje. Nekateri starši, ki ima-
jo le enega samega otroka, ima-
jo z njim več težav, kot jaz z
vsemi mojimi."
Za veliko otrok je prav tako
skrbela Regina Smole, s Ško-
fije nad Zibiko, v šmarski obči-
ni. V družini s štirinajstimi otro-
ci je bila najstarejša, nato je ro-
dila sedem otrok, zdaj pa se ve-
seli trinajstih vnukov. Iz ljubez-
ni do zemlje se je odločila za
Med prireditvijo so opozorili
tudi na izletnico, ki je imela
prihodnji dan svoj rojstni
dan, na Marijo Žolek z Gro-
belnega. Vse posebej omenje-
ne udeleženke so prejele lepa,
tudi zlata darila.
kmečki stan. Najrajši je v vino-
gradu, kjer je s sosedino pomoč-
jo že vse obrezala, pozneje bo
vezala "šparune". Bolj kot vi-
no jo veseli lep pridelek. Tudi
ko žanjejo pšenico, se razvese-
li obilne letine, kruha... Veliko
je na njivi, odstranjuje zel, da
bi čimmanj škropili, da bi bilo
v zemlji manj strupov. Kruh pe-
če po dvakrat na teden, v kru-
šni peči, z njim pa razveseljuje
tudi ljudi iz mesta. Mleka že le-
to dni ne oddajajo več, odkar
se račun ne izide ga dajejo kar
prašičem. Srce jo boli, zato pri-
pravlja skuto in smetano. Do-
ma pomaga pri skrbi za tri vnu-
ke, sicer paje zadnji dve leti iz-
delala kar 36 gobelinov. Prav ta-
ko veze prte, na belo platno, ka-
mor nariše vzorec, izdelke pa
Ime najtežje udeleženke (ver-
jetno tudi najvišje), ki je teh-
tala 104 kilograme, naj osta-
ne skrivnost. Med kandidat-
kami za najlažjo udeleženko
pa se je izkazalo, da je Ana
Četina iz Šempetra v Savinj-
ski dolini. Obe so nagradili z
tehtnicami._
nato podari otrokom. S šiva-
njem je začela potem, ko se je
pred časom ponesrečila ter je bi-
la celo v nezavesti. "Med miro-
vanjem sem čutila bolečine, po-
tem ko sem se zamotila, pa sem
pozabila na vse." Regina Smo-
le zdaj spet vstane zjutraj prva.
Poznajo jo kot žensko z izjem-
no energijo. Ne bi ji bilo treba
toliko delati, vendar ima vese-
lje, voljo ter moč. Na morju je,
skupaj s člani Društva upoko-
jencev, po dvakrat na leto, saj
ji prija voda, pa tudi družbo svo-
jih vrstnikov ima rada. Veliko
Časa si je želela na izlet 100
kmečkih žensk, izrezovala je
kupone, vendar ji ni uspelo. Le-
tos, ko je bila z upokojneci že
namenjena na morje, je prišel
sin z veselo novico, daje izžre-
bana. Izlet 100 kmečkih žensk
je pač izjemno doživetje.
Med izletom, med stalagmiti
in stalaktiti Postonjske jame,
smo se pogovarjali z Marijo
Doberšek. S Planine v šentjur-
ski občini je prišla, kjer se spet
prebuja največja industrija na
svetu, turistična dejavnost. Pred
drugo svetovno vojno je bilo na
Planini veliko turistov, ki jim
pripravljala hrano. V trgu je li
lo več življenja kot dandana
nji. "Ljudje so pridni, pokraj
na je izredno lepa," se je sp(
minjala domačega kraja, zato I
lahko to še bolj izkoristili. Pn
vi, da se konjiški arhidiakoi
Planinčan, vedno ustavi pred l
gom ter se razgleda po čudovi
pokrajini. Bila je v Ženevi, v
Generalni pokrovitelj 24. u
leta 100 kmečkih žensk ni
morje, podjetje Hudourniki
Laške vasi pri Štorah, se je h
posebej izkazalo. Direktor
Stanko Zakelšek, je poleg naj
večjega finančnega deleži
prispeval tudi vozilo za pre
voz dela spremljevalne ekipe
s svojim pomočnikom, z Vili
jem Jazbinškom, pa se je ude
ležil večerne prireditve v Por
torožu. Organizatorji izleta S(
povabili tudi gostinca Zvone
ta Štormana, iz Šempetra, k
je postal stalni pokrovitelj iz
leta. i
Švici, kjer ima ugledne soro(
nike, ti pa sojo obiskali na ?\i
nini. Naši kraji se po lepoti lah«
ko merijo s švicarskimi, po m
jenosti še ne, vendar napredj
jemo, opaž^. Njen planinski i
lavnik je pogosto na vrtu ter r
vi, z malimi živalmi. Na Plai
no se radi vračata njeni hčer
starejša, ki je zdravnica pedi
trinja ter mlajša, magistra ek
nomije. Živita v Ljubljani, kj
ju večkrat obišče.
Smeti in pesem
Kmečke ženske so prvi dai
svojega izleta obiskale najpr^
Postojnsko jamo, drugi dan Pi^'
Pred Postojnsko jamo. Šopek stotih kmečkih iensk, srečnih izlrebank 24. izleta.
Šff. 14.-4. april 1996
REPORTAŽA
20,21
lastnik pod-
ta izleta.
bivale v Porto-
bp§imi doživetji
orireditev v Lu-
Q kmetije, trdo
\iih in pesem sta
\ludenček žubo-
gati himno izle-
pljubljenili celj-
teta Studenček
I Ašiča. Led je
na začetku pri-
(valec. novinar
ne Vrabi, ki je
ebej izkazal tu-
kupaj z vodjem
jarkom Prešer-
gdeleženko ob-
(koraj vseh tr-
diti nakupoval-
^erspar.
ji voljo na vseh
[iindvajsetih iz-
letih 100 kmečkih žensk na
morje. Tokrat že desetič na slo-
venski obali, v hotelu Lucija.
Vodja izleta. Rado Panteiič iz
Agencije NT&RC, je opozoril
na velik delež glavnega pokro-
vitelja letošnjega izleta, na pod-
jetje Hudournik Gradbeniš-
tvo Laška vas, iz Štor. Prisoten
Izletnikova avtobusa sta vo-
zila Vili Ošlak ter Vili Soline,
kombi spremljevalne ekipe pa
Slavko Bukovšek iz gradbe-
nega podjetja Hudournik. Za
dobro voljo sta skrbela har-
monikarja Gojko Jevšenak
ter Janko Mogu. Kot že ne-
kaj let je tudi tokrat za izlet-
nice skrbela medicinska se-
stra Betka Novokmet.
je bil tudi direktor Hudournika,
Stanko Zakelšek, ki je zaple-
sal uvodni ples s svojo mamo
Veroniko, udeleženko izleta.
Vodja izleta je opozoril na vsa-
koletno pozornost gostišča
Zvoneta Stormana iz Šempe-
tra, ki počasti udeleženke v svo-
jem znanem gostišču. Gostilni-
čar Zvone Štorman je med pri-
reditvijo izročil šopek Milici
Golob iz Socke, ki je vzgojila
poleg lastne hčere devet rejen-
cev. Direktor hotela Lucija, Bo-
ris Butinar, jih je vse skupaj
povabil v Portorož.
Kmečke ženske je izjemno
navdušil nastop zmagovalcev
obeh festivalov polk in valčkov,
odličnih Štajerskih 7 iz Slo-
venskih Konjic. Skupina je v
slovenskem vrhu, kar se je po-
sebej izkazalo med nastopom
pred 100 kmečkimi ženskami,
že drugo leto zapored. Peli so
slovenske narodne pesmi, peli
in igrali pa tudi mehiške, itali-
janske ter hrvaške skladbe. Ple-
sišče je bilo seveda premajhno.
V spremljevalni ekipi iz
NT&C so bili Rado Panteiič,
Tone Vrabl, Mitja Umnik,
Brane Jeranko, Edi Masnec,
Vojko Zupane ter Zlatko Bo-
binac.
Potem je navdušil čarovnik Ja-
ni Jošovc, iz Kasaz pri Petrov-
čah, ki so mu asistirale udele-
ženke izleta, Erika, Jožefa in
Ida. Najlepše od pričaranega je
gotovo spomin na čudovit izlet.
Enkratno, super, nepozabno,
lepo... so znova urejevale vtise
udeleženke izleta 100 kmečkih
žensk na morje. Štiriindvajse-
tič zapored.
Vodja izleta. Rado Panteiič, je izročil zlato spominsjio darilo naj-
starejši udeleženki, 8S-letni Vincenciji Lipovšek iz Škofe pri Rim-
skih Toplicah. Na izletu je bila v prijetni drulbi svoje hčerke.   '
Oktet Studenček ter Trio Vikija ASiča. Za zabavo na večerni prireditvi v Luciji sta skrbeli tudi priljubljeni
celjski skupini
Udeleženke izleta je posebno navdušil nastop Štajerskih 7. Fotografija v spomin na lepo doživetje.
y hotelu Lucija so Štajerke pozdravili s šopki, v znamenju cvetne nedelje.
Med stalagmiti ter stalaktiti svetovno znane jame. Nekatere so jo obiskale prvič, druge so jo občudovale že
večkrat.
fno slano? Mnoge so ga videle prvič.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
SI. 14. . 4. april 1996
NOVITEDNIK
PISMA BRALCEV
Bolezen norih
krav
Človeštvo se še ni niti dobro
otreslo otroških bolezni nastan-
ka sodobne civilizacije (kuge,
tuberkuloze, malarije, tifusa), že
nas pestijo nove nevarne bolez-
ni kot so aids, genske anomali-
je, upadanje moške plodnosti.
Če lahko toleriramo naravno
selektivne bolezni kot še spre-
jemljive, pa moramo biti toliko
bolj zaskrbljeni zaradi novous-
tvarjenih bolezni, ki pa že bre-
menijo zavest oz. vest sodobne-
ga človeka, saj jih največkrat
povzroča zgolj zaradi pohlepa
in se je bolezen norih krav že
razširila preko razumnih meja in
predvsem kot posledica člove-
kovega brezvestnega ravnanja.
Že kot osnovnošolec sem ve-
del, da se mora crknjena žival
čimprej zakopati čim globlje v
zemljo, da paje angleški človek
spremenil v pohlepu za denar
poginule ovce z nevarno ence-
falitično boleznijo v mesno mo-
ko - krmilo za hrano rastlinoje-
dim živalim (kravam) in da se
je to pričelo in dogajalo v osem-
desetih letih v Angliji, je le do-
kaz več, na kako trhlih temeljjh
sloni sodobna civilizacija. Ze
davno več ne moremo trditi, da
za takšen ekocidni genocid ni-
so vedeli odgovorni politiki, ki
v kritičnih trenutkih niso pri-
merno ukrepali. Ne le umrli,
oboleli in brezposelni po Evro-
pi bodo še dolga leta žrtve pro-
fitne mentalitete kapitalistov,
znanstvenikov in politikov.
Ne pozabite, Angleži imajo
večinski volilni sistem!
JOŽEF JARH,
predsednik Stranke
enakopravnih dežel (SED)
Straniščna desiia
Pred meseci je moj znanec is-
kal od trgovine do trgovine le-
seno straniščno desko. Vztraj-
nost mu je bila poplačana, le-
sen pokrov straniščne školjke je
končno dobil - made in Italy, to-
rej iz uvoza.
Ministrstvo za tehnologijo in
razvoj naprošam, da usmeri ne-
kaj denarja v razvoj (morda uni-
verzalne) straniščne deske, kar
bi bil nedvomno izum (inova-
cija). Že ob bežnem pogledu na
ulici bi dimenzije nujno morale
biti različne kot je to pri spod-
njicah in nedrčkih.
Razvoj tega sedala ne bo po-
sebno težka naloga. Več let so
ga že proizvajala domača pod-
jetja, dokler niso v procesu pre-
strukturiranja (beri lastninskih
tatvin) propadla. Posledično
smo začeli sedala uvažati. Do-
ma se tovrstne vrhunske tehno-
logije ne splača izdelovati, kot
se po mnenju ministrskih škri-
cev ne splača pridelovati doma-
čega mleka, žita, sadja.
To je v tujini vendar vse ce-
neje. Baje imajo tam tudi cenej-
še ministre in poslance. Ne bi
mar iz previdnosti najprej od-
pustili te modrijane? Imeli bi
vsaj svoje straniščne deske.
To pismo je bilo prvotno na-
menjeno bivšemu ministru iz
ZL dr. Bohincu, pa so me do-
godki prehiteli.
MARJAN MANČEK,
Liberalna stranka
Celje
Domači Igralci
so najboljši
že dlje časa se med nekateri-
mi zvestimi privrženci celjske-
ga rokometa poraja nekaj dvo-
mov ob nakupih igralcev. Jasno
mi je, da če hočemo imeti v Ce-
lju pravo evropsko ekipo in to
hočemo, potem brez dobrih tuj-
cev vsaj zaenkrat še ne bo šlo.
Glede tega mislim, da se lahko
res iskreno zahvalimo sponzor-
ju. Pivovarni Laško.
Moti pa me, da je v zadnjih
letih iz Celja odšla kopica do-
ma vzgojenih igralcev, pravih
Celjanov. Vem, da nekateri ni-
so bili dorasli ambicijam kluba,
vendar ko sedaj berem, daje no-
va okrepitev Papež, si ne mo-
rem kaj, da ne bi pomislil npr.
na Robija Šantla in še posebej
Tomaža Ocvirka, ki je po mo-
jem vsaj tako perspektiven kot
Papež. Ima pa prednost v tem,
daje pravi Celjan s srcem v svo-
jem klubu, pa še cenejši je ver-
jetno. Mislim, da ni v redu da
hočemo pobrati vse najboljše v
Sloveniji, kajti s kom oziroma
proti kom bomo pa še sploh
igrali. Razen, če ni to v interesu
reprezentance in g. Požuna, ki
bi morda rad imel kar celo re-
prezentanco zbrano v enem klu-
bu.
Kot dolgoletni navijač in ro-
jen Celjan, apeliram na odgo-
vorne ljudi v klubu, naj se za-
vedajo, da je najboljši igralec
vedno in povsod domači igra-
lec, tisti, ki je v klubu rasel in
dorasel in ta seje pripravljen tu-
di marsičemu odpovedati. Zato
zelo pozdravljam vrnitev Lube-
ja in Bilbije in mislim, daje to
prava politika, kajti tujec je pač
tujec. Dokler je denar, je vse v
redu, kaj pa potem?
Druga stvar, ki me tudi zelo
moti, je stalna zasedenost hale
Golovec. Mislim, da je bila ta
hala zgrajena s sredstvi vseh Ce-
ljanov za šport in naj športu tu-
di ostane, saj kot kaiže, v Celju
še dolgo ne bo primerne nove
dvorane, ki bi bila res prvens-
tveno namenjena športu. Nera-
zumljivo in absurdno se mi zdi,
da ob takem številu hal, s kate-
rimi razpolaga Celjski sejem, ni
možno raznih maturantskih ple-
sov in nazadnje tega glasbene-
ga sejma, organizirati v kateri
drugi hali. Če se bo tak odnos
Celjskega sejma do športnikov
nadaljeval in če bomo mi Ce-
ljani na čelu z županom to do-
pustili, potem mislim, daje bo-
lje, da že letos poleg odbojke
preselimo v Laško tudi rokomet.
DUŠAN CEROVŠEK,
Celje
Če živiš ob meji
dveh občin
Zaselek Rifengozd na meji
med občinama Celje in Laško
je pozabljen.
Cesta, ki vodi iz Celja preko
Pečovnika v Rifengozd ter na-
prej v Laško ali na Svetino, je
milo rečeno neurejena in tudi
življenjsko nevarna.
V peskolomu Šanca, v kate-
rem so minirali za gramoz, je ce-
sta komaj prevozna, saj je širo-
ka komaj dober meter, pod njo
paje strmina, globoka 1,60 m.
Iz peskoloma pa se na njo kru-
šijo skale in ravno zaradi tega
je bila pred kratkim tudi nepre-
vozna, saj ogroža avtomobile in
življenje voznikov in pešcev.
V zimskem času pa je cesta
tako ali tako neprevozna, kljub
temu, da jo plužijo, potem ko
krajani pritiskamo na občino.
Ta del zaselka je neznosen.
Čeprav se v Laškem ponašajo z
lepim in turističnem krajem. Le-
po bi bilo, če bi turistično druš-
tvo pripeljalo v ta kraj nekaj tu-
ristov na ogled, ne pa dajih vo-
dijo samo po Laškem in po ho-
telih. Obenem se postavlja vpra-
šanje vseh prizadetih, če sploh
vedo v Laškem, kje mejijo s Ce-
ljani.
Rifengozd je tako od vseh po-
zabljen. Le v primeru davčnih
napovedi in ostalih financiranj
občini ne. Še dobro, da nas ima-
jo v računalnikih.
Pismonoše pa imajo na srečo
motorna kolesa, da nam lahko
dostavijo položnice in opomine,
ki izhajajo prav iz občinskih baz
in na katere nikoli ne pozabijo.
Lepo pozdravljeni, gospodje,
pa pridite nas kaj obiskat v ta
čudoviti kraj, vendar ne samo
takrat, ko bodo volitve.
STANKO KRAJNC,
Rifengozd
Protest proti
suspenzu
še ob zadnji podelitvi nagrad
Sklada Josipa Jurčiča, 4. marca
1996, smo med drugim sporo-
čili javnosti, da z nelagodjem
opažamo, da se nekateri mediji
tudi šest let po prvih demokra-
tičnih volitvah ne morejo izviti
iz ideoloških spon preteklosti in
uveljaviti ne samo objektivne,
ampak tudi osnovne strokovne
kriterije, kijih terja tako odgo-
vorno delo, kot je novinarstvo.
Izrekli smo med drugim željo.
da bi končno vsaj med pamet-
nimi ozaveščenimi in kritičnimi
ljudmi prenehale strašiti fantaz-
me iz časa, ki smo ga, upamo,
za vselej preživeli.
Nismo pričakovali, da nas bo
v tem pričakovanju demantiral
prav časnik Slovenec, ki se sam
razglaša za glasnika vrednot slo-
venske pomladi. Izrečena "za-
časna odstranitev z dela trem ča-
snikarjem Slovenca in sicer Ma-
teji Komel - Snoj, urednici kul-
turne redakcije, Ivu Žajdeli, ča-
snikarju in Marcelu Kaprolu,
časnikarju," presega marsikaj,
kar so bili za uveljavitev in po-
daljševanje svoje moči in obla-
sti v teh letih sposobni storiti
pripadniki ancien regima.
Po vrsti nasprotujočih si po-
jasnil glavnega urednika Slo-
venca in po izjavi družbe Slo-
venec še zmeraj niso jasni prav-
noformalni razlogi za tako dra-
stičen ukrep. S temi razlogi bi
se radi seznanili. Vsekakor pa
je tudi po teh sporočilih že ja-
sno, da gre za omejevanje svo-
bodnega izražanja misli, če že
ne za flagrantno kršitev tistih
členov Ustave Republike Slove-
nije, ki zagotavljajo svobodo
govora, tiska in političnega
opredeljevanja. Povsem nera-
zumljivo je, da se kot razlog za
suspenz enemu od prizadetih
časnikarjev na primer navaja so-
delovanje v Novi reviji. Smešno
je zatrjevati, daje Nova revija,
mesečnik za kulturo "konku-
renčni časnik" dnevniku Slove-
nec. Trditev na primer, da kul-
turna urednica ne bi smela izra-
žati svojih pogledov na tako
eminentno kulturno in moralno
vprašanje, kot so kontroverzni
spomeniki, nikjer drugje kot v
svojem mediju, je nevzdržen na-
pad na intelektualno integriteto
in svobodo izpovedovanja svo-
jega mnenja. Institucije se ne
more in ne sme polastiti člove-
kove osebnosti in prepričanja.
Ozkosrčno, malenkostno in
zgolj strankarsko opredeljeno
razumevanje domokracije, kot
ga v tem primeru brutalno de-
monstrirata glavni in odgovor-
ni urednik Slovenca in vodstvo
družbe Slovenec, nima nič
skupnega z vrednotami svobod-
nega in resnicoljubnega novi-
narstva, za katerega se zavzema-
mo ustanovitelji Jurčičevega
sklada in njegovega Upravnega
odbora. Zato proti temu doslej
nepredstavljivemu ukrepu ostro
protestiramo in zahtevamo, da
ga vodstvo družbe Slovenec ne-
mudoma prekliče in da suspen-
diranim novinarjem vrne njihov
profesionalni status in človeško
dostojanstvo.
Drago Demšar, predsednik
Sklada Josipa Jurčiča
Člani upravnega odbora:
Janez Bernik, Niko Grafena-
uer. Drago Jančar, Janko Kos,
Lojze Lebič, Janez Pogačnik,
Primož Simoniti, Jože Snoj,
Barbara Šubert, Dane Zaje,
Aleksander Zorn
Umirajoče
zdravilišče
Umirajoče in propadajoče
zdravilišče v Rimskih Toplicah
je še ena slovenska nacionalna
sramota in ogledalo nesposob-
ne vlade. Gospod J. Kacin, vi
ste minister za obrambo, v ka-
terega lastništvo spada tudi
omenjeno zdravilišče. Zato vas
osebno sprašujem, ali vas nič sr-
ce ne boli ob tako nevestnem
gospodarjenju z družbeno imo-
vino, ki smrdi še po čisti sabo-
taži. Letos mineva že peto leto,
odkar nekoč visoko reprezenta-
tivni zdraviliški objekt pred oč-
mi vse slovenske javnosti ža-
lostno sameva. Zdravilišče v
Rimskih Toplicah najverjetne-
je čaka na nizko ocenjeno vred-
nost objekta in na novega gos-
podarja, ki bi rad čez noč obo-
gatel, saj vsa dosedanja sloven-
ske praksa mojo miselnost po-
trjuje.
Gospod J. Kacin, če se mo-
tim in če vam delam krivico, me
demantirajte, ker pa se verjetno
ne motim, vam svetujem, da od-
stopite ministrski stolček bolj
sposobni osebi, ki ne bo zado-
voljevala samo na vojaškem,
ampak tudi na gospodarskem,
varčevalnem in ekološkem po-
dročju. Naj omenim, da me
osebno nič ne veže na zdravi-
lišče in Rimske Toplice, razen
osebnega bola ob nevestnosti do
družbenega premoženja.
V zvezi z zdraviliščem v Rim-
skih Toplicah sem že 30. julija
1995 v Nedeljskem dnevniku
napisal satiro s sledečo vsebi-
no:
Obrambno ministrstvo, Krka.
Petrol se obnašajo kot v Bosni
Unprofor.
Zasedajo, kupčkajo, kramlja-
jo, barantajo, zdraviliškim Rim-
skim Toplicam pa živeti ne da-
jo.
Kasneje sta Krka in Petrol iz
igre odstopila, čas pa teče, ob-
jekt propada, Slovencem pa sa-
mo še lažnivo jezikanje o uspe-
šnem slovenskem zdraviliškem
turizmu v premislek ostaja.
Dobro jutro, Slovenija! Povej
predsedniku slovenske vlade g.
dr. J. Drnovšku, da se tako v
tranziciji ne dela, samo še malo
manjka, pa bo za vse ostala sa-
mo še prazna in razbita skleda -
Črepinja.
TONE FRANTAR,
Ljubljana
Vasica sifupina za
samopomoč
v Sloveniji je vedno več
oseb, ki so zajadrale v tretje živ-
ljenjsko obdobje, kar pomeni,
da se naš narod stara. Družba je
poskrbela, da jesensko cvetje,
osamljeno, bolno in pozabljeno
ne vene in ovene kjerkoli in ka-
korkoli. Za to skrbijo številni
domovi upokojencev in starej-
ših občanov. Po vsej Sloveniji
jih je 53. Eden izmed lepih, ure-
jenih in toplih je tudi naš dom v
Šmarju pri Jelšah.
Kot mnogo drugih domov
ima tudi naš 7 skupin za samo-
pomoč, delujejo že leto dni. De-
lo poteka po določenem progra-
mu, z namenom družiti se, spoz-
navati, spoštovati in izrabiti ko-
ristno s prijetnim.
V veliko zadovoljstvo sester
Suzane in Zinke ter direktorice
doma je zaživela prva skupina
za samopomoč zunaj na vasi.
Trinajst udeleženk iz dveh va-
si, v povprečni starosti 60 let,
se tedensko oziroma štirinajstd-
nevno sestaja v prijazni topli hi-
ši gospe Marije Hohbaverjeve.
Skupino vodita vodji po dolo-
čenem programu z dodatkom
priložnostnih dni in iskric ude-
leženk.
Tako poslušamo zdravstvene
teme z ustrezno telovadbo, raz-
gibavamo že malo nerodne de-
le telesa, vključujemo prilož-
nostne spomine in nekdanja do-
mača praznovanja ob topleini
ju in prigrizkih gostoljuk
udeleženk. Ne obrekujemo
prenašamo čvek, tudi molj,
ne, pač pa večkrat ubrano
jemo kako lepo vižo iz zaklj
niče domačih narodnih.
Naših srečanj so se udel«
vali povabljeni gostje. Pova|
lu se je odzval šmarski g j
plan. Pripovedoval namjes^
jo življenjsko zgodbo.
Miklavževanje nam je prj.
Ijalo na obiskdirektorico don
gospo Zinko Šramel. Ni skrh
la zadovoljstva ob nastankui
še skupine za samopomoč k)
doma. Predstavila se nam
orisala svojo življenjsko po|
Naslednji .sestanek nas jej
peljal na povabilo direktorice
ogied doma. Bilo je kaj vidj
Lepe, prijazne prostore, bitje
žitje oskrbovancev. Ustav
smo se ob razstavi ročnih del
izdelkov ostarelih, a marlji,
rok, ki so izdelale pletenii
kvačkane prtičke, vezcnii
okrasne predmete, makranu
in ne boste verjeli, lepe gobi
ne, ki bodo. kot že mnogi dri
krasili stene doma.
Ob novem letu smo doživi
prijetno presenečenje. Iznajd
va voditeljica je našla spona
ja v osebi g. Počivalška, pi
jetnika Agrovipa v Šmarju,
prijaznem gostišču smo se zn
le kot povabljenke na novol
no praznovanje.
Marsikdo bo ob prebira!
tehle vrstic dejal: "Poglej tes
re zvitorepke, kako so se zni
le. Pod varnim plaščem skii|
ne za samopomoč se sestaja]
čvekajo, obrekujejo in obira
pijejo in jedo, namesto da bis
rile kaj pametnejšega."
Toda motite se, če ste tal
misli. Smo prava, prva delo^
skupina za samopomoč zunaj
vasi. Imenujemo se Čebele,!
lamo in se razveseljujemo
načrtu, tokrat same, brez troti
MARTA LEŠNl
Šmarje pri Jel
Kako zagotov'i\\
enotnost oblasf/
Naša oblast jc zelo raznolii
in razcepljena in posameznidi
se stalno med sabo prerekajo
upoštevanjem naše majhno
predlagam, da zagotovimo en
nost oblasti in zato menim,
je treba ukiniti državni svet.
predstavlja samo sindikat in
neposredno izvoljen.
Namesto DS naj se povi
število poslancev DZ za eni
število, kot ga ima DS, upoi
vajoč poslance narodnih ski
nosti, katerih volilna prav
mora biti na osnovi ločen!
volilnega imenika, s katerim
preprečili dvojnost glasovat
DZ naj poleg zastopnikovi
rodnosti sestavlja še 128 posli
cev, ki bi jih volili po volili
enotah po večinskem sisteim
Po mojem izračunu bi voi
na enota štela med 13 do H
soč prebivalcev, kar ustrezaj
bivalstvu srednje velike obiii
Pri manjših občinah bi nio'
glede volitev poslanca napr«'
ti združitev imenikov - sezi
mov. S tem bi bila zagotovi]'
zastopanost po regijah. Vi
kandidat za poslanca v enot
moral dokazati, da stanuje
enoti najmanj tri leta.
DZ bi" tako sprejemal zak«
enotno. Pred sprejemanjem'
konov bi poslanci imeli do^
časa za strokovna posvetoval
Nobenih hitrih postopkov, vi
zakon mora biti predvideni
manj 14 dni pred sprejemanj'
Treba bi bilo določiti, kdaj
zakoni sprejemajo z navadn'
kdaj z 2/3 večino.
Strinjam se s predlog'
SDSS glede uvedbe večinsk'
sistema volitev.
Za nadzor volitev pa pi^''
gam del sodnikov Vrhovii'
sodišča RS, ki naj zagotovil
sotnost v delu volilnih koiH
po volijnih enotah. Kako ^
-Novi tednik izhaja
vsak četrtek, na 40
straneh, priložen je
16 Stranski TV vodič
s Sporedi skoraj vseh
zemeljskih in satelit-
skih TV postaj.
-kot naročnik boste
po pošti prejeli 11
številk brezplačno.
-Naročniki brezplač-
no prejemajo meseč-
nik Tednikova peti-
ca in vse posebne iz-
daje Novega tedni-
ka, kar je v poprečju
še 6 časopisov letno.
it. 14.-4. april 1996
23
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
jjfanke zagotovile kontrolo, bo-
jo že same ugotovile in ukre-
^ CIRIL KNEZ,
Laško
Ija razpotju
jCot vse kaže, je Slovenija re-
jpično na razpotju svoje nadalj-
nje usode oziroma razvoja. Mo-
te družbe je že povsem iz-
j;rivljena in ta ista družba je in
yse bolj dela iz svojih poštenih
delavcev oziroma državljanov
nepregledne kolone beračev.
Vera in upanja, ki so navda-
jala slehernega Slovenca v času
jlovenskega osamosvajanja iz
balkanskega lonca, vse bolj to-
nejo in izginjajo. Ker je v dose-
danjem pojmovanju besednega
izraza demokracija in njene
realne podlage veliko neskladij
in protislovij, prihaja na Sloven-
skem do velikih travm. Posle-
dice le teh so zavožene druži-
ne, uničeni posamezniki in kar
je še veliko huje, žrtve teh trav m
so mladi, takorekoč že od najm-
lajših otrok, ki ostajajo na raz-
potju, prepuščeni cesti in lastni
iznajdljivosti in zaradi brezskrb-
nosti družbe, kot tudi staršev, na
poti življenjskega brodoloma in
kriminala. Vlada, parlament in
tudi del vodeče družbene struk-
ture so dvignili roke proč od so-
ciale. In prav zaradi takšnih od-
ločitev se v Sloveniji že doga-
jajo hude ustavne kršitve, kate-
re bi lahko okvalificirali za kr-
šenje temeljnih in osnovnih člo-
vekovih pravic. Da ne bo to iz-
zvenelo neargumentirano, se to
kaže najbolj pri zaposlovanju
žensk in skrbi za nataliteto ozi-
roma naravni prirastek prebi-
valstva. Mnoga podjetja, zaseb-
ne družbe, pa tudi državne in-
stitucije zaposlujejo ženske po
protiustavnih kriterijih in zako-
nih. Ob sklenitvi redne zaposli-
tve zahtevajo od njih, da se ne-
kaj naslednjih let odpovedo no-
sečnosti in rojevanju otrok,
irugje kot pogoj zahtevajo, da
'\vM ženska oziroma mati le dva
(tfoka, ki naj bi bila starejša od
•{tirih let, ponekod pa mater sa-
mohranilk niti nočejo zaposlo-
vati. S tem se ženske načrtno
spravlja v podrejeni položaj,
jemlje se jim njihova vrednost
ali pa se jim širokogrudno omo-
goča to, kar vlada ve, v kar je
tudi sama vpletena, pa ne priz-
nava, ilegalno prostitucijo. Biz-
nis in denar sta kategoriji, ki us-
tvarjata moč, ugled in" prestiž,
floveka, posebno pa še žensko,
pa se hitro lahko zavrže. Neči-
mrnost, neobčutljivost in neod-
govornost te družbe in te vlad-
ne politike pa so tisti faktorji,
ki pogojujejo družinske trage-
dije, ki vodijo ljudi v samomo-
rilna dejanja, ob tem pa kažejo
pravo podobo neurejenih vsako-
vrstnih socialnih služb, vključ-
no z obnašanjem slovenske po-
licije. Takšna vladna politika,
kol je slovenska, ki je prodana
interesom Evrope oziroma po-
sameznikom, želi iz zaposlenih
' ljudi ustvariti žive robote, kate-
re se lahko ob obrabi dobesed-
no zamenja z novimi brez vsa-
ke škode. In prav ta vlada in se-
danja zakonodaja sta tisti, ki to-
' lerirata vse te kršitve in ne ukre-
pata. V času, ki ga danes živi-
nio in v tem slovenskem okolju
paje tudi pojmovanje vredno-
sti slovenskega človeka s strani
\'esoljne Cerkve popolnoma
^nako, za Cerkev je človek, pa
laj si bo otrok, ženska ali moš-
ki le ovčica, ki mora ubogati in
poslušati svoje pastirčke. Slove-
nija tako ostaja na razpotju med
pravno urejeno in demokratič-
l^o deželo ali pa na robu anarhi-
je in iskanja obljubljenih dežel,
kot je o tem pisal pisatelj Ivan
Cankar na začetku tega stoletja
^ Kurentu. Morda se bo vrnila
Prava podoba Slovenije, ko se
oomo ponovno vsi skupaj za-
jedli svojih korenin, mimo pri-
dig o nebesih.
MARJAN PEČAN,
Dragomer
Zakaj Američani
branijo Tajvan?
Znano je, da sodi Kitajska
med tiste države, ki množično
zatira človekove pravice in svo-
boščine, pa ne le s poboji tiso-
čev s tanki na trgu Nebeškega
miru. Kitajci so podpirali viet-
namski komunistični režim in
pahnili na milijone ljudi v ne-
smiselno vojno. Kitajska kljub
"pomladi" v Evropi noče niče-
sar slišati o političnem pluraliz-
mu, o večstrankarskem in par-
lamentarnem odločanju, o pra-
vicah civilne družbe, o medna-
rodnih konvencijah o človeko-
vih pravicah in svoboščinah.
Zavrača vse svobodomiselne
pobude lastnih državljanov in
vsiljuje postavo in red tiranstva
v Tibetu.
Kitajska hoče uničiti celo 50-
letni demokratični razvoj na
Tajvanu in pahniti 22 milijon-
sko ljudstvo rega otoka s silo v
tiranski režim, v brezpravje in
revščino policijsko - militari-
stičnega stroja lastne države in
Tajvan spremeniti v kolonijo
Kitajske.
Tudi če je Tajvan del Kitaj-
ske, ne more nihče nasilno spre-
minjati volje ljudi, ljudstvo za-
straševati z vojaškimi manevri
neposredno nad glavami miro-
ljubnih in svobodnih ljudi. Ki-
tajsko vojaško zastraševanje ču-
tim kot napad na demokratične
pridobitve in vračanje sveta v
Čase svetovnih vojn. Zato pod-
piram z vsem srcem Američane,
ki v svetu branijo civiliziran in
kulturni svet pred vdori barba-
rov s svojimi življenji. Tako,
edino tako se brani svet pred
največjim komunističnim zma-
jem. Slava temu narodu, Ame-
ričanom.
JOŽEF JARH,
predsednik Stranke
enakopravnih dežel
Celje
Preiepo je bilo
Osnovna šola Glazija Celje,
večkrat poskrbi za boljše počut-
je in ustvarjalno rast svojih va-
rovancev tako, da k sodelova-
nju pritegne tudi otroke z drur
gih osnovnih šol in zunanje zna-
ne kulturne delavce.
V sredo, 20. 3. 1996, sta pred
nabito polno dvorano otrok na-
stopali Neža Maurer, slovenska
pesnica in pisateljica in Eva
Skofič - Maurer, znana sloven-
ska klovnesa. V nadvse pestrih
točkah in tekoče odvijajoči pri-
reditvi sta izvajalki programa
imenitno igrivo, nadvse ljubko
in duhovito zabavali otroke in
jih pritegnili k ustvarjalnemu
aktivnemu sodelovanju.
Otroci, učitelji in ostali pri-
sotni še dolgo ne bodo pozabili
ta nenavadno svečan dan, ki se
je vsem globoko vtisnil v srce.
Prelepo je bilo.
IVANA DJEŠNIČ,
Celje
Ganljive besede
Rada bi se iskreno zahvalila
gospodu Marjanu Mančku za
njegove lepe, tople in ganljive
besede, objavljene v Novem
tedniku 7. 3. pod naslovom V
spomin moji pokojni sorodnici
- sestrični Olgi Škoberne iz mo-
jega rojstnega kraja Dobja. Če-
prav malo pozno bi ji tudi jaz
rada napisala nekaj vrstic v spo-
min. Težko je dojeti kruto re-
snico, daje ni več med nami.
Sedmega aprila bi dopolnila še-
stinšestdeset let, a je njeno zla-
to srce prenehalo biti dva me-
seca prej. Pogrešali jo bomo vsi,
ne samo njeni najbližji svojci in
domači, saj je bila daleč nao-
krog priljubljena po svoji do-
brodušnosti, prijaznosti, delav-
nosti. Kljub obilici dela je (red-
no) hodila na obiske v dom upo-
kojencev Šmarje. Do zadnjega,
dokler se ni znašla v bolnišnici
zaradi zahrbtne bolezni. Kot do-
bra mati in skrbna gospodinja
mi je bila vedno prava svetoval-
ka v najtežjih trenutkih življe-
nja, za kar sem ji neizmerno
hvaležna! Hotela je biti mati
vsem revnim in zavrženim. Po-
kojni Olgi je bil tudi Novi ted-
nik zvest prijatelj.
Naj ji bo lahka dobjanska
zemlja. Mi pa jo bomo ohranili
v lepem spominu. Bog ji bodi
obilen plačnik.
HILDA LOKOVŠEK,
Dom upokojencev
Šmarje pri Jelšah
Nova pomlad
življenja
Pod pokroviteljstvom mini-
strstva za zdravstvo je Društvo
onkoloških bolnikov Slovenije
pripravilo 23. marca že 4. red-
no letno vseslovensko srečanje
žena po operaciji dojke s kul-
turnim, strokovnim in družab-
nim programom v Cankarjevem
domu v Ljubljani.
Ženskam iz vse Slovenije
smo se pridružile tudi me iz Ce-
lja, s svojci, prijatelji in zdravs-
tvenimi delavci.
Iskrena hvala Združenju šo-
ferjev in avtomehanikov Celje,
ki so nam že drugo leto omogo-
čili, da smo se brezplačno in
udobno pripeljale na prireditev
in tako doživele nepozaben dan.
Program je vodila dr. Manca
Košir, ga prisrčno povezovala s
predstavitvijo gostov: soproge
predsednika države Štefke Ku-
čan, državne sekretarke MZ RS
prim. dr. Dunje Piškur-Kosmač,
podžupana mesta Ljubljane, di-
rektorja Onkološkega inštituta
mag. dr. Matjaža Zvvittra, pred-
sednice prostovoljk iz Zagreba
s pozdravi in lepimi mislimi,
gospe iz Trsta, kije napisala be-
sedilo pesmi Nova pomlad živ-
ljenja, ki nam je ponovno segla
v srce in dušo. O obvladovanju
vsakdanjih stresov je razmišlja-
la ga. Zvonka Sevšek, spec.
klin. psihologije in strokovni
vodja sekcije žena po operaciji
dojke Velenje.
Bogat kulturni program so iz-
vajali: ga. Irena Baar, sopran in
g. Vladimir Mlinaric, klavir, ga.
Mila Kačič, igralka in pesnica
ter Slovenka leta 1995. Razmiš-
ljala sem o njeni poeziji. Del-
ček tega tiči v vsakem od nas:
hrepenenje, bolečina, upanje,
tragedija, žalost... Vendar tudi
zdravega in vedrega humorja ne
manjka, ki vselej prinese olaj-
šanje in pozabljanje hudega, ta-
ko da si človek kljub bolečini
in udarcem opomore in življe-
nje teče dalje.
Mladinski pevski zbor in in-
strumentalna skupina OŠ Stra-
nje pri Kamniku je poleg pesmi
Nova pomlad življenja izvedel
še svoj program.
Sledilo je medsebojno sreča-
nje s pogostitvijo vseh udele-
žencev. Naj "Novo pomlad živ-
ljenja" vse združuje in navdihu-
je z močjo in upanjem v prihod-
nost.
Vračali smo se po zasavski
cesti. V avtobusu je bilo prijet-
no vzdušje, da pa ne bi preveč
razmišljale, je za dobro voljo
skrbela naša ne najmlajša čla-
nica ga. Elza Majoranc. Elza je
že znana ljudska pesnica, ki ji
gre pesnitev hitro od rok, iz sr-
ca in duše. Pozabile smo na vož-
njo in slabost in kaj hitro smo
prispeli na cilj - v Rečico pri
Laškem, v gostišče "Paradis",
kjer nas je čakalo dobro, obilno
in poceni kosilo.
Tako je za nami še en lep in
prijetno doživet dan, za katere-
ga smo tudi hvaležni Združenju
šoferjev in avtomehanikov Ce-
lje, ki nam je omogočil, da smo
se ga lahko prav vse udeležile.
ANKA SELES,
predsednica sekcije
žena po operaciji dojke
Celje
Dom krajanov je
oživel
29. marca 1996 je moški pev-
ski zbor Svoboda Zagrad ob
svoji dvajseti obletnici priredil
jubilejni koncert v Domu kra-
janov v Zagradu. V nabito pol-
ni dvorani udeležencev koncer-
ta je zborjjod taktirko dirigenta
gospoda Železnika in s povezo-
valcema g. Vlasto in Slavkom
zelo lepo uspel. Dokaz so bili
burni aplavzi. Koncerta seje po-
leg predstavnikov kulture ude-
ležil tudi župan mestne občine
Celje gospod Zimšek. Veliko je
bilo podeljenih priznanj in šop-
kov - skratka po dolgem času v
domu krajanov res zelo prijeten
večer.
Omeniti moram neutrudnega
Vinka Bobniča, daje zbor jubi-
lej dosegel.
Dom krajanov že nekaj let sa-
meva. Zgradili smo ga krajani
večinoma s prostovoljnim de-
lom za kulturne namene. Ta ju-
bilejni koncert naj bi bila pobu-
da za osvežitev kulturne dejav-
nosti v KS Pod gradom. Moš-
kemu pevskemu zboru Svobo-
da Zagrad pa vse priznanje in
obilo uspehov v nadaljnjem de-
lu.
FRANC TRATNIK,
Zagrad
Zgodila se mi je
krivica
Sem mlada mamica, stara 26
let, z 11 leti delovne dobe. Pred
dvema mesecema sem prišla s
porodniškega dopusta. Zaposle-
na sem bila kot snažilka na upra-
vi EMO. Ker paje to popoldan-
sko delo, sem prosila delodajal-
ca za delo v dopoldanskem ča-
su blizu mojega doma, to je čiš-
čenje gasilskega doma. Tako bi
bila lahko popoldan z otroko-
ma oziroma z družino.
Že 8 mesecev prej paje imel
tam začasno zaposleno mlado
dekle brez otrok. Tam naj bi tu-
di pred štirimi meseci delala
moja prijateljica, ki ima majh-
nega otroka. Delala je samo 3
mesece, potem pa je prišel de-
lodajalec s pretvezo, da moš-
kim, ki so tam zaposleni, ni všeč
in da bi raje imeli nazaj tisto
mlado dekle.
Vse to je ponovil, ko sem de-
lala jaz 3 tedne na istem delov-
nem mestu kot prijateljica. Obe
sva danes tako rekoč na cesti
brez dela, ker moraš biti moš-
kim všeč, če hočeš imeti delo.
Ne vem, kaj sedaj gledajo - ka-
kovost dela in pridnost ali da si
nekomu všeč. Kdo koga ščiti,
delodajalec mlado dekle brez
otrok, ici ne more brez fanta ali
mlado mamico, ki ne more po-
poldan brez otrok? Ne bojim se
popoldanskega dela, a kje je da-
nes pravica. Tako je, če si pri-
den in pošten, pri dveh otrocih
ostaneš na koncu brez službe.
MIHAELA CVEK.
Celje
Pomoč v stiski?
28. 2. letos sem prejel tele-
fonski poziv iz bolnice o smrti
Marije Mahne, rojene 30. 8.
1930, stanujoče v Kostrivnici
50/a.
Po tem klicu sem se zglasil
na patomorfološkem oddelku
okoli 10. ure dopoldan zaradi
oddaje obleke in prevzema po-
kojnice, nakar me je ogovoril
pomočnik patomorfološkega
oddelka Ivan Vidmajer in se
predstavil, da lahko uredi vse v
zvezi s prevozom ter ostalimi
pogrebnimi storitvami v vežico
na Kalobje.
Glede na stanje, ki sem ga do-
živel ob smrti bližnje osebe in
vsiljivosti pomočnika patologi-
je g. Vidmajerja sem privolil v
njegovo "pomoč". Omenjeni
pomočnik mi je pokazal katalog
pogrebne opreme (krste) in pri-
poročilo o ugodnih cenah po-
grebnih storitev, kijih lahko on
organizira. Pri vsej tej njegovi
laskavi predstavitvi sem privo-
lil v njegovo "pomoč". Pri tem
nisem vedel, za katero pogreb-
no podjetje dela.
Ko sem prišel ob 12. uri v ve-
žico na Kalobje, meje pred njo
že čakal pogrebni avto podjetja
"Morana", kije že pripeljal po-
kojno Marijo Mahne v vežico.
Pri vsem tem vsiljivem početju
ob smrti najdražje osebe sem bil
nemalo presenečen, ko sem pre-
jel račun od omenjenega po-
grebnega podjetja.
Po preverjanju cen pogrebnih
storitev in opreme v sorodnih
pogrebnih podjetjih na Celj-
skem sem prišel do spoznanja,
da sem preplačal "pomoč v sti-
ski" najmanj za cca 35.000 SIT.
Z upanjem, da tole pismo ni-
kakor ne bo naletelo na gluha
ušesa, želim z njim pomagati še
komu, da ne bi bilo še več tako
izigranih svojcev ob prihodu na
patološki oddelek bolnišnice
Celje in še posebej ob prejemu
računa, kot sem bil jaz.
DRAGO KAŠE,
Gorica pri Slivnici
Predraga
naročnina
Javljam se vam iz tujine in bi
vas vse skupaj pohvalil za vaš
trud in delo pri Novem Tedni-
ku. Res je zelo pester in izpo-
polnjen, zato ga komaj pričaku-
jem vsako soboto. Sem namreč
že nekaj let naročen na Novi
tednik, katerega dobivam v tu-
jino. Zelo sem zadovoljen s ča-
sopisom samo moti me cena No-
vega tednika, kije za tretjino ce-
ne prevelika. Vzemite si na pri-
mer Nedeljski dnevnik. Izhaja
tudi tedensko kot Novi tednik.
Porabi prav toliko papirja, pošt-
nina, ovitek časopisa, naslovna
nalepka, poštna štampiljka in
pakiranje, vse je isto. Sedaj pa
vas sprašujem, zakaj je Novi
tednik za približno 80 DEM
dražji od >ŠIedeljskega dnevni-
ka? Letna naročnina Nedeljske-
ga dnevnika za tujino znaša 144
DEM in je res pravilna cena za
zelo zanimiv časopis. Pri No-
vem tedniku paje obupno viso-
ka cena naročnine, ne samo za
nas v tujini, temveč tudi za tiste
v domovini. Marsikdo bi se še
morda naročil na Novi tednik,
če bi bil cenejši, ker pa mnogim
zmanjkuje finančne moči, si ta-
ko dragega časopisa z obupno
ceno 20.000 SIT oz. 235 DEM
ne morejo privoščiti. Novi ted-
nik bi po mojem mnenju moral
imeti isto ceno kot Nedeljski
dnevnik. Vzemite si tudi primer
za Dolenjski list, ima namreč tu-
di veffk obseg objavfj-aiTffp, ec-
no pa imajo še nižjo kot Nedelj-
ski dnevnik. Če ne boste zniža-
li svoje astronomske cene, bom
prisiljen časopis Novi tednik
odjaviti, saj mi v tujini tudi ne
pobiramo denarja - mark po ce-
sti.
IVAN KLAVŽER,
Amberg. Nemčija
Drevesa niso za
plakatiranje
"Pridite v moderno karate
športno šolo," piše na živoru-
menih plakatih, ki so jih vrli
športniki dobro pritrdili na vse
kostanje ob Ljubljanski cesti, pa
tudi druga drevesa po Celju so
le naključno ušla rumeni olep-
šavi in mnogim žebljem.
Resnično sem bila pretresena,
ko sem videla vso to rumeno
okrasje. Ne zaradi vsega hude-
ga vajenih kostanjev, ki so ok-
leščeni od letošnje hude zime in
dodobra prešpikani z množico
zarjavelih žebljev vdano spre-
jeli še to. Hudo mi je bilo zato,
ker sem bila do sedaj prepriča-
na, da šport in narava gresta ne-
kako skupaj, da ljudje, ki se ra-
di ukvarjajo s športom, imajo ra-
di tudi lepo in zdravo naravo.
Sicer pa - kdo naj zaščiti celj-
ska drevesa, da bodo zelenela
tudi za naše otroke? Naš župan
Jože Zimšek, ki je v novoletni
oddaji na celjski televiziji ob-
ljubljal lepo, čisto in vsem lju-
dem, živalim in rastlinam pri-
jazno mesto? Morda naši volje-
ni svetniki, ki so sicer sprejeli
odlok o plakatiranju, vseeno pa
jim je, če se njihovih zakonov
kdo drži ali pa ne? S čim se uk-
varjajo celjski zeleni, ne vem,
občinska straža paje slej ko prej
opozorilni organ.
Končno paje leto varovanja
okolja in narave že za nami! In
če so prav v lanskem letu dobili
Celjani najpopolnejše informa-
cije o raznih prireditvah v me-
stu ravno na deblih mestnih dre-
ves, zakaj bi bilo letos druga-
če? Zabijanje žebljev v živa dre-
vesa paje tudi moralno in etič-
no mnogo bolj sprejemljivo za
vas, "športniki karatcisti", saj
vaših veščin .samoobrambe ubo-
ge lesene rastline ne znajo, ali
ne?
Nekaj pa me vseeno zelo za-
nima. Že vrsto let opazujem to
pisano množico vedno novih
plakatov, pa še nikoli nisem od-
krila niti enega, ki bi vabil na
tekme Publikuma ali rokomet-
nega kluba Pivovarne Laško. Le
kakojih njihovi oboževalci naj-
dejo? Mogoče pa bi izdali to ve-
liko skrivnost tudi karateistom,
discu Jungle, pa še komu. Go-
tovo bi razveselili marsikatere-
ga Celjana, ki ima raje naravno
zelena drevesa. Pa še zase bi bili
bolj brez skrbi. Saj veste, mor-
da pa se kdaj le prikaže kakšen
inšpektor za okolje in bi hotel,
da se pravil varovanja narave,
ki smo jih Slovenci sprejeli že
lani, držimo tudi v Celju.
Rajši prepozno kot nikdar.
SONJA VEBER,
Celje
Nered na pošti
Laško
Kot občan in uporabnik us-
lug pošte opažam že dalj časa
nepravilnosti. Gre za pozne do-
stave pošte. Zakaj gredo pismo-
noše v Laškem tako pozno na
teren? Drugje imajo to drugače
urejeno. Rad bi, da odgovorni,
če bodo to brali, pojasnijo, za-
kaj se to dogaja. Skoraj vsak dan
dobivam poslovno pošto in zgo-
dilo seje že, daje prispela pre-
pozno.
Vem tudi to, daje delo pismo-
noše težko in zahtevno, zato bi
jim morali njihovi predpostav-
ljeni stati bolj ob strani in jim
omogočiti tisto, kar lahko ljud-
je pričakujejo od pošle. Zato bi
bilo dobro, če bi uporabniki tu-
di koristili nekaj tega slovesa,
kar ga ima pošla. Pričakujem ra-
zumevajoč odgovor odgovorne-
ga šefa pošle Laško. Če lega ne
bo, bom povprašal druge, bolj
odgovorne osebe.
PETER GREVOLIN,
Laško
Sf. 14.-4. april 1996
NOVITEDNIK

21
• Fanika iz Vojnika je prejš-
njo sredo dopoldne doživlja-
la težke trenutke, ko seje Mar-
jan R. drl na njo in jo zmer-
jal, kar pa očitno še ni bilo do-
volj. Prestrašeni ženski je ce-
lo grozil s sekiro, kar ga bo
pripeljalo na sodniško zatož-
no klop.
• Suzana je prejšnji četrtek
zvečer pretiravala. Na policij-
sko postajo je sporočila, da
njen mož doma razgraja in ji
grozi ter da mu je na srečo us-
pela pobegniti. Zgodilo pa se
je, da so Suzaninemu sopro-
gu popustili živci, nakar je \t-
gel po tleh en kozarec. Je že
res, da takšno početje ni v
skladu z družinsko idiliko, je
pa dokaj značilno in pogosto
med zakonci, ki se ločujejo.
• Iz bistroja Piatana na Hu-
dinji so v petek zvečer sporo-
čili, da nekdo nekoga prete-
pa. Zaenkrat je znan samo ti-
sti, kije tepel, tepenega, ki ga
nihče izmed gostov ni poznal,
pa ob prihodu patrulje ni bilo
več na prizorišču. Pobrisal jo
je tudi vročekrvni Dejan.
• V Platani paje bilo živah-
no tudi v soboto okoli sedme
ure zjutraj, ko je za glasno in
neprijetno budnico poskrbel
Dimitrij P.
• V bistroju Faraon si je Jo-
že S. sobotni dolgčas prega-
njal tako, daje v značilni pi-
janski maniri težačil ter z raz-
grajanjem kršil javni red in
mir.
• Mulci, ki še nimajo oseb-
nih izkaznic, so se v soboto
okoli polnoči na železniški
postaji nemarno drli in razgra-
jali. Na čelu horde sta bila
Blaž in Ivan, k sodniku za
prekrške pa bodo morali vsi
razgrajači.
• Iz Vojnika so v nedeljo
opoldne sporočili, da je tam
pravi prometni infarkt, ki ga
povzročajo nepravilno parki-
rana vozila. Na kraju pa so po-
licisti ugotovili, da je šlo za
zvišan krvni pritisk, ki ga je
navzočim povzročal Konrad
B., ko je kričal na samega gos-
poda župana in njegovega so-
rodnika. Ker se Konrad ni pu-
stil umiriti, so ga pospremili
v prostor za pridržanje.
M.A.
Trojica padla v zasedo
Zaseženo orožje Je bilo namenjeno Italijanskemu tržišču
Celjski kriminalisti so pred
dobrim tednom dni izpeljali
Se eno uspešno akcijo, v ka-
teri so zasegli 5 kosov ročnih
raketometalcev, imenovanih
zolja, skupaj z ustreznimi ra-
ketami. Predhodno obvešče-
ni o nameravani predaji
orožja, so udeležence tega ne-
zakonitega posla pričakali v
zasedi pred nekim gostinskim
lokalom v Levcu.
Trije moški so se na dogo-
vorjeno mesto pripeljali v treh
avtomobilih, vsak izmed njih
paje imel svojo nalogo. Are-
tacija je bila hitra in brez za-
pletov, pri pregledu avtomobi-
lov pa so našli omenjeno orož-
je, spravljeno v vrečah za
ozimnični krompir. Takrat so
tudi ugotovili, da gre za tri
osumljence: za Dimitrija H.
(25) iz Zidanega Mosta, Vla-
dimira A. (23) iz Šmarja in
Antona Medveda (27) iz Zi-
danega Mosta, ki mu je uspe-
lo pobegniti in ki ga še vedno
iščejo. Ce bo potrebno, bo zanj
razpisana tudi mednarodna ti-
ralica. Gre za slovenske držav-
ljane, ki so že znanci policije,
zlasti pobegli Anton Medved,
katerega kriminalna dejavnost
obsega tudi nedovoljeno trgo-
vanje z orožjem. Zoper vse tri
je sestavljena kazenska ovad-
ba, pri preiskavi ob prijetju pa
je sodeloval tudi okrožni javni
tožilec, kije usmerjal delo kri-
minalistov. Preiskovalni sod-
nik je oba osumljenca po za-
slišanju izpustil.
Zaseženi raketometalci, ki
delujejo po principu nevodene
rakete in ki jih v naši državi
zaradi znanega embarga ni mo-
goče kupiti, dosegajo na trgu
našega kriminalnega podzem-
lja ceno okoli 130 tisoč tolar-
jev za komad, kar je razmero-
ma malo, saj po tem orožju ni
posebnega povpraševanja. Pra-
vi dobiček so si prijeti osum-
ljenci obetali od prodaje na ita-
lijanskem trgu, torej od itali-
janskega kupca, ki so mu bili
raketometalci namenjeni.
M.A.
Na fotografiji (UNZ Celje) so zaseženi raketometalci in pobegli osumljenec Anton Medved. Ki
bi kar koli vedel o njem, naj to sporoči na UNZ Celje ali policijsko postajo.
Požar in eksplozija
v kurilnici stanovanjske
hiše Mateja L. na Stari cesti
v Celju Je minuli četrtek okoli
18. ure izbruhnil požar, ki je
povzročil za okoli 3 milijone
tolarjev gmotne škode.
Požar so pričeli gasiti doma-
či sami, takrat pa je eksplodi-
rala dvatisočlitrska cisterna za
kurilno olje. Požar in eksplo-
zija sta kurilnico popolnoma
uničila, zaradi gostega dima pa
je nastalo precej škode tudi v
poslovnih in stanovanjskih
prostorih. Požar so pogasili ga-
silci iz Celja in Ostrožnega. Na-
slednji daan je preiskovalna
komisija ugotovila, daje požar
povzročil kratek stik na elek-
trični napeljavi, eksplozijo pa
previsoka temperatura, kije de-
lovala na cisterno.
Zaradi požara na
sodišče
Prejšnji petek dopoldne Je
Karel S. (61) iz Arciina zaž-
gal suho travo nad svojim vi-
nogradom v Lipi pri Franko-
lovem.
Zaradi vetra se je ogenj raz-
širil po travniku navzgor in
ogrozil bližnji kozolec, pod ka-
terim ima Danijel L. spravlje-
ne kmetijske stroje. Ogenj seje
razširil tudi v gozd, ki je last
Frančiška P., zgorela paje po-
drast na površini okoli pol hek-
tara. Požar so pogasili gasilci
iz Frankolovega, Vojnika in
Nove Cerkve. Zaradi povzro-
čitve požara se bo osumljeni
Karel S. zagovarjal na sodišču.
Travnišid požari
Minuli četrtek popoldne Je
nastal travniški požar v bli-
žini stanovanjske hiše v Sel-
cah št. 1, kjer Je 43-letniAloJz
J. kuril suho travo.
Zgorelo je okoli 150 kva-
dratnih metrov travniške povr-
šine in grmičevja, požar pa so
pogasili gasilci iz Socke.
Istega dne je zagorelo tudi na
travniku blizu stanovanjske
hiše v Liscah št. 13 a v Celju.
Požar je zajel okoli 4 tisoč kva-
dratnih metrov travnate povr-
šine, ogenj pa so pogasili ga-
silci iz Ostrožnega, Levca in
Celja. Vzrok tega požara še ni
znan.
Poslopje V ognju
v petek 29. marca popold-
ne. Je izbruhnil požar na gos-
podarskem poslopju Ivana
M. v Kamni Gorci.
Zgorele so 4 nakladalke se-
na in več kosov orodja. Ogenj
so pogasili gasilci steklarne ter
gasilci iz Rogaške Slatine in
Kostrivnice. Gmotna škoda
znaša okoli milijon 200 tisoč
tolarjev, vzrok požara pa še ra-
ziskujejo.
Gorel sušllniic
Zaradi napake na električ-
nih vodih Je 30 marca popold-
ne nastal požar na sušilnem
stroju candy, ki Je bil postav-
ljen v kurilnici stanovanjske
hiše v Slovenskih Konjicah.
Sušilnik je popolnoma uni-
čen, poškodovani pa so neka-
teri predmeti. Lastnik Alojzij Z.
je oškodovan za okoli 70 tisoč
tolarjev, požar pa so pogasili
konjiški gasilci.
Dval(ratni obisk
v noči na 26. marec je nez-
nani storilec vlomil v nedogra-
jeno stanovanjsko hišo Alenke
P. v Lahomšku. Ukradel je
električni ročni cirkular in olj-
ni gorilec peči za centralno
ogrevanje ter s tem lastnico oš-
kodoval za okoli 100 tisoč to-
larjev.
V noči na četrtek je nekdo
spet obiskal isti objekt, odne-
sel peč na petrolej in Alenko P.
oškodoval za nadaljnjih 40 ti-
soč tolarjev.
Okradel kiosk
v noči na 29. marec je nez-
nani storilec vlomil v kiosk De-
la na Ipavčevi ulici v Celju.
Ukradel je več zavitkov ciga-
ret različnih znamk in 10 tisoč
tolarjev gotovine. Lastnika je
oškodoval za okoli 200 tisoč
tolarjev.
Vlom v skladišče
v noči na petek je nekdo vlo-
mil v skladišče prodajalne Eni
v Šaleku. Ukradel je 15 tisoč
tolarjev menjalnega denarja,
čeke LB v skupni vrednosti 45
tisoč tolarjev, steklenico viski-
ja in nekaj zavitkov cigaret.
Lastnik Milko K. je oškodovan
za okoli 80 tisoč tolarjev.
SmučI s prtljažnika
Minuli petek popoldne je
neznani storilec, s strešnega
prtljažnika terenskega vozila.
parkiranega na Rogli, ukradel
smuči elan mbx z vezmi tyro-
lia ter smuči mizuno z vezmi
Salomon. Lenart J. in Danilo P.
z Bieda sta s tem oškodovana
za približno 140 tisoč tolarjev.
Sesalec in orodje
v dneh od 25. do 30. marca
je neznani storilec vlomil v vi-
kend hišo Albina R. v Zgor-
njem Gaberniku. Ukradel je
rabljen sesalec za prah, šestero
dlet iz kompleta ročnega orod-
ja ter sekiro in klešča. Lastni-
ka je oškodoval za okoli 30 ti-
soč tolarjev.
Kradel v barakah
Koncem minulega tedna je
neznani storilec vlomil v tri
gradbene barake, postavljene
na gradbišču glasbene šole v
Velenju. Ukradel je udarno
kladivo hilti, večji Iskrin vrtal-
ni stroj in več električnih po-
daljškov. Podjetje Vegrad iz
Velenja je oškodovano za prib-
ližno 250 tisoč tolarjev.
Vino iz vikenda
Zadnje dni minulega tedna
nekdo vlomil v vikend hišo
Pristavi pri Ljubečni, last Jož
ta Š. iz Celja, ki pogreša vi
litrov domačega vina in stare
ši kasetofon v skupni vred«
sti okoli 30 tisoč tolarjev.
Nezakonita
poravnava
Zaradi neporavnanih dolgoi
je osumljeni Mirko S. (28)i
Žalca odpeljal osebni avton«
bil VW passat, vreden oko
350 tisoč tolarjev, kije bil pi
kiran v Kasazah, na dvoriši
stanovanjske hiše domnevnd
dolžnika DanielaN. Policistii
vozilo in voznika kmalu izsl
dili.
Pogrešana prikoKca
v nedeljo ali ponedeljek
nekdo v Bukovžlaku uknile
tovorno priklopno vozilo to
NPP 15, reg. št. C8-39CE,la
Janeza Ž. iz Celja. Podvoz)
prikolice je rdeče barve, stn
niče so aluminijaste, konstrt
cija in ponjava pa sta modi
barve. Vozilo je vredno oko
milijon 400 tisoč tolarjev.
V noči na 26. marec je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil renault 19, ki je bil
parkiran v Šaleku. Ukradel je
avtoradio kasetofon, s tem pa
podjetje Kivi iz Slovenj Grad-
ca oškodoval za okoli 30 tisoč
tolarjev.
Minuli petek ponoči je nel
do vlomil v osebni avtomobi
ki je stal na parkirišču gostiši
Zeleni gaj v Podvinu pri Za
cu. Ukradel je avtoradio pa«
sonic in dva zvočnika pionee
s tem pa lastnika Mateja P.'
Ljubečne oškodoval za okol
90 tisoč tolarjev.
V nedeljo zgodaj zjutraj j
neznani storilec vlomil v osel
ni avtomobil VW golf, ki jeH
parkiran na Dečkovi cesti v O
lju. V vozilu je demontiral a'
toradio kasetofon sony, s tfl
pa Tomaža O. oškodoval za 3
tisoč tolarjev.
V noči na 31. marec je ne'
do vlomil v avtomobil zasta'!
jugo, ki je bil parkiran za st|
novanjskim blokom na Polz^
št. 205. Demontiral je avtoi^
dio blaupunkt ter ukradel j
sončna očala. Cvetka J. je *
kadavjuia za okoli 40„tisoč sj
TAKOJ ZAPOSLIMO
INŽENIRJA GEODEZIJE
ALI
GEODETSKEGA TEHNIKA,
PO MOŽNOSTI Z DELOVNIMI
IZKUŠNJAMI IN OPRAVLJENIM
STROKOVNIM IZPITOM.
'\
KANDIDATI SE NAJ JAVIJO     \
NA NASLOV: 1
HALCOM d.o.o.,
KIDRIČEVA 3,
3000 CELJE,
TELEFON
(063)411-202. ,
ABECEDA BREZSKRBNE VOŽNJE
Avto šola
AMD "ŠLANDER" Celje
pričenja vsak
DRUGI TOREK V MESECli
TEČAJ CESTNO PRO-
METNIH PREDPISOV
Ugodni plačilni pogoji, popus'
za člane AMD "ŠLA-NDER"
Ljubljanska 37, tel. 471-705
IZKORISTITE UGODNOSTI M
STVAVAMD
OBIŠČITE MODERNOAVTOPRAL'
NICO IN SERVISNO DELAVNICO
PREUDARNI VOZNIK! NAS
POZNAJO ŽE POL STOLETJA^
Št. 14.-4. april 19^
[?5

NOVI TEDNIK
Ponovno solenle:
dsem let zapora
mčano Je skoraj 5 let trajajoče sojenje M. Šošteriču - Meil zahtevami tožilke In
\f3nllca Je senat uhral sretinjo pot___
celjskem okrožnem so-
0}\ so 28. marca sklenili so-
j^nje Marjanu Šošteriču iz
flja, ki je 17. julija leta 1991
Ired lokalom Obuti maček v
[lici Zagata v Celju streljal
,2 zakonca Rolanda in Jo-
,ndo Koella. Šlo je za med-
sebojno obračunavanje po
jlje časa trajajočih neureje-
pjh in do skrajnosti napetih
poslovnih odnosih, ki so se
gnienjenega dne končali s
iragičnimi posledicami. Za-
^di strelnih ran je Roland
Koella po slabih treh tednih
^celjski bolnišnici umrl, hu-
do ranjena Jolanda Koella pa
je ušla smrti in je danes tež-
lia invalidna oseba.
Na prvem sojenju, ki se je
liončalo sredi minulega leta, je
sodišče Marjana Šošteriča ob-
sodilo na enotno kazen 5 let in
\ mesecev zapora, po pritožbi
tožilstva in obtoženega pa je
Višje sodišče Celje prvosto-
penjsko sodbo razveljavilo in
zadevo vrnilo v ponovno soje-
nje. Obakrat je senatu peteri-
ce predsedoval sodnik Miran
Pritekelj.
Okrožna javna tožilka Alen-
ka Mežnar je na četrtkovem
sojenju (zaradi spremenjenega
senata) ponovno prebrala ob-
tožnico in ponovno zahtevala,
da se Marjana Šošteriča obso-
di za kaznivo dejanje umora in
;a kaznivo dejanje poskusa
imora, v obeh primerih v sta-
iju bistveno zmanjšane pri-
kvnosti. Takšni opredelitvi je
^^tno nasprotoval obtožen-
\its branilec mag. Drago
Demšar, rekoč, daje šlo za si-
lobran, zaradi česar naj ga so-
dišče oprosti. Marjan Sošterič,
je na zaključku sojenja dejal:
»Bil sem napaden, ves čas
ogrožen, branil sem sebe in
svojo ženo. Ker policija ni ime-
la posluha za naše konflikte,
sem pač ostal sam. V trenutku
napada na mojo ženo nisem
imel v zavesti, da bi koga ubil.
Zato nisem morilec, kot kak-
šen hlapec Jernej sem iskal
svojo pravico, ki je nisem na-
šel. Dejanje obžalujem, ne pa
tudi teh ljudi, ki so mi storili
veliko gorja.«
Okrožna javna tožilka je v
svojem sklepnem govoru so-
dišču očitala dolgotrajnost po-
stopka in poudarila, da se v
skoraj pet let trajajočem soje-
nju ni pok£izalo nič takšnega,
kar bi lahko omajalo obtožni-
co. Pri tem seje sklicevala tu-
di na strokovno mnenje sodne-
ga izvedenca balistične stroke,
kije na četrtkovem sojenju po-
jasnil, na kakšen način je ob-
toženi streljal in kakšne so zna-
čilnosti delovanja revolverja, s
katerim je bilo streljano. To-
žilka je še opozorila na vse po-
gostejše oborožene spopade
med poslovnimi partnerji, ki
sklepajo nekakšne kvazi spo-
razume. Po njenem prepriča-
nju ni šlo za slučajno strelja-
nje, ampak za merjenje v člo-
veka, pri čemer bi se obtoženi
moral zavedati smrtonosnih
posledic. Tudi ni šlo za silo-
bran, saj sta bila napadena za-
konca v času tragičnega obra-
čuna neoborožena, Šošterič pa
je imel pri sebi revolver, nabit
z vsemi šestimi naboji. »Sodiš-
če sicer lahko upošteva izrek
milejše kazni zaradi bistveno
zmanjšane prištevnosti, kljub
temu pa je treba storilca stro-
go kaznovati, saj je bil v teh
obračunih nekdo umorjen, žen-
ska paje trajni invalid. Nika-
kor pa ni mogoče pristajati na
nevarne ocene, da je so za
obrambo lastnine dovoljena
vsa sredstva,« je poudarila
okrožna javna tožilka.
Obtožencev zagovornik je
vztrajal pri svoji trditvi, da Šo-
šterič ni meril v vitalne dele te-
lesa, ampak je hotel le ones-
posobiti napadalca, kar pa še
ne pomeni človeka umoriti.
»Njegov naklep je bil le v tem,
da prepreči nadaljnji napad oš-
kodovancev, smrt Rolanda
Koella paje nastopila en me-
sec pozneje in to zaradi pljuč,
ko zdravniki niso vedeli, da gre
za pljučnico in zato tudi niso
ničesar storili, da bi jo prepre-
čili. Marjan Šošterič je ravnal
v situaciji silobrana, da bi re-
šil svojo ženo, zato tudi ni sto-
ril umora in poskusa umora.
Takšno obtožbo je treba opu-
stiti,« je, med drugim, v za-
ključnem govoru dejal zago-
vornik Demšar.
Sodni senat ni mogel slediti
ne eni ne drugi skrajnosti. Mar-
jana Šošteriča je spoznal za
krivega in ga za dve kaznivi
dejanji hude telesne poškodbe
v stanju bistveno zmanjšane
prištevnosti obsodil na enotno
kazen osmih let zapora. Sod-
ba še ni pravnomočna.
MARJELA AGREŽ
Čelno trčenje
Na magistralni cesti v kra-
ju Paka pri Velenju se je, v
četrtek 28. marca zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, gmotna škoda,
ki je nastala, pa znaša okoli
milijon tolarjev.
Milan M. (25) iz Ljubljane
je vozil tovorno vozilo iz sme-
ri Velenja proti Slovenj Grad-
cu. Na ravnem delu ceste v Pa-
ki pri Velenju, je prehiteval
drugo tovorno vozilo, takrat pa
mu je v blagem nepreglednem
ovinku nasproti pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 29-
letni Marjan H. iz Mislinje. V
čelnem trčenju je voznik oseb-
nega vozila utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Trčenje v Šempetru
Na magistralni cesti v Šem-
petru seje, v četrtek 28. mar-
ca popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri sta dve osebi utr-
peli hude telesne poškodbe.
Gmotna škoda znaša približ-
no 200 tisoč tolarjev.
Martin Š. (21) iz Žalca je vo-
zil osebni avtomobil po lokal-
ni cesti v Šempetru iz smeri
Aera proti magistralni cesti.
Ko seje vključeval namagi-
stralko in zavil levo proti Lat-
kovi vasi, je zaprl pot vozniku
vlečnega vozila s polpriklop-
nikom, 43-letnemu Antonu S.
iz Češke, ki je vozil iz smeri
Ljubljane proti Celju. V trče-
nju, ki je sledilo, sta se hudo
telesno poškodovala voznik
Martin Š. in njegov sopotnik,
49-letni Janez A. iz Žalca.
Umri pod avtom
Smrtna prometna nesreča
se je pripetila minuli četrtek
ponoči na lokalni cesti v Ra-
dečah.
Robert S. (22) iz Radeč je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Hrastnika proti Radečam. Pri
starem mostu čez reko Savo je
na prevoju ceste izgubil oblast
nad vozilom in trčil v odbojno
ograjo na levi strani. Pri tem
se je vozilo prevrnilo na stre-
ho, voznik, kije padel pod av-
tomobil, paje utrpel tako hu-
de telesne poškodbe, da je bil
na mestu mrtev.
Na preliodu za pešce
Na Ljubljanski cesti v Ce-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe.
Marjana B. (31) iz Brezja pri
Mozirju je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Gregorčičeve
proti Čopovi ulici. Ko je pe-
ljala mimo srednje obrtne šole
na Ljubljanski cesti, je na zaz-
namovanem prehodu za pešce
prečkala vozišče 56-letna Vi-
da Ž. iz Celja. Voznica je trči-
la vanjo in jo hudo telesno poš-
kodovala.
Vinjeni uporniic
povzročil nesrečo
Neznana ženska je v nede-
ljo popoldne klicala na posta-
jo mejne policije v Rogaški
Slatini in sporočila, da na ma-
gistralni cesti blizu Petrolo-
vega bencinskega servisa v
Spodnjem Negonju vinjeni
Voznik ogroža ostale udele-
^nce v prometu.
Na kraj je odšla patrulja, ki
je na omenjenem'kraju zunaj
Vozišča našla osebni avtomo-
bil, nedaleč stran pa moškega,
21-letnega Branka iz Čače va-
si. Ko sta ga policista hotela
legitimirati, se je temu uprl,
lakar seje iz njegovih ust vsul
plaz žaljivk. Ker je Branko ka-
zal očitne znake vinjenosti, sta
ga hotela odstraniti s ceste, na-
kar se je mladenič prijetju fi-
zično upiral, pri tem pa enega
od policistov ugriznil v prst le-
ve roke, obema pa med preri-
vanjem povzročil odrgnine po
telesu. Končno sta ga le obvla-
dala in vklenila ter ga prived-
la na policijsko postajo. Tam
sta izvedela, da je Branko že
okoli 13. ure vinjen povzročil
prometno nesrečo in da mu je
bila prepovdana nadaljnja vož-
nja. Za storjeni prekršek bo
moral k sodniku za prekrške,
zaradi kztznivega dejanja pre-
prečitve uradnega dejanja
uradni osebi pa še na sodišče.
M.A.
Vsak štirinajsti pobegne
Pobeg s kraja prometne nezgode je brezvestno in nemo-
ralno dejanje, zlasti še, če je v njej kdo poškodovan. To je
kaznivo dejanje, za katerega je predvidena visoka kazen.
Kljub temu paje ubežnih povzročiteljev nesreč na sloven-
skih cestah vse več. V devetih mesecih lanskega leta je, na
primer, pobegnil kar vsak štirinajsti povzročitelj nesreče. Po-
begnilo je 2.065 voznikov, odkrili pa-so jih 1.878, največkrat
Že v nekaj dneh. Med odkritimi so bili vsi povzročitelji ne-
sreč, med njimi tudi 7 takšnih, ki so povzročili smrtno nesre-
čo. Statistika tudi govori, da v omenjenem obdobju ni bil od-
krit le eden od desetih ubežnikov, kar pomeni, da ima pobe-
gli voznik prav malo možnpsti, da ostane anonimen in nekaz-
novan.
Med lanskimi ubežniki je bil tudi 28-letni Boris M. iz Gro-
supljega, ki je septembra na avtocesti Kranj-Ljubljana zakri-
vil nesrečo, v kateri je umrlo pet oseb. Izkazalo seje, da nima
Vozniškega izpita in da so policisti v dobrem poldrugem letu
pred to nesrečo zoper njega podali kar deset predlogov za
petnajst hujših kršitev. (Sled)
UNZ Celje - vzorčna uprava
Po uspešnosti dela na vseh področjih sodi Uprava za no-
tranje zadeve Celje v sam sjovenski vrh, kar so pokazali
zlasti lanskoletni rezultati. Že nekaj let pa je celjska poli-
cija zgleden primer na področju obveščanja javnosti in to-
vrstnih stikih z njo.
V ta sklop sodijo vsakodnevna poročanja o dogajanjih na
radijskih postajah, redne tedenske in izredne novinarske kon-
ference, vsakomesečni odprti telefoni ipd. Zaradi tako celo-
vite aktivnosti na področju obveščanja in sodelovanja z me-
diji, je UNZ Celje zdaj postala vzorčna uprava za bodoče de-
lo ostalih uprav. Ker nameravajo to področje še dograjevati
in izpopolniti, so odprli novo delovno mesto in s 1. aprilom
zaposlili novinarja., zadolženega za stike z javnostjo. To na-
logo so zaupali Miranu Korenu, dosedanjemu dopisniku De-
la.
V sklop kadrovskih novosti na UNZ Celje sodi tudi ime-
novanje Franca Kokota za novega komandirja Prometne po-
licijske postaje Celje, dosedanji komandir Janko Kolar paje
postal inšpektor za posebne naloge v Inšpektoratu policije
UNZ Celje.
M.A.
Alkotesti in radarji
zelo zgovorni
V noči na 30. april so poli-
cisti na cestah celjskega ob-
močja izvedli poostreni nad-
zor v prometu, posebno po-
zornost pa namenili psihofi-
zičnemu stanju voznikov, s
štirimi laserskimi merilci pa
so preverjali upoštevanje
omejitev hitrosti. Kontrolo
hitrosti so opravljali na celj-
skih mestnih ulicah in vpad-
nicah v mesto, na odseku ma-
gistralne ceste Celje-Zajasov-
nik ter na delu ceste med Ar-
jo vasjo in Velenjem. Rezul-
tati (tudi) te akcije so vse prej
kot spodbudni.
V akciji so policisti ustavili
826 voznikov in za različne
prekrške izrekli 264 ukrepov.
Kar 124 voznikov se bo sreča-
lo s sodniki za prekrške, 106
voznikom pa so kazen odme-
rili na kraju prekrška oziroma
postopka.
Preizkus alkoholiziranosti
so odredili 25 voznikom in pri
tem ugotovili, daje alkoholne
pijače pred vožnjo zaužilo kar
176 voznikov ali dobrih 21 od-
stotkov, dovoljeno stopnjo 0,5
g/kg paje prekoračilo 76 voz-
nikov ali dobrih 9 odstotkov.
Pri kontroli hitrosti seje tu-
di tokrat pokazalo, da večina
voznikov ne upošteva omejitev
hitrosti, ko se vozijo skozi na-
selja. Te kršitve so še bolj po-
goste v nočnem času, ko so ra-
darske naprave manj opazne,
na žalost pa se prav v nočnem
času pripeti največ hudih pro-
metnih nesreč, katerih vzrok je
ponavadi prehitra vožnja, po-
vezana z zaužito alkoholno pi-
jačo. Zaradi prekoračene hitro-
sti so kaznovali 60 voznikov,
12 pa jih bo moralo k sodniku
za prekrške.
M.A.
ZAKAJ SVOJEGA DENARJA NE BI OPLEMENITILI?
V LB Splošni banki Velenje d.d. se zavedamo pomembnosti pravilnega gospo-
darjenja z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Zato nudimo vsem pravnim ose-
bam (podjetja, društva) možnost VARNEGA in DONOSNESA plasiranja prostih
denarnih sredstev v obliki kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov in de-
pozitov z valutno klavzulo.
Osnovne značilnosti vezgv za pravne psebg:
1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT
2. najkrajši rok -1 do 5 dni - odvisno od zneska
3. obrestovanje - višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih
sredstev in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih:
-do 14 dni 50%-80% T
-od 15 do 30 dni 80% -100% T
-od 31 do 90 dni T (D) + 3.0% - 6,0%
-od 91 do 180 dni T (D) + 4,0% -6,0 %
-od 181 do 365 dni T (D) + 5.0% - 6,0%
-nad 1 leto T (D) + 6,0% - 7,5%
-realne obrestne mere so določene na letnem nivoju;
-"T" je temeljna obrestna mera, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vložka
in je določena v skladu z zakonom;
-"D" je rast srednjega tečaja tuje valute po tečajnici BS;
Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite je več, zato
vas vabimo, da nas pokličete (854-301 ali 854-323) ali se pri nas osebno oglasi-
te (LB SB Velenje d.d., Rudarska 3, Služba sredstev in likvidnosti) in pomagali
vam bomo izbrati najboljšo!
LB Splošna banka Velenje d.d. - banka za varno in donosno
naložbo vašega premoženja
Št. 14.-4. april 1996
NOVITEDNIK
GLASBA

Žabji abraham
Kako hitro mineva čas je za
marsikoga od nas povsem re-
lativna stvar. Vendar so meri-
la za to dimenzijo precej raz-
lična. Nekomu mine pol stolet-
ja kot bi rekel »britev«, druge-
mu pa se 50 let vleče kot »jara
kača«. Abraham Celjskega
plesnega orkestra Žabe pa je
vendarle prišel kar nenadoma
celo za Žaba rje same.
Ali rečemo davnega leta 1946,
ali morda tistega leta po vojni, je
pravzaprav vseeno; pomembno
je, da so takrat glasbe željni fantje
v Žabji vasi (Skalna klet) Nor-
bert Drugovič ml.. Avgust La-
vrenčič, Marijan Nunčič in
Vendelin Videč ustanovili orke-
ster.
Ob današnjih pripravah praz-
novanja jubileja seje izkazalo, da
je v preteklih .SO letih sodelovalo
oz. nastopalo več kot 200 god-
benikov, pevcev, aranžerjev in
dirigentov. Žabe so preživele In-
formbiro, dve hudi poplavi v le-
tih 1954 in 1990, izgubo nekaj
vadbenih prostorov in menjavo
nekaj generacij. Nič od naštete-
ga pajih ni odvrnilo od dobrega
namena vztrajati v zvrsti galsbe,
ki je značilna za velike plesne in
svving orkestre.
Posebej ponosni smo na Jan-
ka Četino, ki je v orkestru že od
leta ustanovitve, še več, kar tež-
ko bi ga nadomestili in še teže po-
grešali. Že iz zgodnjih 50 let sta
neumorna sekcijska primaša Mi-
lan Pleterski (trobenta) in Mar-
jan Ašič (pozavna). Glavna go-
nilna sila orkestra pa je Milan
Gorjanc, klarinetist in vse vrste
saksofonist ter nenadomestljiv
menadžer.
Po prvih dirigentih Norbertu
Drugoviču ml., Vendelinu Vid-
cu in Ediju Goršiču je v nekak-
šnem srednjem obdobju orkestra
prevzel vodenje France Kapus.
Iz tega čžisa se je ohranilo tudi
največ audio in video posnetkov.
Sedanji dirigent, Tomaž Grin-
tal, je orkester »uglasil« do tak-
šne mere, da zveni za amaterske
pojme že kar profesionalno.
Posebej ponosni smo Žabarji
na pevski prispevek. V pol sto-
letja so z nami peli vsi, ki v tej
zvrsti kaj pomenijo v naši domo-
vini. Od Marjane Deržaj, kot
prve dame slovenske popevke, do
današnjih zvezd Alenke Godec,
Irene Vidic, Mie Žnidarič ter
domačih talentov Nike Vipot-
nik-Rampre in MiheAlujeviča.
Peli pa so tudi člani orkestra, po-
sebej sta izstopala Volodja Peer
in dr. Jože ZavrSnik.
Prečudoviti so bili par let na-
zaj prispevki Boruta Bučarja, ki
je s klarinetom ob spremljavi Žab
pričaral nepozabnega »Tujca na
obali« in še kaj. Priložnostno di-
rigirati Žabam ni bilo težko niti
takim mojstrom, kot je bil Bojan
Adamič, ki je za orkester celo
priredil znano skladbo »Celje,
mesto belo«, ali Mojmirju Še-
petu, saj je bil nekoč trobentar v
Celju.
Prenekateri Žabar sedi danes v
simfoničnem orkestru ali pa igra
poklicno v zabavnih ansamblih,
so pa tudi kulturni atašeji v naši
diplomaciji in profesorji na glas-
benih šolah. Nekatere je življenj-
ska pot zanesla med zdravnike,
druge med znanstvenike in tretje
med uspešne podjetnike. Vsi po
vrsti pa so ostali prijatelji med se-
boj in zvesti orkestru, kar je pri
vsej stvari najpomembnejše.
Ko napovedujemo slavnostno
prireditev v soboto, 13. aprila
ob 19. v celjskem Narodnem
domu, ne smemo pozabiti, daje
njen pokrovitelj župan Mestne
občine Celje Jože Zimšek. V ve-
liko čast pa nam bo sprejeti na-
slednje pomembne goste: Jože-
ta Privška, skladatelja, dirigen-
ta in aranžerja, njegovo ekselen-
co Victorja Jackovicha, velepo-
slanika ZDA v Sloveniji,dr. Ja-
neza Dularja, ministra za kul-
turo R Slovenije, Borisa Šinigo-
ja, direktorja Slovenske filhar-
monije. Prišli bodo še predstav-
niki prijateljskih ansamblov:
Celjskega godalnega orkestra ter
plesnih orkestrov iz Izole in Krš-
kega.
Zlati jubilej bodo na slavnost-
nem koncertu pomagali lepšati
tudi številni gostje pevci in.in-
strumentalisti-solisti, ki so brez
odlašanja sprejeli Žabje povabi-
lo k sodelovanju.
Obeta se torej slavje, ki so]
ga Žabe s prizadevnostjo in trd«
delom skozi 50 let gotovo prišli
žile! Piko na i je dodal še Svi
mestne občine, ki je nameJ
Celjskemu plesnemu orkesti
Žabe Zlati grb za njegov 5 dese
letij trajajoči prispevek k celjsl
kulturi.
JANEZ GRl
Foto: MILAN GORJANi
Veselko razveselil 1900 ljudi
Dvorana Tri lilije v Laš-
kem, ki je sicer bolj naklonje-
na športu, je v četrtek, 28.
marca, doživela rekord, saj
seje pod njeno streho zbralo
okoli 2000 ljubiteljev doma-
če glasbe, prodanih pa je bi-
lo kar 1900 vstopnic.
Toliko ljudi je privabila eki-
pa odličnih glasbenikov s po-
dročja domače zabavne glasbe.
Organizator je bil Kulturni
center Laško, ki je sedmo pri-
reditev iz prvega abonmaja do-
mače zabavne glasbe v Slove-
niji prestavil iz dvorane Kul-
turnega centra v dvorano Tri li-
lije. Odločitev je bila pravilna.
saj je bila dvorana polna, kot
doslej še ne. In ljudje so na pri-
reditvi, ki je trajala dve uri in
pol, imeli kaj videti in slišati.
Prišli so najboljši ansambli, ki
so v letu 1995 osvojili enega
izmed prvih desetih mest na
Vrtiljaku polk in valčkov Ra-
dia Celje. Kljub vsem kadrov-
skim težavam zaradi bolezni
enega izmed članov, je prišel
Lojze Slak pa Slapovi, Šaleš-
ki fantje, bolezen tudi ni ovi-
rala Primorskih fantov, zra-
ven so bili zmagovalci letoš-
njega festivala polk in valčkov
Štajerskih 7, presenečenje
lanskega Vrtiljaka mladi
Franci Falant, Šaleški odmev
in Ptujskih 5 (njihova pevka
Natalija Kolšek je pred odho-
dom na porodniško zadnjič v
živo nastopala prav v Laškem).
Žal ni nastopil Hmeljarski in-
strumentalni kvintet, ki ga
sploh pestijo težave. Prišli so
s poškodovanim trobentarjem,
zamenjave niso našli in so se
morali nastopu odpovedati.
Zraven je bil zmagovalec glas-
bene oddaje Domačih 5 in Do-
mače 4 v letu 95 Miro Kline
iz Liboj, ki bo 20. in 21. aprila
v domačem kraju pripravil ju-
bilejno srečanje ob svoji pet-
najstletnici s predstavitvijo de-
vete kasete.
Nastopilo je tudi nekaj go-
stov, izredno atraktivni M4M
Mirjam Beranek in Maja Le-
šnik ob spremstvu Slavka Av-
senika ml., pa odlični harmo-
nikar Peter Šmid ob sprems-
tvu najmlajše udeleženke sre-
čanja 10 letne pevke Nine Ba-
kovnik iz Visokega pri Kranju,
da odličnih Veselih Štajerk ni-
ti ne omenjamo posebej. Na-
mesto humorista je nastopil ča-
rodej Jani Jošovc in se je to
izkazalo za modro potezo or-
ganizatorja, prireditev Vesel-
ico vas zabava pa so začeli in
končali Vitezi polk in valč-
kov, sami preizkušeni glasbe-
niki Oto Rom (»posodil« je
simpatični pevki NŽIarijo Lešer
in Natašo Krajnc), Boris Ter-
glav, Franci Zeme, Vili Ogra-
jenšek. Viki Ašič, Tone Videč,
Mirko Polutnik, Štefan Frece
in Ludvik Kos, ki so zaigrali
Savinjsko dolino in Od Celja
do Žalca. Celotno prireditev so
lepo popestrili trije pari fol-
klorne skupine Lipa Rečica pri
Laškem.
Del s to prireditvijo zbrane-
ga denarja bodo namenili za
otroke laške občine in njihove
vesele poletne počitnice z
mnogimi aktivnostmi.
Imenitna prireditev (tako
množično obiskane na Celj-
skem že dolgo ali pa sploh še
ni bilo!) ne bi uspela brez po-
moči odličnih organizatorjev,
ravnatelja Kulturnega centra
laško Jureta Jana z ekipo, pa
Martina Kokotca in ekipe ra-
dioamaterjev, zaposlenih v
Treh lilijah in varnostnikov.
Lepo sceno je pripravil Franck
Markovšek, glavni sponzorji
pa so bili Hudournik gradbe-
ništvo Laška vas Štore, vino-
gradnik Slavinec iz Svetinj in
Pivovarna Laško pa tudi Jo-
že Žlaus in podjetje Švagula s
spominskimi umetniško izde-
lanimi diplomami. In obisko-
valci so bili mnenja, da naj bi
bilo takih prireditev v Treh li-
lijah še več.
TONE VRABL
Slovo Fantov
izpod Rogle
Popularne skupine
Fantje izpod Rogle ni veJ!,
je sporočil vodja Branko
Flis. Med člani, ki so uspe-
šno nastopali na festivalih
od Števerjana preko Vur^
berka do Ptuja in osvajali
nagrade, tudi zlatega Or*
feja, je prišlo do kratkega
stika, ki je pomenil slovcj
Vokalni kvartet se je oA
ločil za samostojno pot in
vsaj trenutno ga menda bolj
zanima petje na pogrebih,
kot resne vaje z ansamblom,
kije po treh pripravljal no
vo kaseto.
»S to vsaj zaenkrat nejj
nič,« je povedal vodB
Branko Flis, sicer tudi nM
monikar. »Če ne gre pačB
gre. Tako smo dali zaščl
naše ime in sva s kitaristom
odšla k skupini Dust v Zre-
če, ki sicer igra bolj zabav-
no kot narodno glasbo, od*
likuje pa jo izvrstno petgla-
sno petje. Začeli smo delati
skupaj in imamo velike na-
črte. Sli bomo tudi na festi-
vale, sledila bo kaseta. Pre-
pričan sem, da bomo še raz:
veseljevali vse, ki so nas is
doslej radi poslušali. Samo
malo bo treba potrpeti, da
se dobro pripravimo. Fant-
je izpod Rogle bodo še na^
stopali!« j
T.VRABL
Zeus za In
z glasbo
Skupina Zeus velja za
tisto, ki je še uspela ujeli
obilico rockovskega duha
šestdesetih let in ga pre-
zentirati v današnjem ča-
su na svojstven način, a s
kvalitetno osnovo rockov-
ske energije, ki jo ustvar-
jajo z zavzetostjo in entu-
ziazmom ter dobro mero
profesionalnega pristopa.
Skupino sestavljajo solo-
kitarist Aleš Čede, bas ki-
tarist Bernard Martinovič,
vokalist Janko Smrekar,
bobnar Marko Zupane in
klaviaturist Damjan Hero-
dež. Ročk glasbo preigrava-
jo že desetletja, v skupini
Zeus pa so združeni pet let.
Imeli so okoli sto koncer-
tov, v glavnem v Sloveniji.
Prvo samostojno kaseto
»Polnoč« so posneli lani
pomladi v studiu Bon-ton v
Rogatcu, založila in izdala
pa jo je celjska založba Go-
da.
Fantje so sodelovali na
Ročk festivalu v Mariboru
leta 94 in 95, nastopali so s
Perom Lovšinom in Don
Mentony band, sodelovali
na otroškem festivalu Miš-
Maš v Grižah, gostovali so
v diskoteki Palma v Ljub-
ljani, koncertirali v Šentilju
in ročk klubu Barfly v Ce-
lju, nastopali na otvoritve-
nem koncertu dvorane Što-
re s skupino Šank ročk, le-
tos pa so se dobro izkazali
na nedavnem Rockfestu 96
v Žalcu in Celju.
SIMONA BRGLEZ
Ostanimo prijatelji
If. srečanje na roti no zabavnih ansamblov na Frankolovem
v nedeljo, 31. marca je bi-
la v nabito polni telovadnici
osnovne šole na Frankolovem
(okoli 400 obiskovalcev) tra-
dicionalna in to leto jubilej-
na prireditev - V. srečanje
narodno zabavnih ansamb-
lov Ostanimo prijatelji, ki jo
organizira domače Prosvetno
društvo Anton Bezenšek v te-
snem sodelovanju s Turistič-
nim društvom Frankolovo.
Idejo o srečanju je na Fran-
kolovo prinesel domačin, mla-
di harmonikar Dani Oprčkal,
ki je pred petimi leti pripeljal
glavnino sodelujočih ansamb-
lov, pobudi pa sta se pridruži-
la tudi znana glasbenika Fran-
ci Zeme iz Vojnika in Jože
Žlavs iz Frankolovega, kije tu-
di predsednik frankolovskega
turističnega društva, poleg njih
pa seveda še številni drugi. Pri-
reditev je že v prvem letu med
občinstvom naletela na izje-
men odziv, enako pa seveda
vsa naslednja leta. Ansambli se
radi odzovejo povabilu Fran-
kolovčanov in tako sta med nji-
mi kar dva ansambla, ki sta pri-
reditvi zvesta že vseh pet let,
več jih sodeluje že kar nekaj
let, vsako leto pa se na nastop
prijavi še kakšen ansambel na
novo.
Za letošnjo prireditev so or-
ganizatorji morali omejiti šte-
vilo sodelujočih na 12 ansamb-
lov, saj bi sicer njihov koncert
trajal občutno predolgo in ta-
ko ne bodo mogli nastopiti vsi,
ki bi to želeli. Za naslednje le-
to pa že razmišljajo, da bi, prav
zavoljo velike odzivnosti an-
samblov, srečanje pripravili
dveh prireditvah.
V nedeljo so tako s svoj
glasbo na Frankolovem razV
seljevali: Šaleški odmev iz V<
lenja. Kvintet Dori iz Bre2
nad Laškim, ansambel Brato
Slatinek iz Vitanja, Valterj
Robiča iz Frankolovega, Ves(
le Štajerke, ansambli Francij
Zemeta iz Vojnika, Podkraji*
fantje iz Velenja, Cvet iz
deč. Bistriški odmev iz SI. B
strice. Trs iz Nove Cerkve \
Trio Pogladič iz Vojnika.'
Slovenj Gradca paje prišel
kondo kvintet. Gost priredit*
je bil Alfi Nipič s svojimi |T'
zikanti, vodila pa stajo dorflj
cinka Marija Sodin-Tihle'
Toni Gašperič iz Metlike
svojo teto Maro seveda. '
ŽIVKO BEŠKOVN«
Št. 14.-4. april 1996

GLASBA
NOVI TEDNIK
^SHERVL CROW, ena iz-
ipfd najuspešnejših ameriških
lasbenic v preteklem letu, bo
jlj^aikem nastopila v Bosni. Pa
za osiromašene in izčrpane
Sarajevčane, temveč za ameriš-
lievojake, ki si "vsakdanji kruh"
služijo v enotah IFOR. Morala
plačancev je menda na tako niz-
Icjravni, daje v dogajanje mo-
rala poseči celo Hilary Clinton,
žena ameriškega predsednika,
uje na pomoč poklicala ame-
ijice estradnike. Ti naj bi po-
ijobno kot so to že počeli ame-
riški filmski zvezdniki med 2.
svetovno vojno in med vietnam-
skiM tljaskom, spet zabavali
imeriške vojake kar na "fron-
i". Sheryl Crow se je kot za-
vedna Američanka seveda takoj
odzvala pozivu prve dame in ce-
0 prekinila snemanje svojega
lovega albuma, ki naj bi kmalu
nasledil v več milijonski nakla-
di prodan LP "Tuesday Night
Wusic Club".
Angleškim rockerjem THE
JGHTNING SEEDS seje fe-
bruarja, z albumom "JoUifica-
tion", uspelo za nekaj dni povz-
peti na vrh britanske lestvice
najbolje prodajanih LP. Lep do-
sežek za ta, do še pred nedav-
nim skoraj neznan bend, ki je
te dni dobil še eno priložnost,
da se povzpne na sam vrh les-
tvic. Skupaj z moštvom angleš-
ke nogometne reprezentance -
England Football Squad - bodo
posneli pesem za letošnje
evropsko prvenstvo. Skladbe, ki
so jih angleški glasbeniki v pre-
teklosti posneli skupaj z nogo-
metnimi zvezdniki, so se sko-
raj brez izjeme uvrščale v vrh
lestvic, zato se Lightning Seeds
že sedaj veselijo uspeha.
BILLV DUFFV, kitarist la-
ni razpadle odlične angleške
ročk zasedbe The Cult, v New
Yorku, skupaj s cyber-punker-
jem BILLVEM IDOLOM (na
sliki), pripravlja skladbe za no
vi Idolov album, prvi po letu
1993 izdanem LP "Cyber-
punk". Skladbe za novi album
pa počasi in preudarno priprav-
ljajo tudi ameriški megazvezd-
niici R.E.M. Njihov enajsti stu-
dijski izdelek naj bi izšel šele
konec tega leta, v kratkem pa se
bo dalo Mike Stipea in njegove
slišati tudi na soundtracku kult-
ne nadaljevanke 'The X-Files".
Mike Stipe bo sodeloval tudi na
novi plošče legendarne ameriš-
ke rockerice PATTI SMITH,
kiji pri snemanju albuma, ki bo
izšel sredi pomladi, pomagata
tudi Bono (U2) in pri kritikih
zelo cenjeni JefT Buckley.
Heroj ameriškega delavskega
ročka BRUCE SPRINGST-
EEN je s svojim zadnjim albu-
mom "The Ghost Of Tom Joad"
presenetil precejšen del svojih
fanov, ki so bili vajeni njego-
vega melodičnega sredinskega
ročka. Bruce je tokrat posnel na
pol akustičen in žaloben album,
ki se prav zato zadržuje v spod-
njem delu lestvic. Kljub temu
pa je njegova "izštekana" tur-
neja: več kot dobro obiskana, na
koncertih, na katerih Bruce igra
z minimalno spremljevalno za-
sedbo.
Irski alter-poperji THE
CRANBERRIES bodo na-
slednji mesec objavili svoj tret-
ji album. Po prodajnih uspešni-
cali, "Everybody Else Doing It,
So Why Can't We" in "No
Need To Argue", bodo žalostni
Irci s karizmatično pevko Do-
lores 0'Riordan na čelu, tokrat
naskočili lestvice s ploščo "To
The Faithful Departed", na ka-
teri bo 13 skladb. Na prvem sin-
glu se bo tokrat znašla pesem
"Salvation", s komadi z zvene-
čimi naslovi "I Just Shot John
Lennon", "Warchild", "Bosnia"
in "Free To Decide" pa name-
ravajo "Brusnice" spet potegniti
za nos tiste, ki konec dvajsete-
ga stoletja še vedno prisegajo na
osveščena, kritična besedila.
Po izredno uspešni zgoščen-
ki "Včasih smučam hit...", ki jo
je slovenski smučarski zvezd-
nik Jure Košir posnel pred sla-
bima dvema letoma skupaj s
prijatelji, so se Kruši, Matejo in
dr. Jovan spet zbrali, tokrat v za-
sedbi PASJI KARTEL, in v
studiu Metro posneli material za
novo ploščo. "Pasjansa" se je
prejšnji teden v distribuciji Co-
rona že znašla na policah vseh
bolje založenih glasbenih trgo-
vin, z njo pa se Pasji kartel ho-
če znebiti "smučarskega feelin-
ga" - to pa bo skupaj z relativ-
no neuspešno Koširjevo smu-
čarsko sezono najbrž odgnalo
prenekaterega potencialnega
kupca.
V veliki tekmi, ki stajo upri-
zorila Vili Resnik-Vulkanizer
in njegov ex-bend POP
DESIGN, so zmagali slednji.
Prejšnji teden so namreč Desig-
novci pri založbi ZKP RTVS
objavili kaseto in kompaktno
ploščo "Volk samotar". Ta je
zapolnjena z desetimi skladba-
mi, ki kljub novemu pevcu Ni-
ku Masnecu, v ničemer ne od-
stopajo od njihovih dosedanjih
že preverjenih podalpskih pod-
vigov.
V soboto, 6. aprila, bodo v celjskem klubu KLjUBU nastopili
rakeški funk metalci SKVTOVVER, ki bodo v tem koncu Štajer-
ske premiemo predstavili svoj pred kratkim objavljen cd "Etc."
Predskupina na sobotni kljubski žurki bodo mladi rap metalci
UR'BANKS iz Slovenskih Konjic. STANE ŠPEGEL
Prihaja
Mr. Boombastic
V halo Tivoli prihaja v to-
rek, 9. aprila ob 20. uri
Mr.Boombastic - Shaggy.
Predskupina bodo Zagrebča-
ni Naturalna mistika, ki zelo
dobro preigrava Boba Mar-
leya in druge klasične reggae
skladbe.
Nihče ni bolj kot Shaggy zav-
zet za to, da bi bila reggae glas-
ba deležna pozornosti, kakršno
si zasluži. Poleti leta 93 je nje-
gova uspešnica "Oh Carolina",
predelava klasične reggae pesmi
Princa Busterja, osvojila vrho-
ve mnogih svetovnih lestvic in
odprla pot Chaka Demus&The
Pliers, Apache Indianu in mno-
gim drugim. Lani se je Shaggy
vrnil s še večjo uspešnico
Boombastic, ki je s prvih mest
izpodrinila celo Michaela Jack-
sona! Na CD je še nekaj uspe-
lih skladb - poleg "In The Sum-
mertime" Mungo Jerry še zad-
nji, letošnji Uit "Why You Treat
Me So Bad"
Orville Richard Burrel se je
rodil oktobra 1968 v Kingsto-
nu na Jamajki, nadimek Shaggy
pa so mu dali prijatelji po liku
večno lačnega hipija iz risanke
Scooby Doo. Z osemnajstimi je
zapustil Jamajko in se pridružil
materi v Brooklynu. Kmalu je
našel svoje mesto na nevvyorš-
ki reggae sceni. Najprej je bil
DJ, nato paje začel še "repati"
tuja in nato še svoja besedila.
Plošče je začel snemati pri
dvajsetih, najprej za manj zna-
ne lokalne založbe, ko pa se je
povezal s pomembnim radij-
skim reggae DJ in producentom
Stingom, je posnel svoj prvi
manjši, lokalni hit "Mampie",
posvečen krepkim dekletom. Ta
pesem je prišla na prvo mesto
newyorških reggae lestvic.
Potem ko dolgo ni mogel naj-
ti dela, seje leta 1988 pridružil
marincem. "Mislil sem, da bo
to neke vrste poletno taborjenje,
pa sem se znašel na prvi črti za-
livske vojne leta 1991..." pravi
Shaggy.
Medtem je v New Yorku po-
stal zvezda, in ko seje iz Zaliva
vrnil v bazo v Severni Karolini,
mu je kolega, da ima uspešnico
in naj se podviza, da jo podpre
z nastopi. In tako seje po osem-
najst ur vsak vikend vozaril v
New Vork in nazaj.
Shaggy rad nastopa v živo s
celim reggae bandom. Tako bo
tudi v Ljubljani, kjer bo na odru
sedem glasbenikov in plesalcev.
Sicer pa je od Oh Caroline
Shaggy svetovni potnik, ki je
nastopil v dobesedno stotinah
krajev po vsem svetu. Leta 1993
je bil prvi "plesni" performer v
Južni Afriki po ukinitvi apart-
haida.
Shaggyjeva izjemna zmes
popa, reggaeja in klasičnih ja-
majških melodij, ki jo slišimo
na albumu Boombastic, bo še
bolj popularizirala reggae, ki
zadnja leta s številnimi uspešni-
cami prodira v osredje popular-
ne glasbe. Ali kot pravi Shaggy:
"Nočem se omejevati na glas-
bo za eno samo skupino. Glas-
ba naj bi bila dostopna različ-
nim starostim, spodbujala naj bi
dobro počutje vseh."
SIMONA BRGLEZ
Velilia noč v najliolj črni Afrilii
Kar naprej se trudimo, da bi
v našo oddajo povabili čimbolj
zanimive goste, ki bi nam prib-
ližali glasbo z različnimi vidi-
ki, glasbo in glasbeno doživlja-
nje z različnih področij.
Radi rečemo, da nosijo afriš-
ka ljudstva glasbo v sebi, da jim
je prirojen izjemen smisel za ri-
tem, glasbo. Obiskala sem gos-
poda Jožeta Mlinarica, kije že
25 let misionar v Afriki. Najdlje
deluje v misionu v Borundiju,
majhni državici, komaj kaj večji
od Slovenije in leži v najbolj čr-
ni Afriki.
Poslanstvo tovrstnih misio-
nov je širjenje krščanske vere,
pri tem pa ima pomembno vlo-
go glasba, saj v Afriki pri krš-
čanskih verskih obredih ne le
pojejo, ampak tudi plešejo v
cerkvi. Naučijo pa se tudi kak-
šno slovensko. "Kako lepo je bi-
lo slišati Pigmejce, ki so prepe-
vali Mi se imamo radi," se spo-
minja gospod Mlinaric.
Zvedeli boste tudi, kako Ve-
liko noč praznujejo v Borundi-
ju, kjer ne poznajo pirhov, po-
tice, šunke...
Simona H20
Št. 14. - 4. april 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE

Španski Seat
počasi okreva
Španski Seat, ki je sestav-
ni del koncema VoIkswagen,
se počasi pobira.
Bolj ali manj je znano, daje
imela tovarna leta 1993 kar 1,8
milijarde mark izgube. Po tistem
.so se pri Volksvvagnu lotili te-
meljite reorganizacije tovarne,
sedaj pa se že kažejo prvi in to
dovolj spodbudni rezultati. Ta-
ko je imela tovarna predlani še
350 milijonov mark izgube, la-
ni pa le še 134 milijonov mark,
kar je vendarle spodbuden re-
zultat. V tem času so na vodilna
mesta prišli drugi ljudje, poma-
gala je tudi španska in katalon-
ska vlada, saj je tovarna dobila
nekaj ugodnih posojil. Seveda
so pri tem uporabili veliko ne-
priljubljenih ukrepov, saj so za-
prli tovarno v Barceloni in vse
združili v obratu v Martorellu,
število zaposlenih zmanjšali na
12.500, letos pa naj bi bilo ob
delo še 2500 ljudi. Ampak ti-
stim, ki bodo ostali, se bo v mar-
sikaterem pogledu godilo bolje,
kot doslej.
Jaguar XK8 za 55 tisoč funtov
Pred šestimi leti je ameriš-
ki Ford prevzel britanskega
jaguarja, tovarno častitljive
tradicije in tedaj vse slabših
rezultatov. V Ženevi pa je bri-
tanska tovarna postavila na
ogled povsem novo vozilo z
oznako XK8 (na sliki), prvi
avtomobil, ki je nastal po
združitvi z ameriško avtomo-
bilsko hišo.
Novi jaguar je seveda kupe,
kije luč dneva ugledal točno pe-
tintrideset let po tistem, ko so
na ogled postavili slovitega ja-
guarja E. Avtomobil je tako re-
koč še nedonošenček, kajti pro-
daja naj bi stekla konec leta ozi-
roma oktobra, vsaj v Veliki Bri-
taniji pa naj bi bil na voljo za
55 tisoč funtov. Britanski avto-
mobilski novinarji so polni hva-
le, kar niti ni tako čudno, kajti
novi avtomobili se na Otoku ne
rojevajo zelo pogosto, še manj
avtomobili kot je jaguar XK8.
Elegance mu seveda ne manj-
ka, še manj moči. Avtomobil bo
namreč opremljen s povsem no-
vim bencinskim osemvaljni-
kom V oblike, ki so ga razvili v
Veliki Britaniji, nastajal bo v
britansaki tovžuni v Bridgendu,
ponuja pa nekako 300 KM. Za
sedaj oziroma v prihodnje bo
avto opremljen s prestavno av-
tomatiko (ZF), pa s protiblokir-
nim zavornim sistemom ABS,
napravo, ki bo preprečevala zdr-
savanje pogonskih koles ipd. Po
tovarniških podatkih bo najviš-
ja hitrost več kot 250 km/h, do
100 km/uro pa bo pospešil v
manj kot šestih sekundah. Ja-
guar XK8 je nastal v manj kot
v treh letih, kar je dober dose-
žek, že čez mesec ali dva pa naj
bi tovarna predstavila še kabrio-
letsko izvedenko tega zanimi-
vega avtomobila.
BORZA CEH
RABLJENIH AVTOMOBILOJ
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celjy
bilo na prodaj 490 vozil. Prodanih je bilo 9 avtomobil;
Organizatorji so izdali tudi 60 kompletov kupoprodaji
pogodb. Obiskovalcev je bilo okoli 1500.
Dostavni punto
Pri Fiatu so seveda še na-
prej zadovoljni s prodajo
punta, kajti doslej se je zanj
odločilo že 1,5 milijona kup-
cev. Sedaj pa je začela itali-
janska tovarna ponujati še
dostavno izvedenko (van - na
sliki) tega zelo popularnega
avtomobila, kije nastal na os-
novi punta S.
Prednji del je seveda ostal po-
vsem nespremenjen, zadek, ki
je s predelno steno ločen od pot-
niškega prostora, pa je seveda
namenjen tovoru. Tako meri to-
vorni prostor 905 milimetrov v
višino, največje širok 1380 mi-
limetrov, dolg pa 1260 milime-
trov, medtem ko je njegov vo-
lumen 1070 litrov, avto paje
mogoče obremeniti z dodatni-
mi 450 kilogrami. Po napove-
dih bo punto v tej varianti na
nekaterih trgih na voljo že apri-
la, v vsakem primeru pa bo
opremljen z bencinskim motor-
jem fire s 53 KM (ob gibni pro-
stomini 1108 kubičnih centime-
trov), verjetno pa bodo ponudi-
li še dva dizelska motorja z
močjo 57 in 72 KM. Zanimivo
je tudi, da bo Fiat pri tem avto-
mobilu ponujal vrsto dodatkov,
ki naj bi olajšali prevoz in nala-
ganje tovora, za sedaj pa še ni
znano, ali ga bo mogoče pri nas
kupiti tudi v okviru redne pro-
daje pri uradnem zastopniku
Auto Triglavu.
Nova Opiova
tovarna na
Poijsifem
Avtomobilske tovarne se
znova vračajo na Poljsko, ki
postaja v produkcijskem po-
gledu pomembna evropska
država.
Tako sta pred nedavnim pred-
sednik Opla oziroma GM Euro-
pe David J. Herman in poljski
minister za trgovino in industri-
jo podpisala pismo o nameri, s
tem pa so bolj ali manj dokonč-
no potrdili namero te avtomo-
bilske hiše, da na Poljskem zgra-
di novo tovarno. Investicija bo
•vredna skoraj 500 milijonov do-
larjev. Po sedaj znanih načrtih
naj bi v tovarni dobilo delo kak-
šnih 2000 Poljakov, ki naj bi iz-
delali do lOOtisočavtomobilov,
proizvodnja pa naj bi stekla čez
leto in pol. Opel je že prisoten v
tej vzhodnoevropski državi, kajti
v bližini Varšave ima obrat v ka-
terem sestavijo do 10 tisoč as-
ter. Opel na Poljskem proda ne-
kako 13 tisoč avtomobilov, kar
pomeni, da gre za tretjo najus-
pešnejšo tovarno na tem trgu.
Dobra prodaja avtomobilov tudi februarja
čeprav je večina napovedovala in priča-
kovala bistveno drugačne rezultate, je sedaj
že jasno, da je uspešnemu januarju sledil še
bolj uspešen februar.
V drugem letošnjem mesecu so namreč v
Sloveniji registrirali 5453 novih osebnih avto-
mobilov, kar je za skoraj 50 odstotkov več kot
februarja lani. Skupaj, če upoštevamo še januar,
je bilo letos v Sloveniji na novo registriranih
malenkost manj kot deset tisoč avtomobilov.
V dveh letošnjih mesecih si je največji tržni
delež priboril novomeški Revoz oziroma Re-
nault, ki je doslej prodal 3146 avtomobilov.
Na drugem mestu je nemški Volkswagen, ka-
terega tržni delež je bil 9,3 odstotka (prodali so
909 avtomobilov), na tretjem pa južnokorejski
Hyundai s 8,7-odstotnim tržnim deležem (850
avtomobilov). Zanimiva je lestvica najbolje
prodajanih vozil v februarju. Tako je nespcri
prvak renault megane (na sliki), kajti zanj!
je samo v februarju odločilo nič manj kot 55
kupcev, kar je absolutni rekord. Pri tem je J
bolj zanimivo to, da megane ne spada med naj
cenejše avtomobile na slovenskem trgu. Dru|
na lestvici najbolje prodajanih vozil je renau
clio, tretji pa hyundai accent. Na četrtem m
stu je R 5, ki ga bodo konec leta upokojili, pc
tem VW polo, sledijo pa še škoda felicia, op
vectra ter opel astra. V posameznih razred
prav izjemnih sprememb ni, pri čemer ka
omeniti, da je v srednjem razredu opel vect
prehitel laguno renault, kar dokazuje svojeV
sten posluh slovenskega trga in z njim kupce
za avtomobilske novosti. Med limuzinskin
kombiji je po pričakovanju v ospredju VW shi
ran, pri terenskih avtomobilih pa je lovoril
prvega trdno v rokah lade nive.
Šff. 14. • 4. april 1996

ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Suzuki vitara Grašičevi
V okviru sejma Avto in vzdrževanje so v torek dopoldne Andreji Grašič, odlični slovenski
biatlonki, predali v uporabo novo terensko vozilo Suzuki vitara 5D.
Grašičeva je v letošnji sezoni dosegla nekaj izjemnih rezultatov - zmagala je na tekmah za sve-
tovni pokal na 15 km v Oskrblju na Slovaškem, na evropskem prvenstvu v biatlonu na 15 km v
italijanskem Ridnau ter na svetovnem vojaškem prvenstvu na 15 km v francoskem Le Grand Bor-
nardu. Ob tem pa je zasedla še I. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala na 15 km, 4. mesto
v skupnega seštevka svetovnega pokala v biatlonu ter II. mesto v skupnem seštevku na 7,5 km.
Terensko vozilo je Grašičevi predal sponzorski svet, ki so ga ustanovile družbe Suzuki Odar,
Mobitel, M-banka in JP Elektro Ljubljana.
.   -   _____________- IS
Najzanesljivejši so
japonski avtomobili
če bi skušali odgovoriti
na vprašanje, zakaj so ja-
ponski avtomobili v ZDA
tako uspešni in gredo do-
bro v promet, vsaj del od-
govora tiči v dejstvu, da se
najmanj kvarijo, so torej
najbolj zanesljivi.
To seveda ugotavljajo tu-
di institucije, ki imajo v
ZDA velik ugled. Tako je
pred nedavnim marketinška
družba J. D. Power&Asso-
\mXes objavila lestvico naj-
ibolj zanesljivih avtomobilih
po petih letih uporabe. An-
ketirali so 33 tisoč lastnikov
avtomobilov, ki so bili mne-
nja, da si posebno pohvalo
zaslužijo acura NSX (avto
tovarne Honda), pa lexus LS
400 (Toyota), nato infmiti
Q45 (Nissan), potem pa pri-
deta na vrsto mercedes 300
in mercedes SL serije 500
in 300. Od desetih avtomo-
bilov so jih kar sedem nare-
dili tuji izdelovalci, bolj proti
koncu te lestvice pa so se
uvrstili ameriški avtomobil
Cadillac, elodorado, buick
century, pa cadillac broug-
ham.
Dobro poslovanje Hyundaija in Kie
Tako Hyundai Motor
Company kot Kia, v obeh pri-
merih gre za južnokorejski to-
varni, sta se lani dobro izka-
zali na evropskih trgih. To še
posebej velja za Hyundai, ki
mu posel dobro teče tudi pri
nas (njihov accent je bil ja-
nuarja med tremi najbolje
prodajanimi avtomobili), vse
bolj pa se uveljavlja tudi Kia.
Sedaj so znani podatki o nju-
nem poslovanju.
Tako je Hyundai lani ustva-
ril za 200,9 milijona dolarjev či-
stega dobička (za 14,5 odstotka
več kot leto prej), medtem ko
gaje bilo pri Kii za 14 milijo-
nov dolarjev. Ta rezultat je ze-
lo ugoden, kajti Kia je imela
predlani še izgubo, poleg tega
drži, daje v primerjavi s Hyun-
daijem veliko manjši izdelova-
lec avtomobilov. Rezultat je to-
liko ugodnejši, ker sta imeli la-
ni obe tovarni doma nekaj te-
žav, saj so na južnokorejskem
trgu prodali skupaj 1,5 milijo-
na vozil. To je toliko kot leto
prej, znano pa je, da je za vsako
avtomobilsko tovarno najpo-
membnejši predvsem domači
trg. Očitno je, da sta tovarni do-
bro služili na tujem, kjer se uve-
ljavljata predvsem v kategoriji
cenejših avtomobilov. Na sliki:
hyundai sonata.
mOTOCIKLIZEM
Honda Pan European
Slovenski uvoznik je v letoš-
njo ponudbo Hond uvrstil tu-
<li cestno križarko ST 1100
Rt Pan European, ki konku-
rira BMW-ju R 1100 RT in
VamahiGTS 1000.
Že ime samo govori o ciljni
skupini kupcev, ki zahtevajo \e-
'iko udobja pri še sprejemljivi
'eži (287 kg), dovolj prožen in
Poskočen motor (vzdolžni vod-
"0 hlajen V štirivaljnik s 100
'^M) za premagovanje evrop-
skih avtocest (ma\. hitrost 21^
km/h) in evropsko željo po var-
nosti (ABS zavore). Pri takšnih
potovalnikih so nujni že serij-
sko vgrajeni stranski kovčki, ve-
likanski vetrni ščitnik in nad-
povprečno udoben sedež. Seve-
da se to pozna tudi pri ceni (
22.900 DEM).
SI. 14.-4. april 1996
NOVITEDNIK
ZA RAZVEDRILO

31
INFORMACIJE
NOVITEDNIK
NOVITEDNIK
FELJTON - ROMAN
33
Sence v templju so se poča-
si podaljšale. Iz zamaknjeno-
sti meje iztrgal večerni hlad,
ki je prihajal z ugašajočo luč-
jo dneva in me spomnil na či-
sto navadne človeške potrebe.
Noč sva preživela v sikhov-
skem zavetišču. Mogočno
stavbo z notranjim dvoriščem
in umivalnico na sredini je
močno načel zob časa. Sobe se
nizajo v štirih nadstropjih in
imajo dostop z odprtih lesenih
hodnikov, ki krasijo notranjo
fasado hiše. Revna svetloba
sveče je odkrivala zabite po-
loknice, vlažne blazine, raz-
majano mizo in tla, ki že me-
sece niso videla metle. Razvi-
la sva spalni vreči in utonila v
zatohlo noč. Prenočišče je bi-
lo zastonj in podarjenemu ko-
nju ne gre gledati v zobe. Za
gostoljubje sva se lahko zah-
valila guruju Nanaku in nje-
govim naslednikim, ki so od-
ločili, da romarji na svetem
kraju ne smejo trpeti lakote in
imeti drugih težav. V bližini
templja so potrebnim delili tu-
di brezplačno hrano.
Sikhizem -
združevalec ver
Guru Nanak, guru pomeni
učitelj, je bil začetnik sikhov-
ske vere v začetku 16. stolet-
ja. Živel je na prostoru, kjer
sta se v zgodovini srečali mu-
slimanska in hindujska vera.
Kot Indijec plemiškega rodu
in služabnik na dvoru musli-
manskega vladarja Indije,
"Velikega mogula", ter ka-
snejši asket in popotnik, je
poznal obe veri do potankosti.
Nova vera v enega boga je
združevala obe veri in blažila
njuna nasprotja, vendar ne sa-
mo to. Zasnove Sikhizma so
bile gotovo že pred njim. Ve-
ličina guruja Nanaka je bila v
tem, da je sintetiziral znane
nauke, v njegovi predelavi
različnih sintez, in v jasnosti
in lepoti, s katero je podal no-
vo vero. Od svojih prednikov
in sodobnikov je nasledil sin-
tezo, svojim naslednikom pa
je zapustil novo sintezo.
Nanak ni bil samo verski vo-
ditelj, ampak tudi socialni re-
formator. Napadel je hinduj-
ski sistem kast, da vsakemu
človeku od rojstva pripada
točno določena vloga, naspro-
toval je otroškim porokam in
se zgražal nad sežiganjem
vdov. Ta obred se v Indiji tu
pa tam še danes zgodi.
Zgodovina pa temu miro-
ljubnemu nauku ni bila naklo-
njena. Obe veri sta na Sikhe
gledali kot na odpadnike in sta
se jih večkrat lotili z mečem
in ognjem. Nasilje mogulskih
oblasti, ki so z ljubosumjem
gledale na naraščajočo moč
sikhovske skupnosti, je bil
razlog, da je deseti guru Go-
bind Singh leta 1699 ustano-
vil Khalso. To je svojevrstna
bratovščina, kije Sikhe trdno
povezala, in v kateri so reli-
giozne, vojaške in družbene
dolžnosti spojene v eno samo
disciplino. Značilnost bratovš-
čine so določene zapovedi, kot
je prepoved kajenja, in stroge
zahteve po nošenju petih K.
To so neostriženi lasje, glav-
nik za spenjenje las, bodalo,
jeklena zapestnica in par hlač,
ki ne smejo segati čez kolena.
Vseh teh pet simbolov, po
katerih Še danes spoznaš pra-
vovernega Sikha po celem
svetu, se v njihovem jeziku
začne s črko K. Ta povezanost
in nenehni boji proti mogulom
so dali Sikhom narodno zna-
čilnost. Krona bojaje bila sik-
hovska kraljevina v 19. stolet-
ju, kije bila približno petkrat
večja od današnjega Punjaba.
Lepe sanje so bile dolge samo
50 let. Prišli so Briti. Veliko
Sikhov je služilo v vojski no-
vim gospodarjem v upanju, da
ob odhodu ne bodo pozablje-
ni. Leta 1947 je bilo področje
razdeljeno na hindujsko Indi-
jo in muslimanski Pakistan.
Sikhi niso dobili ničesar. Še
slabše. Na tisoče jih je umrlo
v spopadih muslimanov in
hindujcev.
Sikhi gledajo na zgodovino,
posebno na čas svoje samo-
stojne kraljevine z nostalgijo.
Njihova današnja politična
zahteva je samostojna država,
zahteva, ki je stalen vir nape-
tosti med Punjabom in central-
no oblastjo. Zadnji veliki upor
Sikhov je bil v osemdesetih le-
tih prav v Zlatem templju. Za-
čelo se je z verskimi nemiri.
Hindujski duhovnik je pred
vhodom v svoje svetišče ne-
kega jutra našel glavo svete
krave. Hindujski fanatiki so
prižigali cigarete v Zlatem
templju. Sledili so spopadi in
poboji med obema skupnosti-
ma, ki jim policija ni bila kos.
Ves Punjab je vzkipel. Mili-
tantni Sikhi so se pod vods-
tvom Bhindrauvvaie utrdili v
Zlatem templju in začeli zah-
tevati samostojnost. "Če naše
zahteve ne bodo izpolnjene bo
Punjab utonil v morju krvi!"
je govori! njihov vodja, ki so
ga imeli njegovi privrženci za
"Svetlobo z ognjem in me-
čem", oblasti pa za Homeini-
ja Sikhov. Epilog je bil krvav.
Zvezna vojska je v naskoku
zavzela tempelj, sledi krogel
je videti še danes. Punjab pa
se utaplja v krvi, kot je napo-
vedal veliki vodja.
Na dnevnem redu so poboji
poštarjev, vojakov, policajev,
bombni atentati na avtobuse in
vlake. Tudi Indira Gandhi je
dala kri v to pošastno morje.
Očitno je podcenjevala sik-
hovsko bratstvo, občutek pri-
padnosti skupnosti ne glede na
poklic, pripadnost stranki. Ta
občutek je gnal v zgodovini
sikhovske čete, da so se bori-
le do zadnje kaplje krvi. Ubi-
la stajo telesna stražarja Sik-
ha in jo s tem kaznovala za po-
boje "bratov" v Zlatem temp-
lju. Separetistična gibanja v
ostali Indiji, in še posebno gi-
banje za samostojno sikhov-
sko državo v Punjabu, pome-
ni začetek konca največjega
gandijevskega bogastva, po-
meni konec mirnega sožitja
številnih narodov, religij, 15
uradnih in več kot 700 neurad-
nih jezikov.
Prav barvitost narodov, re-
ligij in jezikov, daje Indiji po-
seben čar, občutek, da se de-
žela nenehno spreminja. Ža-
lostno je, da se razkroj Indije,
padec velikih idej, dogaja rav-
no v mestu, kjer je leta 1919
na stotine Indijcev v mirnem
protestu dalo življenje za ve-
like ideale samostojnosti in
mirnega sožitja.
Obrazi bede
Naslednjega dne sva se od-
pravila v mesto. Moje razoča-
ranje je bilo neizmerno. Po mi-
stičnem doživetju prejšnjega
dne sem podzavestno pričako-
val, da se bo bleščeča belina,
čistoča in mir templja nadalje-
vala tudi v mestu. Razočara-
nje je bilo toliko večje, ker je
bil to moj prvi dan v indijskem
mestu. Dan poprej se je zdel
kot bežen privid. Mesto sve-
tih voda je v vsem podobno
ostalim indijskim mestom. V
ozkih ulicah valovijo ljudske
množice, rokodelci vreščijo,
vozniki si utirajo pot med ljud-
mi in svetimi kravami. Iz od-
prtih kanalov, ki ločujejo ce-
sto in pločnik, neprijetno zau-
darja. Temni hodniki, vhodi v
hiše na razpadlih fasadah ob-
ljubljajo temačne, stisnjene
prostore bivališč v katerih pre-
vladuje duh trohnobe. Sredi
ceste leži poginul pes v mlaki
krvi in pokrit z roji muh. V
njegovi bližini berač brez nog
javka za miloščino...
Številni obrazi bede so se
nizali drug za drugim. Obdal
meje nepopisen hrup, osladen
vonj po kafri, kariju, bencinu
in trohnobi pa meje potisni]
tlom. Znašel sem se v sv«
ogromnih nasprotij, ki dela
Indijo hkrati tako odbijajo
in neznansko privlačno.
V mestu je nekaj mošej, hj
dujski tempelj, trdnjava...,
pa se po lepoti nikakor ne ni
rejo meriti z Zlatim templjo^
Obiskala sva tudi spomins|
park Jallianwala Bagh vj^j
terem so Britanci leta 19||
neusmiljeno pobili na stotin
mirnih indijskih demonstraj
tov, prizor, ki je grozljivo |(
po orisan v filmu Gandhi.
Punjab je kljub vsemu naj
bogatejša indijska država. (
pokrajine, ki je žito uvažal)
sojo pridni in umni Sikhi spn
menili za žitnico Indije. Vsj
ka kmetija ima traktor, v pj
krajini je trikrat več avtom«
bilov in štirikrat več televizij
skih sprejemnikov kot je poi
prečje države. Vendar pa sel(
vom pokrajine, vsak mol\
Sikh ima poleg imena besedi
co Singh, ki dobesedno ponit
ni lev, ženske pa nosijo ski
pen priimek Kaur, kar poni!
ni princeska, ne obeta nič dt
brega. V Indiji so ponikajoi
manjšina, ki v skupnem štev
lu prebivalstva ne pomeni ni
dveh procentov. Še v Punjab
s svojimi 17 milijoni ne poni(
nijo prepričljive večine. M(
dem i svet razkraja tudi sil
hovsko skupnost. Sikhi, 1
opravljajo vse verske zapov(
di, tudi vsakodnevno romanj
v tempelj k sveti knjigi razla
in kodeksov, ki uravnava nj
hovo življenje, po smrti zai
njega desetega guruja, so
Amritsarju danes tako redk
kot so redki ortodoksni j ud
v Jeruzalemu. Ti se pritožuji
jo, da vse manj mladih Sikhe
po svetu pa tudi doma no
sikhovske simbole označem
5K.
Ko je prišel po poti med hišo in hlevom, je slučajno pogledal
proti hiši tete Ane. Tam sta stali dve dami in nek mož, nekaj
majhnega pa je skakalo okrog njih. "Ali je to gospa Rakova s
svojima hčerama?" Ker pa se je sneg zaradi žarečega sonca
preveč bleščal, jih s prostim očesom ni mogel natančno razloči-
ti Hitro se je obrnil in prinesel daljnogled. Spoznal je gospo
Rakova s teto Ana ter Anči, ki je delala snežene kepe ter kepala
zdaj eno, zdaj drugo. Kmeta, kije stal poleg, ni mogel spoznati
"Ali so prišli, ali gredo?" je mislil. Pravkar so vsi odšli v
hišo. Po njihovih kretnjah je bilo spoznati, da se pogovarjajo o
nečem važnem.
"Kje je Ita? Je že v hiši ali pa sploh ni poleg? Mogoče je pa še
doma? Kaj, ko bi skočil tja, morda bom imel srečo, da govorim
z njo. Na vsak način hočem vedeti!" Takoj ko se je odločil, je že
bil na poti
Hitro je šel navzdol, kajti vsaka minuta se mu je zdela drago-
cena. Ko je prišel do cerkve, je videl Ito, kije šla proti kapeli in
tam mimo na glavno cesto. Hitro jo je dohitel.
Ita je slišala trde in hitre korake za seboj. Ko se je od strani
ozrla, je s široko razprtimi in prestrašenimi očmi spoznala "nje-
ga ". Njegov žgoči pogled je vprašujoče iskal odgovor v njenem
obrazu.
"Dober dan, ljuba Ita!" Komaj da se je dotaknil z roko svoje
čepice. Krepko ji je stisnil roko in ni odvrnil pogleda od nje.
Tesneje kot sicer jo je prijel za roko. Ita tega ni opazila, saj ni
imela pojma o viharju, ki je divjal v srcu tega mladega moža.
Gledajoč v tla je sprejela pozdrav, ker ni'hotela, da bi videl
njene objokane oči Čeprav si jih je doma umila, so jo še vedno
pekle. Na prvi pogled je opazil sledove solza. Že sama misel, da
ji je nekdo kaj zalega storil, ga je zbodla v srce. Takoj pa se je^
pomiril, kajti srečen otrok pač ni takle in Ita bi morala biti po
prejemu tako ljubeznive kartice srečna, če bi do tega Emanuela
gojila vsaj trohico simpatije.
"Kaj je novega? Žalostni ste, kaj vas teži?" Skrb je zvenela iz
njegovega glasu, gledal jo je s skrbjo.
Deklica ni vedela, ali jo tako ljub, mehak in poln glas veseli
ali žalosti S povešeno glavo je šla molče dalje. Bila je vsa vzne-
mirjena.
"Povejte mi vendar, kaj vas teži!"
"Oh!" Globok vzdih je bil edini odgovor.
"Mama mi je rekla, da je bilo danes veliko pošte za vas. So
bile morda slabe novice?" Previdno je hotel mladi mož priti do
bistva, ki ga je tako mučilo in o katerem je hotel in moral zvede-
ti resnico.
"Skoraj bi lahko tako rekla!"
"Kako naj to razumem? Je prizadet kdo od vaše družine?"
"Da in ne. Največ sem prizadeta jaz. "
"V ugankah govorite, draga Ita. Prosim vas, govorite jasne-
je!"
Ker pa je deklica še vedno molčala, je rekel nepotrpežljivo:
"Ne bi silil v vas, če ne bi bil prepričan, da nosite v sebi neko
bol. Kaj vas je zadelo? Ali vam lahko kaj pomagam? "
"Sprla sem se s svojo materjo. " Z veliko muko je izgovorila
te besede, njene oči pa so bile spet vlažne.
"Sprla? Pa zakaj vendar? "
"Oh, pustite me, ne morem vam povedati " To nenehno spra-
ševanje ji je pognalo kri v lica in povzročalo bol.
Mladi mož je sprevidel, kako težko mu deklica zaupa. V borbi
s samim seboj je premišljeval, če ne bi bilo bolje, da deklico ne
muči več z vprašanji Toda v glavo mu je šinilo kot blisk: "Ja-
snost!" Hotel je imeti jasnost. Obstal je, nežno položil svojo
roko na njeno ramo ter se z globokim, prisrčnim pogledom za-
zrl v njene oči. "Je to tako velika skrivnost? Ali vam tako malo
pomenim, da nimate do mene nobenega zaupanja? Moram res
za vse to še prositi, Ita? " Nežno je dvignil njeno glavo.
"Deklica kako si ljubka, " je tiho ugotovil. V svoji boli se mu
je zdela zrelejša in lepša. Kar zmrazilo ga je ob misli, da bi jo
lahko spet izgubil.
Ko je Ita dvignila glavo, se je njen pogled srečal z njegovimi
vprašujočimi očmi Njen notranji odpor je bil premagan in sun-
koma je začela tiho in boječe pripovedovati.
"Saj to, kar me mori, ni skrivnost, gospod Ernest. Vzrok spo-
ra z mojo materjo je neki mladi mož, prijatelj še iz otroških let,
s katerim so me starši baje zaročili " Nato mu je povedala vse,
kar jo je težilo.
Hvala Bogu, zdaj je vse jasno, sta si mislila oba. Ves razbur-
jen in pretresen od pripovedi je dolgo gledal deklico. Zdaj je bil
pa on tako daleč, da ni spravil iz ust niti besede. Čez nekaj časa
je s silo vprašal:
"Ali ga ljubite?"
"Ne in nikdar!"
Iz njegovih prsi je prišel vzdih velike sprostitve. "To sem ho-
tel vedeti. Vse drugo prinese čas. "
Kot je bila njegova navada, je prijel njeni mali ročici in j,
prisrčno poljubil.
"Odslej mi morate vse povedati, da se bom vedel po tem m-
nati. "
"Hotel je priti za božič. Lahko bi se zgodilo, da bi ga spozM
li " Globoko je vzdihnila. "K sreči ni dobil dopusta. "
"Oj, potem bi se pa še lahko dvobojevala, " se je šalil z obeli
njaškim humorjem. "Tako bi prišle pištole, ki mi jih je podaril gen
ral, ko smo postali častniki, prej do veljave, kot sem si mislil"
Ita se je zganila, v njenih očeh pa je trepetal strah.
"Katerega generala mislite? " Zdelo se mu je, da je njen gk
bolj podoben kriku strahu kot vprašanju.
"Moj varuh, "je rekel, vendar mu je bilo v trenutku žal, dal
je sploh imenoval. Njegov čut mu je govoril, da trpi deklica a
radi stanovske razlike. Vendar je bila beseda že izgovorjena, i
se dalo več popraviti.
Deklici je bilo še težje. "Še to," sije mislila, "najina razB
Je vedno večja. " S stisnjenimi ustnicami Je nadaljevala:
pa Je mladi Emanuel napovedal svoj obisk Januarja. "
Nastal Je premor in oba sta čutila, da si imata še veliko pov^
dati, vendar sta oba molčala. Njuna usta so bila kot zapečati
na. Končno Je Ernest pretrgal molk. "Bo to navaden obisk n
pomeni kaj več? "
"Prišel bo, da zaprosi za mojo roko." Čeprav je bil na I
pripravljen, so ga besede iz Itinih ust močno prizadele. S sam
premagovanjem Je vprašal: "In kaj mu boste rekli? "
"Ne!" Je bil odločen odgovor, ki je zvenel sproščeno in gaj
še potrdil udarec njene male nožice ob tla.
Ob tem pogledu se je celo Ernest rahlo nasmejal. Ves sreči
Je stisnil njene ročice in rekel: "To Je glavna stvar! Ali m'0
morete pojasniti, zakaj ste se sprli s svojo materjo? "
"MoJa mati pričakuje, da, celo zahteva moje končno pri^^
IJenJe. Ker pa sem si Ji postavila v bran, se Je razjezila. "
"Saj vendar ne more zahtevati, da se poročite brez IJubeii^
Ali bi mladi mož to sploh sprejel? "
"Mislim, da. Mama trdi, da pride ljubezen sama od sebe.
"Zelo čudni nazori!" Ernestu Je vzelo glas. Molče in zam^
IJeno sta šla dalje. Medtem, ko Je ona z bolečim občutkom
mišljevala, kakšni bodo še nadaljnji razgovori z materjo. Je ki}
val v nJem strah, da bo deklica v strahu pred odločnim uka^c]
klonila. Zato Je hotelo njegovo srce resnico in ni smel več
gubljati časa.
Odločno se Je ustavil. "Ita, moja najljubša, menil sem, dai
še prezgodaj govoriti z vami o ljubezni, a kot sami vidite, "
silijo razmere, da storim danes. " Popolnoma se Je zavedal <^
govornosti svojih besed. Prevzelo ga je notranje razburjenji<
trepetajočim srcem, a z odločnim glasom je dejal:
"Ita, ljubim vas. " S prisrčnim pogledom jo Je prijel za fO'
ter čakal na njen odgovor.
Iti so zvenele te besede kot nebeška godba. Spreletelo Jo je ^
živ ogenj. V njej se Je vnel kratek boj med vse pozabljajoča I'
beznijo in trezno pametjo in že se Je pojavil hudobni dvom,
prevzel deklico v koščene kremplje, sreča vročih besed se je
majala. Zaslišala Je glas svoje matere: "Morda je to mlados^^
ljubimkanje, a ne verjemi... "
it. 14.-4. april 1996
53
NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:^
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
v soboto, SO.marca, je bila
tfostja radijskega Modnega vr-
tinca Tajda Lekše in sodeč po
gjzivih poslušalcev oziroma
g0slušalk, je ta televizijska vo-
^^eljica nadvse priljubljena.
|udi njena eleganca in priro-
jg„ smisel za estetsko oblače-
pje igrata pri tem eno po-
pieDibnejših vlog. Slednje je
l,ilo seveda osrednja tema so-
t)otne oddaje, v kateri pa smo
l(ot običajno izžrebali tudi na-
grade.
Daribii bon v vrednosti
g 000 SIT, s katerim si bo lah-
Ijo v celjski trgovini z metr-
jkim blagom Papillon izbrala
kaj lepega zase, si je prislužila
Andreja Dečman, spodnje Pre-
loge 11/a, Slovenske Konjice.
Ročno pleten puloverček bo
tokrat pripadel mali Metki
Gorenak iz Svetelke 22,
Dramlje, ročno poslikan svilen
šal pa Mariji Arbajter iz Slo-
venske Bistrice.
Pa še to: na anketno nagrad-
no vprašanje meseca marca je
v redakcijo NT&RC prispelo
126 kuponov. Večina vas je
prepričanih, da je najlepša
obleka za maturantko dolga, v
svetlih pastelnih barvah, le
dve bralki pa bi za to sloves-
nost najraje oblekli eleganten
kostimček.
Optične iluzije
Zakorakali smo v najbolj
»cmerav« mesec v letu in upa-
mo lahko le, da si april ne bo
privoščil še kakšnih snežnih
potegavščin... Za naš prvi
aprilski zmenek pa si privošči-
mo nekaj pogledov na tisto
modno novost, ki je zares No-
vost z veliko začetnico.
Mix med modo 60. in 70. let
z osnovnim miselnim vzorcem
- ena sama pisana zmeda stilov
»z vseh vetrov«, iz katere iz-
stopata dve značilnosti: hlače,
spuščene na boke, prekratke
majčke (s tem je popek veliko-
dušno na ogled postavljen!),
zvonasto ali tubasto ukrojene
obleke (mnogo bolj prijazna li-
|iija tudi za manj rosno mlade
in popolne postavice) in -
vzorci!
Vzorci, ki so najglasnejša in
najbolj agresivna ponovitev
■Hode 60.let - op-art Victorja
Vasarelya. Le, da je čmo-be-
lim ali živopisanim grafičnim
motivom, na katerih oči živah-
no poplesujejo, dodala svoj pe-
čat doba računalništva. Mo-
derno odsekana geometrija se
je preselila na strech materi-
ale, kjer je najbolj opazna igra
svetlečih in nesvetlečih se mat
površin.
Tudi lahke poletne volnene
tkanine, bukleji, tvidi, otoma-
ni, organdiji in pikeji so se uje-
li v te modne »optične iluzije«.
Ce vam takšno vizuelno optič-
no izpostavljanje ni pri srcu,
pa lahko še vedno sklenete
kompromis med zadnjim mod-
nim trendom in vašo zadržano
eleganco: čmo-bel tridelni
komplet krila, jopice in bluze z
op-art vzorcem le v obliki de-
tajla ali celo dekorativne
obrobe, nemara sploh ni slaba
ideja za novo spomladansko
oblačilo.
Aprilsko anketno nagradno vprašanje:
KATERI ZJUTRAJ DOMA POZABLJENI MODNI DODATEK
VAM LAHKO NAJBOLJ ZAGRENI DAN?
a) nakit, ura ali ličila;
b) ročna torbica;
C) klobuk oziroma pokrivalo;
d) dežnik.
Klinčevec, dišeči
Piše Boris Jagodic
Dišeči klinčevec (Syzygi-
um aromaticum L.) spada v
družino mirtovk, ki obsega
kakih 80 rodov z več kot 3
tisoč vrstami in rastejo v
tropskih, izjemoma pa tudi v
subtropskih krajih.
Tudi rod klinčevcev obse-
ga 150 vrst, med katerimi so
znane številne vrste iz Indo-
nezije, kjer zelo cenijo njiho-
ve sočne plodove s svojevrst-
nim okusom.
Dišeči klinčevec je nizko
drevo s stožčasto in zelo go-
sto temno zeleno krošnjo.
Zraste do 20 metrov visoko
in vsebuje v vseh delih aro-
matično eterično olje. Veje
nosijo jajčaste, do 15 cm dol-
ge liste, ki so goli, usnjati,
celorobi in nasprotni. Če jih
gledamo proti svetlobi, opa-
zimo drobne, kot glava buci-
ke velike lise. To so prosojne
žleze z eteričnim oljem. Če
zmanemo list, takoj zavoha-
mo duh po klinčkih. V tridel-
nih latastih socvetjih na
koncu stebla so beli cvetovi z
rdečo čašo.
Domovina dišečega klin-
čevca so moluški otoki, od
koder so drevo razširili v In-
donezijo, na Madagaskar itd.
Pri dišečem klinčevcu na-
birajo celotno socvetje in iz
njih populijo popke in jih
posušijo na soncu. Posušeni
cvetni popki so poznani kot
nageljnove žbice ali klinčki.
Vsebujejo eterično olje, čre-
slovine, fenolkarbonske ki-
sline, v sledovih rastlinske
hormone ter precej maščob-
nega olja. Nabirajo tudi liste
in skorjo ter iz tega z vodno
destilacijo pridobivajo pri-
jetno   dišeče   olje.   Dišeči
klinčki so odlična začimba
in nekoč so njeno težo tehtali
z zlatom.
Nageljnove žbice delujejo
ugodno na prebavo, lajšajo
težave pri napihovanju ter
spodbujajo izločanje pre-
bavnih žlez. Eterično olje,
katerega glavna sestavina je
evgenol, zavira rast bakterij
glivic in virusov, deluje raz-
kužilno in lokalno prepreču-
je bolečine. Zato žvečenje
klinčkov spodbuja delovanje
želodca, poveča se izločanje
prebavnih sokov, žolča in
popravi se prebava. Zlasti
tam, kjer je v črevesju nepra-
vilno vrenje; ki ga spremlja
obilica plinov in smrdeče
blato. Eterično olje pomirja
krče in lajša krčevite boleči-
ne v želodcu in v črevesju.
Spodbuja delovanje ledvic in
žene na vodo. V zdravilne
namene lahko uporabljamo
tudi čisto eterično olje, tako,
da nekaj kapljic eteričnega
olja nakapamo na kocko
sladkorja in si s tem lajšamo
težave in bolečine pri ustnih
boleznih, pri aftah, vnetemu
jeziku itd. Eterično olje je
tudi sestavni del zobnih kap-
ljic, s katerimi zmanjšamo
bolečine pri piškavih zobeh.
Vendar moramo biti pri
uporabi eteričnega olja pre-
vidni. Pretirana uporaba in
prevelike količine lahko
povzroči vnetje sluznic.
FRANCOSK
KUHINJA
Dušen zajec s
paprilco
Potrebujemo: 1 kg zajčjega
mesa, 1 limono, moko za po-
tresanje, malo soli in popra, 1
žlico gorčičnega semena, 1 žli-
co rdeče paprike v prahu, pol
žličke mešanice kajenskega,
belega in črnega popra, 1 žlico
česnovega prahu, olje za cvre-
nje, 1 čebulo, 1 zeleno papriko,
1 rdečo papriko, 1 kozarec pe-
latov, 1 skodelico kurje juhe, 4
žlice belega vina in 1 lovorov
list.
Zajca razrežemo na primer-
ne kose in jih čez noč marini-
ramo v limoninem soku. Na-
slednji dan meso posušimo s
kuhinjskim papirjem. Dve žli-
ci moke, dišave in poper zme-
šamo in v tem povaljamo zajč-
je meso. V ponvi segrejemo
olje in v njem zlato rumeno
popečemo meso. V drugi ponvi
dušimo sesekljano čebulo in
očiščeni ter na drobne koščke
narezani papriki. Dodamo še
narezane paradižnike, juho in
lovorov list in kuhamo, da se
zelenjava zmehča. Nato doda-
mo zajčje meso, dobro preme-
šamo in počasi dušimo 40 mi-
nut. Proti koncu dodamo še vi-
no in ko je vse mehko, odstra-
nimo lovorov Ust in postreže-
mo s kuhanim rižem in z zele-
no solato.
Teiečja icrača po
francosico
Potrebujemo: 1 kg težko te-
lečjo kračo, sol, poper, malo
bazilike, 2 žlici olja, 1 čebulo,
1 korenček, 1 žlico paradižni-
kove mezge, 1 del belega vina
in 2 žlici kisle smetane.
Kračo natremo s soljo, po-
prom in baziliko. V veliki ko-
žici segrejemo olje in na njem z
vseh strani opečemo kračo.
Med tem olupimo čebulo in
ostrgamo korenček. Oboje na-
režemo na drobne koščke in
vse dodamo h krači in na hitro
prepražimo. Dodamo paradiž-
nikovo mezgo, prilijemo vino
in kožico pokrijemo ter počasi
dušimo uro in pol. Vmes pazi-
mo, da se jed ne prime in zali-
vamo z majhno količino vode.
Ko je krača mehka, jo damo na
pogret pladenj, zelenjavo pa
zmiksamo s paličnim mešalni-
kom. Primešamo še kislo sme-
tano in še enkrat zavremo.
Kračo polijemo z omako in po-
nudimo s krompirjevimi cmo-
ki ter zeleno solato.
Šifra: Mir
Vedno spremljam vaše od-
govore na pisma mnogih bral-
cev in še sama sem se odločila,
da vam pišem. Zanima me, ka-
ko bo z mojim zdravjem in ali
naj že ukrenem kaj v zvezi z
mojim premoženjem, ki ga že-
lim dati otrokom. Za odgovor
se vam že vnaprej zahvaljuje
vaša zvesta bralka.
Astrologinja: Najprej iskre-
na hvala za vaše res prijazno
pismo. Iz vašega horoskopa je
razvidno, da imate zelo veliko
življenjske moči in energije.
Mislim, da z zdravjem ne boste
imeli večjih težav, vendar se
od avgusta do približno 10.
novembra ne prenaprezajte v
ničemer. Ne glede na starost
ima vsak človek svoje dobre in
slabše mesece tekom leta. Od
letošnjega avgusta pa do 10.
novembra bodo za vas bolj di-
namični meseci, zato si v tem
času ne nalagajte kakšnih več-
jih odločitev ali dela. To velja
tudi za odnose z ljudmi. Po-
membnejše zadeve postorite
raje prej ali pa jih preložite na
drugo leto. Večina zadev se
vam v življenju dogaja okrog
prazne lune, zato je tudi do-
bro, da se vseh pomembnejših
stvari lotevajte v prvih treh
dneh po prazni luni, saj vam je
ta tip energije pisan na kožo.
Tudi če boste v drugi polovici
leta malce bolni, se ne vzne-
mirjajte, saj vas v naslednjih
letih čaka pravi razcvet. Kdor
pravi, da je starost nadležna,
se lahko zelo moti! Odvisna je
od človeka, njegovega značaja
in veselja do narave in soljudi.
Bodite torej veseli nad svojo
življenjsko močjo, uživajte v
naravi, v svežem vetriču in di-
šečih cvetovih, hodite bosi po
topli zemlji in se nasmehnite
vsemu, kar vidite in kar vas
obdaja. In čutili boste, da vam
vsak cvet s svojim vonjem po-
darja nazaj vitalno moč življe-
nja. In nič drugače ni z ljudmi.
Občutek ljubljenosti je najpo-
membnejši za vaše zdravje,
glede denarja in premoženja v
tišini premislite sami (naj se
vam ne mudi z odločitvami že
letos), predvsem pa poiščite v
kakšni lepi knjigi npr. Hesse-
jevi Sidharti tisto zaokrožitev,
ki je koristna prav vsakemu
živemu bitju. Lep pozdrav!
it. 14.-4. april 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE

ROJSTVA
v celjski porodnišnici so ro-
dile:
12.3.: Zvonka BRATINA iz
Celja - deklico, Hedvika PIKL
iz Dramelj - deklico, Valerija
POGOREVC iz Celja - dečka,
Marija ŠKET iz Gorice pri
Slivnici - dečka, Tatjana KO-
RADEJ iz Celja - deklico,
Cvetka ZIDAR iz Šentjurja -
deklico in Helena ROBAN iz
Nazarij - deklico;
13.3.: Mateja BERDNIK iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Barbara MATJAŽ iz Celja -
deklico, Marinka BURGER iz
Štor - dečka, Valerija PESJAK
iz Nove Cerkve - deklico, Špela
TOT iz Teharij - deklico, Meli-
ta KOVAČIČ iz Celja - dečka
in Jelka PUŠNIK iz Sloven-
skih Konjic - deklico;
14.3.: Elma DJAKOVA iz
Celja - deklico, Martina KA-
LIN iz Šmartnega ob Dreti -
dečka, Suzana ČRETNIK iz
Celja - deklico, Alenka POD-
BEVŠEK iz Žalca - deklico,
Jožica STRADOVNIK iz
Šmartnega ob Dreti - deklico,
Gerlinde TAVČER iz Prebolda
- deklico in Simona OPERČ-
KAL iz Celja - deklico;
15.3.: Mihaela STROPNIK
iz Polzele - deklico, Darja PO-
TOČNIK iz Lesičnega - dečka
in Mojca ŠPAN iz Rimskih To-
plic - dečka;
16.3.: Marica MARKANO-
VIČ iz Celja - dečka, Bojana
BOVHA iz Loke pri Žusmu -
dečka, Zdenka GOVEDIČ
PODGORŠEK iz Podplata -
deklico, Darja SISINGER iz
Rogaške Slatine - dečka in
Agata PAHOVNIK iz Rečice
ob Savinji — dečka;
17.3.: Olga KOREZ iz Roga-
, ške Slatine - deklico, Metka
FUNKL iz Griž - deklico in
Ljudmila BRVAR iz Vranske-
ga - dečka;
18.3.: Milena KRIZMAN iz
Celja - dečka, Alojzija DROLC
iz Gomilskega - deklico, Štefi-
ca OSVALDIČ iz Rogatca -
dečka, Mojca URANJEK iz
Petrove — dečka, dvojčka, Ja-
dranka TURNŠEK iz Celja -
deklico in Štefka KRIŽNIK iz
Vranskega - dečka;
19.3.: Helena UDOVIČ iz
Celja — deklico, Darinka LO-
VEC iz Loč pri Poljčanah - de-
klico in Ksenija KOTNIK iz
Slovenskih Konjic - dečka;
20.3.: Slavica BRECKO iz
Rogaške Slatine - dečka in Re-
nata JAZBEC iz Sevnice -
21.3.: Helena ZAVŠEK iz
Laškega - deklico, Tanja BE-
ZOVŠEK iz Škofje vasi - dekli-
co, Damjana SLANDER iz
Gomilskega - dečka in Antoni-
ja PUSTIVŠEK iz Gorice pri
Slivnici - dečka.
22.3.: Regina PECL iz Stra-
nic - dečka, Mateja MRAK iz
Celja - deklico, Kristina
ŠAHMAN iz Vojnika - dekli-
co, Suzana FELICIJAN iz Do-
brne - dečka, Lidija KITAK iz
Rogatca - dečka in Matilda
KVAC iz Zreč - deklico;
23.3.: Andreja MIHELIN iz
Štor - dečka, Marjetka
NOVŠAK iz Boštanja - dečka,
Andelka MIKŠA iz Hrastnika -
dečka in Klavdija KOME-
RIČKl iz Celja - dečka;
24.3.: Stanka JAMNIŠEK iz
Vojnika - dečka, Suzana
GORIŠEK iz Žalca - dečka,
Mateja STRNIŠNIK iz Grobel-
nega - deklico in Ema JUG iz
Šentjurja - deklico;
253.: Jerica BREZOVNIK iz
Vranskega - deklico, Aleksan-
dra KITAK iz Rogatca - dečka.
Klavdija DEBELJAK iz Škof-
je vasi - dečka, Zuhrija ERGLIČ
iz Celja - deklico, Magda
CENCEN iz Prebolda - deklico
in Matejka ROJNIK iz Celja -
dečka;
26.3.; Štefka DRAME iz Lo-
ke pri Žusmu - deklico, Vesna
ZAVRŠKI iz Rogaške Slatine -
deklico, Tatjana ZALOŽNIK iz
Celja - dečica, Andreja AMON
iz Lesičnega - dečka, Alenka
GORŠEK iz Petrovč - dečka in
Cvetka HALUŽAN iz Rogaš-
ke Slatine - dečka;
27.3.: Leopbldina BOVHA
iz Podčetrtka - dečka, Veroni-
ka LIKEB iz Polzele - deklico,
Damjana URATARIČ iz Laš-
kega - deklico, Magdalena
LUBEJ iz Sv. Štefana - dečka.
Romana ŠKET iz Podplata - de-
klico, Andreja KORENAK iz
Nove Cerkve - dečka, Milena
LESJAK iz Celja - deklico,
Emira SARHATLIC
KESEROVIČ iz Slovenskih
Konjic - deklico, Ruža BABIC
iz Polzele - dečka, Admira
BEČIČ iz Planine pri Sevnici -
dečka, Mojca KRAŠOVEC iz
Škofje vasi - dečka in Lidija
DEŽELAK iz Laškega - dekli-
co;
28.3.: Karmen MIKLAVC iz
Šmartnega ob Dreti - deklico in
Vesna RAMOT iz Zg. Ložnice
- deklico.
POROKE
Celje
Poročil se je en par.
Velenje
Poročila sta se Claudio
SABOLČEC in Lily SERTIČ
oba iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Štefan ARHANIČ,
64 let iz Celja, Ivan ŠELEKAR,
70 let iz Celja, Jožef HRU-
ŠEVAR, 77 let iz Celja, Marija
CVIKL, 85 let iz Celja, Angela
MOTOH, 72 let iz Radeč, An-
gela SIMONČIČ, 83 let iz Ce-
lja, Ivan ANTOLINC, 59 let iz
Trličnega, Rozalija LEBE-
NIČNIK, 88 let iz Ločice pri
Vranskem, Marija MELAVC,
69 let iz Ljubije, Rajmund
ZMRZLAK, 72 let iz Marija
Reke, Marija ŠUŠTARIČ, 64
let iz Prelaskega, Kari CIZEJ,
53 let iz Letuša, Janez VODEB,
48 let iz Dobriše vasi^ Maks
LAMPREHT, 63 let iz Skale in
Štefan LONČAR, 51 let iz Ogo-
revca.
Šentjur pri Celju
Umrl je Drago JEVŠNIK, 36
let iz Žegarja.
Velenje
Umrli so: Frančiška
POTEKO, 87 let iz Jagoč, Mar-
tin PUNGERTNIK, 61 let iz
Raven, Bernarda VOGA, 57 let
iz Šentjurja pri Celju, Frančiš-
ka POLANC, 88 let iz Velenja,
LucijaARH, 91 let iz Založ, Pa-
vel PLANINC iz Velenja, Franc
VRANJEK, 81 let iz Ložnice,
Cecilija TAJNŠEK, 86 let iz Si-
love, Franc TURINEK, 82 let
iz Sicomega, Lovrenc MAVC,
88 let iz Vitanja in Mihael
DELOPST, 82 let iz Topolšice.
Žalec
Umrli so: Magdalena Olga
RAK, 82 let iz Gotovelj, Emil
HIRSCHBERGER, 74 let iz
Kasaz, Marija POTEKO, 87 let
iz Polzele, Stjepan KANJIR, 49
let iz Prebolda in Frančiška
MAK, 78 let iz Gotovelj.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih in
popoldanskih ordinacijah, prav
tako imajo organizirano nepreki-
njeno 24-umo dežurstvo. Dežur-
na ambulanta dela ob delavnikih
od 13. do 7. ure naslednjega dne,
ob sobotah, nedeljah in praznikih
pa neprekinjeno 24 ur. Zdravni-
ka za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo ne-
nujni hišni obiski ob delavnikih
opravljeni po 13. uri. V primeru
življenjske ogroženosti kličite te-
lefonsko številko 94, sicer je te-
lefon 434-000 ali 434-211, za nuj-
ne urgence pa 434-212.
ZDRAVSTVENI DOM
LAŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih in
popoldanskih ordinacijah od 7.
do 20. ure, nočno dežurstvo je or-
ganizirano od 20. do 7. ure zju-
traj od ponedeljka do petka in si-
cer za vso občino. Dežurstvo med
vikendom je organizirano od pet-
ka od 20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odprta
redna ordinacija od 7. do 15. ure.
Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM
MOZIRJE: Redno ambulantno
delo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa
imata vsak dan redno delo po dve
ambulanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo Lu-
če in Nazarje, četrtek Mozirje in
Nazarje, ob petkih pa le Mozirje.
Telefon v Mozirju 831 -421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od 7. od
19. ure, od 19. do 7.ure zjutraj pa
je organizirano neprekinjeno de-
žurstvo. Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je or-
ganizirana od 7. ure zjutraj do 21.,
od 21. do 7. ure zjutraj paje na
voljo redno nočno dežurstvo. Te-
lefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne paje organizirano de-
žurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med ted-
nom je čez dan od 7. ure do 21.,
zatem paje od 21. ure dalje do 7.
ure zjutraj organizirano nočno de-
žurstvo. Dežuma služba je orga-
nizirana tudi v Rogaški Slatini, iz-
menoma paje po tedenskem raz-
poredu organizirana dežuma služ-
ba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon v
Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM
ŽALEC: Redni delovni čas je
vsak dan od 7.30 do 13.30 ure,
neprekinjeno dežurstvo paje or-
ganizirano od 15. do 7.30 ure na-
slednjega dne. Telefon 715-731.
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od po-
nedeljka do petka odprta od 7. do
20. ure, ob sobotah od 7. do 13.,
od 13. ure dalje v soboto, do po-
nedeljka do 7. ure zjutraj paje or-
ganizirano 24-urno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka do
petka od 7. do 18. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob sobo-
tah pa od 7.30 do 13. ure. Ob ne-
deljah imajo redno dežurstvo od
9. do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob so-
botah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka do
petka od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka do
petka je lekarna odprta od 7. do
20. ure, ob sobotah od 7. do 14.
ure. Ob nedeljah in praznikih ima-
jo organizirano non-stop dežurs-
tvo, z enourno prekinitvijo med
12. in 13. uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do
13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med ted-
nom je od 7.30 do 19.30 ure, ob
sobotah od 7.30 do 14. ure, vsa-
ko nedeljo imajo dežurstvo, od 8.
do 11. ure.
Od 6. do 12. 4. 1996
Sobota, 6.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 hJ
roskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.35 Dnevj
tisk, 8.00 Poročila,osmrtnice 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam daiJ
9.00 Napovednik, 9.30 Filmski sprehodi, 11.00 Novice, 12.00 BBC ti,
vice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, I4.|i
Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Rj
Slo), 16.00 Čestitke in po7xlravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 20,(K
večerni športno-zabavni program, 22.00 Rezervirano za vedeževalce, aj
trologe, bioenergetike, 24.00 Zaključek programa in priključitev progi^
mu Radia Slovenija.
Nedelja, 7.4.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop
7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Ce
Ije, 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost, 12.(l|
Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslu
šalcev, 15.00 Špoitno popoldne, 17.15 Nadaljevanje čestitk in pozd;^
vov, 19.00 Zaključek programa in priključitev progi-amu Radia Slovenj
ja-
Ponedeljek, 8.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Piva juUanja kroni
ka RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.4;
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40
gled dnevnega tiska, 8.00 Poit)čila, osmrtruce, 8.25 Poročilo OKC Celji
8.40 Kam danes, 8.55 2^ljuček jutranjega programa, 9.00 Napovednil
9.30 Špoitno dopoldne, 11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje športnega do
poldneva, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Minute za zdravjs
14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14. 30 Danes na ljubljanski boi^
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pi^
nos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za reportažo, 17.00 Kronika, 18.00 Po
dalpski pop ročk, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Lestvica 3-3-3, 20,0
Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev pro
gramu Radia Slovenija
Torek, 9.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronikj
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskoj
7.00 Dmga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiski
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam dane
8.55 Zaključek jutranjega programa, 9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldn
z.., 11.00 Novice, 11.15 Izpolnjujemo glasbene želje, 12.00 BBC novi
ce, 13.00 Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte, 14.00 Napovednik, 14.!:
Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Po
dalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 18.0
Ti,jaz in ostali, 19.00 Deutsche Welle. 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.0
Da ne bi pozabili peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek progra
ma in priključitev programu Radia Slovenija
Sreda, 10.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva juti-anja kronik
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna 6.45 Ho
roskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica 7.40 Pregle
tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam d
nes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu (vmes 11.00 Novio
12.00 BBC novice), 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00 Napovednil
14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila 15.1
Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Ri
Slo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika 18.00 Full cool, 19.00 Deutscl
Welle, 21.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek programa in prikijuč
tev programu Radia Slovenija
Četrtek, 11.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna 6.45 W
roskop, 7.00 Dmga jutranja kronika, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled ti^
8.00 Poročila osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam dana
9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z.., 11.00 Novice, 12.00 BBC novia
13.00 Novice, 13.15 Sončni žarek, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pol
15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (pre
nos RaSlo), 16.15 Domačih 5, 17.00 Kronika, 18.15 Aktualno, 19.0
Deutsche Welle, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block, 21.00 Ro
deo, 22.00 Zaključek programa in priključitev progj-amu Radia Sloveniji
Petek, 12.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Ho
roskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevr
tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice,8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam dane
9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z.., 11.00 Novice, 12.00 BBC novici
13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, Mohorjeva družba, 14.00 Nape
vednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti
la, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki i
odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsch
VVelle, 19.15 Glasba je življenje, 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek progn
ma in priključitev programu Radia Slovenija
iff. 14.-4. april 1996
35
INFORMACJE
NOVI TEDNIK
NOVITEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3«

MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVITEDNIK
NOVITEDNIK
MAH OGLASI - INFORMACIJE
Ji
NOVITEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3i
NOVITEDNIK
RUMENA STRAN
Nesrečni tretji
Običajno velja, da kjer se
pričkata dva, tretji dobiček
ima. Tokrat, zaradi dolgo-
trajnega zdravniškega štraj-
ka, so najbolj prizadeti tret-
ji, bolniki, ki bodo vse sku-
paj plačali. Pri vsem skupaj
pa je kar nekaj zdravnikov,
ki ne zaslužijo niti vsega ti-
stega, kar sedaj dobijo.
Zna J lil se
Za šentjurskimi šanki se
veliko razpravlja o starem
fordu novejše Ljudske uni-
verze. Pivcem gre na živce,
ker se je direktor Ludvik
Mastnak predolgo vozil v
njem na družinske stroške,
odkar ga je prodal Ljudski
univerzi, pa za ljudske nov-
ce. Nekateri se pač vedno
znajdejo.
To Je krivica I
v občini Rogaška Slatina
so znani zmagovalci literar-
nega natečaja Lažem, torej
sem. Kot je bilo pričakovati,
med njimi ni najboljših, to je
avtorjev predlanskega mest-
nega zaključnega računa ter
različnih prispevkov iz Zdra-
vilišča. To je krivica!
Kdojenor?
Našim kmetovalcem zaen-
krat ne grenijo življenja no-
re krave, zato pajim ga po-
samezni krojači kmetijske
politike. Nekateri tudi s pri-
devnikom britanske govedi.
Sveti oče v Zlatarni
v reševanje Zlatarne seje
vključil tudi Sveti oče. Po-
sredno seveda, saj si šibko
celjsko podjetje precej obe-
ta od spominskih izdelkov,
kijih bodo kupovale množi-
ce v času zgodovinskega obi-
ska.
Gasilci na mivki
Veste, kaj delajo gasilci?
Ne veste, vsaj za tiste v Oko-
nini pri Ljubnem ne. Zgra-
diti poskušajo igrišče za
beach voley. Za poznavalce
razmer to ni nič čudnega, saj
bodo v bližini nekoč stale tu-
di toplice. To paje že vic iz
druge pravljice.
Velenje Še Živi
v Velenju se že nekaj ča-
sa, vsaj če sodimo po vabi-
lih, nič ne dogaja. Toda Ve-
lenje ni izumrlo, le župan
Srečko Meh je bil na delov-
nem obisku v Angliji. Tako
se točno vidi, kdo je duša in
srce življenja v mestu ob Pa-
ki.
Čarovnija na Ložnici
^ Nedavno je na Ložnici pri
Žalcu čaral eden od čarode-
jev, kije otrokom dovolil, da
so si njegov nastop ogledali
brezplačno. Čaral i pa so tu-
di delavci Elektra Celje, ki
so na cesti na Ložnico po-
stavljali nove luči in to tako,
da sedaj okrog šole ne gori-
jo. Račun pa bo kljub temu
zasoljen, zato bi bilo dobro
drugič poklicati čarodeja,
mogoče bi tudi luči odčaral
brezplačno.
Računanje Jim
greodrok
Pred dobrim letom smo
poročali, da so svetniki za se-
je občinskega sveta v Žalcu
zahtevali visoke sejnine. Na
koncu so se le domenili za
dokaj zmerne zneske. Sedaj
pa so se domislili nekaj no-
vega. Ker sklicane seje mno-
gi zapustijo pred koncem, se
nekatere nadaljujejo kar tri-
krat in temu primemo "kasi-
rajo" tudi svetniki za isto se-
jo. Kdor zna, pač zna.
Na račun svetih kra\
je gospodarstvo po-
stalo — »en sam gnoji
Od vseh evropski!
navad nam je in h
ostala tuja - evropski
odgovornost.
Prvi stavek, ki bi gi
papež ob prihodu \
Slovenijo moral izn-
či: »Bog nas reši ma
fije!«
MARJAN BRADAI
Naš stalni poročevalec iz Svetine Janez
Gradišnik je po kratkotrajnih raziskavah
prišel do zanimive razlage o t. i. bolezni
norih krav. Vse več je umetnih oploditev
in vse manj uporabe bikov, kar bi lahko
primerjali s tem, da bi žene opravljale svo-
je zakonske obveznosti brez mož in bi slej-
koprej znorele. Njegova dognanja bomo
posredovali parlamentu ter poslance po-
zvali, da takoj nekaj ukrenejo, vsaj kar
brezplodnih razprav tiče.
Zadnje poročilo je iz prejšnjega Novega
tednika, največ glasov, paje ta teden prejela
naslednja šala: Lojz in Slave sta se oni dan
spet srečala v mestu in Slavca so bila polna
usta hvale o dosežkih na področju osvaja-
nja.
"In kako dosežeš, da imaš vsak teden kak-
šno novo, meni pa nikoli ne rata? " vpraša
Lojz kolega iz stranke.
"E, kako. Malo me opazuj, potem pa še ti
kakšno napravi."
In res takoj uspeh. Slave gre v cvetličarno
in prvi lepotici 'pihne' na dušo ter ji podari
čudovito vrtnico rekoč "rože-roži".
Vse to opazuje Lojz in takoj zavije v trgo-
vino po boljšo domislico - bonboniero. Pr-
vo, ki mu pride pred oči ustavi ter ji podari
veliko darilo rekoč: "škatla - škatli. "
V Benetke bosta 22. aprila potovala Alen-
ka Zapušek iz Planine pri Sevnici, avtorica
šale ter Darinka Mohorko iz Loke pri Žu-
smu 134, ki je za to šalo glasovala. Vsi pa
ste tudi vabljeni na veselo karavano Agen-
cije Dober dan, naslednji vikend.
Najboljši prodajalec
Trgovec je izbiral prodajalca. Tisti, ki bo
najboljše ponudil, bo dobil službo. Prvi je
ponudil gluhemu radio, drugi slepemu tele-
vizor, tretji pa uro s kukavico svojemu sose-
du.
"To pa ni nič posebnega, "pravi trgovec.
"To ni vse, " odgovori prodajalec.
"Poleg sem prodal še 20 kg prosa za ku-
kavico. "
Direktorska
Šmarsko podjetje v stečaju je kljub teža-
vam razpisalo prosto delovno mesto tajnice
direktorja. Oglasila se je tudi kandidatka
Pepca z odličnimi spričevali.
"Kaj znate? "jo vpraša šefica kadrovske.
" V minuti lahko stenografiram tristo zlo-
gov!" se pohvali Pepca.
"Žal ne bo nič, " odvrne šefica. "Veste,
naš direktor ne zna tako hitro misliti!"
Vrani
Vrani se pogovarjata na veji, ko nad nji-
ma švigne reaktivno letalo.
"Poglej, kako hitro leti, " pravi prva.
"Saj bi tudi ti, če bi ti rit gorela, "ji odgo-
vori kolegica.
Brezkopaik
Turist pride na morje. Hoče se okopati,
pa se spomni, da je pozabil kopalne hlačke.
Da bi se izognil radovednežem, se poda na
oddaljeno skrivno čer. Dosledno se sleče in
odloži oblačila ob obali. Ko se dodobra od-
moči in hoče iz vode, zagleda ob oblačilu
sedeti dekle, ki prebira knjigo. Čaka. Kaj
storiti? Neprijetna zadevščina... Kar zagle-
da na morskem dnu kahlo. Sključi se, jo pri-
me za ročaj in jo pritisne ob sebe. Tako obo-
rožen se hrabro približuje lepi gospodični
in jo nagovori: "Kajpa lepega berete? " Ona
pravi smehljajoče: "Študiram nekakšno fi-
lozofijo, branje misli drugega."
"No, pa mi prosim povejte kak primer"
reče on polnozavestno.
"Lahko. Vi zdajle mislite, da ima ta vaša
kahla dno, pa ga nima. "
Prizdravniku
Gospa pride k zdravniku.
"Gospod zdravnik, jaz bi rada imela ope-
racijo, rada bi se očistila... veste, rada bi
imela Hysterectomy (prerez jajcevodov). "
"Gospa, pa ne v vaših letih, saj jih imate
že skoraj osemdeset."
"Toda, gospod doktor, vi ne veste, kako
trpim, ko se mi kar naprej rojevajo vnuki!"
Ničnibolje
"Jaka, malo si se mi zlagal, kajne? "
"Zakaj? "
yRekel si, da bom s starega gradu imel
prav lep pogled na Celje, vendar sem tu prav
tako kratkoviden kot v mestu. "
Na prvem mestu
Tovarišica vpraša Toneta: "Kaj je napač-
no v stavku: vol in krava se pase na travni-
ku?"
Tone takoj odgovori: "Tovarišica, dame
je treba vedno imenovati na prvem mestu. "
Šale so prispevali: Janja Kajtna iz Laškega,
Ivan Strmole iz Celja, Herman Koželj iz Avstra-
lije, Stanko Miklavc iz Dobrne, Zofija Tumšek
iz Gomilskega, Darja Kliček iz Podčetrtka in Cil-
ka Lipnik iz Rogaške Slatine.
Komisijo je v gostilni Berger v petek čakala naporna naloga: Kako med (skoraj) vs&^
dobrimi izbrati najboljšo salamo?
Ko se salama na ogled postav
Prejšnji petek in soboto Je bila v gostil-
ni Berger v Celju Salamijada - tekmova-
nje izdelovalcev salam.
Sodelovalo je šestintrideset salam in nji-
hovih izdelovalcev, kar je, po besedah last-
nika gostišča, Franca Bergerja, glede na
dejstvo, da so tekmovanje organizirali pr-
vič, veliko. Strokovna komisija, v kateri so
sodelovali Jožica Štruk in Edo Kužnik s
Srednje gostinske šole Celje, Tanja Jager,
tehnologinja Jurmesa (ki je bil glavni po-
krovitelj Salamijade), Ernad Boršič iz me-
sarstva Fingušt in Damjan Leijak, bivši me-
sar, sedaj komercialist pri mariborski reviji
AS, se je svojega dela lotila odgovorno in
natančno.
Kakovost salam so ocenjevali s točkami
od ena do dvajset, najboljše salame pa so v
povprečju dosegle od petnajst do šestnajst
točk. V soboto seje komisija sestala Še J
krat in tudi razglasila najboljše salame,
terih izdelovalci so prejeli nagrade. Zmaj
la je salama Antona Javornika iz Le^
drugo mesto je osvojila salama iz Zag"
pri Lesičnem, ki jo je izdelal Janez ž«
kar, tretja nagrada paje ostala v mestu, ^
tekmovalne salame v petek in soboto go'
lo, saj si jo je pridelal Celjan Jože BorSi
V sodelovanju s Srednjo gostinsko ^
so v okviru Salamijade v gostilni Bergerf
pravili tudi razstavo domače hrane, ven'
se je je udeležilo premalo ljudi. Drugače'
bi bilo prihodnje leto, pravijo organizatc
saj bo Salamijada 1997 organizirana f
okriljem sevniške Salamijade, ki sojo 1^'
pripravili že petintridesetič.
N-M. SEDU
Foto: GREGOR KA^
ŠI. 14.-4. april 1996