382
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani imela je dne 5. oktobra t. 1. redno sejo pod predsedstvom g. zborničnega predsednika Jos. Kušarja; navzočni bili so se naslednji gg. odborniki: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Franc Hren, A. Jenko, Makso K r e n n e r, Karol Luckmann, Mihael P a k i č , Ivan Perdan, Vašo Petričič, Josip Ribič, Fr. Ksav. Souvan in Jarnej Žitnik.
Gospod zbornični predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Alojzija Jenka in Maksa Krennerja.
Dalje naznani, da je povodom Najvišjega imendana Nj. c. kr. apostolskega Veličanstva naprosil gosp. deželnega predsednika barona Winklerja, naj izvoli zbornično čestitanje naznaniti našemu premilostivemu cesarju.
Zborniki to naznanilo vzemo stoječi v znanje.
L   Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Gosp. Franc Ksav. Souvan v imenu odseka poroča o u&azu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva glede prošnje, katero so stavili do njega nekateri trgovci, naj bi bil po analogiji §. 14, zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39 nastop trgovskega obrta zavisen od dokaza sposobnosti, kakor se je to vpeljalo za rokodelske obrte.
Zbornica se je uže v predzadnji seji načelno izrekla za douaz sposobnosti pri trgovskem obrtu.
Odsek je vprašanja, katera je o tem predmetu predložila c. kr. deželna vlada zbornici, temeljito pretresaval ter z ozirom na razmere v Kranjski na-nja odgovoril. Odsek toraj predlaga:
Slavna zbornica naj na ta vprašanja tako-le odgovori :
Predno se prične posvetovanje o posamičnih vprašanjih, izjavi gosp. zbornik Karol Lučk mann, da pri tem vprašanji zavzima stališče, na katero se je postavil odsek v predzadnji seji. On in njegovi somišljeniki menijo, da se dokaz sposobnosti pri rokodelskih obrtih v marsikaterem oziru more opravičiti, da-si se nikakor ne more opaziti, da bi se bilo število rokodelskih obrtov za veljavo novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883. zmanjšalo in bi se bila konkurenca ssrčila. Ne-unieven je toraj dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu, ker so razmere pri tem po vsem drugačne, nego pri rokodelskih obrtih. Govornik in njegovi somišljeniki smatrajo dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu nepotrebnim ter izjavljajo, da se ne udeleže razgovora o posamičnih vprašanjih.
Gosp. zbornični svetnik Vašo Petričič meni, da je dokaz sposobnosti tudi pri trgovskem obrtu potreben ter omenja, da se bode pri prošnjah za nastop in sa-mosvojno zvrševanje trgovskega obrta gotovo vselej oziralo na opravičene in temeljne želje.
Ko je še poročevalec pojasnil stališče odsekovo, pričel je odgovarjati na posamična vprašanja.
Prvo vprašanje: 1. Kaj razumijo pod pojmom „tr-govski obrt?" — Odgovor: Pod pojmom „trgovski obrt" se razumijo oni obrti, kateri osKrbujejo posredovanje izmenje blaga v nespremenjeni obliki, izdelke in blago od drugih prevzemajo, da jih zopet dalje razpečavajo.
a)   Ali se misli, da naj bi se za nastop vsakega trgovskega obrta doKazala sposobnost ? — Ne;
b)  ali samo za posamične vrste trgovinskih obrtov? — da.
V  naslednjem slučaji:
a) naj bi se li omejil dokaz sposobnosti na trgovske obrte, katere zvršujejo protokolirani trgovci? — ne;
§) ali naj bi se razširil tudi na druge trgovske obrte? — da.
V  zadnjem slučaji, na katere? namreč:
y) na trgovske obrte, Kateri se bavijo samo s prodajanjem blaga določenih vrst, na pr. na trgovino: 1. z železnino, 2. s steklenino, 3. z glinenino (lončarnino), 4. z vinom, 5. s predivom, 6. s prejo, 7. z oblačili, 8. s prtenino, 9. z bombaževino, 10. s svilenino, 11. s suknom, 12. z volno, 13. s sukancem, 14. z lesom, 15. z usnjem. 16. s papirjem itd.? — ne;
S) ali tudi na trgovske obrte, kateri se zvršujejo pod?skupnim (kolektivnim imenom)? Kot taki bi bili posebno: trgovina 1. z materijalnim blagom (dišavarji, trgovci z materijalnim blagom in barvili), 2. s špecerijskim in kolonijalnim blagom, 3. z mešanim blagom, 4. s krojnim blagom (vsakdanjim ali rokodelnim blagom), 5. z belim perilom, 6. z lepotninskim (galanterijskim blagom), 7. z nurnberškim blagom, 8. s surovino (surovimi pridelki), 9. kramarji, 10. prteninarji, 11. branjevci, prodajalci živeža, 12. pšenarji, 13. prodajalci mešanega blaga.
Odgovor: Na trgovske obrte, kateri se izvršujejo pod skupnim (kolektivnim) imenom, in sicer na one pod S 1 do vštetega 7 imenovane. — Za nastop tu pod 8 do vštetega 13 imenovanih trgovskih obrtov bi ne bilo treba dokazati sposobnosti, ker za njih izvrševanje praviloma ni treba one trgovske naobražbe, kakor pri drugih gori imenovanih trgovskih obrtih, dalje ker jih navadno izvršujejo take osebe, katere niso imele prilike, pridobiti si trgovinsko naobražbo in ker bi se z zahtevo, naj se dokaže sposobnost, v mnogih slučajih onemogočil nastop teh obrtov in bi se mnogim osebam vzela prilika pridobiti si vsakdanji kruh in bi se tako ti obrti na najnižje število zmanjšali, kar gotovo ni koristno za promet.
II. vprašanje.
Vzlic zahtevi prosilcev, da se dokaže v trgovstvu praktična, kakor tudi teoretična izobrazba:
a) v čem naj obstoji praktični dokaz sposobnosti? in sicer:
a) naj se li izkažejo učna in služna leta, in Če se imajo izkazati, v kaki meri? — Učna in služna leta se imajo izkazati, in sicer vsaj dve učni le^i in tri služna leta;
/?) naj se li dokaz sposobnosti v vsakem slučaji razregne na učna, kakor tudi pomočniška leta, ali v kakem slučaji samo na jedno, in v slednjem slučaji, na katero? — Sploh naj velja pravilo, da se ima izkaz o sposobnosti raztezati na dokaz učnih in pomočniških let. Izimno more prosilck za trgovski obrt v posebno uvaževanje vrednih slučujih na predlog gremijev deželno oblastvo oprostiti izkaza o pomočniških letih, na pr. če umrje rednik družine, če mu pripade trgovina itd.;
y) je li smatrati dokaz o učnih in služnih letih le tedaj veljavnim, če bi obsezal dovršena učna in služna leta: 1. pri trgovskem obrtu iste vrste, ali 2. pri kakem trgovskem obrtu sploh, ali 3. tudi pri trgovini, ki jo sme izvrševati samo proizvodnik? — 1. in 3. vprašanje „ne*, 2. vprašanje „da".
(Dalje prihodnjič.)
383
392
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
<?) Bi se li mogla sposobnost dokazati v posamez nih slučajih tudi s tem, da je bil prosilec uže trgovsk potovalec? — Da, vendar je samo ob sebi umevno, da' se mora dovrševni učni čas izkazati. Ker se potovalec smatra za trgovskega pomočnika, nadomesti v tej lastnosti kot potovalec dovršen čas služni čas;
s) more li prosilec za trgovski obrt, ki obseza le določno blago ali določno vrsto blaga (glej prejšnje vprašanje b 7), dokazati praktično sposobnost tudi z izkazom, da je uže izdeloval dotično blago ali blago dotične vrste? — Ne.
Je-li to prejšnje poslovanje veljavno, če je prosilec delal v tovarni, pri rokodelskem ali drugem malem obrtu ali celo pri domačem obrtu? — Ne;
O se li more dokazati sposobnost za nastop trgovine s kolonijalnim in špecerijskim blagom, trgovine z mešanim blagom ali z živežem itd., če je prosilec služboval pri zadevnih pridobitnih in gospodarskih zadrugah (pri potrošnih društvih, živežnih založiščih)? — Vsekako, če potrošno društvo obrtovno izvršuje trgovske posle.
b) Kakov naj bi bil teoretični dokaz sposobnosti? in sicer z ozirom na predlog nekih prosilcev, da naj se izkaže spričevalo o vspešnem poduku na trgovinskem učilišči,
a) kakovo učilišče se tu misli? 1. trgovinska akademija? 2. trgovinske srednje šole? 3. trgovinske šole nižje vrste? 4. trgovinske nadaljevalne šole? 5. nedeljske trgovinske šole?
/?) se li mislijo trgovinska učilišča po državi vzdrževana ali podpirana? obbčinske šole? zborne ali tr-govsko-društvene šole? ali tudi privatna trgovska učilišča? — Spričevala z dobrim vspehom dovršene ljudske šole in z dobrim vspehom obiskovane trgovinske učilnice, bodi-si kake vrste koli, zadostujejo kot teoretičen izkaz sposobnosti. Izkaz o obiskovanji trgovinske učilnice more deželno oblastvo, zaslišavši gremij, spregledati v onih slučajih, če se dokaže, da ni bilo nobene trgovinske šole v onem kraji, kjer se je dovršila učna doba;
7) naj se li inozemski zavodi smatrajo soredne to-zemskim? — Da;
d) se mora li za nastop trgovskega obrta veljavno smatrati naobraženost v trgovskih strokah, katero si je pridobil prosilec na strokovnem učilišči za proizvodne obrte? — Da.
Naj bi veljalo to: 1. o strokovnih šolah za posamične obrtne vrste? 2. o splošnih in strokovnih nadaljevalnih šolah? — Da, če se je v trgovskih strokah dosegel dober vspeh ;
L) naj bi veljalo to tudi glede trgovinske naobra-ženosti pridobljene na drugih učiliščih (drž. obrtnih šolah in sorodnih učiliščih, tehničnih visokih šolah)?  — Da.
c) Se-li pritrjuje predlogu nekih prosilcev, po katerem naj bi bil dokaz sposobnosti ali praktičen ali teoretičen? in ako se pritrjuje: na kak način naj se ta ali oni dokaz izvrši? — Izkaz sposobnosti mora biti teoretičen in praktičen, in sicer obstoji v izkazu učnih, šolskih in služnih spriče\al,
a) če zadostuje samo teoretičen dokaz, bi se mogla li olajšati izvršitev dokaza vslučaji, če bi mogel prosilec izkazati nelsaj učnih ali pomočniških let? — Samo teoretičen dokaz ne zadostuje;
/3) bi se li nasprotno mogla vštevati izkazana teoretična strokovna naobražba v slučaji, če bi se zahteval le praktični dokaz? — Istotako ne zadostuje samo praktičen izkaz. Kar se tiče izjem, se je odgovorilo pri vprašanji II., <*, /? in b.
III.   V prašanj e.
Kako se razrešuje vprašanje prestopa od enega trgovskega obrta k drugemu? in sicer:
a)  Ali bi v bodoče smela oseba, katera ima zdaj obrtovni list za izvrševanje trgovskega obrta, prestopiti tudi h kakemu drugemu trgovskemu obrtu. — Da.
b)  Ali bi v bodoče ob obstoji postavnega izkaza sposobnosti mogel oni, kateri si je pridobil dokaz sposobnosti za nastop kake vrste trgovskega obrta, prestopiti k drugi vrsti trgovskih obrtov, oziroma nastopiti ter je samosvojno izvrševati, ne da bi moral vnovič dokazati sposobnost za to? in če ne brezpogojno, s kakimi omejitvami in pod katerimi pogoji? — Enkratni izkaz postavno določenega dokaza sposobnosti zadostuje.
IV.  Vprašanj e.
Naj bi se li nasvetovani postavni propisi uporabljali tudi za ženske, katere bi nameravale nastopiti trgovski obrt, oziroma samosvojno zvrševati ga? In če se ima to zgoditi, kako naj bi ženske dokazovale sposobnost? — Izkaz sposobnosti se ima raztezati tudi na ženske, in se ima enako izvršiti, kakor pri moških, Ce bi nameravale vdove trgovcev nadaljevati trgovino, morajo namestiti voditelja, ki ima izkazati sposobnost, in le izimno bi moglo oblastvo to spregledati, če je lastnica obrta pred smrtjo svojega soproga več let v trgovini poslovala.    O tem bi se morali zaslišati gremiji.
V.  Vpr a sanje.
Se li pritrjuje mnenju nekaterih prosilcev, naj bi posamezne vrste trgovskih obrtov ne imele pravice, imeti učence in pomočnike za trgovino (trgovsko po-močno osebje) ?
In če se pritrjuje, katerim vrstam trgovskih obrtov ali pod kakimi pogoji naj bi se odrekala ta pravica posamičnim trgovskim obrtom? — Ker bi pod skupnim (kolektivnim) imenom „kramarji, prteninarji, branjevci, pšenarji in prodajalci mešanega blaga" navedenim obrtom ne bilo treba izvršiti izkaza sposobnosti, naj bi tudi ne imeli pravice, imeti trgovskega pomočnega osebja.
VI.  Vprašanje.
Kateri so razlikujoči znaki pri razsojanji vprašanja, je-li in  v koliko se imajo  pri trgovskih obrtih službu-
joče osebe smatrati kot trgovinsko pomočno osebje (§. 92 obrtnega reda), oziroma kot obrtni poinočni delavci (§. 73 obrtnega reda), ali ne kateri bi bili znaki za lastnost oseb, katere po §. 73 zadnji odstavek obrtnega reda, opravljajo službe višje vrste in toraj v zmislu obrtnega reda niso pomožni delavci, in pa za lastnost oseb, katere po članu V., črka d, vpeljavnega zakona K obrtnemu redu, nižja pomožna dela pri obrtih opravljajo? Bi se li mogla v tej ali oni lastnosti doslužena leta vštevati v dokaz sposobnosti, da se nastopi trgovski obrt. Pod kojimi pridržki ali pogoji? — Trgovinsko pomočno osebje so brez ozira na učence (vajence) vse one osebe, katere po dovršeni osvoboditvi oskrbujejo prodavanje blaga (trgovski pomočnik) ali pa dobijo opravek pri drugih trgovskih poslih, kot: knjigovodje, blagajniki, odpravniki, založničarji. Toraj se imajo vse, če so pri viših vrstah služeb ali ne, nameščene, trgovsko naobražene osebe smatrati kot pridruženci (zadruge). Hlapci, izhajalci se ne morejo smatrati kot trgovsko pomočno osebje, ker opravljajo podredjena pomočna dela, ter se ne morejo prištevati pridružencem (zadruge). Ker se more z zahtevano teoretično in praktično naobražbo doseči sposobnost, vsako trgovino zadevajočo višo ali nižo službo opravljati, je enako, v kaki lastnosti se je dovršila služna doba.
Pri glasovanji se predlog sprejme.
III. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pa kič poroča o zborničnem proračunu za leto 1887, kateri znaša vkupno 4667 gold. 25 kr., ter se je proti vlanskemu povišal za 194 gold. 25 kr.
Poročevalec stavi naslednje predloge: 1. Proračun za leto 1887. se v vseh posamičnih točkah, kakor tudi v skupnem znesku 4667 gold. [25 kr. odobri; 2. v pokritje potrebščin naj se naprosi c. kr. deželna vlada, da oskrbi pobiranje dozdanje doklade po 6% odstotkov od pridobitkarine vseh volilcev; 3. predsedstvo ima potem c. kr. deželne vlade predložiti proračun visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrdilo.
Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann omenja, da se je do zdaj zbornična doklada pobirala samo od dobitkarine. Ker se za deželne in občinske potrebščine pobirajo doklade od vkupnega davka na pridobitkarini in dohodkarini, naj bi se po njegovem mnenji ti davki vzeli tudi za podlago za zbornično doklado. On toraj predlaga, naj bi predsedstvo, predno predloži proračun za leto 1888,  poizve visokost omenjenih davkov.
Gosp. zbornični svetnik Iv. Baumgartner predlaga, naj bi se uže zdaj sklenilo, da se za leto 1888. doklada razdeli na pridobitkarino in dohodkarino volilcev.
(Dalje prihodnjič.)
393
400
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gosp. zbornični svetnik Vašo Petričič podpira predlog gosp. Luckinanna.
Ko je gospod zbornični tajnik še nekoliko pojasnil to zadevo, umaknil je gosp. zbornik Baumgartner svoj predlog, in pri glasovanji sprejeli so se enoglasno od-sekovi predlogi in predlog gosp. Luckmanna.
IV. Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča, da je zbornici došel od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva naslednji dopis:
»Zbornici je znano, da se fotografijski obrt v zmislu obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. leta vsled dr-žavno-ministerijalnega ukaza z dne 27. aprila 1864. L, št. 7653, ima smatrati kot prosti obrt, ne da se je s tem spremil njegov tiskovno-obrtni značaj in njegovo razmerje k tiskovnemu zakonu.
Pokazalo pa se je v konkretnih slučajih, da pri obrtnih oblastvih ni enakomerno mnenje in praksa pri ravnanji s trgovino s fotografijami.
V tem, ko namreč nekatera obrtna oblastva trgovino s fotografijami po gori navedenem državuo-ininiste-rijalnem ukazu smatrajo kot prosti obrt in tako z njo ravnajo, smatrajo druga omenjeno trgovino kot tiskovni obrt, pri katerem se morajo uporabljati določila mini-sterskega ukaza z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 151, točka 1.; druga oblastva pa zopet iz gori navedenega državno-ministerijalnega ukaza javajajo, da se trgovina s fotografijami more samo po tiskovnem zakonu soditi, da se pa vendar na-njo nima uporabljati §§. 9 in 18 tega zakona; konečno še obrtna oblastva razločajo glede izdelovanja fotografij in trgovine z njimi naslednje:
1.  Fotografija se ima, v kolikor se omejuje na izdelovanje fotografijskih podob, kot prosti obrt smatrati, če pa je s tem združeno pomnoževanje slovstvenih ali umeteljnostnih izdelkov kot dopuščan obrt.
2.   Za trgovino s fotografijami, v kolikor se z njo ne pečajo fotografi ali prodajalci umetnin, kateri imajo za to še posebno pravico, je treba posebnega dopustila ter ima tu tudi veljavo ministerijalni ukaz z dne 17. septembra 1883, drž. zak. kt. 151.
Z ozirom na omenjene razmere zdi se ministerstvu za notranje zadeve in za trgovino potrebno, da se gori razloženo vprašanje temeljito uravna, ter se tako doseže enotno postopanje različnih obrtnih oblastev. Pri tem se bode treba v prvi vrsti ozirati na to, je-li in v koliko se fotografski obrt in z njim sorodni obrti helio-grafije, fotoiitografie itd., v kolikor se ti obrti pečajo tudi s pomnoževanjem slovstvenih in umeteljnostnih izdelkov, oziroma trgovina s temi trgovskimi strokami, če je ne izvršujejo za to pravico imajoči trgovci (prodajalci umetnin), v kolikor se more uvrščati med dopuščane obrte. Slavna zbornica se toraj v zmislu zakona z dne 15 marca 1883., drž. za*, štev. 39, povabi, da pouatančno pretehta to zadevo, ter da zaslišavši do-tične v tamošnjem ograji obstoječe zadruge izdela ter predloži potem političnega oblastva svoje mnenje."
Zbornica je zaslišala, ker v Ljubljani ni zadruge fotografov, več ljubljanskih fotografov o tej zadevi. Ti so se izrekli, da se mora fotografski obrt in z njim sorodni obrti helijografije, fotolitografijs itd., v kolikor se ti obrti pečajo rudi s pomnoževanjem slovstvenih in umeteljnostnih izdelkov, oziroma trgovina s temi izdelki, če se ne bavijo z njo to pravico imajoči izdel« valci ali prodajalci (umetnin), šteti k dopuščanim obrtom.
Po §. 15 obrtne novele z dne 8. marca 1885., drž. zak. št. 22 so vsi obrti, kateri se bavijo s pomnoževanjem slovstvenih izdelkov po mehanični ali kemični poti ali s trgovino z njimi (knjigotiskarne itd., potem knjigarne, vštevši prodajalnice umetnin in muzikalij), dopuščani obrti.
Po ministerijalnem ukazu z dne 9. februarija 1870, št. 1351, je izvrševanje fotografije, v kolikor ima nalogo obrtovno pjmnoževati po fotografski poti narejene podobe in trgovati z njimi, enako smatrati dopuščenim obrtom.
Ker se pomnoževanje slovstvenih in umeteljnostnih izdelkov tudi na enak način vrši, kakor s prenašanjem na baker, kamen, jeklo ali les, je tudi popolnoma prav. da za oboje veljajo enaka določila.
Odsek ie toraj mnenja, da se ima omenjeni obrt vvrstiti med dopuščane obrte in da ima tudi za te veljati ukaz vis. trgovinskega ministerstva in vis. ministerstva za notranje zadeve z dne 17. septembra 1883. leta, drž. zak. št. 151 ter da morajo prosilci za to dopustilo izkazati pred obrtovnim oblastvom za zvrševanje obrta potrebno splošno izobrazbo ter zadostno strokovno sposobnost s tem, da predložijo delavsko spričevalo o večletnem poslovanji pri dotičnem obrtu.
Odsek toraj  predlaga:
Slavna zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje
Predlog se sprejme.
V. Go> p. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o prošnji občine Brusnice za preložitev semnja z dne 3. maja in 14. septembra na soboto pred 3. majem in na soboto pred 14. septembrom. Utemeljuje se ta prošnja s tem, da sta zdanja semnja večidel v ponedeljek. Ker pa je vsak prvi ponedeljek v mesecu v Novem mestu semenj in vsak ponedeljek tržni dan, zgodi se, da je semenj v Brusnicah, kedar pade na ponedeljek, zelo pičlo obiskan, Ker opravičene občine ne ugovarjajo tej preložitvi in jo c. kr. okrajno glavarstvo podpira in tudi z narodno-gospodarskega stališča ni vzrokov proti preložitvi, meni odsek, naj se prošnja podpira, zatorej stavi predlog:
Predlog se vsprejme.
IV. Gospod zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča o dopisu podružnice avstrijsko-ogerske banke v Ljubljani z naznanilom, da po pravilih po preteku poslovanja kot pregledovalci konec leta izstopijo gospodje:
Franc Kollmaan, Josip Krisper, Josip Luckmann, Ferdinand Souvan in Vašo Petričič; razen teh izpraznjenih mest dopolniti bode treba mesto umršega gosp. pregle-dovalca Vincenca Seuniga.
Omenjena podružnica prosi toraj zbornico, naj bi predlagala za izpraznjena mesta pregledovalce. Poročevalec predlaga v imenu odseka oziraje se na dotična določila bankinih pravil naslednje gospode pregledovalce : Franca Kollmanna, Josipa Krisperja, Josipa Luckmanna, Ferdinanda Souvana, Vašo Petričiča, Ivana Perdana, Alfreda Ledeniga in F. M. Regoršeka. Temu predlogu zbornica enoglasno pritrdi.
(Konec prihodnjič.)
401