S sindikalnih občnih zborov... Akcija ,,DVEH TRETJIN" in nov način nagrajevanja v ospredju Ob navzočnosti 54 izvoljenih delegatov iz 20 sindikalnih podružnic, ki so zasto- pali blizu 2600 članov sindikatov konjiške občine, je bil v nedeljo v Slov. Konjicah občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Najvažnejše naloge, ki so jih sindikati v konjiški občini opravljali v preteklem le- tu so bili na področju gospodarstva, iz- obraževanja delavcev, spremljanje proiz- vodnih in ostalih akcij v gospodarskih or- ganizacijah itd. Vse te naloge so zahtevale precej spremenjenega dela, konkretnih ak- cij, katerih se odborniki v podružnicah ni- so mogli takoj privaditi. O vseh teh pro- blemih so prav spričo teh spremenjenih oblik dela razpravljali mnogo bolj kon- kretno kot prejšnja leta. V ospredje je posebno stopila akcija »dveh tretjin«, to je vlaganja sredstev za družbeni standard delovnih ljudi. Po se- danjih predvidevanjih bodo gospodarske organizacije v občini ob zaključnih raču- nih razpolagale z okoli 100 milijonov di- narjev prostih sredstev, od tega pa odpade dobre tri četrtine na usnjarski kombinat KONUS. Posamezna podjetja kot na pri- mer TKO Zreče plačujejo zelo visoke anu- itete, tako da jim bo prostih sredstev de- jansko ostajalo le malo. V manjših pod- jetjih kot je opekarna Loče in tovarna orodja v Vitanju pa imajo znotraj tovar- ne vrsto problemov, ki jih bo potrebno med letom urediti (kopalnice, umivalnice, sani- tarni prostori itd.). Precejšen del prostih sredstev bodo podjetja dala za gradnjo novih stanovanj. Tako bo TKO v Zrečah gradila bl^ s 14 stanovanji, KONUS 12 stanovanj in LIP ter podružnica KB skupaj 9 stanovanj. Na zboru so menili, da bo potrebno s sred- stvi za stanovanja čimbolj varčevati, saj občinski stanovanjski sklad že po doseda- njih prošnjah sodeč ne bo mogel ugoditi vsem prosilcem. Usnjarski kombinat KO- NUS ima poleg tega še v načrtu, da zgra- di počitniški dom za delavce na Pohorju, dalje da uredi nekatere notranje stvari za izboljšanje delovnih pogojev, svoj del pa bo prispeval tudi k urejanju nekaterih kra- jevnih komunalnih in drugih potreb. Tudi ljudski odbor je namenil večino sredstev iz investicijskega sklada za izboljšanje in urejanje nekaterih trgovskih lokalov, dalje za opremo in ureditev obrtnih podjetij, ne- kaj milijonov pa je predvidel za kmetij- stvo. Tako bodo tudi sredstva ljudskega odbora v veliki meri vložena za dvig družbenega standarda. Med najvažnejšimi nalogami na tem področju bo letos grad- nja nove pekarne v Konjicah, saj sedanja le s težavo krije vedno večje potrebe po- trošnikov. Občni zbor je razpravljal tudi o potre- bah na področju zdravstva in šolstva v ob- čini. Letos gradijo nov zdravstveni dom v Zrečah, ki je za ta kraj več kot potreben, saj je samo aktivnih zavarovancev v tem okolišu okoli 800, razen njih pa še nekaj sto zasebnikov. V Vitanju bodo letos ure- dili manjšo zdravstveno postajo. Pri šol- stvu pa so izgledi, da bodo v prihodnjih letih le pričeli graditi novi šoli v Konjicah in Zrečah. Delegati zbora so precej razpravljali o spremembah v nagrajevanju, delitvi do- hodka in seveda tudi o storilnosti. Po po- datkih za lansko prvo polletje je bilo v večjih gospodarskih organizacijah le 49% vsega delovnega časa opravljeno po učin- ku, ostalo pa je bilo plačano po času. Od leta 1957 je bilo delo po učinku povečano le za 1%. Precej visoko nad občinskim povprečjem sta podjetji KONUS in KO- STROJ, ki imata večino del že normiranih, dočim so ostala podjetja niže od povprečja. Govora je bilo tudi o skupinskih in posa- meznih normah, ker so zlasti prve včasih nespodbudne za dobre in sposobne, bolj pa sprejemljive za tiste, ki nimajo potrebne sposobnosti oziroma jim delo ne gre tako od rok. Glede storilnosti so menili, naj podjetja letos ne zaposlujejo novih delavcev razen v primerih, kjer bo res nujno. Drugače pa bi kazalo izboljšati organizacijo dela in napraviti pravilen razpored zaposlenih de- lavcev, kar bo ena osnovnih nalog srednje- ga tehničnega in vodstvenega kadra v podjetjih. Več delegatov je opozorilo na to, da bo potrebno gledati na večjo sto- rilnost ne samo v proizvodnji, temveč tudi v raznih upravnih službah, bodisi v to- varnah, podjetjih ali različnih ustanovah. Prav tu še dostikrat ni čutiti posebnih sprememb, pa tudi boljših delovnih metod, pač pa se večkrat sliši, da je potreba po še večjem številu administrativnega apa- rata. Za izobraževanje upravljavcev je bilo iz konjiške občine lani v seminarjih šole za delavsko upravljanje v Celju 24 članov DS, v Ljubljani in v Bohinju pa še na- daljnji trije. Občinski svet je pripravil še krajši seminar, katerega je obiskovalo 43 članov DS, UO in sindikalnih odbornikov. Tudi za letošnje leto so menili, da bo po- trebno pripraviti krajše seminarje, pred- vsem za odbornike iz podružnic, kamor so letos izvolili lepo število mladih delav- cev. Statistike kažejo, da sta od vseh od- bornikov v podružnicah dobri dve tretjini mlajših izpod 35 let. Ker bodo v sedanjem času pričele organizacije ZKS s temeljitim študijem materiala VII. kongresa ZKJ, so bili delegati soglasni, naj bi se tega udele- ževali tudi sindikalni odborniki v podruž- nicah. Prav tako bodo člani sindikatov so- delovali pri proslavah ob 40-letnici ustano- vitve KPJ, ki bodo v vseh večjih krajih občine ter v večjih podjetjih. L. V. Občni zbor sindikalnega sveto v Eelju (Nadaljevanje s 1. strani) čelna, kajti po kolektivih so na tem pod- ročju začeli šele delati. Da pa bi le naloge lahko uspešneje izvr- šili, je po mnenju občnega zbora nujno potrebno krepiti organe delavskega uprav- ljanja, njihovo družbeno vlogo in njihovo usposobljenost, da bodo kos tako zahtev- nim nalogam. Na občnem zboru so izvolili nov sindi- kalni svet, delegate za okrajni občni zbor. hkrati pa so sprejeli tudi sklepe za na- daljnje delo, ki so bili plod te živahne konference, izkušenj iz preteklega leta, naj- več pa jih je seveda porodila vrsta težkih in odgovornih nalog, ki se pred sindikalne organizacije postavljajo. Delegati in gostje poslušajo poročilo predsednika sveta IZ zgodovine delavsliego gibanja in KF] 28. DO 30. JANUAR 1949 V Beogradu je bilo zgodovinsko drugo plenarno zasedanje cen- tralnega komiteja KP Jugoslavije, na katerem so osvojili resolucijo o osnovnih nalogah Partije pri socialistični preobrazbi vasi in napredku kmetijske proizvodnje. V resoluciji je bilo posebej po^ udarjeno, da je treba neizbežno povečati tempo opremljanja na- šega kmetijstva z orodjem in me- hanizacijo ter v ta namen zago- toviti potrebna sredstva. 81. JANUAR 1924 Tega dne je bil prvi kongres Zveze delavske mladine Jugosla- vije. Program in statut te organi- zacije sta bila prilagojena jk)- gojem dela ilegalne organizacije. Na kongresu so sklenili, da bodo organizirali Zvezo po načelu to- varniških, terenskih in vaških celic, kar je bilo podobno obliki, v kateri je deloval SKOJ. 31. JANUAR 1946 Pred 13. leti je ustavodajna skupščina FLJIJ sprejela sklep o razglasitvi ustave FLRJ. Usta- vo je dan pred tem soglasno spre- jelo vseh 326 ljudskih poslancev. Ustava FLRJ je bila prva ustava, ki je bila sprejeta v osvobojeni Evropi po drugi svetovni vojni. 1. FEBRUAR 1918 Tega dne natanko ob 12. uri je izbruhnil na ladji »Sankt Ge- orge« v Boki Kotorski upor mor- narjev. Vodstvo mornariškega »gibanja za sklenitev miru« je 15 dni prej sklenilo, da bo pre- vzelo oblast v marcu, toda 31. ja- nuarja je sklenilo storiti to že v februarju. Na dogovorjeno znamenje so mornarji vdrli v skladišče mu- nicije na ladji in se oborožili ter razorožili vse oficirje. Upor se je naglo širil in je že spočetka v uporu sodelovalo 1800 mornarjev. Drugi dan je sodelovalo v uporu že nad 4000 mornarjev, avstrij- skemu poveljstvu je ostalo zve- stih le nekaj sto. Na ladjah so zavihrale rdeče zastave. Vendar 3. februarja je cesarsko ladjevje, ki je priplulo iz Pulja, obkolilo upornike. Zato so se odločili za vdajo. Epilog upora je bil, da so ustre- lili štiri mornarje, ki so vodili ui>or, vendar je bil vzlic temu pomen upora velik, saj je onespo- sobil del avstro-ogrske mornarice, hkrati pa je dal močno pobudo proti vojnemu razpoloženju mor- narjev in vojakov takratne av- stro-ogrske vojske. 1. FEBRUARJA 1935 so bile velike študentovske de- monstracije na univerzi v Beo- gradu. 2. FEBRUARJA 1924 V Neodvisni delavski partiji Jugoslavije je bil referendum o sklepih III. državne konference Komunistične partije Jugoslavije, ki je bila po 23. decembru 1923 v Beogradu. Na referendumu je partijsko članstvo razen ostalih dokumentov konference (ocena političnega položaja, resolucija o narodnem vprašanju, o vprašanju Makedonije in Trakije, o fašizmu in resolucija o sindikalnem giba- nju) sprejelo tudi resolucijo o agrarnem oprašanju in delu na vasi. Ti sklepi so bili velikega po- mena za nadaljnji razvoj revo- lucionarnega delavskega gibanja pri nas. 3. FEBRUAR 1942 V premoru med drugo in tretjo sovražno ofenzivo je februarja 1. 1942 Vrhovni štab NOV, ki se je mudil takrat v Foči, izdal prve predpise o nalogah in ustroju na- rodnoosvobodilnih odborov. Ta dokument, ki je znan v zgodovini nove ljudske oblasti pod imenom »Fočanski predpisi«, označuje na- rodnoosvobodilne odbore kot »za- časne organe ljudske oblasti, ki jih neposredno izvoli ljudstvo samo.« 4. FEBRUARJA 1925 Februarja 1925 je zadel organi- zacijo Rdeče pomoči v naši de- želi hud udarec. Policija je izsle- dila v stanovanju Desanke Cvet- kovič beograjski arhiv Rdeče po- moči. Desanko Cvetkovič je poli- cija zaprla. Začela se je srdita gonja režima proti Rdeči pomoči. Policija je v kratkem aretirala večje število aktivistov KPJ. Pre- iskave, ki so sledile, so znane pri nas kot »Proces proti Rdeči po- moči«. DELAVCEM IZOBRAZBO! Občinski sindikalni svet v Laškem je že davno uvidel potrebo po izobrazbi članov DS posebno v manjših podjet- jih. Večja podjetja v Laškem, kot so: »Volna«, pivovorna in lesna galanterija v Rimskih Toplicah pošiljajo člane DS v šolo za delavsko in di^beno samo- i upravljanje v Teharje, manjša podjetja pa tega ne zmorejo zaradi prilično vi- sokih stroškov. Zato je Ob. SS Laško v dogovoru in s podporo omenjene šole, ki je dala predavateljski kader, organiziral v Laškem enotedenski seminar, ki je nad- vse lepo uspel. Predavanj se je udele- ževalo 28 slušateljev, večinoma iz ma- lih podjetij (obrtniki, pekarna,' trgovi- na, gostinstvo. Remont, KZ), ki so vsak dan 4 ure pazljivo poslušali zelo aktu- alna vprašanja o delavskem samo- upravljanju, o organizaciji podjetij, o delu komune in sindikatov itd. Obisko- valci so bili zelo zadovoljni in so iz- razili željo, da bi v jesenskem času po- novno organizirali slični seminar. KJE BOMO GRADILI ? ? (Nadaljevanje s 1. strani) Drugi rezervat za gradnjo hiš je pred- viden na Polulah. V glavnem pa zajema področje okoli nove osnovne šole, kjer se razvija lepo stanovanjsko naselje. In končno je zaščiten še okoliš za po- trebe vodovoda, podj. »Ingrad«, Upra- ve cest LRS — tehnične sekcije v Celju, ta komunalno cestno upravo in podob- no. OMEJITEV GRADBENEGA OKOLIŠA NA DOBRNI Predlog zajema celotno zdraviliško področje, nadalje na*eJje (vas) ter po- dročje okoli nove šoH». V razpravi na seji ljudskega odbora so nekateri predlagali, da naj bi iz grad- benega okoliša izločili naselje Dobrno. Dokončni sklep o tem bo prinesel ljud- ski odbor celjskega okraja, ki bo ob- ravnaval in sklepal o gradbenih okoli- ših na celotnem okrajnem področju že na prihodnji seji, v ponedeljek 9. t. m. GRADBENI OKOLiS ZA STORE Meja naj bi potekala od križišča ceste fi progo proti stolarni, nadalje po želez- niški progi proti vzhodu do ceste, ki vodi na Gobčev most; po tej in republi- ški cesti do poti, ki vodi v peskokop Kresnike, nato pa proti vzhodu do Vo- glajne. Meja je nadalje predvidena po Vogla j ni (nizvodno) do črpalke za in- dustrijsko vodo, do področja, ki bo slu- žil za industrijski tir (odvoz ogorkov), nato po poti mimo rezervoarjev dokler ne doseže ceste, ki vodi v Toplice. Meja gre nato čez Bojanski potok, mimo več parcel do mosta pri stolarni. Na celotnem gradbenem okolišu celj- ske občine bo predvidoma prostora za okoli 4000 stanovanj. Ce računamo, da načrt bodoče stanovanjske izgradnje predvideva po okoli 300 novih stano- vanj na leto, potem je očitno, da omo- gočajo predloženi gradbeni okoliši ne- moteno gradnjo za dobo najmanj de- setih let. Kot rečeno, so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju le razpravljali o gradbenih okoliših. Do- ' končen sklep o tem bo prinesla šele naslednja skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Celju. V zaključnem delu skupne seje ljud- skega odbora celjske občine so spreme- nili sestav komisije za nacionalizacijo stanovanjskih hiš in gradbenih zem- ljišč. Tako je bil namesto tov. Zorana Vudlerja, ki kot uslužbenec ljudskega odbora ni mogel biti član omenjene ko- misije, izvoljen odbornik Drago Cerne- tič iz Stor. -mb pogled po svetu « pogled po svetu V ZDA so poskrbeli za to, da bi svoje evropske zaveznike in druge po svetu po- mirili glede uspešnosti Mikojanovega obi- ska. Storil je to sam Nixon, podpredsednik ZDA, na večerji v College Alumni Asocia- tion, ko je dejal, da je Mikojan sicer do- ber trgovec, da pa ni v ničemer spremenil stališča SZ in ZDA v glavnih političnih vprašanjih. Posebej pa ne o berlinskem vprašanju in o vprašanju jedrskih poiz- kusov. Po Nixonu Mikojan ni prinesel no- benih predlogov za reševanje teh vprašanj niti ni v ničemer odstopil od dogmatičnega sovjetskega stališča do njih. V nobenem primeru ne bo prišlo do dvostranskih raz- govorov med SZ in ZDA za ureditev sve- tovnih vprašanj. ZDA da brez zaveznikov ne bodo storile ničesar, še manj pa bodo vsiljevale svoje mnenje. Drugače, vsaj nekoliko drugače pa je govoril Hruščev v 6 in pol urnem govoru na izrednem kongresu VKPB v Moskvi. Na prvem mestu je omenil nemško vpra- šanje in voljo SZ, da se o njem pogaja. Takoj nato pa je napadel agresivno politi- ko ZDA do LR Kitajske kot glavni vzrok napetosti na Daljnem vzhodu in enako politiko do drugih miroljubnih držav, kot so Koreja, Vietnam, 'Indija, Indonezija, Burma. V Aziji in v Nemčiji predlaga SZ demilitarizirano cono. Se vedno mehanično zahteva prekinitev z jedrskimi poskusi. Kot uspeh Mikojanovega obiska navaja simpatije Amerikancev do SZ, ki si žele prijateljske odnose s SZ. Mikojanu se nam- reč ni posrečilo premakniti iz mesta niti vprašanje embarga, ki onemogoča izvaja- nje strateških materialov iz ZDA v SZ. Zanimiva je izjava Hruščeva o KP Ki- tajski, ki da uporablja mnogo specifičnih oblik v izgradnji socializma. »Vendar med nami ni in ne more biti trenj.n To je toliko bolj zanimivo, ker so posebno v Zahodni Nemčiji pričakovali, da se bodo kitajski in sovjetski komunisti spopadli zaradi neka- terih takih vprašanj. Tudi izjava o Jugo- slaviji je vsaj skušcda izzveneli lojalno. V začetku je napadel program in politiko ZKJ, nato pa omenil, da bo SZ tudi v prihodnje razvijala trgovinske stike z Ju- goslavijo na vzajemni osnovi in da si bo prizadevala za sodelovanje z Jugoslavijo v boju za mir. Sicer pa ta izjava ne pomeni nobene spremembe — Hruščev vztraja na liniji ofenzive kominforma, ki se je začela jeseni 1957. V Karačiju je zasedal Bagdadski pakt. ZDA je zastopal Henderson, čakali so tudi na Irak, ki se sestankov že dalj časa ne udeležuje. TASS je objavil sporočilo, da je bilo zasedanje naperjeno predvsem zo- per tiste arabske države, ki so stopile na pot neodvisnega nacionalnega razvoja, po- sebno pa zaradi napetosti med Irakom in Iranom. SZ tudi meni, da Pakistan tudi namenoma hujska na vojno z Indijo, da imajo ZDA vojaške pakte s Turčijo, Ira- nom in Pakistanom zoper Z AR in Irak. Se- stanek ni imel posebnega uspeha. ZDA niso obljubile širših vojaških jamstev za te države. Francija se upira, da bi namestili na nje- nem ozemlju rakete srednjega dometa, češ da hoče imeti nadzor nad njimi, kakor je to tudi v angleško-ameriškem sporazumu. ZDA pa vztrajajo nad tem, naj bi rakete bile pod poveljstvom NATO. Tudi Grki teh raket ne marajo, češ da je dovolj, če imajo taktične rakete tipa »Nike^ in »Ho- nest John«. Atomsko oborožitev bi seveda takoj sprejeli v nemški vojski, če bi to ne bilo v zvezi s politiko ravnotežja. SZ je po Mikojanu sprožila celo vprašanje od- delkov nemške vojske, ki se urijo za to orožje brez orožja. V Bonnu se trmasto upirajo vsaki spremembi zahodnega stali- šča do berlinskega in nemškega vprašanja. Ce beremo nemške liste, so vsi polni ene same protikomunistične histerije in tihega zadovoljstva nad rastjo nove nemške voj- ske. Na drugi strani pa pravijo Erhardu, da je zakrivil »gospodarski Stalingrad«:, ki se kaže v nemški hiperprodukciji zadnjih mesecev. V Kongu se zamorska srenja ne mara pomiriti. Afriško osvobodilno gibanje pri- dobiva na terenu. Zato se je angleškeniu ministru Lenoxu Boydu zdelo vredno, da je v Londonu sklical guvernerje Kenije, Tanganjike, Ugande in Zanzibara, torej vso angleško Vzhodno Afriko. Govorili so o gospodarskih in finančnih vprašanjih ter o zahtevah po ustavni reformi v teh kolo- nijah, kjer živi komaj 1,5 odstotka belih kolonistov med 20 milijoni črnci. Politične stranke zahtevajo naj se ukine izredno stanje v Keniji, ki ga je guverner uvedel zaradi gibanja Mau-Mau. Skupščina Bu- gande, največje pokrajine v Ugandi, je za- htevala popolno neodvisnost. Panafriško gibanje se torej razrašča po vsej Afriki in ne pozna meja. Anglija skuša urediti tudi svoje zadeve z Egiptom in z ZAR. Naser je Angleže pred nedavnim lepo poučil, naj opuste v arabskih deželah svoje diplomat- ske spletke po načelu: Razdeli in vladaj! Kajti Arabci so se odločili, da Angležem ne bodo več nasedali. Vendar se britanski lev še ne misli zavleči v kot. Macmillan, skrbno izbrani angleški konservativni pre- mier, se namerja potovati v Moskvo, da vrne obisk Bulganinu in Hruščevu, no, zdaj samo Hruščevu. Omenimo še proces proti italijanskim državljanom, ki so leta 1944 in 1945 stopili v partizane ali k partizanom, dd bi se bo- rili proti nemškim nacistom. Po 13 letih jih rimska iustitia v Firenzah obtožuje, da so to delali zaradi sebičnih interesov ene same države ne pa za stvar zaveznikov, pri čemer je mišljena Jugoslavija. Ce bo ta proces trajal še naprej, če bodo obtoženci tudi sojeni in obsojeni, bo to dokaz, da povojna, bojda demokratična Italija ni pre- bolela mirovne pogodbe niti njenih določb, posebno ne določb 16. člena, bo to dokaz, da so v Italiji neofašistične sile in razni iredentistični vampirji zelo močni in vpliv- ni celo na sodiščih. T. O. ZAHVALA Tovarna AERO Celje se iskreno zahvaljuje poklicni gasilski četi v Celju za njeno naglo intervencijo in uspešno pomoč pri gašenju požara dne 3. 1. 1959, ki je obvarovala podjetje velike škode. Posebno je občudovanja vredna hitrost, s katero so gasilci pri- speli na kraj sam, saj sta pretekli od telefonskega obvestila do njihovega prihoda samo 2 minuti. Zato je vse pohvale vredna organizacija te čete, ki ji daje šele pravo vrednost, kajti prav v v primeru požara je uspešnost njihove akcije odvisna v prvi vrsti od časa, v katerem prispejo gasilci na kraj sam.