Toštarina plačana.	Posamezna številka 60 vin.
Ste?. 119.	V Ljubljani, v sredo dne 27. oktobra 1920.	Leto III.
Oglasi:
Za 1 mm x 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 K, poslano, posmrtnlce ln reklame 2 K. Večkratno objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravnlitvo „3>omovine" v Ljubljani, Sodna ulloa 6. Uredništvo ,,Domovine", Miklošičeva o. 16, TeL 72.
Naročnina:
Za celo ,.Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 E,
četrtletno 9 K, polletno 18 S, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 E, celoletno 12 E.
Po dejanjih jih sodite!
(Prve opombe k volilnemu programu klerikalcev.)
Dolgo časa si je črna gospoda, ki je izgubila v svetovni vojni med ljudstvom vse zaupanje, ubijala glavo kakšne limanice bo volilcem sedaj nastavila. Navsezadnje je SLS. morala vendarle na solnce. Včeraj je izdala volilni program, ki je pa — kakor je bilo že naprej pričakovati — poln neresnic, zavijanj in hudobij. Že na prvi pogled se vidi, da so vrgli klerikalni generali za „dobro ljudstvo" na papir kopo prav lepih in sladkih besedi, ki so pa že za vsakega napolslepega človeka ravno v nasprotju z dejanji toliko hvalisane klerikalne politike.
SLS. kliče na veliki boj v enem najresnejših trenotkov zgodovine slovenskega ljudstva. Ne tajimo važnosti trenotka. Vprašamo Ie
kdo naj danes gre še pod zastavo SLS.?
Eden najvažnejših trenotkov našega naroda je bilo tudi leto 1014. Avstrija je mogla takrat začeti svetovno vojno le zato, ker je videla, da se brezpogojno zanese na mor. in vpliv duhovščine. SLS. je bila takrat od vseh avstrijskih strank najbolj ponižna dekla habsburških rabljev in najbolj vneta zagovornica vojne. Kakor žene mesar vole v klavnico, gnala je takrat klerikalna duhovščina naše ljudstvo v strelske jarke. Kdo, kdor ni gluh in slep, naj tedaj še zaupa SLS., ker je v Sloveniji edino ona tista stranka, ki je ljudstvo v enem najvažnejših trenotkov nesramno ogoljufala ter spravila v najstrašnejšo nesrečo?
Volilni program govori; tudi o veri. Nič novega!
Vera je za klerikalce vrv,
na katero se obesi z nado, da se reši če vse druge vrvi že popokajo. Leta 1914. je naša duhovščina s škofom vred agitirala za vojno, češ, da je svetovna vojna pravična, Bogu do-padljiva ter potrebna, ker je v nevarnosti vera. In kaj je bilo res? Sedaj pravijo klerikalci, da so bili leta 1914. v zmoti in da je bila vojna le gospodarskega izvora. Kateri kmet, kateri obrtnik, kdo sploh more še kdaj verjeti, da gre pri volitvah za vero?
Klerikalni volilni oklic zvrača vse neurejene razmere in vse nezadovoljstvo ljudstva na krivdo demokratov ter trdi, da je zadobila po prevratu
odločilno moč v naši državi „libe-ralna'1 stranka.
nem shodu v ljubljanskem Unionu slovesno razglasil, da so liberalci ničle in da so samo še komunisti resna stranka. Tudi klerikalno časopisje je še do včeraj neprestano pelo „Miserere" nad hladnim grobom demokratov. Sedaj pred volitvami so pa zopet ti prokleti liberalci vsega krivi in najboljša tarča za klerikalne strelce. Res je, da so slovenski demokratje imeli razven za čas Protič-Koroščeve vlade vedno po enega ministra v vladi. Tudi je sedelo v istem času po nekaj liberalcev v deželni vladi v Ljubljani: „Odločilno moč" so pa žalibog iudi v Jugoslaviji obdržali še vedno klerikalci, ki so imeli razen treh mesecev, ko je na splošno zadovoljnost vladal v deželni palači predsednik dr. Žerjav — skozi obe dve leti v rokah predsedstvo deželne vlade (vitez Pogačnik-doktor Brejc) ter odločilno premoč v pover-jeništvih. Tudi v Beogradu je bilo tako. Dr. Korošec je bil precej časa ministrski podpredsednik. Nekaj časa pa so sedeli v beograjski vladi kar trije ministri naenkrat (Korošec, Roškar in Jankovič). Ako bi JDS. v resnici imela odločilno moč v rokah, bi se sicer danes tudi še ne pretakalo po Sloveniji mleko in med, vendar pa bi se dalo odpraviti marsikatero povojno gorje, ki se je razpaslo med ljudstvom baš po vojni sokrivdi klerikalcev. Danes lahko rečemo, da je eno najbolj žalostnih dejstev v zgodovini Slovencev, da smo tudi v Jugoslaviji izročili vlado klerikalcem. Namesto, da bi se klerikalci po vojni poskrili, namesto, da bi njihove voditelje obesila roka pravice na prvi kol, obrnili so ti hinavski ljudski škodljivci plašč po novem vetru. Danes vidimo in čutimo, da je
ostala v Sloveniji še vsa šusteršiči-janska izdajalska zalega.
Tudi z valuto hočete agitirati? Demokrati so stali vedno in stoje še danes na stališču, da je sedanja valutna rešitev le začasna in da spada končna ureditev vrednosti krone v parlament. Klerikalna stranka je na ukaz dr. Korošca pristala, da je smatrati valutno vprašanje za končnove-Ijavno rešeno. Drugega od klerikalcev tudi pričakovati ni bilo. Kdo je kriv, da velja
danes naša avstrijska krona v Švici le pet predvojnih fickov?
Vojni hujskači. Ti so pa pri nas edi-nole klerikalci. Zato se pa mora ljudstvo danes zahvaliti za vse pomanjkanje, za vse težave, za vsa davčna in druga bremena klerikalcem in ni-
komur drugemu. Kdor ne vidi, da je nemogoče čez noč urediti državo v splošno zadovoljstvo, ko so pa vojni hujskači uničevali življenje in premoženje šest celih let. Niti ene hiše ne moreš z lahkoto zgraditi, državo pa misliš, da se da v dveh letih dvigniti iz razvalin svetovnega gospodarstva? Po našem mnenju gre pri sedanjih volitvah zato, da primemo tis-
Agitacijo za volitve na deželi.
Predvsem mora vsakega našega človeka prevzeti prepričanje, da noben glas ni izgubljen. Na Kranjskem se bo volilo na 196 voliščih. Če dobi stranka na vsakem po 20 glasov, ima gotovo mandat! Iz tega že sledi, kako treba pri teh volitvah zbirati po vseh kotih in kotičkih, da pripeljemo vsak demokratski glas na volišče.
Čujem izgovor: pri nas so večjidel pristaši »Samostojne", demokratov nas je sicer dokaj, pa ne kaže, da sami delamo. Vprašamo vas: zakaj ne? Ali ne vidite, da naši želji po uničenju klerikalizma bo bolj ustreženo, če zmaga čim največ demokratov? „Samostojna" naj išče glasove, kjer hoče, SLS., kjer ji drago, trdni naši demokratski glasovi morajo k veljavi. Mi smo bili napredni in smo se borili za svobodo kmeta, ko „Sa-mostojne še nikjer ni bilo. Že pred preko 20 leti je naš kandidat jelene proti šusteršiču dobil 12000 glasov na Kranjskem! To so stari demokratski glasovi, ki so se od tedaj gotovo izdatno pomnožili.
V naših mestih in trgih bo poleg vrlih meščanov posebno naš obrtnik nastopil v agitaciji. Lista JDS. bo imela celo vrsto obrtnikov v sebi. Dr. Žerjav je bil prvi politik, ki je odkrito obračunal z osemurnim delavnikom v obrtu. Noben politik se
tega, ki je v Sloveniji sokriv vojne. Razbojnik, ki je zažgal vas in hudodelsko mučil človeško življenje, spada na vislice. Tudi v politiki mora biti še nekaj pravice, zato potegnimo
na pranger tistega, ki je kriv sedanjih posledic vojne.
Klerikalci so ti hudodelci!
prej ni upal reči, da je osemiurnik v malem obrtu popoln nesmisel. Zlasti je svinjarija, da se kaznuje obrtnik, če proti višjemu plačilu pomočnike in delavce pridobi za čezurno delo. Človek bi se res za glavo zgrabil, kako naša država meče denar skozi okno, ko ne pusti delati onih, ki bi radi delali. Topla beseda doktor Žerjava za obrtnike je pogrela tudi — nasprotnike. „Slovenec" zlasti pa umazani „Večerni list" ga lju-to napadata in „Naprej" ugovarja stališču dr. Žerjava. Obrtniki so zdaj spoznali, kdo jim je prijatelj. Oni tudi vejo; da je bil dr. Žerjav tisti, ki se je vse leto boril za odstranitev prenapetega obrt. nadzornika Štebija in ga po dolgem boju proč spravil.
Na deželi se gibljejo demokratski1 kmetje. Oni pravijo, da ne marajo nobene „vodeu. Oni hočejo odkrit boj s klerikalizmom. Oni hočejo imeti v Beogradu voditelje, ki se jih klerikalci zares boje in ki bedo znali tam kaj doseči. Kandidatura dr. Žerjava je bojna kandidatura. Kdor se zanj izjavi, ta jasno pove, da duhovščine v politiki ne mara in da jo hoče pognati v cerkev nazaj izpolnjevati njen lepi poklic. Naši kmetje vejo, da je dr. Žerjav prvi počel boj za „Kma-tijsko družbo", ki je ne bo drugače mogoče rešiti, kakor če vse skupaj potegne, kar je protiklerikalno in iz-ženemo klerikalce iz deželne vlade.
Nova nepoštenost klerikalcev.
(Vesenjak pravi, da Korošec ne bo podpisal novih davkov, v istem času pa Korošec v Beogradu nova bremena
že podpisuje.)
V ponedeljek se je na shod SLS. v ljubljanskem Unionu pripeljal poslanec Vesenjak naravnost iz Beograda, da je mogel klerikalnim zaupnikom povedati, da je Jugoslovanski klub soglasno sklenil, da izstopi dr. Korošec iz vlade, ako bi hotel finančni minister upeljati nove davke. Vesenjak je mahal okoli sebe z rokami kakor divji, in sline so mu letele na vse strani ko je dopovedoval strmečim poslušalcem, da jim dr. Korošec sporoča, da on nikakor ne bo podpisal novih davkov. Vesenjakova izvajanja so bila umevno sprejeta z velikanskim odobravanjem jin navdušenjem. Kmetje in drugi shodarji so šli po Vesenjakovem govoru potolaženi domov. A glej ga spaka! Nekateri še domov niso prišli, že je dospela iz Beograda telegrafična vest, da Korošec nove davke vendarle podpiše. Pri-
šla je na dan resnica, da se je Korošec v ministrski seji popolnoma sporazumel z novim obdačenjem, da bi pa njegovi volilci tega ne izvedeli je pa skušal odmakniti svoj podpis. Finančni minister je nato protestiral proti hinavščini dr. Korošca ter zahteval od predsednika Vesniča, da stvar uredi. Finančni minister je dejal, da, če Korošec ne podpiše, da odstopi ali on, ali pa mora Korošec. Pri predsedniku Vesniču je nato Korošec pristal na podpis, ker mu je bilo več za ministrski stolček kot pa za dano besedo, ki jo je sporočil po Vesenjaku ljubljanskim zaupnikom. Tako vidimo zopet nov dokaz, da delajo klerikalci istočasno drugo politiko doma in drugo v Beogradu. Kmeta farbajo v Ljubljani, v Beogradu pa Vesniča!
Slovenski duhovščini.
V programu JDS. za predstoječe volitve je dr. Žerjav izjavil, da se bo v vprašanju razmerja države do cerkve in njih javnosti do duhovnega stanu ravnala ta stranka po tem, kako bo duhovščina sama postopala: ako se duhovščina vrne od politike nazaj v pastirsko delo, ako opusti dvomljivo držanje proii naši državi in tudi proti vladarski hiši, bo naša taktika mila. Ako ne, bo boj. Kdo bo zmagal, vemo že danes.
Na tem boju trpi naš narod moralno. On trpi tudi versko, kajti če mu z leče dol pridigujete, da mora vsak demokrat iz cerkve, če mu odrekate pravice v cerkvi, ga ženete sami ven iz nje, ženete ga v versko mlacnost in v nevero. Ali vam je s tem ustreženo?
Nam ni, ker to ni naš cilj. A vi sami izzivate to. —
Ze delujete premnogi izmed vas zopet v spovednicah i;i prižnicah. Mnogi kar besne in nore! In nihče se ne najde med vami, ki bi vzel besedo in zaklical: Nazaj, prijatelji, to ni prava pot. Vračajmo se v cerkev, kjer si pridobimo nazaj zaupanje vseh.
Vemo, da jih je veliko med vami, ki so siti škofove politike. Siti so njegovih pritiskov, groženj in opominov. A nobeden si ne upa na dan!
Ali se ne sramujete, da proti svojemu prepričanju delate tlako kleri-kalizmu?
Ura gre na dvanajsto. Ko bo izpolnjena, tedaj ne bo več mogoče nazaj, škoda bo velika, a odgovornost zadene ne le vojskujočih se vaših vodnikov, ampak tudi vas, ki molče služite in gledate, kako divjanje duhovnikov ubija vero.
Dopisi.
Iz Blok. Naš ugledni župnik Viktor Švigelj je imel kot ustanovitelj kat. konsumnega društva v začetku tega leta vsako nedeljo po eno ali dve predavanji o draginjft in navijanju cen po tukajšnjih trgovcih. Sedaj pa, ko jo je kat. konsum prav pošteno »zavozil" vsaj tako se šepeče, je pa veliki župnik zlezel pod »stolček!" Vprašamo ga kdaj bo zopet napravil predavanje o draginji. Sedaj bi pač bilo potrebno tudi predar vanje glede navijanja cen, kajti krstni list, ki je bil pri starem župniku po 3 krone ali ceneje, stane sedaj 10 kron ali celo 12 kron brez kolka, so pač tiskovine zelo drage, kaj ne g. župnik. Da ne govorimo o povišanju cen pri drugih stvareh. Pri pobiranju „bere" za kaplana, — polovico jo baje sam obdrži — je pozabil terjati od dimnikarja 6 vinarjev, ker se je razgovarjal z eno ženo, a pozabil ni nanje, poslal je cerkovnika, da izterja dolžnih 6 vinarjev. Ker je njegov zaslužek slab in se boji stradanja, pa prav rad obišče kako »ohcet" — in to tudi če se ga ne povabi, ker vedno rad kaj dobrega poje, a brez njegove navzočnosti ni blagoslova. Farani nimajo pri gospodarstvu cerkve ničesar odločati, le ko se zbira za ta ali oni namen, so molzna krava in tudi denarja »liberalcev" ne zametuje. Sedaj je prav vnet za »zgonce" in po njegovem mnenju ni to nič, če se podružna cerkev za 80.000 K zadolži. Seveda s tujim denarjem zna g. župnik prav dobro gospodariti. Za enkrat naj zadostuje, pa še drugič kaj iz bloškega kotička.
zadetih trgovcev so ta notiranja vzbudila nevoljo, ker so poročila prav pogosto jako netočna in se znatno razlikujejo od resničnih cen, veljavnih istega dne v Vukovaru ali Subotici, Somboru, Novem Sadu, Bečkeretu in drugih žitnih središčih. Mi smo se pobrigali za točne informacije in v prihodnjih dneh pričnemo objavljati žitne cene, ki bodo zanesljive tržne cene.
= Z domačih tržišč. Pretečeni teden na naših tržiščih ni bilo važnejših prememb v cenah. Trgovina pa je bila nekoliko živahnejša, ker so se začela tudi hišna gospodarstva preskr-. bovati za zimo. Draženje domačih pri-I delkov se je nekoliko zaustavilo, ker se ! je že zadostilo najnujnejši potrebi, a |v svrho špekulacije si nikdo ne upa : nakupovati večjih količin. Izgledi izvoza po domačih kupcih so vedno slabši, prihajajo pa že tuji konzu-menti, da sanr direktno nakupijo blago, a ti so pri nabavi zelo rezervirani. Iz inozemstva prihajajo vesti o padanju cen nekaterim vrstam blaga, a vse to ostaja na našem tržišču brez vpliva zaradi slabega stanja naše valute. Razen tega je pomanjkanje denarja tako občutno, da ni mogoče delati s kreditom in ga tudi ni dobiti, gotovina pa je zelo draga. Edina vrsta blaga, ki je zadnjem času nekoliko padla, je sladkor, a tudi to znižanje cene ni pripisovati preobilju in pocenenju blaga, marveč le korakom vlade, da se sladkor monopolizira.	.
= Cene ribam v Splitu so naslednje: kilogram prvovrstne ribe 40 K, druge vrste 32 K, tretje vrste 26 K, četrte vrste 14 K. pete vrste 10 K, šeste vrste 8 K in sedme vrste 4 K.
—	Cene češkemu hmelju. Urad za inozemsko trgovino je določil sledeče cene: hmelj žateški 5000 čK za 50 kg, hmelj z okolice Usty nad Labo 4700 čK za 50 kg.
= Nove tovarne za milo. V Bakru se je ustanovila delniška družba za izdelovanje mila s kapitalom dvesto-petdesettisoč kron v 5000 delnicah po 150 kron, od katerih prevzame 2000 sindikat, 3000 pa jih gre v javno sub-skripcijo. Tvornica računa pred vsem s primorskim odjemalstvom. V Brodu na Savi hoče Schichtova tovarna iz Ustja na Labi ustanoviti filialno tvor-nico za milo in različne vrste masti in drugih sličnih kemičnih proizvodov ter je sedaj v pogajanju z mestnim svetom za običajne pogodnosti pri nakupu zemljišča.
—	Zadružna banka v Mariboru. Zadružna banka v Splitu ustanovi v Mariboru svojo podružnico. Zadružna banka je ustanovljena od Zadružnega saveza v Splitu 1. 1915. na Reki, ki se je med vojno razen z banj enim poslom bavila tudi s transporti in pomorskim zavarovanjem. Zanimivo je, da Zadružna banka nima zasebnih delničarjev, marveč da morejo postati delničarji tega podjetja le zadruge, odnosno savezi zadrug.
litvah v metohijskem v krugu je dobila demokratska stranka v okraju Struga 10 občin, radikalci eno, v eni občini je volitev radi radikalnih sleparij bila ustavljena.
+ Izjava češkega vojnega ministra. Dopisniku pariškega »Tempsa" je izjavil čehoslovaški vojni minister general Husak: Politika čehoslovaške republike je tako v diplomatskem kakor vojaškem pogledu politika miru ! Mi ne zahtevamo in si ne želimo niti pedi zemlje več, nego samo to, kar nam je odkazala mirovna konferenca. Naše načelo je, spoštovati nevtralnost do skrajnosti; ali ravno-tako pa čehoslovaška republika ne bo dopustila nikakega napada na svojo integriteto, ter ga bo energično odbila. Čehoslovaška je dobro pripravljena in je gotovo svoje zmage, posebno, ker gotovo ve, da v takem slučaju ne ostane sama in brez pomoči.
Gospodarstvo.
= Tržne cene žita. Nekateri zagrebški in za njimi tudi ljubljanski listi prinašajo v zadnjem času noti-ranje ce.i z žitnega trga. V krogih pri-
Politični pregled.
+ Avstrijski proglas Korošcem.
Avstrijski zastopnik v plebiscitni komisiji je izdal na prebivalstvo cone A proglas, v katerem zagotavlja Slovencem, da bodo vsi merodajni krogi znali čuvati njihove jezikovne in narodne posebnosti. Razen tega omenja proglas tudi obveznosti, ki jih prevzame avstrijska vlada glasom mirovne pogodbe, posebno člen 92., ki jamči onim, ki so glasovali za Jugoslavijo, da ne bodo trpeli zaradi tega nikakih slabih posledic. Seveda so vse to samo fraze, ker v resnici spoštujejo Avstrijci narodno čustvovanje koroških Slovencev na ta način, da so poslali na progo Celovec-Pliberk same take uslužbence, ki ne znajo čisto nič slovensko. Taki bodo najbrže tudi upravni uradniki, sodniki itd. Sicer pa, kakor bodo Avstrijci postopali s koroškimi Slovenci, tako bomo mi postopali z našimi Nemci.
+ Nova demokratska zmaga v
Srbiji. Pri naknadnih občinskih vo-
Novosti.
v Tajen zaupni sestanek so imeli včeraj zvečer v Unionu duhovniki, ki si jih na klerikalnem zaupniškem shodu kmetje izbrisali iz kandidatne liste. Pritoževali so se nad grdo ne-hvaležnostjo kmetov in jezili nad klerikalno svetno inteligenco, ker se med njo ni našel niti eden, ki bi se zavzel za duhovnike, s katerimi stoji in pade SLS. Med večino duhovnikov je prevladalo mnenje, da naj se duhovništvo pri volitvah drži popolnoma pasivno in da naj ne poseza v agitacijo, temveč prepusti volilno borbo onim, ki mislijo, da morajo zmagati tudi brez duhovništva. De-finitivnih sklepov ni bilo, pač pa so se prepustile vsakemu duhovniku popolnoma proste roke.
v Klerikalni kandidat za Prekmurje Ljudevit Pinterič je jasen dokaz, kako so klerikalci izbirali svoje kandidate. Pinterič je znan madžarski agitator, dasi rojen Slovenec ne zna niti slovensko, govori le nekaj slabe hrvaščine, ki se jo je naučil kot gostilničar v Sarajevu. !Na klerikalni program je pristal iz dveh razlogov, 1) ni ga razumel, ker ne zna slovensko; 2) ni ga slišal, ker je popolnoma gluh.
.. * Kaj je vse ljudska stranka naredila za Jugoslavijo? Minister doktor Korošec je zvišal železniške tarife tako visoko, da je nastala vsled tega taka draginja, da jo malokdo zmore. Minister dr. Korošec se je združil s srbskimi radikalci, vsled česar Jugoslavija še danes ni urejena, ker mora plesati, kakor mu radikalci godejo. Minister dr. Korošec v dveh letih svojega ministrovanja ni delal drugega, nego politiko za svojo stranko. Dr. Koroščeva stranka se v Beogradu hlini Velikosrbom, doma pa pridigajo sovraštvo proti novi državi, proti vsemu, kar se sklene v Beogradu. Pri tem pa ima farovška stranka svojega zastopnika v vladi ki vše podpiše in vse prav da beograjski vladi.
* Demagogija klerikalne stranke. »Slovenec" se krčevito zvija. Volitve so pred durmi, zato se trudi in skuša s svojim tiskom pridobiti volilce, kateri v masah klerikalni stranki obračajo hrbet. Piše demagoško, t. j. agitira s tem, kar ljudstvu najbolj dopade, čeprav ve, da so laži in da so taka obetan j a in laskanja ljudstvu neizvršljiva, ker mora država delati svojo politiko iz stališča splošnih državnih koristi in s stališča vseh stanov. Znano je, da Koroščeva stranka obeta na Hrvatskem v krajih z Radičevo večino, republiko in kliče »proč od Beograda!" V krajih, kjer imajo Frankovci večino, obeta Hrvatsko kraljestvo. V krajih čisto kmetskega značaja pa jim obeta, da bodo železnice zastonj vozile, in da bo ukinila vse davke. Ljubljančanom obeta
farovška stranka, da bodo bodoče pili mleko po 40 vinarjev, na Ježici in drugi ljubljanski okolici pa pravi, izstradajte meščane, prodajajte jim liter mleka po 10 kron. — To se pravi nerazsodno ljudstvo za nos voditi. »Slovenec" se dobro zaveda, da vse kar napiše, je sam humbug, a kljub temu misli, da reši farovško stranko le na ta način, če ljudem obljublja zvezde neba, čeprav ve, da so samo obljube, kar sedaj piše. Take stranke slovensko ljudstvo ne bo volilo in 28. novembra bo farovška stranka dosegla svoj polom, kar je že tako davno zaslužila.
*	Župnik Josip Brajec na Trati je znorel: V nedeljo 24. t. m. je pri prvi maši s prižnice napadal našo JDS. Poživljal je s tega mesta, da naj ljudje ali izstopijo iz te stranke ali pa naj ne hodijo v cerkev. Da hoče na vsak način prepričati ljudstvo, da je Gospod Bog organiziran somišljenik klerikalne stranke in da so s kmelskimi žulji zgrajene cerkve le za klerikalce. Rekli smo že: »vera gre po duhovnih gor po njih pa pojde tudi dol!" Somišljeniki na Trati, ne zmenite se za Brajca. Kdor tako neumno govori, je norec. Povejte mu to imenom JDS.".
v Muslimanski kmetje v Beogradu. Pri ministru za agrarno reformo, doktorju Krizmanu, se je oglasila velika deputacija muslimanskih kmetov iz Bosne in Hercegovine, ki mu je izročila obširno spomenico glede ureditve agrarnega vprašanja v Bosni in prosila ministra zaščite proti begovskemu izkoriščevanju. Minister Krizman je deputaciji obljubil, da bo storil vse, da se agrarna reforma izvede pravično. — Deputacija se je oglasila tudi v tajništvu demokratske stranke, kjer je prosila navzoče poslance, naj se še nadalje zavzemajo kakor do sedaj za kmete v Bosni.
v Demokrati v Macedoniji razvijajo veliko volilno agitacijo. Po vseh okrajih in okrožjih so priredili shode in volilne sestanke, ki so povsod najlepše uspeli. Bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič je imel doslej velike shode v skopljanskem, bi-toljskem in tikveškem okrožju.
v Radikalni kandidati. iSTikola Pašič bo nosilec radikalne liste v Banjaluki, Skoplju in Sremu, Protič v Beogradu in Kruševcu, dr. Laza Markovič pa v Hercegovini.
*	Dobro se med seboj poznajo klerikalci. Pišejo nam: Za kvalificiranega kandidate so klerikalci m. dr. proglasili gospoda Dušana Ser-neca, „poverjenika na razpoloženju". Ker je gospod inženir danes še aktiven, izgleda na prvi pogled, da je njegov novi naslov le nekak predujem na volilni uspeh klerikalne stranke. Kdor pa ve, da je gospod Sernec še nedavno kakor se pravi »farje" na žlici zavžival, in da je kot somišljenik SLS. takorekoč še dojenček, se ne bo čudil, da zaupniki še niso natančno podučeni o njegovi poziciji. Morda leži v naslovu, ki so mu ga dali, tudi nekoliko prijateljske kritike; kdor je „na razpoloženju", ta na svojem mestu ni delaven. Ni izključeno, da je torej nova titula-tura Dušana Katoliškega rahel poziv goskodu šefu vseh javnih del na Slovenskem. Kaj menite?
*	Politika v službi. Pri policiji v Ljubljani imajo še vedno v službi nekega Jožefa Dobrovška, ki se je preril vkljub svoji preteklosti do revirnega nadzornika. Na dan pred klerikalnim shodom je začel v službi delati politiko. Pri raportu je delil vabila na shod SLS. okolišnim nadzornikom, da jih v službi naprej razdele. Obenem je agitiral za klerikalni shod ter izjavil, da ima vsak službo prosto, če gre na ta shod. Morda to zadošča svetniku Guštinu. Sicer pa naj si zapomni vsak, ki bi hotel tak slučaj zakriti, da pride kmalu čas, ko se bo temeljito obračunalo z Dobrovski in z vsakim, ki bi ga skušal kriti.
Gerentstvo v Rogaški Slatini. Namesto odstopivših prisednikov v občinskem gerentskem sosvetu v Rogaški Slatini sta bila imenovana za pri-sednika posestnik Ivan ViUgaj in veterinarski nadzornik Fran Majd.it — oba v Rogaški Slatini.
v Grozna statistika. Enketna komisija je predložila parlamentu naknadno poročilo o žrtvah za ljudske vstaje proti Bolgarom v letu 1917. Poročilo navaja večje število ubitih Srbov in onih, ki so umrli v internaciji, razen tega število požganih hiš in drugih zgradb v času ljudske vstaje. V vranjskem, niškem in topliškem okrožju je bilo pobitih in po taboriščih pomrlih 8767 oseb, hiš je bilo požganih 8855, drugih poslopij pa 34.584 Največ je bilo ubitih v topliškem okrožju, in sicer 3907.
*	Kongres dobrovoljcev v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu kongres dobrovoljskih organizacij v naši kraljevini. Na kongresu je bilo zastopanih po delegatih čez 80.000 organiziranih dobrovolicev, ki so organizirani v pokrajinskih društvih Zagreb, Ljubljani. Sarajevo, Split, Novi Sad in Bečkerek, staro društvo srbskih dobrovoljcev je zastopal predsednik dr. Čeda Marjanovič. Po obširnih in stvarnih debatah o stanovskih vprašanjih je oila soglasno sprejeta resolucija o enotni dobrovoljski organizaciji v kraljevini. V političnem oziru hočejo dobrovoljci pospeševati zgradnjo jedinstvene države brez plemenskih in -verskih razlik in vedno nastopati kakor predstraže in branilci narodnega jedinstva.
*	Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je z ozirom na novo uredbo zavarovanja delavcev zoper nezgode določila rok za predložitev preračunov zavarovalnega prispevka za I.poluletje 1920. na čas od 1. novembra do vštevši 14. novembra 1920. Tiskovine za preračun se podjetnikom vpošljejo tekom prihodnjih dni. Preračuni se morajo vrniti točno izpolnjeni najpozneje do 14. novembra 1920. ter v istem roku vplačati zavarovalni prispevek. Ako zavarovalni prispevek ne bo vplačan do 14. novembra 1920., se bodo računale od 15. novembra 1920. dalje 5 %ne zamudne obresti.
*	Interesantno sredstvo za pomol mestni blagajni in za reševanje stanovanjske stiske je našlo mesto Pečuj z davkom na služinčad in davkom na sobe Kdor ima enega slugo ali služkinjo, plača letno 200 I< davka, za dva 1000 K, za tri 2500 K, za štiri 6000 K itd. — Stanovanje z eno sobo in kuhinjo je davka prosto, ravnotako stanovanje dveh sob in kuhinje za tričlansko obitelj. Kjer je več sob, nego v istem razmerju rodbinskih članov, se plača: a zdve sobi 1800 K letno, za. tri 3000 K, za 4 sobe 10.000 K, za pet sob 20.000 K itd. — Uspeh je bil prav velik. V Pečuju je namreč mnogo kanonikov stolnega kapitlja in članov visokega plemstva, ki so vsi stanovali v svojih kapiteljskih hišah in plemiških palačah. Da pa se izognejo občutnemu davku, so sedaj dali vse sobe v naiem in je s tem nastopilo veliko olajšanje stanovanjske stiske.
*	Iz dobe prevrata. Pred osješkim sodiščem se bo te dni vršila obravnava proti bivšemu kapetanu 78. pešpolka, Karlu Erfortu, zaradi zlorabe uradne oblasti in izsiljevanja, katero je zakrivil kot poveljnik železniške postaje ob času prevrata. Zadrževal je vlake ter jim dovoljeval nadaljnjo vožnjo, če so mu plačali odškodnino 50.000 kron in tud: več.
*	Radi velike draginje pri proizvajanju so osiješki listi zvišali mesečno naročnino na 48 kron in ceno listom v prodaji na drobno po 3 K.
*	Semenj sv. Uršule v Celju, ki se je kakor vsako leto vršil dne 21. t. m. je bil dobro cbiskan, a vendar se kupčije radi slabega vremena niso mogle razvit tako kakor navadno.
*	Tatvine v Celju. Dne 19. t. m. bilo je iz vagona na mrtvem tiru na celjskem kolodvoru ukradeno na ško-
do trgovca Maksa Stoessla usnja v vrednosti 2090 kron. Storilce štiri vojake so izsledili in oddali vojaškemu poveljstvu. — Aretiran je bil Fran Krk iz Griž radi tatvin izvršenih na škodo Alojzija Meraka iz Gaberj.
*	Iz občinstva nam pišejo: Po Ljubljani nadleguje prebivalstvo neka oseba, ki nabira baje za ustanovitev „do-ma za sestre sv. Križa". Prihaja ne-ženirano v vsako privatno stanovanje in tudi v pisarne. Ako že pobira doneske za gotovo absolutno nepotreben „dom sv. Križa" pri duhovščini, v farovžih, pri g. Pollaku in drugih klerikalnih magnatih, nima seveda ljubljansko občinstvo ničesar zopet to. Toda ostali Ljubljančani smo prepričani, da rabimo denar pač prej za kaj drugega, nego nove „sestre". Ljubljana ima že dovolj samostanov in raznih »pobožnih domov", kjer se goji protislovanska politika in ščuva proti narodnemu edin-stvu.
*	Ker nima stanovanja, hoče v zapor. Starejši človek, ki nima stanovanja, se je v Splitu prijavil te dni ta-mošnjemu redarstvu s prošnjo, da ga spravi v zapor. Ker je bil nekoliko vinjen, je redarstvo njegovi prošnji ustreglo, drugo jutro pa ga je pognalo „na svobodo", češ da zapor ni hotel za nedolžne postopače! Poučili so ga, da se človek mora legitimirati s kakim zločinom ako želi, da dobi — državno brezplačno stanovanje.
Rožna brzojavno poročilo.
Razmah habsburške propagande.
Dunaj, 26. okt. (Izv.) Danes je videl Dunaj na svojih ulicah pompoz-no habsburško manifestacijo. Pokopavali so slovesno iz Koroške pripeljano truplo maršala Boroeviča. Za krsto so korakali najodličnejši pred-stavitelji starega cesarskega režima, maršali Kovesz, Krobatin in drugi, vitezi reda Marije Terezije v polnem ornatu, tisoči bivših oficirjev v uniformah, sredi med njimi pa zadnji šef kabineta pisarne Schager kot za-stopnih Karla Habsburškega. Na ulicah je bilo na tisole ljudi, predvsem kršlanskih socialcev, ki so pozdravljali cesarske oficirje in cesarske uniforme.
V zvezi s to demonstracijo se na Dunaju danes bolj kakor kedaj govori o velikih nairtih Habsburgovcev. Z.adnje dni so prispeli iz Švice mnogi zaupniki bivšega cesarja, med njimi Čehi, Poljaki, Jugoslovani. Vršijo s neprestani sestanki z znanimi liani visoke aristokracije in stare gencra-litete. T u se mudi tudi dr. šusteršič, ki je prevzel vodstvo habsburške propagande za Jugoslavijo ter skuša obnoviti zveze s starimi prijatelji na Slovenskem in na Hrvatskem. Oovori se, da se namerava šusteršil nastaniti v kakem kraju blizu jugoslovanske granice.
Dr. Šusteršič je dospel v Celovec.
Celovec, 26. okt. (Izv.) Sinoči je prispel semkaj dr. Ivan šusteršil. Preiskave v Brnu.
Praga, 26. oktobra. (Izvirno). Narodni Politika javlja iz Brna, da so bile v zadnjih dneh izvršene ol sežne hišne preiskave v prostorih nemškega Volksrata, v nemškem društvu za Moravsko in drugih organizacijah ter pri mnogih privatnikih. Nemci so razburjeni. Javnost si obeta od teh hišnih preiskav senzacionalen uspeh in pričakuje objave.
Separatisti na Češkem.
Košice, 26. oktobra. (Izvirno). V občini Namesto je znani slovaški separatist župnik Hlinka imel zborovanje, pri katerem so se madžarski hujskači in separatisti spopadli z do-bromislečimi Slovaki in češkimi legi-
jonarji. Prišlo je do krvavega boja. Več ljudi je ubitih, mnogo ranjenih.
Francozi napovedujejo nov prevrat na Madžarskem.
Pariz, 26. oktobra. (Izvirno.) „Echo de Pariš" javlja, da je Madžarska v nevarnosti zopetnega državnega prevrata, ki bi ga to pot izvršili demokratski in napredni krogi. Horthjjeva vlada ima poleg drugih težav tudi to, da je izostala pričakovana denarna pomoč iz Amerike, vsled česar je opozicija narast.la.
Madžari Se branijo ratificirati mirovno pogodbo.
Pariz, 26. oktobra. Veleposlaniška konferenca je ponovno pozvala Madžarsko naj najkasneje do 18. novembra ratificira mirovno pogodbo.
Budimpešta, 26. oktobra. (Izvir.). Mirovna pogodba je bila danes izr rožena posebnim parlamentarnem od. boru. Madžarski šovinistični krogi ne tajijo, da bo skušala vlada ratifikacijo čim največ zavleči, ker bi sicer morala razpustiti svojo armado in se zadovoljiti z malo najemniško vojsko, kakor jo predpisuje mirovna pogodba. Habsburška propaganda ima tudi tu svoje prste vmes.
Budimpešta, 26. oktobra. Obrambna liga in društvo zbujajočih se Madžarov sta priredili protestne shode proti ratifikaciji mirovne pogodbe. Po zborovanju so demonstrirale velike skupine šovinistov pred ententnimi misijami. Izgredov ni bilo.
Veleizdajniška agitacija na Primorju.
Zagreb, 26. oktobra. (Izvirno). Današnja „Riječ" javlja, da agitira neki dr. Crnič, koncipijent krapinske-ga odvetnika dr. Kiša, znanega fran-kovca, po otoku Krku, torej na zasedenem ozemlju, proti naši državi in proti Srbom in pravi domačinom, da je itak vseeno, ali ostanejo pod Italijo ali ne, češ, to je prej še bolje za-nje. Ta človek prihaja tudi v hrvatsko Primorje agitirati za Zajednico in klerikalce, ne da bi ga bila doslej zadela roka pravice.
Kandidati Hrv. zajednice v Zagrebu.
Zagreb, 26. oktobra. (Izv.) Hrvatska zajednica je za mesto Zagreb postavila sledeče kandidate: Gjuro Šurmin, profesor vseučilišča; Svetozar Rittig, župnik; Nikola Hoffer, advokat (znani bivši Tomaševičevec); bančni uradnik in bivši odvetnik dr. Ivan Krajal in Peroslav Paskievil-Čikara, tajnik trgovske zbornice, znan frankovec.
Smrt grškega kralja.
Atene, 26. okt. (Izv.) Kralj je sinoči ob 8. umrl. Sklicana je stara skupščina, da izvoli regenta. Kot najresnejši kandidat se imenuje admiral Konduriotis, Venizelosov zaupnik. Volitve so odložene.
Temna slika o položaju v Italiji.
London, 26. oktobra. (Izrvirno.) Italijanski dopisnik „Daily Heral-da" poroča iz .Rima: Aretacija znanega vodje anarhistov Malateste je imela namen pokazati močno roko vlade in udusiti nemire. Izgleda pa, da bo ta korak postal usoden in da pomeni pflčetek novih važnih dogodkov. Razburjenje narašča v celi Italiji. Nacionalisti in socijalisti se pripravljajo na odločilni spopad. Giollitija so smatrali za najenergič-nejšega moža Italije, danes pa je že jasno, da je popolnoma brez moči. Nacionalistično časopisje, ki ga je ob nastopu vlade tako živahno podpiralo, je prešlo v opozicijo in zahteva njegov odstop ter proglasitev vojaške diktature. Ravnotako je gotovo, da
je poslednja borba kovinarjev z delodajalci prinesla delavstvu veliko zmago in ga zelo kor.solidirala. Industrijalci stoje pred alternativo, da izvedejo skupaj z drugimi nacijona-listi in vojaškimi krogi puč, podoben Kappovemu, ali pa da se odpovedo politični oblasti. Imenujejo se že celo imena novih diktatorjev, namreč d' Annunzio, general Giardino, bivši ministrski predsednik Salan-dra in epigon Peppino Oaribaldi. Posledica takega poskusa pa bi bila kmalu ta, da izbruhne revolucija delavstva. Na drugi strani bi pa po odstopu Giollittijevcm bila pot prosta za socijalistično vlado v Italiji.
V političnem vrenju, ki se nadaljuje, se dogajajo spopadi in atentati. V Mesini so nacijonalisti zaklali tajnika delavske zbornice Gio-vannija Orzela sredi ulice. Delavci, ki izkrcava j o premog so v celi Italiji stopili v stavko. V Carrari so bile že v tretje vržene bombe na Narodno banko in na brzovlak iz Genue že v drugič.
Milan, 25. oktobra. Glede na novice o vojaški zaroti v Italiji piše „Epoca", da ni ves, cla se pripravlja puč v spomin bitke pri Vittorio Ve-neto, marveč nameravajo počakati na pogajanja z Jugoslavijo in aranžirati narodno nejevoljo zaradi popuščanja Italije. D'Annunzio bi zasedel Split, general Caviglia Lom-bardi jo in Beneško in drug general bi dne 3. novembra v Rimu prevzel poveljstvo nad ondotniini četami. D' Annunzio bi z letalom dospel v Rim. K temu se javlja: Giollitti je ukazal zoper D' Annunzija uporabiti obrambne topove.
Bern, 25. oktobra. .,Neue Ziircher Zeitung" poroča iz Milana: Kakor pišejo meščanski listi, se novicam o vojaškem puču ne pripisuje noben pomen. Očitno gre za poizkus nacionalistov, da bi pred pogajanji z Jugoslavijo pritisnili na vlado.
Italijanski nacijonalisti zahtevajo Jesenice.
Rim, 26 oktobra. (Izv.) Rimski nacionalistični politični krogi trdijo, da je Jugoslavija morala zapustiti Koroško le vsled energilnega pritiska Italije na medzavezniško veleposlani-ško konferenco.. V tej zvezi spravljajo v ospredje vprašanje Jesenic. Italija se trudi, da napravi pakt z Avstrijo z ozi-om na železniški promet po bohiniski progi, ki ga hoče imeti garantiranega. Nacijonalisti zahtevajo jeseniško ozemlje po izidu koroškega plebiscita ne sme vel ostati v jugoslovanskih. rokah. (K temu je pripomniti, da bi značilo postavljanje jeseniškega vprašanja na jadranski konferenci s strani Italije prekinjenje nadaljnjih razgovorov. Po naših informacijah so v tem oziru instrukcije naših delegatov povsem jasne in odločne. Op. ured.)
Rim, 26. oktobra. Včerajšnji ministrski svet je razpravljal o pogajanjih z Jugoslavijo. Minister Sforza je optimističen, češ, da bo Jugoslavija popustljiva. Listi poročajo, da je beo-gradska vlada odklonila razpravo o Črni gori in odbila zahtevo tiranske vlade, da bi pogajanjem prisostvovali tudi albanski delegati. Politični krogi ne verujejo, da bi se konferenca vršila začetkom novembra. Eni jo odlagajo na sredo novembra, drugi menijo da se bo mogel sestanek vršiti šel? v decembru. Optimistične vesti vladnega časopisja so namenjene v prvi vrsti pomirjenju javnosti, ki vidi v zavlačevanju konference veliko slabost Giolittijeve vlade.
Jugosloveni!
Osvobodimo Koroško! Bati se je, da dobi ogabna falzifikacija plebiscita nc Koroškem sankci]u veievlasti! Plebiscit je falzifikat ter nasprotuje naredbam plebiscitne komisije v Celovcu, besedilu in duhu mirovne po-
godbe. Plebiscit je falzifikat, ker so agenti Nemške Avstrije z utihotopijanjem neupravičenih, nemških volil-cev, z najobsežnejšim kupovanjem glasov, z grožnjami, z varanjem ljudstva, z raznimi nasilnostmi, z goljufijami na dan plebiscita potvorili nravi izraz ljudske volje. Zaradi take nemorale bi bili zastopniki velevlasti izključili vsako drugo državo, zlasti pa kaki/ slovansko, iz zveze narodov. Toda ne samo, da niti v tem slučaju nočejo ščititi politične morale in prestiža svoje zaveznice, hočejo sedaj, zapeljani od svojih zastopnikov v plebiscit ti komisiji v Celovcu, to strašno krivico še sankcijonirati v korist največjemu sovražniku entente in začetniku svetovne vojne, nemškemu narodu. Apliramo zato v prvi vrsti na čut pravičnosti in svobode, ki diči ameriški, angleški in francoski narod, v trdni nadi, da ti narodi take krivice ne bodo nikdar odobrili! Vendar pa ne moremo čakati, da bi šele zgodovina popravila krivico in strmoglavila diplomatske zaščitnike tega svetovnega škandala. Mi hočemo takoj in z vso silo svojega naroda in državnega prava storiti vse, da osvobodimo zopet zibelko slovenskega na roda in zaščitimo severne narodne meje Jugoslavije! Strnimo torej v svoje moči v eno nepremagljivo in vedno delavno narodno falango! V to svrho naj se osnujejo v vsakem kraju Jugoslavije takoj koroški odbori edinim programom: „Vsi in vse za odrešenje Koroške!" Dne 29. ali 31. oktobra ali 1. novembra naj se vršiio po vsej državi manifestacijski shodi. Na teh shodih naj se pozove vlada v Beogradu: 1. da nikakor ne prizna plebiscita; 2. da zahteva z vso energijo reviziio celega plebiscitnega vprašanja; 3. da naj se prekinejo zaradi dokazanih goljufij od strani nemške koroške in centralne avstrijske oblasti vse politične in gospodarske zveze z Nemško Avstrijo ter odpravi vsa dobava živeža, dokler Nemška Avstrija ne pristane na revizijo plebiscitnega vprašanja in dokler ne da zadostne garancije za popolno ravnopravnost celotnega slovenskega naroda v vseh krajih na Koroškem; 4. naj odstrani iz naše države vse protidržavne elemente in tuje podanike v svrho, da se zasigura kruh in dom našim beguncem iz odvzetega ozemlja. Vse jugoslovenske politične stranke se pozivajo, da sprejmejo načela, izražena v tem proglasu, v svoj program. Podrobne informacije in potrebnih podatkov daje Jugosloven-ska Matica v Mariboru.
Maribor, dne 24. oktobra 1920. — Za odbor: dr. Fran Rosina; zastopniki SLS: dr. Fran Jankovič, poslanec in minister n. r.; Ivan Roškar, posl. in minister n. r.; dr. Josip Hohnjec, posl.; dr. Anton Jerovšek, dr. Josip Fon, posl.; dr. Jos. Leskovar; zastopniki JDS: prof. V oglar. oosl. Gjuro Džamonja, posl. Ivan Kejžar, posl. dr. Karel Koderman, dr. Fran Lipold; zastopniki NSS: dr. Otokar Rybar in Jarh; za Jugoslovensko Matico: prof! Josip Ribarič, dr. Ferdo Miiller, dr. Leopold Lenard; kot zastopniki Koroške: dr. Ravnik, župnik Gabron in župnik Ar noš.
Nov vozni red na južni železnici.
S 1. novembrom stopi na vseh progah obratnega ravnateljstva juž. železnice v veljavo nastopni novi vozni
red:	A. Brzovlaki.
Češkoslovaški brzovlak Praga-Za-greb juž. kol. in dunajski brzovlak Dunaj-Trst vozita vsak torek, četrtek in soboto ter v obratni smeri vsako sredo, petek in nedeljo. — Češkoslovaški brzovlak odhaja iz Prage ob 20.03, iz Maribora gl. kol. ob 13.58 in prihaja v Zagreb juž. kol. ob 17.33; v nasprotni smeri iz Zagreba j. k. ob 10.27, iz Maribora gl. kol. ob 15.35 in prihod v Prago ob 8.22. — Dunajski brzovlak. Odhod z Dunaja ob 7.20, iz Maribora gl. kol. ob 14.08, iz Ljubljane gl. kol. ob 17.47, prihod v Trst ob 21.35; v na-protni smeri odhod iz Trsta ob 6.15, iz Ljubljane gl. kol. ob 11.15, iz Maribora gl. kol. ob 15.08 ter prihod na Dunaj ob 22.00. — Češkoslovaški brzovlak ima med Mariborom gl. kol. in Zagrebom juž. kol. direktne vozove I. in II. razreda Dunaj-Zagreb juž. kol. in dunajski brzovlak med Mariborom in Trstom direktne vozove I., II. in III. razreda Praga-Trst.
Lloyd ekspresni vlak Dunaj-Trst vozi samo vsak četrtek in v nasprotni smeri vsak torek. — Odhod z Dunaja vsako sredo ob 19.00, iz Ljubljane gl. kol. ob 4.20, prihod v Trst ob 8.15. Iz Trsta odhaja vsak ponedeljek ob 21.00, iz Ljubljane gl. kol. vsak torek ob 1.35 ter prihaja na Dunaj ob 11.40.
Brzovlak Ljubljana gl. kol.-Beo-grad. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 19.30, iz Zagreba j. k. ob 22.30 in prihod v Beograd ob 9.38 in ima v Ljubljani gl. kol. zvezo na brzovlak iz Trsta, ki odhaja iz Trsta ob 22.30 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 17.05; v nasprotni smeri odhod iz Beograda ob 21.00, iz Zagreba j. k. ob 8.46 in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 11.48 ter ima zvezo na brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 12.10 in prihaja v Trst ob 16.35.
Simplon orient ekspresni vlak. Odhod iz Trsta ob 0.15, iz Ljubljane gl. kol. ob 4.56, iz Zagreba juž. kol. ob 8.24 in prihaja v Beograd ob 20.00; v nasprotni smeri odhod iz Beograda ob 22.10 iz Zagreba juž. kol. ob 13.29 in iz Ljubljane gl. kol. ob 17.02, prihod v Trst ob 21.00.
B. Osebni in mešani vlaki.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 5.25, prihod v Marib'-r gl. kol. ob 9.52.
Mešani vlak iz Ljubljane ob 6.25, iz Zidanega mosta ob 9.10, prihod v Maribor gl. kol. ob 13.14.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 11.57, prihod v Maribor gl. kol. ob 16.26.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 14.15, prihod v Zidani most ob 15.40.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 17.58, prihod v Maribor gl. kol. ob 22.26. — Potniki proti Mariboru morajo v Zidanem mostu prestopiti.
Osebni vlak iz Maribora ob 5.24, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 10.14. — Potniki proti Ljubljani morajo v Zidanem mostu prestopiti.
Osebni vlak iz Maribora ob 11.16, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 15.45.
Mešani vlak iz Maribora ob 13.20, iz Zidanega modta ob 17.51, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 20.48.
Osebni vlak iz Maribora ob 17.30, prihod v Ljubljano gl. kol ob 21.58.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 5.54, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.28.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 6.00, prihod v Borovnico ob 6.38.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 14.20, iz Logatca ob 1 7.25, prihod v Trst ob 20 40.
Osebni vlak iz Ljubljane ob 18.20, prihod v Borovnico ob 18.58.
Osebni vlak iz Borovnice ob 6.52, prihod v Ljubljano, gl. kol ob 7.30.
Osebni vlak iz Trsta ob 8.50, iz Logatca ob 13 47, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 16.05.
Osebni vlak iz Borovnice ob 19.12, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.50.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 9.47, iz Pragerskega ob 10.29, prihod v Kotoribo ob 13.43.
Osebni vlak iz Pragerskega ob 18.12, prihod v Ptuj ob 18.59.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 21.58, iz Pragerskega ob 22.39, prr hod v Čakovec ob 0.32.
Osebni vlak iz Čakovca ob 4.09, iz Pragerskega ob 6.10, prihod v Maribor gl. kol. ob 6.45.
Osebni vlak iz Ptuja ob 10.31, iz Pragerskega ob 11.21, prihod v Maribor gl. kol. ob 11.55.
Osebni vlak iz Kotoribe ob 14.50, iz Pragerskega ob 18.17, prihod v Maribor gl.kol. ob 18.52.
Osebni vlak iz Brežic ob 5.50, prihod v Zagreb juž. kol. ob 6.42.
Osebni vlak iz Zidanega mesta ob 8.20, prihod v Zagreb juž. kol. ob 10.50. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 14.17, prihod v Zagreb juž. kol. ob 16.55. Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 20.12, prihod v Zagreb juž. kol. ob 22.52.
Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 5.50, prihod v Zidani most ob 8.23. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 9.52, prihod v Zidani most ob 12.34. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 12.55, prihod v Brežice ob 13.48.
Osebni vlak iz Zagreba južni kol. ob 16.06 prihod v Zidani most ob 18.57. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. ob 7.26, prihod v Sisek ob 8.43. Mešani vlak iz Zagreba drž. kol, ob 11.28, prihod v Sisek ob 13.11. Osebni vlak iz Zagreba juž. kol. 17.15, prihod v Sisak ob 18.28. Osebni vlak iz Šiška ob 5.54, prihod v Zagreb juž. kol. ob 7.10. Osebni vlak iz Siska ob 20.15, prihod v Zagreb drž. kol. ob 21.37. Mešani vlak iz Siska ob 16.27, prihod v Zagreb drž. kol. ob 18.11.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 5.30, prihod v Prevalje ob 7.49. Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 16.50, prihod v Prevalje ob 19.16. Osebni vlak iz Prevalj ob 5.33, prihod v Maribor gl. kol. ob 7.37. Osebni vlak iz Prevalj ob 14.57, prihod v Maribor gl.kol. ob 17.10.
Mešani vlaki iz Ljubljane gl. koL ob 7.25, 13.18 in 19.20, prihod na Vrhniko ob 8.00, 13.53 in 19.55. Mešani vlaki iz Vrhnike ob 5.54, 10.00 in 17.07, prihod v Ljubljano gl. koL ob 6.30, 10.36 in 17.43.
Mešani vlaki iz Slovenske Bistrice ob 6.40, 9.30, 12.10 in 16.55, prihod v Slovensko Bistrico mesto ob 6.55, 9.45, 12.25 in 16.10. Mešani vlaki iz Slovenske Bistrice mesto ob 5.40, 8.36, 11.17 in 14.30, prihod v Slovensko Bistrico vb 5.55, 8.51, 11.32 in 14.45. 8.51, 11.32 in 14.45.
Mešana vlaka iz Poljčan ob 9.18 in 16.07, prihod v Konjice ob 10.12 in 17.00. Mešana vlaka iz Konjic ob 5.27 in 14.08, prihod v Poljčane ob 6.22 in 15.01.
Mešana vlaka iz Grobeljnega ob 8.56 in 16.10, prihod v Rogatec ob 10.09 in 17.35. Mešana vlaka iz Rogatca ob 5.20 in 10.50, prihod v Gro-beljno ob 6.31 in 12.12.
Mešana vlaka iz Gornje Radgone ob 48.8 in 18.00, prihod v Ljutomer ob 9.52 in 18.50. Mešana vlaka iz Ljutomera ob 7.00 in 16.44, prihod v Gornjo Radgono ob 7.50 in 17.33.
Stenski vozni red se lahko naroča na vseh postajah Južne železnice, in sicer proti plačilu 4 dinarjev za vozni red glavne proge in 2 dinarja za vozni red lokalne železnice.
Pisalni stroji Remington
se dobijo pri
A. K. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra, cesta 21-23. Zahtevajte ponudbo.
4286
V založbi »Domovine" sta izšlis
k bližajočim se volitvam v ustavotvorno skupščino izborni agitacijski brošlirici:
,£atu že imamo-v farovžu je skrit!'
Cena 3 krone. Kdor naroči najmanj 20 izvodov, jih dobi po 2 kroni.
,Dokumenti Koroščeve stranke iz 1.1914'
Cena 4 krone.
Somišljeniki! Nabavite si in razširjajte ji! boste pogumno resnici
predstoječi velezanimivi knjižici, čitajte Spoznali boste marsikatero zmoto in zril v obraz!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANI j
Stritarjeva ulica stav.2. PodružniCB v Splitu, Trstu, Celovca, Sarajevo, Bopicl, CbI]u, Maribora in Borovljah; bančna efespozltora v Ptsja. I
t^^SS K 50,000.000 —
Telefon it. 261.
Sprejema
vloge na knlliice In tekoii račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kapnle ln prodi|t vse vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. =
Brzojavni naslov i ,,Banka".
Delniška glavnica!
K 30,000,000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
.	- _ .	_	....	mM ..____ .. •>____it n^.ill. B.m O___I_____ £tl---1
Rezervei okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šlbenlk, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemal Vloge is knjižice. - Vloge na tekoii is iiro-račaa proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eekontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.