P^iniOa plačana v gotovini. :	1	"
f
Ljubljana, 3. avgusta 1939. — Leto XII. — Št. 32.
LM*
<J LASILO
KRJČANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Da bomo uživali sadove kongresa
Lepi kongresni dnevi so končani. Gostje so se razšli in ostali smo zopet sami. Svoje duhovne sile bomo vnaprej črpali iz lepih misli, ki so bile izgovorjene na študijskih zborovanjih iz ust najrazličnejših zastopnikov narodov. Osrednja misel vseh teh važnih zborovanje je bil Kristus — nositelj ljubezni in pravice.
Pravica in ljubezen prav povsod, pa ne samo na jeziku, ampak tudi v dejanju, to je klic sedanjega časa. Zato je dandanes silno važno, kdo je nosilec pravice, resnice in ljubezni, kdo je kovač bodoče usode človeškega reda. Prav zaradi tega važnega vprašanja je bilo letos zelo posrečeno sklicanje kongresa Kristusa Kralja, da si v času silne duhovne razklanosti, v času medsebojnih prepirov, v času trenj duhovnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja preko dnevnih dogodkov postavimo najvažnejše vprašanje današnjega časa, kje je rešitev človeškega reda. Vsakdo čuti v sebi neko prepričanje, da tako kot danes je, ne more več dolgo naprej. Današnja smer vsega človekovega udejstvovanja pelje gotovo v pogubo in če ne pride kaka korenita sprememba v življenju sainem, se bo človeštvo samo ugonobilo.
Kongres sam nam je postavil v ospredje osebo Kristusa, kot središče vsega človekovega udejstvovanja. In le v kolikor bomo Njega prav spoznali, v toliko bomo tudi uživali sadove kongresa. Kristus sam pa je popolna resnica in pravica. In če pogledamo na čem trpi današnji človek, bomo videli, da prav na pomanjkanju resnice in pravice, to je na pomanjkanju Kristusovega duha, njegove večne ideje. Od tu mora izhajati vse človekovo udejstvovanje v njegovo srečo in blagostanje.
Za nas delavce je to najvažnejša ugotovitev. Mi vemo, da je Kristus svoje delo pričel z dvanajstimi ribiči, torej z ljudmi, ki so živeli od vsakdanjega dela in zaslužka, mi vemo, da je krščanstvo reševal predvsem le človek, ki si je s trudom služil svoj vsakdan ji kruh ali pa se je prostovoljno odrekel dobrinam, in mi smo globoko prepričani, da je danes zopet delovni človek tisti, po katerem bo v človeški rod prišla nova zdrava kri.
Razumemo popolnoma, da se stari rod prizadeva z vsemi silami, da plavamo naprej v starih vodah. Toda organizem človeške družbe ima še toliko zdravja, da sam uničuje v sebi kužne kali in izloča sam vse lastnemu zdravju škodljive snovi. Ideja kongresa Kristusa Kralja postane življenje šele v delavnih plasteh naroda. Tu ie življenje, tu je borba za prenos velike ideje iz besed v dejanja. V vrstah delovnega človeka ni Kristus Kralj nobena poslovna zadeva, noben izraz hinavščine, ampak prava, resnična. iskrena borba za Njegova načela v človeški družbi. Delovnemu človeku je Kristus neovrgljiv dokaz, da je enakopraven član človeške družbe z isti-•ni pravicami in dolžnostmi kot vsak drugi, da je on prav tako človek, samostojen in neodvisen, vreden vse časti in spoštovanja, in to še pred vsemi drugimi, ker on vse dobrine tega sveta, kolikor jih uživa, pošteno zasluži s .svojimi delovnimi rokami in krvavi-žulji.
uelovni človek pa je danes zgubil Pravo smer v svoji borbi za pravico.
Zavarovanje za starost In onemoglost
Občni zbor JSZ je v pogledu zboljšanja zavarovanja za starost in onemoglost zahteval:	Minimalna	od dr-
žavo zajamčena renta bodi 350 din .mesečno; v članstvo se mora šteti vsa doba zaposlitve, ne pa le tista doba, za katero so plačani prispevki; pravice članstva naj bodo ohranjene s pomočjo plačevanja priznalnine; če nadaljuje član zavarovanje, mu mora teči članstvo v celoti; če neha biti zavarovanec stalno član zavarovanja, se mu morajo od njega plačani prispevki v celoti izplačati; vdovam se mora priznati renta do smrti; višina rente se mora določiti na podlagi dejanskih let; zajamčiti se mora točno plačevanje prispevkov; starostna meja se mora znižati na 60 let. Take so zahteve resolucije. Zakaj tako?
Minimalne rente in višina prispevkov
Namen zavarovanja mora biti primerna preskrba člana, če onemore ali če postane star. Večkrat smo že poudarili, da sedanje zavarovanje tega ne inudi. In sicer iz dvojnih vzrokov.
Prvič. Prispevki za zavarovanje so prenizki. Delavstvo se dobro zaveda, da mora, če hoče, da mu bo zavarovanje koristilo, prispevati. Zaradi tega je pripravljeno na višje prispevke. Saj ve, da prispevajo rudarji od 10 do 14%, nameščenci 12%. Nerazumljivo je, zakaj so tako nizki prispevki. Najbrže koncesija podjetnikom.
Drugič: S sedanjimi 3% prispevki ne bo ustvarjeno zavarovanje, ampak bo ostala le senca zavarovanja, fasada za javnost. Poleg višjih prispevkov bi morala prispevati tudi država. Ustvariti bi morala zadostni fond. Saj pet milijonov dinarjev bi morala določiti v ta namen. Pri sedanjem 'načinu zavarovanja pa je prevzela država samo to breme, da jamči, da bo dobil zavarovanec, če izpolnjuje pogoje za upokojitev, najmanj 125 din na mesec in (la prispevke za člane, ki so bili pozvani na odslužitev ka-derskega roka ali na orožne vaje pod
pogojem, da so bili prej zavarovami najmanj 50 tednov. Toda ne plačuje prispevkov v celoti, ampak le delno.
Vštevno članstvo
Krivično je določilo, da se šteje v članstvo le tista doba, za katero so doplačani prispevki. Vsak delavec odnosno delavka izvršuje v polni meri svojo dolžnost glede zavarovanja. Saj
mu delodajalec redno odtrguje prispevke. Na to, ali itudi delodajalec odpošilja ta denar zavarovanju, pa nima delavec nobenega vpliva. Če bi zahteval nadzorstvo pri podjetniku, bi ga gotovo zavrnil in ga nahrulil, da je komunist. V tem pogledu naj napravi red država in kaznuje podjetnika, kateri ne bo izvrševal svojih dolžnosti napram zavarovanju.
Varovanje pravic
Dolžnost zavarovanja ustvarja zaposlitev v takem delu, ki je podvrže-ino zavarovanju. Delavec mora pa večkrat zapustiti delo proti svoji volji. Nesocialno in krivično bi bilo, če bi prišel zaradi tega ob svoje pravice.
Zakon bi moral varovati pridobljene pravice s tem, da to omogoči s plačevanjem priznavalnine. Sedaj zakon tega ne obsega. Določa le:
Ako ni bil delavec zavarovan 200 tednov, mu ostanejo pravice zavarovane Se tri leta. Ako ni bil tekom treh let zaposlen, izgubi vse pravice in je ž njim tako, kakor da ne bi bil nikoli zavarovan.
Ako je bil pa zavarovan že 200 tednov, ostanejo pravice zavarovane samo e li o leto. Po preteku tega leta si član varuje svoje pravice, ako je bil v dveh zaporednih koledarskih letih skupaj 20 tednov ali v treh zapored^ nih letih skupaj vsaj 40 tednov zavarovan.
Ce ni tega pogoja, izgubi tak član vse pravice. Ožive pa, če je bil član v petih letih ponovino zavarovan vsaj 50 tednov.
Pogoji za čuvanje pravic so torej precej neugodni.
Prostovoljno nadaljevanje zavarovanja
Čuvanje pravic omogoča tudi prostovoljno nadaljevanje zavarovanja. Zavarovanje more nadaljevati le tisti član ki je bil pred izstopom iz dela zavarovan že 100 tednov. Prostovoljno nadaljevanje je pa po obstoječih predpisih nesocialno, ker se šteje v članstvo le polovica tako pridobljenih tednov. Zakaj tako, je nerazumljivo. Saj je prostovoljno nadaljujoči član brezposeln in piačuje le težko prispevke.
Stalen izstop iz dela
Po sedanjih določilih ne dobi član nikakih povračil vplačanih prispevkov, ako izstopi za stalno iz dela, ki
Mnogi lažni preroki so ga zavajali, da se je v borbi za svoje človeške in božje pravice boril bolj proti Kristusu, kot pa proti dejanskemu sovražniku in nasprotniku svoje sreče. In tako so razna gibanja veliko bolj škodovala delavnemu človeku kot mu pa koristila. Naša naloga pa je, da vodimo svojo borbo iz pravega resničnega vira proti dejanskemu nasprotniku človeške sreče in blagostanja. Naš trud in prizadevanje gre za tem, da današnji delovni človek ne vidi v Kristusu nasprotnika svoje sreče, ampak pravega vodnika in učenika. Ko bo delovni človek spoznal to živo resnico in tudi živel po njej, potem bo borba za kruh in dostojanstvo res uspešna in blagoslovljena.
Po tej poti bomo mi po kongresu ho-
dili tudi vnaprej. Od teh načel se ne premaknemo, ker se po svoji notranjosti tudi ne moremo. Le v tem duhu poznamo tudi mi narodno in katoliško skupnost, ki ni v nikakem nasprotju z današnjimi perečimi ^duhovnimi in socialnim vprašanji. Naša iskrena želja je, da naj kongres približa duhovno vso slovensko katoliško občestvo v čim lepši duhovni, kulturni in socialni napredek slovenskega naroda, ki v ogromni večini obstoja iz delovnih žuljavih rok. Taka katoliška skupnost, ki izhaja iz žive vere v resnico in pravico, naj dvigne današnjega delovnega človeka duhovno, da bo videl v Kristusu svoje to- in onostransko povišanje v človeka po božji podobi, da mu ne bo življenje ena saina muka, ampak veselje in radost.	S. Ž.
je podvrženo zavarovanja. Delno izjemo tvori le članica, ki se poroči, ali član, ki je dopolnil 70 leto starosti, pa si (ni še pridobil pravice do pokojnine. Taka določila merijo le na to, da se naj bi zavarovanje gospodarsko okrepilo s pomočjo revežev.
Vdovska renta
Vdove imajo pravice do vdovske rente samo tri leta. Zopet nerazumljivo iz socialnega stališča. Saj imajo, vsa druga zavarovanje določilo, da ima vdova pravico do dosmrtne rente, razen če se poroči.
Višina onemoglostne rente
Rente iz naslova pokojninskega zavarovanja se določajo na podlagi vseh pridobljenih let. Delavsko zavarovanje pa vzame za podlago 10 let, pa četudi bi bil kdo zavarovan 20 ali več let. Le zakaj morajo delavci še nadalje plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje, ko so dosegli 10 let zavarovanja. To diši po izkorišča-
,nju'	Starostna meja
Naše zavarovanje določa, da ima pravico do upokojitve brez dokazane onemoglosti tisti član, ki je dosegel 70 leto starosti. Brez dvoma je ta starostna meja previsoka. Mednarodno je določena na 65 let. Za delavce je pa še ta previsoka. Vsaj na 60 let naj bi se znižala.
S	to resolucijo nismo našteli vseh hib obstoječega zavarovanju. Navedli smo le največje, in sicer take, katerih odprava tvori pogoj, da naj imamo zavarovanje, ki bo vsaj za silo doseglo svoj namen.
Občni zbor Strok.zveze rudarjev
Na podlagi sklepa odborove seje »Strokovne zveze rudarjev JSZ« od
16.	julija t. 1. se bo vršil redni letni občni zbor zveze v nedeljo 6. avgusta ob 9 dopoldne v uradnih prostorih skupine rudarjev JSZ v Trbovljah.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo odbora o delu zveze.
3. Poročila zastopnikov skupin.
4. Volitev novega ožjega in širšega odbora.
5. Govor zastopnika centrale.
6. Sklepi in raznoterosti.
V smislu pravil JSZ tvorijo občni zbor delegatje krajevnih skupin, izvoljeni na občnih zborih za centralni občni zbor.
Skupine vabimo, da pošljejo svoje delegate na občni zbor naše zveze rudarjev.	Predsednik.
V nedeljo 6. avgusta ob 9 dopoldne se bo vršila v prostorih JSZ v Ljubljani seja odbora »Strokovne zveze gradbenega in opekarskega delavstva. Vse skupine, katere imajo v tem odboru svoje zastopnike naj skrbijo, da se bodo seje udeležili. Seja bo važna in bo govor o kolektivni [»godbi stavbenega delavstva in položaju opekarskega delavstva. Zato vsi in točno ob 9 dopoldne.	Predsednik.
rftosel$ka zn e za
Poselska zveza lx> letos obhajala 20-letnico svojega obstoja. Iz Zveze služkinj, ki je imela predvsem prosvetni značaj, se je preosnovala pozneje v Poselsko zvezo, ki je dobila tudi strokovni značaj, s tem da se je poleg drugih začela brigati tudi za gospo-darsko-socialno stran naših služkinj. To oibletnico bo Poselslka zveza primerno proslavila pozneje enkrat.
Srebrnomašniški jubilej sta letos praznovala preč. g. Ivan Vindišar, sedaj stolni vikar v Ljubljani in predsednik Služkinjskega doma, in prof. Anžič. Profesor Anžič se je pred časom zelo vineto udejstvoval pri služkinjah in vodil marljivo več let njihov peviski zbor. G. Vindišar pa je še sedaj predsednik zadruige »Služkinj-ski <dom«. Oba gospoda uživata med služkinjami veliko spoštovanje in jima Poselska zveza čestita k njihovima
Za naše kuharice
Ponvičnik iz suhega mesa za juho:
Mešaj v skledi 5 dkg surovega maisla in 2 rumenjaka, pridani 2 ob ribani, v mleku namočeni in ožeti žemlji in
7	dkg suhega kuhanega, na drobno zrezanega svinjskega mesa, par zrn soli, sesekljanega peteršilja in sneg. To zmes razravnaj na prst debelo na namazan pekač ter speci v pečici. Pečeno zreži na 4-voglate poševne kosce in zalij z vrelo juho.
Štajerski koštrun: Pol kilograma ko-štrunovega mesa popari in z mrzlo vodo osveži. V kozici razbelo žlico masti, v katero daj omenjeno meso, ga s kropom zalij ter tako pusti počasi vreti, da je napol kuhano, nato pri-deni korenino zelene, na rezine z rezan korenček, koreninico peteršilja, en lavorov list, par zrn celega popra, vejico timijana iin vejico majarona. Pol ure pred serviranjem dodaj še dva olupljena in na kocke zrezana krompirja. Jed daj kot samostojno na mizo.
(J)6 a ali h krajih
jubilejema z iskreno željo, da v zdravju in zadovoljstvu dočakata še zlati jubilej v svojem častitem poklicu.
Obveščamo vse služkinje, da se takoj po počitnicah prično razni tečaji za služkinje v »Služkinjskem domu«, Križevniška ulica 2, in sicer: nemški, šivalni, kuharski in izobraževalni tečaj. Kuharski tečaj se prične takoj, ko se priglasi zadostno število tečajnic. Katera služkinja ima namen po-sečati kak tečaj, naj se javi v »Po-selski zvezi«, ki ima svojo pisarno v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, desno.
—o—
Kongresa Kristusa Kralja so se služkinje udeležile s svojim praporom, kateri vsebuje Kristusa Kralja. Udeležilo se je precejšnje število deklet v belih oblekah, ki so nosile lep zelen venec okrog prapora.
Mandelnov puding: 14 dkg oluščenih mandeljnov in 14 dkg sladkorja praži na ognju, da postane svetlo rumeno, shlajeno stolči v tolčniku (možnarju), deni v skledo ter primešaj: 6 rumenjakov, eno žlico drobtin in 6 sneg šestih beljakov. Kuhaj tri četrt ure v sopari. Zraven daj šado ali kremo.
Snežne rezine: Napravi testo iz 21 dkg moke, 7 dkg sladkorja, 14 dkg surovega masla in iz 2 rumenjakov. Zvaljaj ter deni v podolgast pekač, v srednje vroči pečici svetloruimeno speci. Illadno namaži z marmelado, napravi še trd sneg iz petih beljakov, v katerega zamešaj 20 dkg sladkorja ter čezenj razmaži. Povrhu še potrosi z zrezanimi orehi. Hladno zrezi na rezine.
Roglički iz kuhanih jajc. Skuhaj tri jajca, rumenjake stehtaj ter deni k temu isto težo surovega masla in prav toliko sladkorja, moke pa dvojno težo. Napravi i:z te zmesi gladko testo na deski. Oblikuj v rogličke, lepo zu-peci in še tople povaljaj v sladkorju.
Tržiška skupina JSZ o svojih bojih in težavah
Tržič, 29. julija 1939. Naj nam oproste dragi bralca, ker se tako redko oglašamo. Vse podeželske skupine JSZ tako pogosto prinašajo članke v »Delavski pravici«, le naša skupina v Tržiču v tem zaostaja.
Vsem j_e znano, da je bila tržiška skupina JSZ nekdaj med prvimi borci za neodvisnost in svobodo krščanskih delavskih organizacij. Saj ima za seboj že 23 let svojega obstoja. Od ustanovitve leta 1911. pa do dames je ostala zvesta načelom, katere ji je začrtal neumorni delavec dr. Janez Ev. Krek.
Prišel pa je oni nesrečni dan, ko je naša, nekdaj ponosna skupina utrpela mnogo gorja in težav. Tako je v letu 1938. med voditelji oziroma odborniki nastal spor, ki pa dolgo ni bil pojasnjen javnosti. Za ta spor niso vedeli niti vsi člani, ker vse to se je delalo »za kulisami«. Vsak bo razumel, da se je ravno za temi »kulisami« koval načrt za ustanovitev ZZD v Tržiču. Posledica tega je bila, da^so nekateri člani odbora s predsednikom na čelu odstopili, da bi tako onemogočili nadaljnji razvoj in delo JSZ v Tržiču. Njih namen je bil: popolnoma uničiti našo skupino ter si na ta način polastiti tudi imoviine in jo prenesti na ime ZZD- katera se je v istem času ustanovila pod okriljem odstopivših odbornikov tudi v Tržiču.
Ne bomo vam odpirali globokih ran, katere so nam prizadejali naši bivši tovariši. Le na kratko bomo orisali potek borbe, ki jo je doživela skupina v teh viharnih dneh. Ostali smo začasno brez odbora, toda kljub vsem zaprekam in preglavicam »zelencev« smo vztrajali in se zavedali položaja, ki se je iz dneva v dan vedno bolj zajedal v korenine naše skupine. Budno in vestno smo stali na straži ter nemoteno vodili, da ne bomo lagali, maloštevilno, toda zavedno članstvo k novi zmagi. Oblasti smo prijavili občni zbor, kateri bi se moral po razporedu centrale JSZ v Ljubljani vršiti 29. januarja 1939. Toda občni zbor je bil od oblasti prepovedan iz sledečih razlogov:
V	odločbi št. 1692/1 z dne 28. januarja 1939., katero smo prejeli od okr. načelstva v Kranju: stoji naslednje: Po izjavi predsednika občine Tržič je odbor skupine JSZ v Tržiču na svoji seji dne 8. januarja 1. 1939. soglasno sklenil za se in za članstvo, da prestopi v ZZD v Tržiču. S tem je obstoj društva prenehal, ker nima več odbora odnosno članov, je bilo odločiti kakor je navedeno v dispozitivu.
To izjavo smo odločno zavrnili. Obstoj društva ni prenehal, tako se tudi ni — ne celotni odbor in ne članstvo JSZ — izreklo za korporativni prestop v ZZD, kot so to trdili in nas hoteli prepričati naši nasprotniki.
Takoj nato
je .članstvo naše skupine JSZ v svoji izjavi z lastnoročnimi podpisi dne 2. februarja 1939 na podlagi š 14. pravil zgoraj imenovane skupino prijavilo ponovno občni zbor, kateri pa je bil ponovno prepovedan z motivacijo, da bi bila vršitev istega nevarna javnemu redu. Tako je bilo razvidno iz odločbe okrajnega načelstva v Kranju št. 2636/1 z dne 11. februarja 1. 1939.
šele na pritožbo našega pravnega zastopnika dr. Pokoma nam je oblast občni zbor dovolila.
Tako je naša skupina JSZ v Tržiču po daljši borbi z nasprotniki, to je z ZZD, dobila zadoščenje, — dobila je tudi nov odbor. S tem pa niso bile vse težave premagane, začela se je zopet nova borba zaradi imovine in inventarja, katerega so se polastili »zelep-ci«. Dolgo so zadrževali vse odvzete stvari ter jih kljub večkratnemu opominu niso hoteli izročiti. Niti na opomin centrale JSZ v Ljubljani in tudi na opomin našega pravnega zastopnika dr. Pokorna se niso hoteli ukloniti.
Končno je sodišče odločilo, da pripada po zakonu imovina naši skupini,
. Inventar, katerega sita zadrževala župnik g. Vovk in prejšnji tajnik g. Franc Prešern, nam je bil vrnjen. Pri pregledu smo pa ugotovili, da manjka več stvari: tako so nam na primer izmaknili božje razpelo, ki je viselo v tačasnih prostorih JSZ v »Rokodelskem domu«. V knjižnici je manjkalo vseh najboljših knjig, pisalni stroj je še danes zaklenjen v pisalni mizi, ker nam g. Prešern noče izročiti ključa. Kdaj dobimo ključ in v kakšnem stanju se pisalni stroj nahaja, nam ni iznano. Znano pa nam je, da se lio moral g. Prešern pokoriti sodnijskemu postopanju, ker se
Celje
V	sredo, dne 9. avgusta bo ob osmih zvečer sestanek vseh mizarskih pomočnikov. Potrebno je, da nekaj važnih stvari predelamo. Pridite vsi in poravnajte ob tej priliki tudi članarino.
Količevo
Članski sestanek naše strok, skupine papirničarjev se bo vršil v nedeljo 6. avgusta ob 15. uri v običajnih prostorih. Na sestanek bo prišel zastopnik JSZ tov. Rozman in bo poročal o pogajanjih glede nabavnega prispevka. Zato prosimo članstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. — Poročilu sta se tovariš Orehek Anton in tovarišica Vida Suhadolnik. Mnogo sreče!
Pri volitvah obratnih zaupnikov je bila v našem obratu postavljena samo kandidatnu lista JSZ. Izvoljeni so bili kot starešina obrat. zaup. tov. Pirc Ferdinand, dalje Pivk Janez, Brenčič Fran, Hiršman Viktor, Umar
bo stroj preizkusil in odprl v njegovi navzočnosti. V nasprotnem primeru nam je znano, kdo bo nosil stroške. Ravno tako tudi ne bomo prizanesli gospodarju prejšnjega odbora, kateri je odgovoren za inventar in knjižnico, dokler ne bo vrnjeno vse v najlepšem redu. Lahko pa tudi javno povemo, kdo so bili voditelji teh »ne-krščanskih« dejanj.
Mnogo očitkov je med tem časom že padlo na nas, ker gospodje, ki vodijo ZZD v Tržiču, strašno zanima, kako in v kakšne namene se bo porabila imovina, katero so nam morali vrniti.
Nedavno je prinesel Tržiški cerkveni glasnik člunek pod naslovom: Tožili so me... farani. Ze v tem članku stoji odstavek, da so razna društva v Tržiču že imela razne »talenge«, ki so še danes v pregovoru. Dobro razumemo ta odstavek, toda povemo pa javno, da bi se take »talenge« že zdavnaj uresničile, če bi ZZD s to imovino razpolagala. Saj je na neki seji predlagal takratni tajnik g. Fran Prešern, da bi se imovina, katero poseduje JSZ v Tržiču, porabila za izlet z avtobusom v Južno Srbijo.
Zato naj tržiško javnost nikar ne
Tinka in Krajšek Mici. Vsi zavedni in delovni člani strokovne skupine papirničarjev JSZ na Količevem.
Iz delavskih gibanj
Pekovski pomočniki v Celju že nekaj dni stavkajo, in sicer zato, ker -so se ,pogajanja med mojstri in pomočniki razbila. Mojstri so odpovedali kolektivno pogodbo in niso pod nobenim pogojem hoteli pristati na novo.
Po velikih borbah pomočnikov in posredovanju oblasti, se je končno le sklenila nova pogodba.
Mednarodni kartel litega železa je
ustanovljen z vsemi belgijskimi, nizozemskimi, luksemburškimi in francoskimi producenti, katerim se priključi še dosedanji nemško-francoski kartel. Vzrok za ustanovitev kartela so bile nizke in nestalne oene, ki so se zdaj naglo dvignile. (Trgovski list od
3.	VII. 1939.)
skrbi, kaj bo z imovino, katere last je JSZ. Poskrbeli pa bomo, da »iste« nikdar in nikoli ne bodo gospodarji tržiški »zelenci«, kateri so tako težko čakali na plen.
Daines nam farani očitajo: župnika ste tožili. Ta očitek naj vsi tisti »gospodje«, kateri so ustanavljali ZZD v Tržiču, denejo v žep, -ker so vsega tega, kar se je dogajalo zadnje čase, sami krivi. Na članek v Cerkvenem glasniku bi lahko odgovorili, ker se pa zavedamo, da je bil gosp. župnik Vovk le žrtev ZZD in njih voditeljev, mu v tem oziru popolnoma nič ne zamerimo in ,mu tudi najmanj ne očitamo, -da je on k temu kaj pripomogel. Naša želja je, da bi se zadeva čim prej končala, ker ne želimo, da bi se še nadalje prerekali. Kakor damo mi drugim mir, tako ga želimo tudi zase in za našo skromno, toda zavedno skupino JSZ v Tržiču.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker čistite čašo in skledo od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in neizmernosti. (Mt. 23, 25. vrst.)
Čemu pomankanje sladkorja
»Trgovski list«, glasilo slovenskih trgovcev in gospodarstvenikov je v svoji številki od dne
21.	julija priobčil zanimiv in poučen članek glede na pomanjkanje iin previsoke cene sladkorju. Ker je to zelo važno in aktualno vprašanje, katero zanima tudi delavca-konsumenta, ga v celoti priobčujemo.
Eno najbolj žalostnih vprašanj v naši državi je vprašanje sladkorja. Predvsem je -sladkor mnogo predrag in zato je tudi njegov konsum tako majhen kakor le v malokateri drugi državi. Drag pa je sladkor predvsem zaradi' previsoke državne trošarine. Letos je sicer finančni minister obljubil, da se 1)0 trošarina na sladkor znižala za 3 din pri kilogramu, toda ta obljuba je menda obvisela v zraku ker je ostala cena sladkorja še vedno ista. Niti to ni mogoče doseči, da bi se znižala cenu sladkorja, ki se potrebuje pri vkuhavanju -sadja. In vendar bi bilo letos zaradi izvrstne letine češpelj nujno potrebno, da bi država na vso moč pospeševala vknha-vanje sadja. Ne pomagala bi le -sadje-rejcem, temveč bi tudi zelo mnogo storila za ljudsko zdravje. A ti oziri menda pri nas še niso tako važni, da bi se upoštevali.
Sladkor pa ni pri nas le silno drag, temveč ga je tudi zmanjkalo. Tudi to je bilo seveda čisto nepotrebno, ker bi mogli imeti toliko sladkorja, da bi ga še izvažali. Kmetje v Srbiji so tudi hoteli v veliki meri gojiti -sladkorno repo in ustanoviti tudi lastne sladkorne tovarne, a jim je bilo to preprečeno. Zakaj se je to zgodilo, kdo je tega kriv? Ta vprašanja ostajajo nepojasnjena.
Imamo tudi dve državni sladkorni tovarni, ki bi mogle še znatno zvišati svojo proizvodnjo sladkorja. A tega -nista storili. Zakaj ne? Morda zato, ker sta tudi včlanjeni v sladkornem kartelu? Ali je sploh dopustno, da so državne tovarne članice sladkornega kartelu? Ali ni morda glavna naloga državnih sladkornih tovarn, da nastopajo kot regulutor cen na trgu? Kako to, da se ne pokličejo na odgovornost oni. ki trpe, da sta državni sladkorni tovarni članici kartela?
Kajti danes je jasno, da je nastalo pomanjkanje sladkorja predvsem zaradi sladkornega kartela, ki noče plačevati kmetom sladkorno repo tako, kakor bi bilo potrebno. Samo zato je prišlo do tega, da moramo letos uvoziti okoli 1000 vagonov sladkorja, do-čim bi ga mogli pri dobrem gospodarstvu celo izvažati.
Čudno je tudi to, da se je neki čas z uradnih mest trdilo, da imamo dovolj sladkorja in da ga -ne bo treba uvažati. Kako je vendar mogoče, da se dajejo javnosti tako napačne vesti.
Sladkorne nerodnosti pa s tem še ni konec. Ker se je na v-se zadnje le izkazalo, da imamo sladkorja prema-
lo,	je ministrski svet znižal uvozno carino na sladkor, da se že itak predragi sladkor ne bi še bolj podražil. Vlada je nadalje sklenila, da bosta mogli uvoziti sladkor edinole obe državni sladkorni tovarni, in sicer naj bi se sladkor uvozil iz Ceško-Morav-«ke, ker smo imeli takrat velike ter-jutve do protektoratu. Ta namera vlade pa se je popolnoma ponesrečila, ker se je tudi to pot izkazal sladkorni kartel. Za -prvo potrebo naj bi se nakupilo na Ceško-Moravskem 600 vagonov sladkorja, zastopniki državnih sladkornih tovarn pa so mogli kupiti le -nekaj desetin vagonov. Ves drug sladkor pa je nakupil naš sladkorni kartel. To na vse zadnje ne more začuditi, saj je znana udeležba češkega kapitalu v naši sladkorni industriji.
Posledica vsega tega je, da morata sedaj državni sladkorni tovurni kupiti sladkor od našega sladkornega kartela, če hočeta dobiti sladkor. Seveda pa morata plačati višjo ceno, ker sladkorni kartel ne prodaja brez primernega dobička. Ves efekt vladne akcije za nakup sladkorja na Češko-Mo-ravskem in znižanja uvozne carine na sladkor je torej ta, da bo imel glavni dobiček sladkorni kartel, ki je sokriv pomanjkanja sladkorja.
Sladkorno vprašanje v Jugoslaviji postaja čedalje bolj žalostno. A nihče se -ne zgane, da bi napravil tu red in poklical krivce na odgovornost. Ali je tujim sladkornim magnatom res že vse dovoljeno? Ali res -ne sme priti prebivalstvo Jugoslavije do cenenega sladkorja?
DELAVSKA PRAVICA
Št. 32. — 1939. 3
Plebiscit za svobodo združevanja našega delavstva
K volitvam delavskih obratnih
zaupnikov
cev.
Letošnje tretje volitve delavskih obratnih zaupnikov niso važne le zaradi zaupnikov samih, marveč veliko bolj zaradi tega, ker so se le-te vršile za ali proti svobodnim delavskim strokovnim organizacijam. ZZD se je namreč postavila na stališče prisilnih delavskih strokovnih organizacij. Vse
Obrat — podjetje
Združene opekarne Brdo Gornjeradgonska opekarna Štora d. d., Gameljne Induplati, Jarše Univerzale, Domžale Remec co., Duplica Kocjančič, Vir-Domžale Združene papirnice Vevče Združene papirnice Medvode Tovarna podpetnikov, Jurklošter Jugočeška, Kranj Jugobruna, Kranj Inteks, Kranj Titan, Kamnik Birolla, Kresnice Zmaj, Ljubljana
Naglas, mizarsko podjetje, Ljubljana Združene opekarne, Vič Doctor in drug, Maribor Ornik & Mitrovič
Tovarna podpetnikov, Rimske toplice
Stare Franc, Radomlje
Sešir, Škofja Loka
Štora d. d., Št. Vid
Heiinriliar, Škofja Loka
TPD apnenice, Zagorje
Mestna občina Kranj
Lesno podjetze Planina-Ravnik
Meščanska korporacija Kamnik
škofjeloška predilnica
Črna-Kaolin
Tovarna papirja Bonač, Količevo
K1D, Jesenice
Rečno nadzorstvo Laze
Marijingrad Nazarje
Lesno podjetje Ljubljanski vrh, Verd
Mlekarska zadruga, Vrhnika
Lesno podjetje Klemenšek, Solčava
Opeka, Brdo
Dedek, kamnolom Kamniška Bistrica Birolla, kamnolom, Kresnice Peko, Tržič
Gradnja ceste Jeprca-Krain j
Opekarna Žižek, Ljutomer
Gradnja Kreditnega zavoda, Ljubljana
Lesno podjetje Ivkovič, Solčava
Krže, Vrhnika
J. Gal jot, Škof ja Loka
Šinkovec K., krojač, Škofja lx)ka
Kajzer Peter, torbar, Škofja Ix)ka
Plestenjak F., gradbeno podjetje, Škofja Loka
Peternel J., mizar, Škof ja Loka
J. Porenta, torbar, Škofja Loka
Cof Janez, krojaštvo, Škofja Loka
Čadež Jožko, čevljarstvo, Škofja Loka
Bernard Anton, tesarstvo, Škofja Loka
Mlakar Ignac, pleskar, Škofja Loka
Veber Jože, trgovina z lesom, Škof ja Loka
Habjan Ludvik, pilarna, Škofja Loka
Strniša F., čevljarstvo, Kranj
Semperit, Kran j
Čepon Ivan, mizar, Vrhnika
Malovršriik, gradbeno podjetje, Kranj
Žebre Andrej, gradb. podjetje, Huje-Kranj
Hotel Union, Kranj
Erlich, tekstilna tovarna, Maribor
Hutter, tekstilna tovarna, Maribor
Opekarna šraj, Radomlje
Avtopromet, zadruga, Ljubljana	_________
ostale strokovne organizacije pa branijo in se bore, da se ohrani svoboda združevanja delavcev, kakor je tudi zajamčena z zakonom o zaščiti delav-
Rezultati volitev v obratih, v katerih smo pretežno mi (JSZ) sodelovali, so torej naslednji:
Z a u d n i k i
ZZD
JSZ	SK	NSZ
4		
4		
4		
8		
4		
8	1	
4		
3	2	
2	1	3
4		
5	7	3
r	7	2
5		3
2	3	
2		
3		
1	2	
5		
5	9	2
6		
2		
5		
5		
6		
4		
2	2	
2		
3		
5		
6		
4		
6		
3	8	4
3		
7		
1 1		
1		
3		
4		
2		
3		
3	3	
3		
1	1	
1		
1		
1		
1		
1 i		
1 1		
1		
1		
1		
1		
1		
1		
1		
1		
1	5	
1		
1		
i		
1		
2	4	
2	9	4
3		
1		
199
65
21
11
Okrajšave pomenijo: JSZ (Jugoslovanska strok, zveza), SK (Strokovna komisija, socialisti), NSZ (Narodna strokovna zveza), ZZD (Zveza združenih delavcev).
Tabor v Gornji Radgoni
Strokovne skupine JSZ ljutomerskega okrožja so se na svojem skupnem sestanku odločile, da prirede v Gornji Radgoni delavski tabor. Na naši severni meji, kjer niso prav rožnate razmere za delavstvo, se isto že dalj časa v obrambo svojih pravic zbira okoli JSZ. Polno je pisanja o lepoti teh krajev, od Slovenskih goric in naše Prlekije. Resnica je to, malo pa je znano, koliko je gorja, trpljenja in bede prav v teh krajih. Delovni človek je v teh krajih v očeh, z izjemo nekaterih, vse drugo, samo človek ne. Zaradi tega hočemo javno poudariti svoje pravice in povedati svoje težave. Naš tabor naj bi bil mejnik in vodnik v našem nadaljnjem delovanju. Svojini sotrpinom hočemo pokazati, da je edina rešitev delavstva v stanovski skupnosti. Poudariti pa tudi hočemo, da je naš mesto v JSZ, ker je bila ona prva, ki je v teh krajih pričela dvigati delavsko zavest in smisel za skupnost. Preizkušena v svojem 30-letnin delovanju, je zadnji čas dobivala udarce z namenom, da se jo zruši. Namen pa ni dosegel svojega cilja, ostali smo ji zvesti, zavedajoč se, da je trdna in močna zaradi tega, ker stoji na svobodni volji slovenskega delavstva. To bomo tudi poudarili 20. avgusta na dan tabora, s tem pa tudi dobili novih sil v borbi za dosego naših pravic.
Mednarodna povezanost delavstva pogoj vseobče socialne pravičnosti
Mednarodna zveza krščanskih tovarniških in prometnih delavcev je imela 13. in 14. julija 1939 v Bruslju svoj šesti kongres.
Na tem kongresu so obravnavali poleg notranje organizatoričnih zadev v glavnem dve vprašanji:
1. Pomen mednarodnega delovanja v sedanjosti. Referent glavni tajnik krščanske internacionale P. J. Serrarens.
2. Pomen mednarodne organizacije v sedanjosti in za prihodnost. Referent Herman Henseler iz Genfa,
Na podlagi teh referatov je prišel kongres do naslednjih zaključkov:
Mednarodna zveza je pri izvajanju svoje naloge navezana na poročila o delovnih in produkcijskih pogojih in ■o razvoju socialnih razmer v vseh deželah.
Iz teh dobljenih poročil je razvidno, da mora strokovno gibanje posvečati pozornost na okalnost, da hoče kapitalistična reakcija v mnogih deželah zmanjšati vpliv delavstva in poslabšati obstoječo socialno zakonodajo.
Krščansko delavsko strokovno gibanje ne sme biti ravnodušno nasproti izkoriščanju in zatiranju delarvstva, in to zlasti po nekaterih deželah. Prav tako se mora zavedati, da borba proti takim pojavom ni dolžnost samo internacionale, ampak .tudi strokovnih organizacij v posameznih deželah. Zaradi tega se mora strokovno gibanje brezpogojno poživiti.
Kar se tiče posebej krščanske internacionale, mora kongres ugotoviti, da je bila njena ustanovitev zahteva krščanskih strok, organizacij. V dvajsetih letih sicer ni izvršila vsega, vendar pa mnogo. Zlasti je ukoreninila internacionalni smisel za socialno pravičnost in smisel za pospeševanje socialnega napredka.
V sedanjih težkih razmerah čakajo internacionalo nove, velike naloge. Zaradi tega pozdravlja krščanska internacionala sklep Mednarodnega urada dela, da se mora mednarodno delovanje strokovnih organizacij brezpogojno ohraniti, — tudi v primeru vojne. Kongres je poudaril, da je delavstvo za svetovni mir. Ta mir se pa more ohraniti edino na podlagi socialne pravičnosti. Zaradi tega bo krščanska delavska internacionala podpirala z vse-*ni sredstvi mednarodno delavsko delovanje v tem cilju.
Iz centrale
Tajnikom krajevnih skupin JSZ
V zadnjem času ste prejeli iz cen-trale več važnih okrožnic z naročilom, .11 čimprej pošljete nekatere podatke 1,1 tudi naročila. Ker nam v centrali Vs«ko zavlačevanje z odgovori ^ zelo °vifa delo in tega je že tako več kot Preveč, prosimo, da v interesu dela in napredka JSZ vse okrožnice dobre pregledate in takoj poskrbite, da bo entrala prejela na vse, kar želi, od-»°vor. Nič zavlačevanja. Tudi v pokanju mora vladati red.
Načelstvo JSZ.
Iz tega tedaj jasno sledi, da je JSZ popolnoma ohranila svoje pozicije in je vsako drugo poročanje o rezultatih navadna demagogija. Delo JSZ in njenih zaupnikov ni muha enodnevnica, marveč resno in požrtvovalno
delo za delavske interese. Zato se takih postojank ne da porušiti preko noči. To niso samo namišljeni obratni zaupniki, marveč res pravi pionirji in graditelji boljše in lepše delavske bodočnosti.
od Boga, lomimo nasilje, teror, nebrzdanost, ki je lastna brezboštvu, pa naj se to pojavlja v kapitalizmu, v boljševizmu ali v fašizmu. V fašističnim gibanjih namreč končno vedno odločuje volja človeka, v našem gibanju je človek tudi na najbolj važnem mestu le upravitelj z veliko odgovornostjo. Ničesar ne sme sam, ničesar ne .sme nalagati drugim, kar bi se s to odgovornostjo ne skladalo.
Menda je odveč pripominjati, da končna opredelitev nasproti fašizmu nima dejansko smisla in pomena. Zlasti če primerjamo to izjavo z raznimi Dollfussovimi in Schuschniggovimi zatrdili in deklamacijami in če .pri tem vidimo, kako se z njo ujemajo. Kajti ni za fašizem odločilno stališče do kake pozitivne vere, ampak odločilno je načelo celostnosti. In to načelo zastopa ravno Jugoras povsod, a zlasti ga dosledno izvaja v praksi. Volja delavca, ta jih zanima Je, kolikor jih on posluša. In če je delavstvo še tako strnjeno zoper fašizem, kakor so to pokazalo volitve obratnih zaupnikov v Ljubljani in Mariboru, fašizem sam se za stvar ne meni.
Mikavno bi bilo samo vprašati, komu je tisti »upravitelj z veliko odgovornostjo« dejansko odgovoren. Delavcem, ki jih zastopa, ali bolje: vlada in iz katerega denarjev živi, ne more biti, saj ti ga ravno odklanjajo, kakor se tudi on ne meni za njih-no priznanje. Torej svoji vesti? Toda znano je, da je prav vest oblastnikov čudovito raztegljiva zadeva, posebno še, če je povezana z dobro eksistenco in podobnimi koristnimi zadevami. Dejansko torej ni nobene prijemljive odgovornosti. In dejansko tudi tisti, ki so najbolj prizadeti, nimajo nobene priložnosti in mogočosti, da kličejo na odgovornost. Odgovornost pa, ki ji ni treba nikoli odgovarjati, splehni in pokvari navsezadnje še tiste, ki so v začetku imeli vest in čut zanjo.
Znano je, kako je prišel Dollfuss v Avstriji za državnega »upravitelja z veliko odgovornostjo«. S tem, da je
relomil prisego na ustavo, kršil za-
oine in s surovo silo zatrl boj avstrijskega ljudstva za pravico. Takoj ob nastopu smo mu prerokovali konec, in če smo se v čem motili, tedaj samo v tem, da njegovega konca nismo tako hitro pričakovali. Kajti ljudstvo, ki še ni čisto pokvarjeno in izmaličeno v hlapčevstvu in hinavstvu, se bo ob izberi zmeraj odločilo za odkritost in zoper hinavščino. Tako se je tudi zgodilo,, in nemško ljudstvo, ko je bilo že postavljeno pred izbero, se je odločilo za Hitlerja im zoper Dolifusso-vega naslednika. Kdor ni bil slep, je ta preustroj javnega mnenja v Avstriji lahko opazoval že prav od začetka Dollfussovih dni.
In bojimo se, da bo konec slovaških fašističnih poskusov komaj kaj boljši, če se slovaški narod o pravem času ne otrese svojih vsiljenih skrbnikov, o katerih je sarajevski nadškof Šarie že letošnjega januarja izrekel svoje temne, zle slutnje.
Demokracija in fašizem predstavljata dvoje načel, med načeli pa ni nikoli nobene »zlate sredine«, ki govori »Slovenski delavec« na drugem mestu o njej. Demokracija ima obilo nasprotnikov, ker je pa vendarle težko v vsej javnosti in vpričo ljudstva samega govoriti zoper oblast in vlado prav tega ljudstva, zato skušajo napraviti nekateri fašizem užiten s praznimi besedami kakor avtoritarna demokracija in podobnimi. Toda demokracija je samo ena in nobenih prilastkov ji ni treba. Prav kakor je resnica samo ena in bi zato ne prenašala prilastkov kakor prava ali avtoritarna.
DELAVSKI go P R A V N I K
Rubež rente.
J. H., Ljubljana: Trgovcu ste dolžni star dolg okrog 500 din. Sedaj Vam je za ta dolg zarubil rento, ki jo prejemate od OUZD, ker ste se leta 1935. na stavbi ponesrečili. Sklep o rubeži ste prejeli pred tremi dnevi.
Odgovor: Rente, ki jih daje OUZD, so nezarubljive in nezastavliive. Zato se zoper sklep tako pritožite na sodišču, ki je sklep izdalo. Dolg pa le skušajte na kakšen način poravnati, ker so majhni trgovci včasih tudi reveži.
Plača v pijači.
Posestniku in gostilničarju ste zidali hlev. Med delom je Vam in ostalim delavcem večkrat prinesel vina.
Načela ne poznajo zlate srede
»Slovenija« od 28. p. m. je priobčila izredno zanimiv članek »Načela ne poznajo zlate srede«, katerega zaradi važne vsebine v celoti priobčujemo.
»Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa, je .nazadnje dne 22. letošnjega julija odkrito priznal svoje fašistično stališče:
Ali smo, ali nismo fašisti? Odkrito odgovorjeno: Smo in nismo. Smo ko likor pomeni fašizem smisel za red in disciplino. Smo kolikor poudarja urejenost družbe, kolikor pobija zgrešeno sedanjo kapitalistično miselnost in njene revne stanove zasužnjujoči si-
stem. Smo, če je v tem poudarek na pridnosti, delavnosti in vztrajnosti. Smo, ker rušimo birokratizem. Smo, ko brezkompromisno zavračamo boljševizem in vsak marksizem. Smo, ker v življenje uvajamo ljubezen za delo, smisel za pošteno tekmo, čut za osebno čast in odgovornost, zavest dolžnosti poedinca do celote in obratno. Smo, ker oznanjujemo potrebo avtoritete. Smo, ker priznavamo Boga in njegovo postavo, kateri se nihče ustavljati ne sme, tudi mi sami.
Toda to zadnje ne velja. Prav zato nismo fašisti, ker je v tej naši odvisnosti od zadnje, končne avtoritete,
ki Vam ga hoče sedaj v,računati v plačo, vendar mnogo več, kot ste ga popili. Vprašate, kaj naj ukrenete.
Odgovor: Po § 214. Zakona o obrtih podjetnik ne sme plačevati svojih delavcev tako, da jim daje na račun plače alkoholne pijače. Vsako tako plačilo je neveljavno. Zato zahtevajte svoje mezde ne glede na vino, ki Vam ga je gostilničar v teku dela dajal.
Odškodnina za delo pri mojstrskem izpitu.
R. F., Celje: V službi ste bili kot mizarski pomočnik v večjem mizarskem podjetju. Meseca aprila ste delali mojstrski izpit, pri katerem so Vam pri praktičnem delu naložili izdelavo furnirane in politirane knjižne omare. Z omaro ste imeli posla 75 ur. Ko ste delo v zadovoljstvo komisije končali, si je mojster, pri katerem ste delali in ki je dal tudi material za omaro, Vaš izdelek prilastil, ine da bi Vam bil plačal 75 ur opravljenega dela. Vprašate, ali ga lahko primete za plačo za te ure.
Odgovor:
Po čl. 19. Pravilnika za opravljanje mojstrskih izpitov iz leta 1932. mora izpitna komisija kandidatu njegov izdelek praviloma vrniti. Če pa povrne kandidatu dejanske stroške, si sme ta predmet obdržati. Ker med dejansko stroške opravljeno delo ne šteje, lahko iz tega določila razberemo dvoje: Razen članov izpitne komisije mora vsakdo, pa čeprav je kandidatov mojster, ki da za izdelek material, plačati kandidatu tudi opravljeno delo, če si mjegov izdelek prilasti. Samo člani izpitne komisije imajo nekakšno srednjeveško pravico, da si izdelek obdrže, povrnejo dejanske izdatke, ne plačajo pa kandidatu truda, ki ga je imel z izdelkom.
Po našem mnenju imate zato pravico svojega bivšega mojstra, ki se je z Vašim delom nezakonito okoristil, prijeti za 75 opravljenih ur dela.
Odpust delavskega zaupnika brez navedbe razloga.
R. Z., Radovljica: Delavski zaupnik ste. S polirjem sta se nekaj sporekla, v prepiru je razžalil on Vas, razžalili ste ga pa precej krepko tudi Vi. Podjetnik Vas je čez .nekaj časa odpustil, ne da bi Vam bil navedel razlog odpusta. Vprašate, ali je odpust veljaven, ko Vas je vendar tudi polir razžalil.
Odgovor:
Podjetnik ima čas, da delavskega zaupnika, ki težko razžali njegovega poblaščenca, odpusti po § 239. Obrtnega zakona v roku tedna dni, odkar izve za razžalitev. Zaupniku mora razlog ob odpustu jasno povedati. Če tega ne stori, je odpust nezakonit in zato neveljaven. Tudi s kasnejšo navedbo razloga ta odpust ne zadobi veljave, če preteče od žalitve ali tre-/notka, ko podjetnik izve zanjo, več kot teden dni. Stopite zato na uradni dan na sodišče in vložite proti podjetniku tožbo, da Vaše službeno razmerje še traja in na plačilo doslej zamujenih ur.
Rubež pletilnega stroja.
I.	S., Ljubljana: Obrtnega dovoljenja za pletilstvo nimate, preživljate
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 118 pri Domžalah.
se pa s pletenjem nogavic in volnenih jopic. Imate dva pletilna stroja, ki Vam jih je pa sodišče zarubilo za dolg na najemnini. Vprašate, ali se smejo stroji zarubiti in prodati, če se s pletenjem preživljate, čeprav nimate obrtnega lista.
Odgovor:
Ni važno, ali imate obrtni list, ali ga nimate. Zaradi tega Vas bo kaznovalo kvečjemu okrajno inačelstvo. Če se s pletenjem res preživljate, kar boste morali pred sodiščem dokazati,
je rubež in prodaja enega stroja nedopustna, dopustna je pa rubež in prodaja drugega stroja. Samo najnujnejše po našem izvršilnem zakonu ni rubljivo. Zato Vam svetujemo, da greste takoj na sodišče in predlagate ustavitev izvršbe na en stroj, še bolj pa, da greste k gospodarju in sc zmenite, kako boste dolžno najemnino v obrokih plačali, nakar bi sc prodaja sporazumno odložila. Odložitev bo veljala najmanj 6 mesecev in v tem času boste mogoče najemnino že tako poravnali.
Delavski dopusti
(DelaasJta
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
V	delavskem gibanju se vedno bolj pogosto javljajo zahteve po plačanih dopustih. Ko je bil izdan novi obrtni zakon, je bilo pričakovati, da bo obsegal tudi določila o plačanih dopustih delavcev. Zaenkrat je pa uzakonjen dopust le za zasebne nameščence in za tisto pomožno osebje, ki opravlja po trgovski obrtih pretežno trgovinske ali višje netrgovinske ali pisarniške posle. Plačan dopust imajo na podlagi poselskega reda hišni posli, in sicer po nepretrganem dveletnem službovanju 1 teden. Ostalo delavstvo si bo pa moralo uzakonjen plačan dopust še priboriti.
Če še ni uzakonjen plačani dopust za delavce, ni rečeno, da ne bi bilo mogoče priboriti plačanega dopusta. Je možno. Toda le v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah včlanjeno delavstvo, posameznik tega ne zmore. Organizirano delavstvo postavlja leta in leta na dnevni red vprašanje plačanega dopusta, zlasti kadar sklepa kolektivno pogodbo. Zahteve so včasih izpolnjene, večkrat tudi ne. Toda neuspeh zavednega delavca ne potre. Nasprotno! Njegova borbenost je še večja; njegova želja in zahteva po plačanem dopustu je še večja.
Le zavedni delavci žanjejo uspehe tudi v tem pogledu. Da je res, naj služi v dokaz naslednji pregled, iz katerega je razvidno, katera podjetja so bila toliko uvidevna in pametna, da so pristala na plačani dopust.
1. »Saturnus« v Ljubljani. Na podlagi pogodbe z dne 12. VIII. 1936: po 1 letu 3 dni; po 3 letih 4 dni; po 5 letih 6 dni; po 7. letih in več 10 dni.
2. »Autoinontažn« d. d. Ljubljana. Na podlagi pogodbe z dne 6. VIII. 1939: po 2 letih 2 dni; za vsako nadaljnje leto še e<n dan, a največ 8 dni.
3. Brivska in frizerska podjetja v Ljubljani. Na podlagi pogodbe z dne
14.	XII. 1936; Po 1 letu 7 dni.
4. »Union«, pivovarna v Ljubljani. Na podlagi pogodbe z dne 14. I. 1938: po 2 letih 5 dni; po 5 letih 7 dni.
5. »Semperit«, tvornica gumijastih izdelkov, Kranj. Na podlagi pogodbe z dno 27. VII. 1938: Po 2 letih 3 dni.
6. Tovarna verig d. d. Lesce. Na podlagi pogodbe z dne 18. II. 1935: Po 10 letih 3 dni.
7. Industrija papirja in lepenke Sladki vrh. Na podlagi pogodbe z dne 31. VIII. 1935: po 5 letih 3 dni; za vsako nadaljnje leto po 1 dan več, a največ 10 dni.
8. Cinkarna d. d. Celje. Na podlagi pogodbe z dne 15. V. 1936: delavcem, ki vrše naporno službo v vročini, prahu ali plinu 7 dni.
9. Kranjska industrijska družba Jesenice. Na	podlagi	pogodbe z	dne 24.
VII. 1937:	po	1 letu 1 dan; po	5	letih
3	dni; po	10	letih	5 dni; po	15	letih
6	dni; po	20	lotih	7 dni; po	25	letih
8 dni.
10. »Alpa«, produkcija jedil, orodjn Jesenice. Na podlagi pogodbe z dne
3.	XI. 1937: po 1 letu 1 dan; po 5 letih 3 dni.
11. »Sava«, kovinska industrija Jesenice. Na podlagi pogodbo z dne 29. IV. 1938: po 2 letih 2 dni.
12. Mestna podjetja Maribor. Delovni red: Po 3 letih 6 dni; za vsaki nadaljnji 2 leti 1 dan več; največ 14 dni.
13. Freund Viljem, tovarna usnja Maribor. Na podlagi pogodbe z dne
25. VII. 1934: po 5 letih 2 dni; po 10 letih 3 dni; po 15 letih 5 dni.
14. Tvornica za dušik, Ruše. Na podlagi pogodbe z dne 29. XII. 1937: po 1 letu 4 dni; po 2 letih 5 dni; za vsa-po nadaljnje leto 1 dan več, toda največ 8 dni.
15. Tovarna lepenke grofa Thurna, Prevulje. Na podlagi pogodbe z dne
26. V. 1937: po 4 letih 3 dni; za vsako nadaljnje leto 1 dan več, toda največ
7 dni.
16. Grofa Thurna jeklarna Guštanj.
Na podlagi pogodbe z dne 10. VIII. 1937: vsem delavcem 6 dni.
17. Henrik Kieffer, tovarna kos, Sv. Lovrenc na Pohorju. Na podlagi pogodbe z dne 30. X. 1937: Vsem delavcem po 7 dni.
18. Mestna občina Kranj. Na podlagi pogodbe z dne 1. IV. 1938: po 2 letih 3 dni; za vsako nadaljnje leto 1 dan več, a največ 14 dni.
19. Splošna stavbna družba, Tezno. Na podlagi pogodbo z dne 10. VI. 1938: po 2 letin 2 dni; :za vsako nadaljnje loto 1 dan več, a največ 10 dni.
20. Združenje pekovskih mojstrov, Celje. Na podlagi pogodbo z dne 4. VII. 1938: po 1 letu 4 dni; po 2 letih
8 dni.
21. Podjetja grafične stroke. Po 2
letih 3 dni; po 3 letih 4 dni; po 4 letih 6 dni; po 5 lotih 8 dni; po 6 letih
10 dni; od 7 do 10 let 12 dni; nad 10 let 14 dni. Specialno kvalificiranim močem dajejo podjetja večje dopuste, in sicer takoj s prvim letom po 2 tedna. Večje knjigoveznice in knjigoveznice, ki so v okviru tiskarn, dajejo enako dopuste. Srednje knjigoveznice dajejo dopuste največ do 1 tedna, manjše pa le starejšim delavcem po par dni. — Podjetij, ki dajejo take dopuste, je v Sloveniji 37.
22. Državni uradniki. Po 5 letih (> dni; po 10 lotih 15 dni; po 20 letih 20 dni; po 25 letih 21 dni.
23. »Jugotanin«, Sevnica. Na podlagi pogodbo z dne 7. V. 1938: po 2 letih
6	dni; po 5 letih 8 dni; po 10 letih 12 dni.
24. »Kovina«, Maribor - Tezno. Na podlagi pogodbe z dne 11. VII. 1935: po 1 letu 2 dni; po 2 letih 3 dni; p<>
3 letih 4 dni.
25. Knjigoveške in kartonažne delavnice. Na podlagi pogodbe z dne 29. X. 1938: po 3 letih 3 dni; po 5 letih 5 dni; po 7 letih 7 dni; po 10 letih 10' dni; po 15 letih 15 dni.
26. Zedinjene tvorntee stekla Hrastnik in Sv. Križ. Na podlagi pogodbe z dne 28. IX. 1937 le nekaterim kategorijam: steklarji, brusilci, topilci, mojstri: po 2 letih 6 dni; po 5 letih 8 dni; kelbarjem, spajalcem, pihalcem itd. po 1 letu 2 dni; po 2 letih 3 dni.
27. »Eka«, tvornica kuv. izdelkov, Ljubljana. Po 1 letu 2 dni; z vsakim nadaljnjim letom se višina dopusta stopnjuje in znaša po 10 letih 14 dni.
28. Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode. Na podlagi pogodbe z dne 3. III. 1937: po 1 letu 3 dni.
29. Rudnik in železarna v Štorah.
Na podlagi pogodbe z dne 2. X. 1936: Dopust na podlagi prošnje po osebnem preudarku. Torej obveznega dopusta še ni.
30. Misijonska tiskarna, Groblje. Na
podlagi pogodbe z dne 22. VIII. 1938: po 2 letih 5 dni; po 3 letih 8 dni; po-
4 letih 10 dni; po 5 letih 12 dni; po 10 letih 14 dni.
Iz tega je razvidno, da ideja plačanih dopustov pridobiva na razsežnosti. Delavske strokovne organizacije bodo moralo ponesti to idejo v vse obrate in končno zahtevati izpopolnitev obrtnega zakona v tem smislu, da se plačani delavski dopusti uzakonijo.
Y obrambo dobrega zdravnika
V	>Delavski pravici« z dne 20. julija 1939 smo prinesli pod zgornjim naslovom notico, da namerava OUZD v Ljubljani upokojiti g. dr. Derča.
Z dopisom z dne 29. julija 1939 pa nam je OUZD poslal naslednje pojasnilo:
»Na to vašo notico vam sporočamo, da je uradu dobro znana požrtvovalnost dr. Derča, ki vrši svojo službo ves
čas vestno in točno v blagor zavarovancev in zaradi tega tudi ne more biti govora in tudi uradu ni nič znanega o kaki nameravani upokojitvi uradovega zdravnika dr. Derča.
Prosimo vas, da priobčite v prihodnji številki popravek v smislu tega do- . pisa.«
Nas zelo veseli, da so bile informacije pisca omenjenega članka netočne in z veseljem prinašamo popravek.
Iz centrale
Manifestacijskega sprevoda v nedeljo popoldne se je udeležilo zelo lepo število članov Jugoslovansko strokovne zveze. Na čelu je šla KDM s prapori, za njimi vevška godba, štirje prapori JSŽ in članstvo. Ljudje v špalirju so člane JSZ živahno pozdravlja-
li,	proti Stadionu pa se je slišal vzklik: »Živela JSZ. Pozdrav iz Francije!«
Blagajnikom JSZ
Vse skupinske odbornike in zaupnike opominjamo, da poskrbe za redno plačevanje članarine. Pa tudi vse člane pozivamo, da pomagajo odbornikom, predvsem blagaj-
nikom s tem, da sami ob pravem času poravnajo članarino, da ne bo nikdo v zaostanku. Le zavedno članstvo je zmožno vzdržati svobodno organizacijo na taki višini, kot je naša JSZ.
Vse skupine, ki imajo kakšen zaostali račun pri centrali, obveščamo, da bodo na obračunu 5% ali 10% odbitka članarine dobile tak star dolg odračunan, kar naj se točno upošteva. Blagajniki naj zato vsako zadevo sproti uredijo, da prihranijo centrali vse nepotrebno delo.	Blagajnik	JSZ.
Nabirajte oglase za »Pravico«!
PRAVU€4 HALO* GOSPODINJE POZOR!
r.fiA DKT.OVNEGA IJITHSTVA ■	WW	m	■	r	■
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičev« cesta 22-1. — Ojflafti, reklamacije in naročnina na upravo, Mikloftičova 22-1, Oglasi po ceniku. — Telefon 6tev. 4948. Številka pošt. čekovnega računa 14.000.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta li) din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarjaa r. z. z o a. v Ljubljani, Tyr6eva o. 17 (Maks Blejec)
AH Vam Jo že znano, da Jo otvorjona nova trgovina Z OSTANKI in cenejšim oblačilnim blagrom, ki ga potrobujeta delavec in kmet, v Ljubljani pri Zmajskem mosta tik ob Ljubljanici (kjer Je krompirjev trg), SV. PETRA NASIP 29. Ravnokar Jo na zalogi veliko ostankov za mofike pražnjo in delavno obleke meter od 20 do 60 din, veliko ostankov za ženske in otroške pražnjc in vsakdanje obleke, ostanki pralne svile, krepov itd. Ravno tako dobite tudi od kosa poceni blagovo n. pr.: bela kotenlna srednja 5 din, najboljša 8.80 din, pisano za srajce srednjo 5 din, najboljše 9 din, tiskovina za predpasnike srednja 6 din, najboljša na dve strani 9 din, naglavno rute 6 din, žepni robci 1 din itd. — To trgovino Je otvorlla špecijelno za cenejšo blago
znana ljubljanska tvrdka
F. I. GORIČAR
ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra cesti 2S, v novi hiši, kjer jo velika zaloga boljšega blaga za moško in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene obleke, na Sv. Petra cesti 30 pa Ima oddelek za nevestino opreme in pohištveno blago (zaveso, teplho, garniture za postelje, perje, žimo In morsko travo Itd.) — Torej vso, kar rabite, najdete sigurno v naših TREH TRGOVINAH, kjer dobite dobro In po nizkih cenah! Naše geslo še vedno drži: majhen zaslužek, a čim večji promet!