Leto XII
V.b.b.
Dunaj, dne 9. novembra 1932
Ši. 45
Naroča se podnaslovom: ..KOROŠKI SL0VENEC“.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Milllno in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrletno: 1 S 50 g; celoletno : 6 S .— 'g Za Jugoslavijo	.
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100,-r-
Jmečka zveza“ vas vabi, kmetje!
»Kmečka zveza" zaslopa stanovske in gospodarske interese domačega južnokoroškega kmetijstva! — Zastopniki »Kmečke zveze" v kmetijski zbornici in njenih okrajnih in krajnih odborih jamčijo za pomoč in pros-peh vaših kmetij! — Tem vašim možem dajajte zaupanje 20. novembra!
Mnogo sl obetamo od kmetijske zbornice. Trdno smo uverjeni, da bo po prvih porodnih bolečinah globoko posegla v naše kmetijstvo in nam z nasveti, s stvarno in moralno pomočjo pomagala varovati naše po gospodarski krizi ogrožene kmetije. So li naši upi v to kmetijsko zastopstvo pretirani? Ali imajo res prav tisti, ki gledajo novo gospodarsko ustanovo z nezaupanjem?
Ne pozabimo! Kmetijska zbornica bo za koroško kmetijstvo najmanj enakega pomena in važnosti kot so zanj velike svetovne gospodarske konference. V vaših rokah, kmetje in poljedelci, je njen pomen in njena važnost!
Z glasovnico v rokah bodete 20. novembra določevali njen ustroj in smer njenega dela, z glasovnico v rokah bodete odločevali svojo gospodarsko usodo bodočih let. Vaša zasluga bo, če bo zbornica zajela vso resnobo in usodnost naših dnevov in zamogla iztrgati naše kmetijstvo iz koščenih rok usodepolnega. razkrajajočega gospodarskega liberalizma in uničujočega socializma katerih zastopnika sta pri nas koroški Landbund in socialdemokraška „Freie Vereinigung der Arbeitsbauern, Keusch-ler und Pachter“. Vaša sodba bo. če bo zbor-
»Kmečke zveze
niča prezrla znamenja naših dnevov in če ne bo postavila kmetijstva zopet na fundament zdravih zakonov gospodarskega življenja in ne povdariia potrebe stanovske vzajemnosti.
Ne pozabimo! Globoko v gospodarski in socialni bedi smo in čakajo nas še hudi in žalostni časi. Ali nam ni že dovolj joka in siromaštva in strahu? Ali res hočemo, da nas prisilijo bodoča leta z vso svojo grozoto v pravo misel? Da nas prisilijo bodoča leta s težkimi udarci v edino pravo misel stanovske vzajemnosti, v smotreno in v zdravi krščanski in narodni podlagi usidrano gospodarjenje!
Kmetje, poljedelci od zgornje Žile do spodnje Podjune! Posluhnite besedam naših dnevov. Besedam sedanje gospodarske in socialne stiske, ki narekujejo vsemu zavednemu in nezavednemu slovenskemu ljudstvu južne Koroške enotno, v veri, v narodni in stanovski svojstvenosti ukoreninjeno delo za rešitev južnokoroškega kmetijstva. Danes gre najprej za rešitev v svojem obstoju ogroženega kmetijstva!
Kmetje, poljedelci od zgornje Žile do spodnje Podjune! Zato vas vabimo v okrilje naše
* (Bauernbund)!
Pota in cilji ..Kmečke zveze“ so narekovani iz stiske naših dnevov in tako hoče zveza delovati v blagor in prospeh vsega domačega kmetijstva.
Zastopniki „Kmečke zveze“ v kmetijski zbornici in njenih okrajnih in krajnih zastopih so pošteni, domači gospodarji. Gospodarska zmožnost in značajnost sta njihova legitimacija. S skrbjo, katero posvečajo svojim kmetijam, hočejo skrbeti tudi za vaše kmetije! Svojo možnost in poštenost hočejo zastaviti tudi za prospeh vaših gospodarstev! Ne poverite zastopstva svojih gospodarskih teženj tujcem in nedomačinom, ki vas in vaših želj do danes niso poznali! Ne nasedajte dobrikanju tujih strank in organizacij, ki bodo vaše kmetije še naprej prodajale tujcem po veri in jeziku in vas puščale v bedi in siromaštvu!
Volile 20. novembra može domače
»Kmečke zveze"!
Kandidati »Kmečke zveze" v kmetijsko zbornico:
1.	Mayer Franc, posestnik na Bistrici, obč. Št. Jakob v Rožu.
2.	G r i 11 Anton, posestnik na Plaznici. obč. Bela.
3.	Poljanec Vinko, župnik v Škocjanu.
4.	Miki Karl. posestnik v Maloščah pri Bekštanju.
5.	Warmuth Anton, posestnik na Brdu pri Šmohoru.
6.	Kunčič Tomo, posestnik v Spodnji Kneži pri Grebinju.
7.	Pečnik Vinko, posestnik na Rutah, obč. Bistrica pri Pliberku.
8.	K r a s s n i k Matevž, posestnik v Št. Janžu v Rožu.
Okrajno zastopstvo Beljak:
1.	Franc Mer teli posestnik v Zmotičah pri
Brnci.
2.	Janez Vošpernik, posestnik v Podravljah.
3.	Janez Wiesek, posestnik v Drevljah, obč.
Straja vas.
4.	Pavl Jobst. posestnik v Prosovičah. obč.
Marija na ZHi.
5.	Jože Miki, posestnik v Št. Lenartu pri Pod-
kioštru.
6.	Janez Gallob, posestnik na Brnci.
7.	Janez Wiegele, posestnik v Zahomcu. obč.
Straja vas.
8.	Gabrijel Markuš, posestnik v Domačalah»
obč. Podravlje.
Okrajno zastopstvo Borovlje:
J. Jože Parti, posestnik na Mačah, obč. Bistrica v Rožu.
2.	Florijan Lapuš, posestnik v Podsinji vasi,
obč. Svetna vas.
3.	Jože Gorlčnik, posestnik v Glinjah pri Bo-
rovljah.	.
4.	Matevž Schlemitz, posestnik v Kapli pri Bo-
rovljah.	...
5.	Wastl Lausegger. posestnik v Slovenjem
Plajberku.
6.	Kelich Janez, posestnik v Zgornjem Kotu,
obč. Sele. .	.	;
Okrajno zastopstvo Dobrlavas:	• ' ~
1.	Anton Grili, posestnik na Plaznici, obč. Bela.
2.	Martin Wastl, posestnik v Lovarikah pri
Dobrli vasi.	,
3.	Janez- Cirgoj, posestnik v Globasnici.
4.	Janez Urank, posestnik in župan v Galiciji.
5.	Miha Kačnik. posestnik v Mali vasi pri
Škocjanu.
6.	Jože Wutte, posestnik v Gluhem lesu pri
Št. Vidu v P.
Okrajno zastopstvo Celovec:
1.	Andrej Šturm, posestnik v Svmčji Vasi pri
Št. Tomažu.	v '‘! 1
2.	Kramer Lorene, posestnik V HolbiČah, obč.
Škofiče.	’ 7	1
3.	Andrej Kmschitz, posestnik v Vesavi pri
Kotmari vaši.
4.	Rutnik Marko, posestnik v Dvoren pri Ra-
dišah.
5.	Andrej Leutschacher, posestnik na Ročici
pri Kotmari vasi.
6.	Karl Dobernik. posestnik na Brodu pri
Grabštanju.
Okrajno zastopstvo Pliberk:
1.	Marko Piešivčnik, posestnik v Šmihelu pri
Pliberku.
2.	Karl Krištof, posestnik v Žvabeku. '-
3.	Alojz Milač, posestnik na Blatu.
4.	Janez Kos, posestnik v Šmarjeti pri Libu-
čah.
5.	Janez Kaiser, posestnik v Rinkolah; obč.
Blato.
6.	Vinko Pečnik, posestnik na Bi striči bri
Pliberku.	't: •'
7.	Aleš Keimbacher, posestnik nà Bistrici pri
Pliberku.
8.	Andrej Močilnik, posestnik v Spodnjih Li-
bučah.	.	'
9.	Jurij Trampuš, posestnik v Dobu, obč.
Blato.
10. Zdravko Podev. posestnik v. Strpni vasi, obč. Bistrica pri Pliberku.
Okrajno zastopstvo Rožek:
1.	Matevž Rainer, posestnik v Lògi vasi pri
Vrbi. ■	’	' ■ ■ '
2.	Janez Lepušic, posestnik na Ravnah, obč.
Ledenice.
3.	Janez Kaufmann, posestnik v Žgoriijih 'Je-
zercah, obč. kostanje.
4.	Jože Štiker, posestnik v Št. Petru pri št.
Jakobu v Rožu.
5.	Franc Ressman, posestnik na Ledeničah.
6.	Jakob Reichmann, posestnik v Lipi. .
7.	Zdravko Lesjak, posestnik na Óregu pri
Rožeku.
8.	Franc Obilčnik, posestnik v Lešah pri Št.
Jakobu.	.........
9.	Filip Dragašnik, pošestrtik na Korenu pri
Vrbi.	,	1 ‘	■ ■ ;
10. Franz Pečnik, posestnik na Reki pri ŠL Jakobu.
Okrajno zastopstvo Šmohor:
1.	Alojz Brugger, posestnik v Mostah, obč.
Brdo.	i " ■
2.	Valentin Oswald, poséstnik v PazfijaH. obč.
Brdo.	•' ' ' •'V'",
3.	Nikolaj Brugger, posestnik v. Mbštbb. ',7
4.	Edvard Ravter, jtósèstnik ■ V' ' fyèlah. ' pbČ.
Brdo.

Okrajno zastopstvo Velikovec:
1.	Juri Carf, posestnik v Velikovcu.
2.	Tomo Kunčič, posestnik v Spodnji Kneži pri
Grebinju.
3.	Maks GrlH. posestnik, pod Lipo, obč.
Vovbre.
4.	Štefan Marktt, posestnik v Šmiklavžu pri
Rudi.
5.	Andrej Škofič, posestnik v Voglah, obč.
Važenberg.
6.	Peter Kassl, posestnik na Djekšah.
7.	Florijan Kamer, posestnik v Gurčičah. obč.
št. Peter.
8. Avgust Krištof, posestnik Pod Bregom, obč. Gebinj.
Ne dajajte zastopstva kmetijskih interesov v roke Landbundu. ker bo tudi v zbornici nadaljeval enostransko podpiranje nemških veleposestnikov in nudil malemu in srednjemu kmetu samo drobtine! Socialdemokrati in komunisti bodo s svojim delom v zbornici poostrili razdor med malimi in večjimi kmeti, med gospodarji in posli, med gospodarskimi stanovi. Socializem in komunizem sta smrt kmetijstvu.
20. novembra bomo enolno volili može naše »Kmečke zveze"!
K državnemu prazniku.
Qva državna praznika praznujemo v Avstriji: 1. maj in 12. november. A praznika sta brez prave vsebine, ker ju je politična zaslepljenost vsenemških krogov in strankarska strast razrednega socializma ponižala v prazna praznika. Socialisti ju praznujejo kot svoja dneva. Dne 12. novembra 1918 se je zaključila zgodovina večstoletne avstroogrske monarhije in začela doba male avstrijske republike. Avstrijska republika je otrok avstrijskega socializma in njegovih državnikov, usoda je dala tega otroka v roke krščanskim socialcem in ti So se z njm kolikortoliko sprijaznili, dočim stoji vsenetnška skupina ob strani in gleda prezirljivo nebogljenčka, češ da je nezmožen življenja. Oboževan in hkrati preziran se otrok razvija kot njegovi sovrstniki.— evropske države.
..Država je toplomer družabnega živ-ljenja“. je dejal neki visokošolski profesor. Ni še celo petdesetletje, ko je vladal v svetu brezobzirni liberalizem — sebičnost pod krinko svobode — in ta je zasužnjil tudi državo kot deklo svojih ozkosrčnih ciljev. Hotel je, da služi državni aparat in državna oblast njegovemu profitu. Tedaj — v času najhujše socialne bede — je povzdignil svoj glas Leo XIII. in dejal: Država bodi zaščitnica pravice In obče blaginje. Državna ustava, postava in uprava bodi v službi obče koristi in varuj interese vsega ljudstva In vseh njegovih udov pred sebičnostjo in krivico posameznikov ali poedinih skupin. Država bodi zaščitnica slabih, revnih in bednih, ki se ne morejo braniti, kajti premožni in bogati si morejo dajati pravico sami/1 Klic velikega papeža je šel po svetu kot novo oznanilo.o državni nalogi in tedaj se je pričela doba socialne reforme. Državniki, prežeti pravega državniškega duha, so pričeli z reformo države, v parlamentih se je začelo razpravljati o socialni polijtki, o pomoči revni množici delavstva, o delovnem pravu, ki naj zavaruje delavcu njegovp življenje, zdravje, moči, družino. plačo, j .
Pa življenje je padanje iz enega nasprot-stva v drugo. Tako je pokazal tudi nadaljni razvoj države. Blagodejni so bili prvi državni koraki v prilog delavski množici, a zadnja leta kažejo, da se je država razvila v neko dobrodelno ustanovo, ki hoče pod imenom obče blaginje urejevati življenje s suhimi paragrafi iz svojih pišapi in ki si lasti pravico do delokrogov, ki niso izključno njej podrejeni. Danes ponižujejo državo v velikansko zdravilišče, ki naj zdravi svoje bolnike uradnim potom. Včeraj zaščitnica revne in slabotne množice, postaja država danes celo pomočnica nekdanjih mogočnežev in oblastnikov. V svetu je danes nekako pravilo, da morajo države vršiti delo dobrodelnih ustanov s tem. da prevzamejo zavožena velepodjetja in veleposestva, jih finan-
cirajo iz svojih blagajn in vzdržujejo na svoje stroške. Tako se večajo državni stroški, z njimi rastejo davčna bremena in onemogočujejo vsako redno gospodarjenje. Država je danes na poti, da se obremeni z bremeni, ki ji ne pri-tičejo. Pa država posega polegtega še v delokrog Cerkve in si hoče prilastiti izključno pravico sklepanja zakonov, šolske vzgoje otrok i. dr. In narodnim manjšinam, katerih kulturno življenje se bistveno razlikuje od kulture večinskega državnega naroda, hoče odrekati pravico do samostojnega kulturnega izživljanja.
Tod je tretji veliki vzrok, da državna misel ne najde pota v dušo ljudstva. Kajti življen-ski zakon predpisuje državi vzajemno sodelovanje s Cerkvijo in ne trga naravne blaginje od nadnaravne: državi obenem predpisuje spoštovanje naravnih pravic vsakega ljudstva. In kdor ne spoštuje življenskih zakonov, ta se sam odreka pravici do spoštovanja.
Dokler torej država ne bo upoštevala naravnih pravic narodov, za katerih naravni blagor ji je poverjena skrb, tako dolgo ne bo našla pota v njihova srca in tako dolgo bodo tudi državni prazniki brez prave vsebine.
Volitve v Nemčiji. Izid volitev ni prinesel presenečenja. Nacionalni socialisti so izgubili 35 mandatov, socialdemokrati 12, centrum 6; napredovali so komunisti za 11 mandatov, nemškonacionalci 12, nemška ljudska stranka
4.	Razmeroma najmočnejša stranka po številu mandatov so ostali nacionalni socialisti, druga najmočnejša stranka pa je stranka nevolilcev: 9 milijonov jih ni volilo. Novi državni zbor bo štel samo 582 članov, dočim jih je imel stari 608. Izgubljene Hitlerjeve mandate je pridobil Papen, za katerim stojijo nemško-nacionalna stranka, nemška ljudska stranka in še par manjših. Kot največji uspeh teh volitev beleži Papen dejstvo, da je razbita absolutna večina Hitlerjancev, centruma in bavarske ljudske stranke. Brez Papenovih strank ni v Nemčiji življenja zmožne meščanske vlade in prav verjetno je, da bo Papen ta novi položaj dobro izrabil. Socialisti so izgubili glasove na komuniste, a ostali druga najmočnejša nemška stranka, tretja stranka so komunisti z 100 mandati. Vlada se začne prihodnje dni pogajati s strankami in od uspehov pogajanj je odvisno, bo li novi državni zbor delazmožen. Pričakuje se koalicija hitlerjancev, centrumašev in nemško-nacionalcev. V drugem slučaju pa obstoja možnost, da bo kancler tudi novi državni zbor razpustil.
Nemci zahtevajo nov plebiscit v Eupenu in Malmediju. Nemška zunanja politika se razvija po točno določenem programu. Najprej so Nemci zahtevali črtanje reparacij in dosegli tod izreden uspeh. Manj jim gre posreči borba za prižnanje pravice oborožitve in sedaj se lotevajo še zadnjega cilja: revizije nemških meja. V Berlinu se mnogo govori o izgubljeni Alzaciji in Loreni in o Eupenu in Malmediju. Zadnja dva okraja sta bila na podlagi glasovanja prisojena Belgiji. Nedavno pa je nemški general Einem izjavil uredniku nekega francoskega lista: Za Eupen in Malmedi je bil v Verzaju določen plebiscit in nočem govoriti o tem, kako se je izvedel. Edino pravilno bi bilo, da bi tudi naši sovražniki enako striktno izvajali svoje obveznosti, katere so jim bile naložene. — Nedavno se je vršilo zborovanje v Krefeldu in tam so zborovalci odkrito zahtevali oba Belgiji prisojena okraja. Minister notranjih zadev je brzojavno izrazil svoje čestitke in naglasil, da se mora dati prebivalstvu okrajev Eupen in Malmedi še enkrat pravica, da glasuje za Belgijo ali Nemčijo. Zborovanje sta podprla tudi vojni minister Schlei-cher in kancler Papen. Zborovalci so poslali Društvu narodov v Ženevo brzojavko z istimi zahtevami. — Novo gibanje v Nemčiji vzbuja pri zaveznikih, posebno v Belgiji, ogorčenje in protest. Splošno se namen Berlina, da bi razrušil po vojni nastali položaj, ostro obsoja.
Desetletnica fašizma v Primorju. Po bučnih proslavah desetletnice fašizma, ki so jih organizirali fašisti z velikanskimi stroški v vseh krajih ob jugosióyanski meji in večjih krajih Juliske krajine, so fašistični voditelji sila ogorčeni, ker domače prebivalstvo ni hotelo sodelovati. Iz Rima je prišlo povelje, naj
fašistični voditelji gledajo predvsem nato, da bo prebivalstvo sodelovalo na slavju. Naročeno jim je bilo, naj ne štedijo ne z denarjem in ne s trudom, da bo zamogla Italija pred zunanjim svetom pokazati, da v Italiji ni narodnih manjšin. Načrt pa je popolnoma propadel. Da se sedaj voditelji maščujejo nad prebivalstvom, so pred tednom aretirali zopet nad 300 ljudi in jih odpeljati v goriške in tržaške zapore. Med drugimi je bil aretiran tudi brat krškega škofa dr. Srebrniča. In da bi to postopanje ne izgledalo kot maščevanje nad slovansko manjšino, so raztrosili po raznih vaseh komunistične letake in tako našli povod za novo preganjanje primorskih Slovencev in Hrvatov.
Angleški brezposelni so naskočili parlament. Število brezposelnih v Angliji stalno narašča in vedno bolj ogroža fundamente nekoč tako mogočne države. Nedavno so napovedali brezposelni pohod v London. Iz vseh krajev so privreli v mesto in nameravali naskočiti parlament. S silnim žvižganjem in kričanjem so se pomikale množice po mestu, policija je morala zapreti vse dohode. Brezposelni so napadli s kamenjem vozove cestne železnice in šele po velikem trudu in številnih aretacijah se je policiji posrečilo preprečiti nameravano demonstracijo pred parlamentom. — Vlada se je izjavila pripravljeno, da olajša bedni položaj angleških delavcev.
Svetovna gospodarska konferenca se bo
vršila v Londonu meseca februarja. Na njo je pozvanih 67 držav, da se je udeležijo po svojih pooblaščenih zastopnikih. Med njimi je deset držav, ki niso članice Društva narodov. Konferenca bo iskala rešitev iz sedanje gospodarske krize in na njo stavljajo državniki svoje zadnje upanje. — Kaj, če rešitve ne bodo našli in se bo konferenca zaključila samo z dobrohotnimi nasveti?!
Kmet! Veliko prijateljev Imaš!
Volitve so spet in tokrat volijo kmetje. Naenkrat se jim oglašajo prijatelji. Socialni demokrati, nacionalni socialisti in komunisti so zopet prijatelji kmetov. Vsi nas imajo zopet radi, dobro nam želijo, da bi jim dali svoje glasove in jim pomagali do moči. da bi nas potem — uničili.
Od kdaj so socialni demokrati prijatelji kmečkega ljudstva? Se vedno velja od njih, kar so sklenili 1. 1895 v Eresiavi: „Kme-tom, tem zagrizencem zemlje, se ne sme pomagati, če hoče socialdemokracija rasti!" Se vedno velja od njih, kar je izjavil svoječasnl vodja avstrijske socialdemokracije dr. Ellen-bogen: „Socialna demokracija nima naloge kmeta varovati, ampak v korist delavcev je, če kmet po-g i n e.“ No! lepega kozla bi volili v kmečko zbornico za varuha kmetov, če bi volili socialnega demokrata. Pa se tudi razume na kmečke reči: za posle hoče Burni delavnik, 37 do 42 urni nedeljski počitek; to bi naše krave in konji imeli nedeljski post. Kmeta hočejo prisiliti do modernih naprav v hlevih itd., ko smo veseli, če spravimo denarja skupaj za davek. Naše gozdove hočejo spraviti pod kuratelo gozdarjev in še več takih reči. Ja, dobro se razumejo na kmečke zadeve!
Nacionalni socialisti obetajo kmetom nebesa. Pa obljube so poceni, a izpolnitve obljub ni treba. V Nemčiji so močni, tam že izpolnjujejo lepe obljube: Kadar se je šlo v nemškem državnem zboru za kmečke koristi, so glasovali „proti“. Celo proti varstvu domačega žitarstva so glasovali. Lepi prijatelji!
Pa komunisti! Ruske razmere dovolj glasno pričajo, kakšni prijatelji poljedelcev so. Vsak delavec in vsak najrevnejši kmet mora biti vesel, da ne živi v ruskih razmerah, kjer nekdanji kmetje še najemniki niso, ampak ma-šine in živina, ki mora vse oddati, a nazaj ne dobi niti toliko, da bi mogel živeti. Za take in podobne prijatelje se zahvaljujemo.
Naši prijatelji so domačini, ki z nami delajo in trpijo, domačini, ki so našega srca in duha. Naši prijatelji so domačini, zbrani v naši ..Kmečki zvezi14! To bomo južnokoroški kmetje strnjeno volili 20. novembra!
Ktnetje-volilci! Jasna pamet pravi, da landbundovska zastopnika Giantschnlg in Fer-litsch vaših gospodarskih interesov v zboru nemških veleposestnikov ne bodeta zastopala! Vse ostale nemške stranke nimajo iz naših krajev niti enega zastopnika v zbornico. Ali bodete torej pripustili, da bodo Nemci iz severnega dela Koroške varuhi vaših teženj in interesov? Južna Koroška je v taboru »Kmečke zveze"!
DOMAČE NOVICE
Sv. Lucija. (Slavnostna otvoritev ceste Kotmaraves—Žoprače.) Nebo je ostalo v nedeljo nenaklonjeno, gosta megla je ležala nad Rožem in zastirala pogled proti Karavankam. Morda je bil tod delni vzrok, da ni hotelo nič pravega slavnostnega razpoloženja v srca številno zbrane množice, ki je prisostvovala prireditvi. Vrli župani tamošnjih občin — zgornje-veški, logavaški, bilčovski. kotmirški in ško-fiški — so se dobro potrudili, da bi se gospoda, ki je bila napovedana iz Celovca in Beljaka in od drugod, dobro počutila v tem slikovitem kraju nad Rožem. Slavoloki, venci, zastave, streljanje z možnarji, iskreni pozdravi in šopki, da bi gospodje končno vendar razbrali pripravljenost ljudstva. Ni se hotelo žaliti in nič izzivati, zato so imeli slavoloki dvojezične napise, v obeh deželnih jezikih je pozdravil množico zgornjeveški župan g. Spitzer. Č. župnik Petrič je izvršil cerkvene obrede in blagoslovil novootvorjeno cesto, nakar je molila zbrana množica Gospodovo molitev. Oficielna govornika — višji stavbni svetnik inž. Prix in deželni svetnik dr. Zeinitzer — sta morala čutiti vso dobro voljo slavnostnega odbora in zbranega naroda, ker sta govorila zmerno in stvarno. Skromno slavje blagoslavljanja novo-otvorjene ceste je zaključil g. župan Rainer.
Borlje pri Žili. (Novj župnik iz Amerike.) Po Veliki noči je zapustil našo solnčno župnijo č. župnik dr. Lučovnik in pohitel med pridne tarane v Št. Janž v Rožu. Oštal nam je v nadvse hvaležnem spominu. Saj nam je popravil in povečal prej tako siromašno farno cerkev. Za njim je sooskrboval našo faro župnik Maierhofer iz Blač. V soboto, dne 29. oktobra pa je prišel k nam novi dušni pastir č. g. Lojze Mlinar. Pred petindvajsetimi leti je šel z še tremi sobrati naše škofije v Ameriko, ker so tedaj iskali ameriški škofje tam tako potrebnih dušnih pastirjev. Ko smo izvedeli, da dobimo župnika iz Amerike, ki je pri vsem tem še naš rojak, koroški Slovenec, smo bili veselo presenečeni in ponosni, da nas je doletela ta izvenredna sreča. Zato je prihitelo k njegovemu sprejemu vse, kar je le moglo. Zvonovi so veselo zvonili, topiči grmeli, župnik Maierhofer. župan Zimmermann, nadučitelj Janach in dve deklici so ga pozdravljali v izbranih besedah. V srce ganjen nas je nato še sam pozdravil in se zahvalil za lepi in prisrčni sprejem. Sledile so litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vsi imamo le eno željo, da bi ljubeznivi novi dušni pastir ostali za vedno pri nas.
Bilčovs. (Blagoslovitev naše šole in petdesetletnica 1882—1932.) Po skoroda štirimesečnem zidanju in popravljanju je četrti razred naše šole dozidan in dne 30. p. m. se je vršila slovesna blagoslovitev novoprizidanega poslopja. Slovesnost je otvoril načelnik šolskega sveta s slovenskim nagovorom, kateremu je priključil tudi nemškega za navzoče Nemce, katerih ni bilo mnogo. Nato je govoril g. nadučitelj in v mešanem nemško-slovenskem govoru polagal starišem na srce, naj pridno pošiljajo svoje otroke v šolo. Slovesnosti se je udeležil tudi ravnatelj g. Sames, ki je pred glasovanjem skozi 30 let deloval kot nadučitelj na naši šoli. V nagovoru je omenil svoje vesele in žalostne doživljaje, omenil, da je bil on drugi učitelj na naši šoli ih da je skozi 6 let. sam poučeval do 200 otrok. Tedaj ni bilo železnic, ne avtomobilov, namesto ceste je bila slaba poljska pot. V mesto so hodili peš 4 ure boda. In kaka razlika ob petdesetletnici Šole! Število otrok je neizpremenjeno, učiteljev je sedaj 5, prometna zveza s Celovcem ugodna, skratka: Nekdanji predniki bi novega obličja naše vasi ne poznali več.
Blače pri Žili. Pri nas imajo otroci šapelco dvakrat v letu: Zraven dneva Nedolžnih otročičev tudi na dan pred Vsemi sveti. Na ta dan pobirajo krapče, kruh, sadje in groše za vernih duše. Od ranega jutra pa dotlej, da odzvoni opoldne, letajo v šumnih trumah od hiše do hiše z malimi vrečicami na ramah ter vpijejo: Krapče-e! Gospodinje morajo imeti seve pripravljene dobre zaloge. Pa naše gospodinje dajo rade „vse za vernih duše“. Saj potrebujejo.
Bistrica pri Šmihelu. Na koncu naše ljube, nedeljene Koroške smo, a zaraditega prav nič užaljeni. Kljub krizi smo podjetni in dobre volje. Rudolfov Slavko je hodil v sosedno Brežko vas s puško na rami na „poka“ in glej: ni trajalo dolgo in Rudolfova hiša je dobila mlado gospodinjo in Bistrica novo Lenčko. Pa so se zbrali fantje pevci — Slavkovi tovariši — in mu zapeli pesem in ga pospremili še k poročni maši. In ko se je vračal s poročnega potovanja ga je sprejela šmihelska godba z veselo poskočnico in čestitkami. Saj je prvi pod-načelnik požarne brambe. Naj sedaj ne pozabi na obljubljeno palico „majorko“! Na mnoga leta! — Koj nato se je zdopadel zakonski stan sosedovi Črnkovi Pepci, po katero je prišel korajžen mlad posestnik iz Podgore pri Rudi.
Obilo jima sreče! — Še nekaj se pripravlja v Šmihelu. Davidova mati so mnenja, da bi predali kuhinjo mladi. Sin Juri je nasvet ubogal in ni minul teden, pa so ga vrgli s pridno Črčejevo Lizko raz „kancel“. In sedaj čakata na selskega g. župnika. No, povemo vam prihodnjič, kako smo se imeli na „hojseti‘‘.
Sele. (Razno.) Bliža se zima s snegom in v Selah pod Košuto bo zopet oživelo. Smučarjem se tam pripravlja nekaj novega: oddelek vojakov jim gradi na Mrzlem logu visoko skakalnico. Da bi pri tako velikih skokih le ne bilo preveč polomljenih nog! — Koncesijo Ma-žejeve gostilne zaenkrat nadaljuje nečak rajnega Mažeja g. Albin Lekše iz Šmarjete z ženo Lonko, rodom Selanko. Kakor je videti, je gostilna pod novim vodstvom že zopet dobila nekdanjo privlačnost. — Zanimanje za volitve v kmetijsko zbornico postaja vedno večje. Za .občinski .kmetijski odbor sta vloženi le dve listi. Naša »Kmečka zveza" ima na čelu liste Ivana Kelih-a, p. d. Zvrh. Mlečnika. mladega izobraženega gospodarja, nadalje predlaga Valentina Oraže-ja p. d. Adamka, Janeza Mak-a, pd. Kuhla, Franceta Roblek-a. pd. Krištana, Valentina Užnik-a, pd. Tomana, Florijana Olip-a, pd. Užnika, in Blaža Bradač-a, pd. Zvrh. Dojvaka. : Vsi so skrbni gospodarji in bodo zato gotovo dobro zastopali naše koristi. Landbund pod imenom »Domača kmetijska stranka v Selah" pa kandidira na prvem mestu gostilničarko Marijo Rakušak, pd. Trklo. Socialistični in komunistični agitatorji iz boroveljske občine iščejo sicer na zborovanjih pristašev, a jih med pametnimi kmeti ne najdejo.
Radiše. (Rop.) O nas Radišanih slišite či-tatelji našega lista samo tedaj, kadar se gre za kako dobro uspelo društveno prireditev ali za pretep. V zadnjem času nam je oblast prepovedala celo rabo društvenih prostorov in nam onemogočila pospeševanje kulturnega razvoja, četudi je vključen deželni vladi oddelek za ljudsko izobrazbo. Vodja tega oddelka je dr. Wink-ler Hermaden. Če on soglaša s tem. da so se nam zaprli društveni prostori, je slab pospeševalec ljudske izobrazbe. Današnje naše poročilo se tiče tatvine občinske blagajne. Tatovi so jo odnesli pretekli teden v bližnji gozd, jo odprli in raztrgali baje vse papirje. Če je bilo kaj denarja v blagajni, nismo mogli ugotoviti. Pred kratkim časom je bilo občinsko Knjigovodstvo pregledano na zahtevo slovenskih občinskih svetnikov. O tatovih se širijo razne nepotrjene novice.
Koroški drobiž: Pri Voštarju v Globasnici gospodari najemnik. Posestnik je slaboumen, mati umrla in sin namerava v par mesecih prevzeti posestvo in najemnika odsloviti. V noči na 16. okt. pa ga je najemnik nameraval zastrupiti z lizolem. Sin se je pravočasno zbudil. Najemnika so zaprli. — V Borovljah je umrla 11 letna hčerka notarja Alojza Krakerja. — Č. melviški župnik Mikula je zopet obolel in se nahaja v beljaškem sanatoriju. — V petek, dne 4. novembra je predaval č. dr. Bitimi v Leonovi družbi o umrlem kanclerju dr. Seiplu. Predavatelju, ki je bil osebni prijatelj velikega avstrijskega državnika, je v njegovih izvajanjih z zanimanjem sledila številno zbrana celovška inteligenca. — Število brezposelnih je znašalo 29. oktobra na Koroškem 14.897 in od teh jih uživa brezposelno podporo 14.241.
NASA PROSVETA
Občestvo.
Pogosto izgovarjamo to besedo v molitvi, često se jo omenja na shodih in sestankih in v listih. Je to beseda, ki postaja v naših dnevih raztrganosti in osamelosti nekak zdravilni recept za sodobno bolezen. V prvo je težko umljiva in dejal je fant, ko je slišal to besedo, da mu je kakor da bi hodil v mraku in gledal samo obrise hiš in cerkva in da mu je kakor skrito, kar se skriva za njimi in v njih.
Mi govorimo o »občinah" in »občanih", iz društva »izobčimo" člane, ki se nočejo pokoravati pravilom in ciljem, mi z ljudmi »občujemo". In vsem tem izrazom je sorodna beseda »občestvo".
Moderni svet, poln sebičnega in lažisvo-bodnega duha, je v marsikateri družini že razdejal bogohoteno, naravno skupnost. Družina je — kot smo govorili že v zadnjem članku — mala državica očeta, matere, otrok. Vsi so združeni nekako v eno telo, v enoto. Družinski člani so členi tega telesa. Zastonj se boš trudil, da bi zagledal tisto skupnost družinskega telesa. Videl boš očeta ali mater ali otroka ali vse tri, v družino in v družinsko občestvo pa moraš verovati. Družina je vidna samo v svojih članih, sama je nevidna, duhovna. Doživiš pa lahko družinsko občestvo notranje ob skrbnih stariših, ljubečih bratih in sestrah. In v živo te bo zadel poizkus, ki bi hotel z nezvestobo ali sovraštvom razdejati družinsko edinost in spraviti needinost med družinske člane. V družino moraš verovati, družinsko občestvo doživljaš v svoji notranjosti.
Kakor v lepi pravljici zaživi naša domača vas, kadar nam vedo povedati o nekdanjem življenju na vasi, o skupnem trpljenju in veselju, o skupnem delu in molitvi ter o bratskem sožitju naših prednikov. Ob takih spominih vstaja pred nami vas, sezidana okrog cerkve kakor otroci okrog mize. Takrat je bila močna in živa vaška skupnost, ko se je družila vsa mladina in izločevala le tiste, ki so delali proti vaški časti. Tedaj je živela vas z fanti pod lipo, z dekleti na preji, ob krstu in poroki ih pogrebu, v nedeljah in delavnikih. Novi napredni duh pa je razdružil vaško skupnost in jo raztrgal na sto in tisoč drobcev. Ih če danes pravijo, da vas umira, imajo prav!
V ljudstvu gineva tudi čut in zavest narodne skupnosti. Preozke meje si postavi človek in komaj, da vidi še sosedno vas in svojo dolino, ne more in noče pa zajeti vseh onih. ki
tudi še spadajo po svoji miselnosti in svojem jeziku v družino naroda. Kratkovidna sebičnost nam zastira pogled za celoto ljudstva in skupnih narodovih interesov. Govorimo odkrito: Danes je tudi pri nas ogroženo narodno občestvo, ogroženo od znotraj in zunaj.
Velikopotezne poizkuse, ki hočejo združiti človeštvo, poznamo. Društvo narodov, zveze držav, mednarodna društva raznih vrst oznanjajo lepšo bodočnost, vsečloveško občestvo. A v svojem delovanju ostajajo sredi pota, ker razgibajo samo mase, a ne zajamejo in prenovijo posameznika, ki je najmanjši in najvažnejši član vsake še tako mogočne in velike družbe.
Občestva družine, vasi, naroda, človeštva so nekaj naravnega, ustvarjena po danih zakonih. Motijo se oni, ki jih smatrajo samo za nekaj narejenega, slučajno skupaj zbranega. Društva, zveze, organizacije lahko zopet raz-družimo, nikdar pa ne bomo zamogli razbiti družin, vasi, narodov, človeštva, ne da bi s takim dejanjem udarili po zadnjem in najvišjem občestvu, ki je v Bogu.
Gojimo družinsko občestvo, utrjujmo vaško skupnost in poživimo narodno občestvo in učlenimo nazaj vse one, ki so se izobčili iz družine, vasi in naroda. Pri tem delu pa se zavedajmo, da mu je fundament vzvišeni svet nadnaravnega občestva, ki druži vse človeštvo v občestvo svetnikov.
Prireditve. Jesen je v deželi in z njo dolgi večeri in prilika, da se naša mladina razgiba v zdravem prosvetnem delovanju. Kopica sodobnih vprašanj je pred vami, fantje in dekleta, življenje sili na vseh poljih — na religioznem, kulturnem, gospodarskem, socialnem in političnem polju— v novo rast. Ne prezrite potrebe, da vas dnevi ne prehitijo! Najdražji luksus je danes duševna lenoba! Vsled duševne otopelosti povzročena škoda gre v milijone šilingov! Naša rešitev je edino v zdravi srčni in umski izobrazbi, zato sestankov in lepih društvenih prireditev! — V Ločah priredijo v nedeljo, dne 13. novembra ob V28. uri zvečer in teden navrh, dne 20. novembra ob 3. uri pop. v Ročičnikovi dvorani igro „Na Poljani11. Igro je priredil g. Špicar. Polna je zdrave živ-Ijenske vsebine. — V Dobrli vasi otvorijo sezono z igro „Ubogi samci“ v nedeljo, dne 20. novembra ob' 3. uri v društveni dvorani. — Šentjakobsko izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 13. novembra ob 3. uri pop. tretji mesečni sestanek z govorom, petjem, deklamacijami in dvema prizoroma. — In kje so ostala društva?!
Vogrče. (Petindvajsetletnica.) Dne 23. o-ktobra je praznovalo izobr. društvo slavje petindvajsetletnice. Priredilo je igro „Stari in mladi" in amerikansko tombolo. Č. preds. Poljanec so pred igro govorili o pomenu prosvetnega društva in dali par prav dobrih nasvetov. Hvala jim za trud! Igra je dobro izpadla. Igralcem pa bi priporočali, naj bi radi čitali sloven-
Vsaka cena novost!
Sodite sami!
Otroške jopice od...................
Moški puloveri od . . ’..............
Ženske jopice od . ..................
Otroške volnate kapice od . . . .
Flaneli meter po....................
Flanelaste otroške hlačke v vseh
barvah............................
Tigraste odeje . . . ................
Otroške nogavice, velikost 3 . . . . Gospodinjske nogavice ......
Pastelne kratke nogavice.............
Otroški predpasniki, modri tisk . . . Ženski predpasniki, modri tisk . . . Ženske srajce z zaponkami in čipkami Priljubljeni Libano vi klobuki v bogati izbiri od.......................
S 3-90 „ 4-80 „ 5*50 „-•90 „-*79
„ 1-90 „ 1*98 „-*30 „-65
„ 3*90
Trgovina Lilian, Celovec
10. Oktoberstrasse št. 4. ^
sko čtivo, da bo njihova beseda jasnejši. Jamnik je bil v predzadnjem dejanju nekoliko pre-glasan za obupajočega starčka. Šepar je vajen odra kot svoje hiše, samo nekoliko prestrog. Alma bo dobra igralka, Motila je nekoliko pomanjkljivost scenerije. K igram na odru spadajo primerne kulise in ozadje. Pa brez zamere, rad bi vas prihodnjič še bolj pohvalil! Fe.
Knjige Družbe sv. Mohorja so dotiskane.
Člani dobijo letos tele knjige kot redni dar: Koledar 1933, povest „Beli menihi", 11. zvezek „Zgodovina slovenskega naroda", pravljice in povesti", «Življenje svetnikov" in knjigo „Kokošjereja“. Za doplačilo dobijo naročniki «Avguštinove izpovedi", «Bratje in sestre", zbirka novel „Ohijesa“, mladostni spomini Indijanca Šiu, „Irska“, zgodovina, trpljenje in borbe malega naroda in «Zlata vrv", premišljevanje o sv. spovedi. Knjige dospejo na Koroško v drugi polovici novembra.
GOSPODARSKI VESTNIKI
Zaščita jugoslovanskega kmeta.
Težko je danes kmetom vsepovsod v svetu. Posebno težko v državah, katerim dajejo s svojo večino agrarni značaj. Agrarne države so enako kot pretežno industrijske države navezane na izvoz svojih pridelkov oz. izdelkov, ker jim le ta omogoči nakup blaga, katerega se doma le v mali meri ali sploh ne pridela. Pojav našega časa pa je, da so se mednarodni gospodarski in trgovski stiki izožili v kar največji meri; države se delno iz lastnih gospodarskih neprilik, delno iz nezaupanja do soseda zapirajo z visokimi carinskimi zidovi in tako onemogočujejo vsako medsebojno izmenjavanje blaga. V teh razmerah morajo trpeti in bolehati posebno one gospodarske panoge, ki pridelujejo oz. izdelujejo preko domače potrebe. Naravna posledica visokih carinskih zidov so pretirano nizke cene, nizek donos in sledeče zadolžitve in eksekucije. Zato je danes težko češki in avstrijski industriji, zato prede danes trda jugoslovanskemu rumunskemu in bolgarskemu kmetu na agrarnem evropskem vzhodu.
V Jugoslaviji je bil narodni skupščini nedavno predložen načrt odpomoči ogroženemu kmetijstvu. Načrt predvideva znižanje in ureditev kmečkih dolgov, zaščito kmetov z od-goditvijo prisilnih prodaj in določitev najvišje obrestne mere.
Kmetom-dolžnikom se priznajo olajšave za ureditev njihovih dolgov pri denarnih zavodih in ostalih upnikih. Postopalo se bo od slučaja do slučaja. Za znižanje dolga more prositi oni kmet, katerega dolgovi presegajo 70% vrednosti njegovega posestva. Z zastavo zavarovane terjatve se znižajo, če presega obrestna mera 10%. Kmetje-dolžniki bodo odplačevali denarnim zavodom in ostalim upnikom letno 8% obresti in 2% odplačila dolga. Letni obrok odplačevanja dolgov ne sme presegati 10%. Plača se lahko v dveh obrokih. Za dobo enega leta se odgode vse prisilne prodaje premičnin in nepremičnin kmetov. Nove prisilne prodaje in sekvestri se smejo dovoliti samo za iztirjevanje obrokov in obresti, ki so po zakonu predpisani. Načrt predvideva tudi izjeme od odgoditve plačil, tako terjatve na račun plač in mezd oseb, ki so zaposlene v gospodinjstvu ali gospodarstvu dolžnika, terjatve zdravnikov, lekarnarjev, pogrebni stroški in terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela. Dolgove, ki izvirajo iz dobe po 20. aprilu 1932, zakonski načrt ne urejuje.
Ministrski svet bo od časa do časa določeval obrestno mero za izposojeni denar ali za odobrene kredite. Ta zakonita višina je obvezna za denarne zavode, društva in osebe, ki so pooblaščene za sprejemanje vlog. Dogovori o obrestni meri, ki določajo višje kot zakonite obresti, so neveljavni. Zakonita obrestna mera je veljavna tudi za dolgove, izvirajoče iz nakupa živil, semen, živeža i. dr.
Denarnim zavodom, ki zaidejo v težkoče zaradi težkoč v kreditnih odnpšajih, sme ministrski svet dovoliti posebne olajšave in zaščititi koristi njihovih vlagateljev. Ministrska odredba na novo določi način izplačila Vlog in
ostalih dolgov zaščitenega zavoda brez ozira na prejšnje dogovore in roke. Člani upravnih svetov in nadzorstva, ki namenoma kršijo svoje dolžnosti, se kaznujejo po poostrenih kazenskih določbah.
Za novi zakonski načrt vlada v jugoslovanski javnosti izredno zanimanje in novi vladni korak se splošno odobrava. Pričakovati je, da bo narodna skupščina sprejela načrt brez bistvene spremembe in tako v izdatni meri podprla jugoslovanskega kmeta.
Nemško zadružništvo v Jugoslaviji je lepo organizirano. Njegova osrednja organizacija je «Agraria", kmetijska osrednja zadruga v Novem sadu, ki je imela v oktobru občni zbor. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je število zadrug članic narastlo od 125 na 135, število posameznikov pa je padlo od 235 na 175, deloma radi pristopa posameznikov k zadrugam. Lastna sredstva zveze znašajo 0.36 milj. dinarjev. Promet je od lani znatno narastek Bilančna svota zveze je narastla od 12.5 na 28 milijonov dinarjev. Poslovni prebitek znaša
90.000	din. Zveza je v najožjih stikih z Osrednjo kmetijsko posojilno blagajno, pri kateri je osredotočen denarni promet nemških zadrug v Jugoslaviji.
Kupujte domače blago! Da bi se kupovalo samo domače blago, se vodi v vseh državah obsežna propaganda. V Avstriji je ta propaganda močno razvita. Pa tudi Jugoslavija je pričela s to propagando. Prav dobro piše neki slovenski list o tem: Kako naj napravimo red v svojem gospodarstvu? Storimo to, kar že danes dela bistroumen kmet: Manj za sladkor, manj za kavo, manj za tobak, manj za obleko in obuvalo, dekleta nič več finih nogavic, temveč iglo v roke in same pletite! Ako sosedje nočejo kupovati naših kmetijskih izdelkov, ako tujci ne prihajajo več k nam, temveč raje svoj denar potrosijo doma, potem nam ne preostane drugega, kakor da tudi mi čim bolj skrčimo uvoz industrijskih izdelkov iz tujine, da se nepotrebnim stvarem sploh odpovemo, da vzamemo v roke iglo in pričnemo plesti, kar lahko sami spletemo, in da ne hodimo zapravljat denarja v tujino. K sreči imamo že precej razvito industrijo, posebno domačo obrt in skoraj ga ni blaga za domačo potrebo, ki ba ga sami ne izdelovali. — To velja tudi za nas.
Tečaj za pregledovalce mesa. V dneh od 26. novembra do 19. decembra se vrši v celovški mestni klavnici tečaj za usposobljenje pregledovalcev mesa. Prijava mora biti lastnoročno spisana. Tečaja se morejo udeležiti le oni, ki so izpolnili 23. leto in še ne prekoračili 50. leta. Prijavi morajo priložiti zdravniško spričevalo, da so za službo pregledovalca sposobni, nadalje potrdilo domače občine, da so nekaznovani in uživajo v občini zaupanje. Biti morajo vešči pisanja in branja. Pred tečajem morajo učenci plačati 34 S, taksa za končni izpit 9 S. — Prošnje naj se naslovijo na celovški mestni magistrat. Službe mesnih pregledovalcev po postavi ne smejo vršiti gostilničarji, mesarji, trgovci z živino in konjederci.
Celovški trg 3. novembra: Pšenica 33—35, rž 23 do 25, ječmen 18—22, oves 17—19. ajda 17—22, koruza 17—24, sladko seno 12—15, kislo 7, slama 8, grah 80—1.20, leča 80—1.20, krompir 12—15, zelje 30—40, repa 20. goveja mast 5—6, sirovo maslo 4—5.20, prekajena slanina 4.—, svinjska mast 2.80—3.—, kokoši 3—4 šil., race 3—5 šil komad.
M RAZNE VESTI ~~|
Žena v Rusiji. Leta 1923 je bilo v Rusiji
2.400.000	žena. ki so bile zaposlene v raznih tovarnah, a danes jih je že nad šest milijonov. Tekom tega leta računajo še na naslednjih en milijon in pol žensk. V zadnjih treh letih se je naučilo 15 milijonov žensk čitati in pisati. Boljševiška vlada gradi tudi veliko število otroških domov, v katere je bilo n. pr. lani sprejetih pet milijonov otrok in letos jih mislijo sprejeti še tri in pol milijona. Vlada dela Pavesine za tem, da odtrga mater od otroka. To pa se protivi naravi in se da vzdrževati le umetnim potom. Ta pot je seveda začasen.