Katolški cerkveni list. M *0. V Četertik Grudna. £diua pot v nebesa ali podučenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatol.ških ver. (V pogovorih med duhovnim pastirjem in veriiikam. j Spisal Peter llicingcr. J f nt g i poynvor. Začetik. r a / š i r j a n j e in nespremenjen o b-s t a n i k k a t u I š k e vere od kdaj: nek d a n j e k r i v o v e r s t v a. ločitev g r e š k e cerkve. I). Preden se posebej od naukov katolške vere v primeri z drugimi verami govori, je potreba naprej povzeti, kako de se je katolška vera po Kristusu in apostcljiiih začela, kako de se je razširjala in uterjevala, pa vonder zmirej ravno tista, nespremenjena ostala. In zopet je v spomin poklicati , kako de so druge vere iz zmotnjave in prevzetnosti nekterih ljudi svoj izvirk imele, kako de so se po zapeljivosti enih in nilačnosti drugih dal je razsevale, in per tem obilno spreminjevale ali celo konec jemale. Leto da daljnimi! razgovarjanju terdno podlogo. V. Za to stran mi je sicer že nekaj znano, drugo prosim mi naj pa Oni dostavijo. To pač vem, de pervi začetik svete vere je bil že v paradiži, ko se je Hog pervimu človeku razodel, in mu je svojo zapoved dal: de pa po storjenim grelni se je vera posebno na Odrešenika ali Mesija obračala, kteriga je bil Hog človeku obljubil. Preden je Odrešenik prišel. se je Hog sam očakam spoznati dajal, Abrahamovim otrokam ali Izraelskimi! ljudstvu se je po Mojzesu in prerokih razodeval. Druge narode je Bog sicer po eni strani njih lastnim mislim in željam prepustil, in tako so v velike zmote in hudobije malikovanja zašli: vonder jih je po drugi strani tako vodil, de so nezmožnost človeške pameti in moči spoznati, in potrebo pomoči od zgorej previditi mogli. Ko je hil tako svet skozi štiri tavžent let pripravljan, se je Odrešenik od nebes v človeški podobi na zemljo prikazal: in leta je Jezus Kristus, edinorojeni Sin nebeškiga Očeta. II. Kratik pa lepo vravnan pregled tukej daste od pripravljanja na Jezusa Kristusa iu njegovo sveto vero. Pa vam je od Kristusa in njegovih aposteljnov tudi zadosti znano. V. Kaj stijau vedili , <«'»v al j' j' j j' d jan ji ličar, pa de. Sej de je Jezu- postavo milosti, razodeval reMlire. ki nam verovati, iu učil čednosti. ki nam jih je v ipolnovati. On je tudi naš Odrešenik iu Zvc-ker je za nas terpel iu umeri, nas od greha in pogubljenja otcl. nam gnado božjo iu verno zve-ličanjc zadohil. Kar je 011 učil. kar je on nam pripravil. to je izročil svojim aposteljnam. ktere jc po s. Duhu bolj poterdil, in poslal po svetu s. evangeli oznanoval. odptišenje in milost v njegovim imenu delit. D. (»lejte tako je z a č e t i k n a se svete vere od Kristus a in u j e g o v i h a p o s t e I j n o v. K a r je Jezus Kristus sam resnice učil, kar jc rednosti iu dohriga djanja zapovedoval, kar nam je sprave in milosti pripravil, ua to se opira vsa naša katolška vera: nič več in nič manj ona ne obscžc. kakor kar je od našiga (Jospoda in Zvcličarja izročeno. Aposteljni (iospodovi so vse tako dalje izročili. kakor so prejeli. Tako piše s. Janez ( I. Jan. 1, 3.): -Kar smo vidili in slišali od Besedi: življenja, to vam oznanujemo**. In s. Pavel ( I. Kor. 15, JI.): -Ičil sim vas sosebno. kar sini tudi prejel^. Havno leto je zavoljo zapeljivih urcnikov dobro pomniti. Našli so se že tudi tako brezvestni ljudje, kteri »o terdili, de aposteljni (.ospoda niso prav razumeli. iu de so tedaj ka j druziga kakor pa on učili. Pa mi vemo. de jc Kristus aposteljnam ravno zato s. Duha poslal, de jih je vso resnico učil. in jih vse zmote obvaroval. Pomniti je dalje ravno tako dobro, kar tudi veste, dc so aposteljni in učenci vero Jezusovo sploh z besedo o-znanovali. in svojim nov im uči ncam izrorevali: zatorej se njih nauk sploh izročilo v rasih imenuj«*. Velik del svojih naukov so pa s priložnostjo v evan-gcliih in listih zapisali, kar je s. pismo, vonder ne vsili: tako je več naukov le po ustih aposteljnov dalje izročeno bilo. in to je posebej ustno izročile. to mora vsak pravi kri-naš učenik . de je oztia- Zdaj je pa še dalje pregledati, kako se je z našo sveto vero godilo. V. Tukej, prosim Gospod Oče, naj pač sami povedo, zakaj meni ni toliko znano, in še to ne prav po versti. i). Sej pa tudi besede ni predaleč raztegvati za pričejoči namen. To veste, de so že aposteljni sveto vero daleč po svetu razsejali, in vernikov ali kristijanov nabrali, posebno v rimskim cesarstvu, ktero je skorej vse takrat bolj znane dežele ob-seglo; tudi v naše strani je že prišla po s. Marku od s. Petra v Oglej poslanim in njegovim učencu, s. Hermagoru. Pa kmalo se je hudo preganjanje zoper s. evangeli vzdignilo; Judje in neverniki so bili njegovi sovražniki, zlasti so rimski cesarji vso svojo moč v zatrenje kristijanstva oberr.ili. In apo-sieljni so bili posebno, ktere je sila preganjanja pred drugimi s sveta vzela , vonder z njimi ni šla tudi Jezusova vera s sveta. Xa skalo s. Petra in na podlogo aposteljnov je bil namreč Gospod svojo s. cerkev sozidal: sveta vera je bila v njih učencih in naslednikih ohranjena, kterim je bil ravno tako s. Duh obljubljen, in ktere so oni po oblasti od Gospoda prejeti s pokladanjem rok v to posvetili. Sej veste, kako se leti nasledniki aposteljnov in učeneov Jezusovih imenujejo. V. Kaj pa de: namesti s. Petra je rimski papež poglavar cele cerkve, namesti aposteljnov so škofje, namesti učeneov pa mašniki pastirji cerkve. D. Po leteli tedaj se je naša s. vera dalje razširjala in ohranjevala. Desiravno je skorej celih tri sto let preganjanje Jezusove vere in njenih spoznovaveov ierpelo, je vonder število vernikov čedalje večji prihajalo, dokler se ni rimski cesar Konštantin sam k pravimu Bogu spreobernil. Pomniti je pa tudi tukej. de se je Jezusova vera v tem skerhno in nepopaeena ohranila. So namreč zopet neverni ljudje, kteri pravijo, de so nasledniki aposteljnov vero spremenili in spačili. Pa imamo obilno spričevanja. kako zvesto de so v sredi preganjanja za čisto vero čuli rimski papeži od s. liina in s. Klemena do s. Silvestra: kako so je varovali apostolski učenci in škofje s. Timotej in s. Polikarp. kako so vkupej zbirali in zapisovali izročila aposteljnov Pa pij a, s. Ire-n ej, s. Justin Marternik. Klemen Aleksandri jaki. Origen, Tertulijan in s. Ciprijan, kako so posamezne cerkve liranjevale pisma apo-sieljnov, in jih drugim pošiljale. Vemo tudi. ker sa se že v tem času razne krivo vere zlasti G no-stikov in tajivcov s. Trojice zbudile, kako so sc naglo pastirji cerkve vzdignili. v zbore vkupej stopili, resnico poterdili po izročilih aposteljnov. in zmoto obsodili. Sej se tudi prava vera ni mogla spremeniti ali popačili, ker Jezus sam in s. Duh po njegovi obljubi vedno per cerkvi ostane. Zatorej se je prava vera že v tistim času imenovala katolška ali vesoljna, ker ni bila samo povsod razširjena, ampak tudi povsod ravno tista brez pomanjkljivosti. V. Kako lepo je to le poslušati! Pa prosim, naj še dalje povedo. D. Ko je keršanska vera krorr I. 320 v rim-l • , , ^ # skim cesarstvu očitno spoznana bila. in tako rekoč gospodovati začela. kako sc je tukej vse spremenilo ! \amesti tempeljnov malikov so prišle cerkve praviga Roga . veliko grozovitosti. kritičnosti in nesramnosti je minulo, sveta ljubezin je nastopila in resnična pobožnost. ktera se jc v viši stopnji nad pušavniki, minihi in svetimi devicami kazala; celo deželske postave so bolj Kristusoviga duha nase vzele. Tako je bilo tudi v naših krajih, kjer so bile škofijske cerkve v Ogleji, Terstu, Emoni, Tiburnii in Ptujim. Vender namesto preganjanja so zdaj nastopile sile krivih ver, ktere so hotle resnico popolnama zatreti in zadušiti. Arij je tajil božjo naturo Sinu božjiga, Maced oni božjo naturo s. Duha: Pelagi je skrunil nauk od gnade božje; Nestori je božjo in človeško naturo Kristusovo med dve osebi ali peršoni delil, ter Marii čast božje Matere jemal, Ev ti h je obe naturi Kristusovi v eno mešal; Teodor in Sergi sta v Kristusu eno samo voljo terdila: cesarja Leon in Konstantin sta hotla vse svete podobe v nič djati. Ali Gospod je svoji cerkvi v tim času častito število razsvetljenih uče-nikov dal; razun veliko drugih so sloveli v izhodnih st ranah s. Atanazi, s. GregorNacijanški in X i s e n s ki, in s. Janez Zlatoust: v zahodnih pa s. Leon in s. Gregor i papeža, s. Ambrož, s. Avguštin in s. Hieronim. Za pravo vero vneti škofje so z rimskimi papeži razun veliko manjših shodov vkup stopili v sedmih pervih vesoljnih cerkvenih zborih v X i c e j i 1. 325, v Carigradu I. 381, v Efezu 1. 431, v Ival-cedonu 1. 451, v Carigradu 5.53 in 680, in v N iceji I. 787. Stara resnica je bila svetlo razložena, velik del tudi za vselej končana, zmota in krivovera zaveržena, le od X"estorijcvih in Evtiho-vih naslednikov so v izhodnih deželah še ostanki. Res je, de neverni ljudje te častite ueenikc in zbore večkrat zaničujejo, jim celo popačenje svete vere očitajo, pa to grajanje cerkvenim očetam ne more veljave vzeti. Zdaj pa je Bog kakor šibo za nezmerne krivoverske prepire poslal 1. 622 Ma-liometa in njegovi vražni veri vdane Arabljane in Turke, in velik del juternih narodov je bil časamaod Kristusa in njegove cerkve odtergan. Nasprot so bili pa drugi narodi iz večernih strani k spoznanju praviga Boga in k veri Jezusovi poklicani, ko so namreč s silo nad rimsko cesarstvo vreli, in ga 1.476 končali, so sicer tudi keršanski veri nevarnost prinesli. pa kmalo so bili sami od nje premagani. — X e m š k c in slovanske ljudstva so namreč zaporedama v božjo cerkev pristopale, in lep sad vere se je nad njimi začel kazati, pesebno od časa cesarja Karlna Veliciga krog 1. 800. Slovanskim narodam sta bila ss. Ciril in Metodi kot aposteljna in v naših krajih je vera, zaterta nekaj časa. tudi zdaj spet začela cvesti. V. Veliko so mi že povedali. Gospod Oče, pa od Starovercov še niso nič omenili: vonder mora njih vera stara biti, ker se tako kličejo. D. Res je njih vera po večjim delu stara, zakaj z maloktcrimi razločki je katolški enaka, se tedaj od Kristusa sem piše. To de tisti malokteri razločki so jih odcepili od središa katolške vere, od rimske cerkve, ako ravno se sami pravoverne in katolške imenujejo. Po njih misli namreč se s. Duh ne izhaja tudi iz Sinu, in rimskiga papeža nočejo spoštovati kol poglavarja cele cerkve; drugo, kar je med nami in njimi drugačno, niso bistevne reči. Ločitev Starovercov, prav za prav greskih ali i z h o d n i h k r i s t i j a n o v. se je več časa pripravljala, ko so veliki škofje ali patrijarhi v Carigradu (Konštantinoplu), k jer je hil od I. 395 tudi sedež cesarjev, le po viši oblasti v cerkvi hrepeneli. Patrijarh Foci sc je očitno od rimske cerkve odpovedal: pa vesoljni zbor v Carigradu je 1. 869 razpertje poravnal. Patrijarh Mihael Cerulari pa je I. 1054 izhodno ali greško cerkev popolnama od rimske odcepil: inča-sama so tudi nekteri slovenski narodi, kot Rusi in Serbi, v ločitev potegnjeni bili. Pozneje se je sicer večkrat skušalo locence zopet zediniti, zlasti na vesoljnim zboru v Lijonu 1. 1245 in v Flo-renci 1. 1439, in en del izhodne cerkve je od tedaj z rimsko cerkvijo zedinjen, drugi pa je še odcepljen ostal". Carigrad pa so 1. 1453 Turki posedli, in namesti križa se ondi polomesec vzdiguje. V. Zdaj mi je jasno, kar bi bil že večkrat bolj na tanko rad zvedil. Razgled po kersauskim svetu. Mi s ion v Kanali pri Soči. — Ze dve leti sem se je čulo, h kako duhovno koristjo častiti g. Anton Bankič. duhovnik Videmske nadškofije, poleg Itadiža in po druzih krajih ljudske vaje v talijauskim, friaulskim in slovenskim jeziku srečno opravlja, grešnike k pokori kliče in bogaboječc duše v svetih čednostih uterduje ; kar je tudi našimu prečast. gosp. dehantu Antonu Peric, kterimu večna sreča izročenih ovčic zlo k sercu gre, blagovoljno dopadlo, imenovaniga misio-narja v Kanal povabiti in sveto delo ljudskiga misiona mu izročiti, kteri se je od 6. do 14. listopada tudi ponosno speljal. Obilno nasprotnikov se je bilo v pervim hipu zoper to naredbo dvignilo, kteri so, vsak po svoji pameti, to sveto delo v duhu sedanjiga časa pretresovali; pa, hvala Bogu , sveti mision je srečno in z resničnim dušnim pridani za naše pravoverne kristjane dokončan. Kar sim posebniga pri tih ljudskih vajah zapazi., dam očitno vsim s temle na znanje: 1. Čeravno kristjani naše dehantije, kteri so dosihmal še zmerej skerbne duhovne pastirje imeli . in od njih dobro v svetih resnicah podučeni bili, niso pri tem misionu nič noviga. razun nekterih umnih prilik, in svetih prigodb, slišali, so pa lepo priložnost imeli se od edinosti svetiga keršanskiga nauka prepričati . ker verske resnice. ki so jih zdaj iz ust unanjiga misio-narja slišali, so jednake z unimi. ktere so vedno od domačih ueenikov prejemali. In že to je mendc vsa-kimu kristjanu močna serčna tolažba, in pa našim vernim pripraven spodbadek svoje duhovne zvesto tudi za naprej poslušati, jih spodobno častiti in se njih roditvi prepustiti. 2. Per tih svetih vajah je bila našim kristjanam lepa priložnost došla. svojo spoved po volji opraviti in e svojim Zveliearjem se spraviti. K temu je pripoma-govalo množno število pričijočih spovednikov, kteri — za ta čas od milostljiviga nadškofa in kneza v prid grešnikov z jubilejsko močjo pooblasteni — so vedno v spovednicah grešnikov čakali; slehern kristjan se jc tistimu bližati smel, v kteriga je svoje nar veči zaupanje stavil. K temu je pa tudi od druge strani gosp. misionar zdaj z ojstrimi zdaj z ljubeznjivimi pridgami napeljeval, ki jih je zaporedama. modro v ta namen sistematičko zložene, dvakrat na dan s tako gorečnostjo imel, da so gorko do serca segale, in z britkimi solzami oči poslušavcov napolnovale. In glej , toliko jih jc bilo spovedeneov. »Ic jim vsi spovedniki niso mogli zadostiti. Okoli 5000 jih jc bilo obhajanih in še blizo 100 jih ni bilo mogoče spovedati. Nič ne rečem . kar iz sp'»vednicc vem , ker jezik mi je zavezan , pa serce mi pri tim spominu veselja kipi. in na tihim hvalim Boga, neskončno milostljiviga iu J »briga, da jc po tih svetih ljudskih vajah tolikanj grešnikov s svojo gnado obiskal, in njih duše verig Satana oprostil. 3. Vernim so bili pri tih ljudskih vajah popolnama odpustki na ponudbo, kterih se je slehern vde-ležiti zamogel, ako je nar manj pet pridig zvesto poslušal, se čisto spovedal , ponižno obhajal in na misel svetiga očeta papeža molil. In s kakšno gorečnostjo so se naši kristjani tega milodara iz bogatiga zaklada svete cerkve poprijeli, to spričuje , de jih je veliko začelo andoht od sv. Alojzja . sv. Jožefa in prečiste Diviee Marije sedem žalost opravljati. Veliko veselje je bilo v Cahejevi hiši. kadar se je bil farizejem ukljub Jezus tje v gosti povabil. Tako duhovno veselje se zdaj tudi pri nas vidi. Omolknile so po naših sosešnjah neke razujzdanc pesmi, gerdi pogovori in hudobne kletve se več nc čutijo, slišijo se pa svete pesmi, podučivni pogovori in prijatelsko mnenje. In kakor je bil Cahej obljubil: -Glej, Gospod! polovico svojiga blaga dam ubogim, in ako sim koga kaj ogoljfal. povernem čveterno". tako okoli nas zdaj premožni berače z obiluiši milošino obdarujejo,— tatje tuje blago vračujejo, — sovražniki se spravljajo, —-preklinjavci molijo, — pijanci se vina zderžijo, — in cerkve se bolj goreče obiskujejo. — Bog daj stanovitnost , in pa vsim zveličanje. V Kocini dne 20. listopada 1850. F. J. KalTol. Iz O lomu c a. Olomuški korar grof Robert I.ih-novski-Verdenberški, posestnik Graškc grajšine per Tro-pavskim. je svoj še le dodelani, lepi grad bolnim vo-jakam v bolnišnico ponudil, napravlja iz lastniga premoženja potrebno perpravo za sto postelj, in, de bolni vojak zraven telesne postrežbe tudi duhovno tolažbo podučevanja in spodbudovanja ima. jc blagi gospod še dušno pastirstvo bolnikov v svoji hiši prevzel. Iz Nemškiga. Katolške obhodnice in nekteri vneti redi z velikim pridani delajo ne samo v ptujih, ampak tudi v cvropejskih deželah in sosebno na Nemškim. Tako se iz Kolina piše , de je to mesto že zadnji zmed Jezuitov, ki so tukej obhodnieo imeli, zapustil, in de so per tej priliki prebivavei gorečo željo naznanili nekoliko duhovnov tega reda v Kolinu obder-žati. Ta želja se pa le zavoljo tega spolniti ne more, ker redu delavnih moči manjka. I'panje pa imajo, po-magavcov iz Amerike dobiti. — Društvo svetiga Karola Boromejskiga, vtemeljeno za napredovanje in razširanje katolških bukev med ljudstvam. je ne davno zbor imelo. Tu se je pokazalo, kako znamenit uspeh to društvo ima, ker že več kot 10 000 udov šteje in ima 17 000 tolarjev letniga dohodka. Iz Angleškiga. Kardinal \Viscman je v pastirskim listu sveto leto oznanil. — Plemeniti Rafael, svo-bodoljubi ud r. d olj ne zbornice, je v 75. letu svoje starosti umeri. Bil je katolčan in je v življenji čez 100JMMI liber ( torej čez en milijon ) za zidanje katolških cerkva obernil, akoravno ga dolžnost ni vezala. Kaj bodo na to cerkveni varhi rekli, kteri, če so tudi dolžni svoje dohodke za napravo šol in cerkve oberniti . to Ic persi-Ijcni po dolgoletnim pravdanji store? — V Klinbiirgu se bo katoliška stolna cerkev (350 čevljev dolga iu 380 visoka } po Puginovim narisanji zidala ; 400.OOO liber f polovica stroškov) je že zaznamnjanih. -- Kduiburski dnevnik pravi, de sc bo na Šotskim katolška cerkvena vlad.ja zopet vredila in sedem škofij napravilo. Dozdaj jc bila. pravi. vsa dežela v tri okrožja razdeljena; iztočno in zapadno okrožje je imelo vsako po dva namestnika fvikara). severno okrožje pa samo eniga. — K mirni sodnii v Marlborough-Strcet je ne davno tiskar peršel, ter pervimu tajuiku li-sl podal vprašaje ga, te ga sme natisniti brez nevarnosti zatoženja in obsojenja. List je zapopadel spodbudovanje do kraljice prošnjo poslati , dc naj si perzadene škofe (anglikanske) v Londonu. Kkseteru in Oksfordu iz službe spraviti, ker so ti gospodje očitno katoličanstvo perporočevali. Tajnik je odgovoril, de mu bodnija v te zadevi nič gotoviga povedati ne more. ter mu je svetoval podati se k prav-dosredniku. (Id take prošnje se dozdaj še ni slišalo.— Katolicanstvu protivno gibanje na Angleškim še siccr vedno terpi. njegov obseg je pa vunder že veliko manjši in tudi očitno sovraštvo je prccej ponehalo. Tako je anglikanski krivoverski duhoven llathavvav v zboiu, ki se je v Lccdsu imel . nasvetoval namesto silno njstriga ntirno pertoženje zoper papeževo pismo; eden njegovih sobratov jc pa pismo bral. ki so ga bili llathavvav ii: nekteri diu^i duhovni v Lecdsu podpisali in duhovnu v Kambridgu namenili, v kterim sc poj-kušnja iiasvctva angleško cerkev z rimsko vnovič zediniti. Pismo je izvirno: zakaj llathavvav sc je le pertožil cez prcdei znost pismo očitno brati. Ta pergodba zopet poterdi, kar Anglikanci tolikrat s straham perpovedujejo. de tako imenovano nižji iu misleče anglikansko duhovstvo na-tibama in skrivaj že davnej svoje oči v Kini obrača. Ko Anglikanci vpijejo: papeštva ne! se prusovski kralj papežu hvaležnima kaže. de >o njegovi deželi dva kardinala dati blagovolili. To pismo krivoverskiga kralja Li še katolškimu kralju čast delalo. Se nam je v spominu. kako slovesno sc je v Berolinu praznik sv. reš-njiga Telesa praznoval in vemo. de je bilo to velika tolažba sercu svetiga očeta. Kavno se tudi sliši, de je prusovski kralj papeževimu poslancu na Dunaju Viale Prela rudeči orlov red perve verste in gospodu Prosperi Buzi ravno tisti red druge verste podeliti blagovolil. Iz Alepskiga. V 21. urah jc več sto rodovin, med njimi naj iiiienitniših domačih kristjanov, v.-ih skupej okoli 7(IOO oseb. v strašnih okolišinah na beraško palico peršlo. Po noči Ifi. kozoperska je veliko oboroženih Turkov planilo v hiše kristjanov, ki v predmestjih Sulibi in Fedida stanujejo: vse hiše so poropali in vsaciga umorili m ranili, ki se jim je zoperstavil. 17. dan imenovanega me.-ca je to grozno djanje še per belim dnevu terpclo. Tri lepe cerkve. 250.000 goldinarjev vredne, so pogorele. 5 cerkva je oropanih, draga bukvariiica s starimi sirskimi rokopisi je razdjana. li duhovni in nar manj 11 druzih kristjanov je umorjenih, veliko njih . tudi SOletni fir*ki škof je ranjen . veliko jih jc zavoljo ran umerlo. veliko jih umira. Skoda znese okoli 1(1 miljonov. — In vse to se jc vpričo vojakov se ve de turških godilo. I/ Kima. \i dolgo, kar je v Rimu duhoven k bolniku poklican bil. ki ga je hudobnež z nožem zabodel bil. Duhoven jc ranjeniga nagovarjal svojimu mo-rivcu odpustiti ter zanj Boga prositi. Kar naglo brat ranjeniga perteče. de bi ga domu odpeljal. Ker bi pa to prenešenje nevarno bilo. si je duhoven perzadeval, razkačeniga brata od tega odgovoriti. Tu se na enkrat ta besni človek preti duhovnu obernc . sc proti njemu zaleti ter ga hoče smertno raniti. Ali duhoven srečno odskoči. in. dokler je piičujoča gospa besniga krotila, se puuri svojo dolžnost per umirajočim ranjenim dopolniti. Ilazkačcni brat pa služabnika božjiga napade, in gotovo bi ga bil prebodel. ko bi mu nož od brevirja (moiitcv uih bukev) odletcl ne bil. Duhoven je pa vender padel . in straža jc tega besicga človeka vjela iu zapcrla. Ko se ie duhoven zopet zavcdil. jc šel k poglavarstvu prosit , de bi sc jetnik izpustil. Sodniki so .-e čudili nad toliko ljubeznijo ter njegov o prošnjo s polnili. Francosko. Protestanti, ker s svojim misjonar-stvam med nejeverniki ne morejo nič opraviti, dnarje sejejo . de bi v veri slabe katolčane zmotili in zapeljali. Po Francoskim in Laškim se vlačijo razdajati mnogoterih bukvic, v kterih se katolška vera in cerkev zaničuje. Verh tega delajo šole, obiskujejo bolne , vabijo v svoje molitevnice in zbiraljsa, in na vse mogoče vižc preudajo, de bi nestanovitne katolčane speljali iz njih cerkve. — \a Lvonskim zbiraljšu so se katolčani na počenjanje tacih misjonačev ozerli. Duhoven C... je zboru v ti reči dobro osnovo predložil. Napravil naj bi sc velik zbor med katolčani. in nasprotna zaveza naj bi bila splošna molitev, milovšina, čuječnost in vzaje-mavno podperanje. Verh tega naj bi se vstavili posamezni zbori k razširjanju dobrih bukev in časnikov, za brate od cerkve odločene, pa obhodnicc in razgovori (konferencijc). (JJlahov.) A n g les ko. Število protestanških misjonarjev. kteri iz Angleškiga po svetu izhajajo, je obilno veliko, jih jc 1488. — Pošiljajo se od bogatih društev, ki se jim ne zdi škoda dnara. Vender vspeh teh krivoverskih oznanovavcov med nejeverniki še besede ne zasluži: — to je očitin dokaz, de je k srečnimi! inisjonarskimu dja-nju potreba kej druziga , kakor samih penezov. (III.) Iz Zagreba. nV katolško cerkev zares prepričanje pelje; iz nje pa dnarji in pregrehe"; to naslednji pergodik vnovič priča, ki ga ..Kat. listu naznani. 12. p. m. je g. Juro Mladenovič, djakon gerške nezedi-njenc cerkve in učenik serbske občine v Karlovcu prestopil v naročje katolške cerkve. Izrekel je spoznanje katolške vc-rc očitno pred duhovnikam (fajmoštram) Janko-Pav lešičem v dobovski (dubovački) cerkvi. Gospod Mladenovič je spolnil modroslovje in pravoznanje na Ogerskim in se je izučil bogoslovstva; je v Zagrebškim semenišu. de svoje bogoslovskc znanosti na-dopolni. kolikor je potreba, ter potem poslednje blagoslove ( prcsbv terat) prejme. On ostane tudi v naši cerkvi posvečenec, ker katolška cerkev (rta ncznašljiva — intolerantna — cerkev !" kakor sovražniki vpijejo) iz razloga pravniga nasledstva od Apostclnov spozna veljavnost unih cerkvenih redov, ktere delijo vladuiki ( škofi) gerške nezedinjene cerkve. Iz Dunaja. Govori se, de je pritožba zavolj krivičnima prištevanja masnih zakladov v duhovsko plačo (congruaj, pri visoki vladi zaslišana. To naznanilo, ako se poterdi. bo duhovstvo z veseljem sprejelo, ter spoznalo, de vladarstvo v resnici zanj skerbi. (K.l.Z.) Pokopovanje protestantov v katolikih farali. V 4