Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla ??. januarja 2019. Cena: 1,46 EUR Leto: XXI ŠT. 12 I 20. december 2019 6 Utrip je zapisal, sodila bo zgodovina 9 Zmagoslavja in porazi leta 2019 24 Zvezde so plesale, znani obrazi peli z našo Tamaro Božiček prihaja tudi k vam D. N. Božiček je imel dovolj daril za vse otroke. Semaforji na avtocestnem uvozu in izvozu K. R. Po začetku delovanja logističnega centra Lidl v Arnovskem gozdu so tudi policisti opozarjali, da bo na že prej zelo obremenjenem cestnem odseku prihajalo do še večjih zastojev ob prometnih konicah. Tudi sicer je diamantni avtocestni izvoz eden izmed nevarnejših. Izvoz in uvoz naj bi država uredila na novo, do takrat pa so bili postavljeni semaforji, ki že delujejo. Kako trenutno rešitev ocenjujejo policisti? Policisti so ves čas sodelovali pri pogovorih, kako varneje urediti promet z avtoceste v Arji vasi in nanjo ter po državni cesti proti Žalcu oziroma proti Velenju. Komandir Policijske postaje Žalec Gorazd Trbovšek je o zdajšnji ureditvi povedal: »Promet na izvozu oziroma uvozu na avtocesto v Arji vasi, ki je urejen s semaforji, Šlandrov trg Gorazd razd . Gorazd Kozmus, Kozmus, Kozmus, dopoldan! Razpnimo Jadra elj atelj www.zkst-zalec.si LUCIJA KOLAR Podarite si v novem letu kakovostne odnose in bodite čim več z ljudmi, ki vam dajejo, in ne jemljejo energije. Semafor v Arji vasi je olajšal prometne tegobe. oko liko sreče sreče sreče ininuspehov inuspehov uspehov v vletu, vletu, letu, haja, prihaja, ihaja,vam vam vam želi želi želi tiv lektiv ktivGlasbene Glasbene Glasbene šole šole šole V času počitnic je sto oSavin” Savin” Savin” Žalec. Žalec. Žalec.odprto tudi drsališče Podarite si dobre odnose Počasi in vztrajno končujemo leto, v katerem je naš časopis praznoval dvajsetletnico. Verjamem, da je bilo zato leto posebej bogato. Bogato po zaslugi Spodnje Savinjske doline, ki s svojim utripom polni naše strani. Posebej pa zato, ker je doživel prenovo svoje podobe, ki skriva za svojo preprostostjo ogromno premišljenega strokovnega dela, izkušenj, ob tem pa tudi spoštovanja in pripadnosti tej dolini. T. T. DRSALIŠČE ŽALEC B. P. V teh dneh bo z obiski v naši dolini začel Božiček. Pod domače smrečice bo darila pustil na sam božič, še pred tem pa bo obiskal številne otroke po dolini na javnih prireditvah. V soboto, 14. decembra, je prišel med otroke na kmečki tržnici v Dolenji vasi. Prireditev je pripravilo Kulturno društvo Svoboda Prebold, bogatil pa jo je prijeten program, ki sta ga vodila božičkova vila in nagajivi škrat. Otroke sta animirala in jih pripravljala na zadnje dejanje, Božičkov obisk. Otroci so si lahko v tem času tudi poslikali svoje obraze, se sladkali z raznimi dobrotami, toplim čajem, odrasli pa tudi s kuhanim vinom in drugimi napitki. Ob prihodu Božička so bili otroci deležni bombonov in daril, marsikdo je dobremu možu sedel v naročje in mu zapel kakšno pesmico, vsi pa so bili nato povabljeni še na je začasna rešitev in se je za zdaj izkazala kot dobra. Trenutno ne opažamo kakšnih daljših zastojev. Prihaja sicer do krajših zastojev na cesti GI-4 iz Velenja proti Arji vasi, kar je bilo pričakovati. Začasna rešitev je tudi pripomogla k zmanjšanju števila prometnih nesreč. Je pa res, da centralno Lidlovo skladišče še ni v polnem obratovanju in še ni toliko tovornih vozil, kot naj bi jih bilo – tudi 300 na dan.« Veliko Veliko Veliko sreče sreče sreče ininuspehov inuspehov uspehov v vletu, vletu, letu, kikiprihaja, kiprihaja, prihaja, vam vam vam želi želi želi kolektiv kolektiv kolektiv Glasbene Glasbene Glasbene šole šole šole “Risto “Risto “Risto Savin” Savin” Savin” Žalec. Žalec. Žalec. Mag. Mag. Mag. Gorazd Gorazd Gorazd Kozmus, Kozmus, Kozmus, ravnatelj ravnatelj ravnatelj V našem uredništvu se velikokrat bliska in krešejo se ustvarjalne iskre, preden nastane nova izdaja časopisa. Tokratna je praznična in nekaj posebnega. Utrip je zapisal, sodila bo zgodovina, si je rekla kolegica na 6. strani in se sprehodila čez vrhunce letošnjih številk. V tokratnem Utripu nas navdihujejo 22-letna plesalka Tamara s svojo mladostno energijo, 96-letni vitalni čebelar Franc, mladi Žan, ki so mu dobri ljudje po požaru ponovno zgradili in opremili hišo, 24-letni barman, državni prvak v pripravi koktajlov, ki vam je zmešal koktajl. Če se sprehodite skozi aromatični koktajl drugih decembrskih dogajanj v dolini, potem imate gotovo razlog za zdravico. »Verjamem, da nam uspe z dovolj veliko mero motivacije, samozavesti in poguma. Vsem mladim bi želela sporočiti, naj bodo drzni in prepričani vase. In še nekaj: vedno lahko dosežemo še več,« je za prvi razlog za zdravico poskrbela Tamara Tavčar. Izkušeni Franc Udrih pa prisega na med, čebulo, šport in čim manj jeze. Preprosta formula, a nazdravljam tudi njej. In ker so vse dobre stvari tri, odgovarjamo na najbolj tipično vprašanje teh dni: »Kje boš za novo leto?« Ni bistveno, kje bomo. Pomembno je, da se tam dobro počutimo in da smo z ljudmi, ki jih imamo radi in nas imajo radi takšne, kot smo. Odgovarjam pa tudi z mislimi raperja Trkaja z žalskega odra: »Kar je pomembno, niso darila, niti to, kar spijemo, 'point' je, da smo skupi, da se mamo radi!« Podarite si torej v novem letu kakovostne odnose in bodite čim več z ljudmi, ki vam dajejo energijo in je ne jemljejo. Imejte radi sebe in tiste, ki vam to vračajo ne le z ljubeznijo, tudi s spoštovanjem! Srečno in na zdravje! 2 občinA ŽALEc ŠT. 12 I december 2019 Ob koncu leta tudi predlog ustanovitve mladinskega centra K. Rozman Novembrska seja je bila prestavljena na december, zato pred prazniki v Žalcu še ena redna seja občinskega sveta. Žalski občinski svet v novembru ni zasedal, je pa župan Janko Kos v decembru sklical kar dve redni seji. Na dnevnem redu osme seje v sredo, 4. decembra, je bilo samo osem točk. Od teh so obravnavo dokončnih poročil nadzornega odbora o opravljenem nadzoru vseh krajevnih in mestne skupnosti prestavili na naslednjo sejo. Po uri dela v sejni sobi so se namreč odpravili v Ljubljano. Na deveti redni seji pa so se spet zbrali to sredo (18. decembra). Na prvi decembrski seji so žalski svetniki zaradi odstopa dveh članov delovnih teles imenovali nova člana. V odbor za negospodarske javne službe je bila namesto Marjana Vodeba, ki je postal podžupan, imenovana Danica Vončina Veligošek, namesto Štefana Podlunška, ki je odstopil zaradi selitve, pa v odbor za prostor in gospodarstvo Karolina Stožir. Soglasno so v drugi obravnavi potrdili Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine Žalec. Odlok morajo v enaki obliki sprejeti vse omenjene občine, pri čemer je bila izmed spodnjesavinjskih občin do zdaj samo Občina Žalec že vključena v celjski medobčinski inšpektorat in redarstvo. Preteklo sredo že druga decembrska seja V sredo, 18. decembra, so se žalski svetniki zbrali na deveti redni seji v tem mandatu. Med 12 točkami dnevnega reda so obravnavali tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za OPPN na območju EUP LO 4/3 Poslovna cona Arnovski gozd III, ki je bil v prvi obravnavi in dan v javno razpravo. V drugi obravnavi pa sta bila predloga odlokov o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec Potrdili program športa Nekaj več razprave je bilo na seji glede predloga letnega programa športa za leto 2020, ki pa je bil prav tako potrjen z vsemi 27 glasovi prisotnih občinskih svetnikov. Vsakoletni program športa je podlaga za razdelitev proračunskih sredstev za šport na podlagi javnega razpisa. V prihodnjem letu bo v proračunu Občine Žalec za šport namenjenih skupaj 313.460 tisoč evrov, od tega 133.950 za športne programe (predvsem za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni šport ter interesno športno vzgojo otrok in mladine), 108.900 evrov za športno infrastrukturo, 2.500 evrov za razvojne dejavnosti v športu, 5.100 za organiziranost v športu in dobrih 63 tisoč evrov za športne prireditve in promocijo športa (predvsem za rekreativne prireditve, dostopne vsem). S predlogom letnega programa se je strinjala tudi Zveza športnih društev Občine Žalec, vendar s pripombo, da občina v rebalansu proračuna 2020 zagotovi dodatna sredstva za organiziranost v športu, da bi tako sredstva ostala na enaki višini kot v letu 2019. Vojko Zupanc je v razpravi omenil stoletnico Nogometnega kluba Žalec prihodnje leto, zato bi bilo po njegovih besedah zelo primerno, če bi do takrat lahko uredili pomožno nogometno igrišče z umetno travo. Župan je povedal, da projekt pomožnega igrišča vodi podžuter o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju istih občin. Prav tako v drugi obravnavi je bil predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Žalec. V času 40-dnevne javne obravnave je žalski študentski klub predlagal, da je svet zavoda sestavljen iz treh predstavnikov Občine Žalec, treh predstavnikov Študentskega kluba Žalec in poleg enega predstavnika zaposlenih tudi en predstavnik javnosti, ki ga predlaga Mladinski svet Občine Žalec, kar je upoštevano v odloku. Svet imenuje direktorja zavoda po predhodnem mnenju ustanoviteljev, to pa sta vsak polo- pan Matjaž Krk in da je treba pred tem pridobiti soglasje vseh nosilcev urejanja prostora, pri tem pa se usklajujejo tudi z Nogometno zvezo Slovenije. O tem in onem pred »terensko« sejo Vodja urada za prostor in gospodarstvo Darja Dobrajc Lukman je nato predstavila predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2020. Vrednost točke je lani znašala 0,00496 evra, letni povprečni indeks rasti cen življenjskih stroškov znaša 1,016, zato je nova vrednost izračunana na 0,00504 evra. Nadomestilo je izvirni prihodek občinskega proračuna. Preden so se žalski svetniki odpravili na »terensko sejo« v Ljubljano, je vodja urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir predstavil informacijo o zaključku projekta LAS SSD Kakovost okolja vpliva na zdravje vseh ali na kratko Okoljsko ozaveščeni. Projekt je potekal od februarja 2018 do septembra 2019. Na spletni strani Občine Žalec so vzpostavili okoljski informacijski sistem, v katerega so za zdaj vneseni podatki monitoringov zraka, hrupa in vode z avtomatskega senzorskega merilnika, ki je postavljen v Ulici Rista Savina, v prihodnje pa bo mogoče povečati število merilnih mest. vico Občina Žalec in Študentski klub Žalec. Sedež mladinskega centra je na Aškerčevi ulici 13 (kot Študentski klub Žalec), center pa bo lahko opravljal tudi tržne dejavnosti (gostinska, mladinski hotel oziroma hostel, trženje lastnih kapacitet). Poleg sklepa o določitvi cene 24-urne dežurne pogrebne službe v občini so se svetniki seznanili tudi z dokončnimi poročili o nadzoru vseh krajevnih in mestne skupnosti, ki so jih prestavili z osme na deveto redno sejo. Na začetku seje pa so v nadzorni odbor Javnega komunalnega podjetja Žalec imenovali svetnika Viktorja Mitova. Razširili cesto do Sv. Jedrti T. Tavčar Novembra so razširili občinsko cesto Gotovlje–Sv. Jedrt, in sicer na odseku od mostu preko Ložnice do križišča s cesto proti Škafarjevem hribu. Dolžina odseka razširitve ceste je 380 metrov. Na obstoječi cesti so zaradi preozkega asfaltnega vozišča nastajali visoki stroški rednega vzdrževanja bankin, ki jih je bilo na tem odseku ceste treba urejati dvakrat na leto, so povedali na Občini Žalec. Ker so bila zemljišča v lasti Občine Žalec, so sprejeli odločitev, da cesto razširijo na 5,20 metra z muldo. Hkrati so uredili meteorno kanalizacijo in muldo za kontrolirano odvajanje površinskih meteornih voda z vozišča občinske ceste. Gradbena dela je opravilo podjetje Tegar. Strošek izvedbe je znašal 50 tisoč evrov in bo poravnan iz proračuna Občine Žalec za leti 2019 in 2020. Razširjena cesta Gotovlje–Sv. Jedrt Prav tako je Aleksander Žolnir predstavil projekt LAS SSD Gozd Pekla, ob koncu seje pa je svetnik Jože Krulec predstavil pobudo za ureditev starega pokopališča v Galiciji, katerega lastnik je občina. Po prehodu upravljanja pokopališč s krajevnih skupnosti na občino oziroma Javno komunalno podjetje Žalec staro pokopališče v Galiciji ni več primerno vzdrževano, lahko pa bi bilo s primernim projektom celo zanimiva kulturnozgodovinska točka, je utemeljil svojo pobudo Jože Krulec. Blaž Kolar pa je opozoril na problematiko vzdrževanja struge potoka Ložnica. Zaradi zarasti, saj vzdrževalec košnjo opravi le enkrat na leto, se bližnji prebivalci bojijo, da bo ob obilnejšem deževju Ložnica spet poplavila. Po njegovih besedah je treba narediti načrt za vzdrževanje struge. Kot je povedal župan Janko Kos, pobudo občina podpira, je pa vzdrževanje strug vodotokov v pristojnosti Agencije za okolje. Porast premoženjskih kaznivih dejanj K. Rozman Kljub kadrovski podhranjenosti so policisti v letu 2019 uspešni pri odkrivanju in obvladovanju stanja. Leto 2019 se izteka, z vidika dela Policijske postaje Žalec oziroma stanja varnosti na območju Spodnje Savinjske doline, ga je ocenil komandir Gorazd Trbovšek. »Če se dotaknem najprej varnosti v cestnem prometu, je na območju Policijske postaje Žalec letos primerljiva z letom pred tem. Umrli sta sicer dve osebi v eni prometni nesreči, je pa skupaj manj hudo in lažje telesno poškodovanih. Prometno varnost je težko napovedovati, si pa želimo, da bi bilo leto 2020 na tem področju vsaj tako varno kot letošnje,« je povedal Gorazd Trbovšek. »Na področju kriminalitete zaradi dejstva, da se naša policijska postaja nahaja ob križišču prometnih poti in ob avtocesti A1, opažamo porast premoženjskih kaznivih dejanj. Pri preiskavi teh se je pokazalo, da v več primerih storilci pridejo na naše območje zgolj z namenom izvrševanja takšnih dejanj. Tudi v letu 2019 ni bilo nič drugače. Od okoli 850 kaznivih dejanj je še vedno večina premoženjskih kaznivih dejanj (skoraj 60 odstotkov vseh obravnavanih dejanj). Sicer leto 2019 še ni povsem za nami, vendar lahko na področju kriminalitete govorimo o zadovoljivi splošni raziskanosti, pri tem pa smo nekoliko zmanjšali število obravnavanih vlomov v stanovanjske hiše, tatvin in kaznivih dejanj zoper življenje in telo s hujšimi posledicami. Še vedno imamo na območju naše policijske postaje preveč kaznivih dejanj nasilja v družini, saj smo v letu 2019 do tega trenutka (13. 12.) obravnavali 29 teh kaznivih dejanj in v 27 primerih kršiteljem izrekli prepoved približevanja. Pri tem je treba poudariti, da smo pri obravnavanju tovrstnih kaznivih dejanj dosledni in upoštevamo ničelno toleranco tako do nasilja v družini kot tudi do tako imenovanega medvrstniškega nasilja in na splošno do kakršnega koli nasilja, ki je v družbi nesprejemljivo. Na drugih področjih dela, kot so splošne policijske naloge (na primer preprečevanje kršitev javnega reda in miru), ugotavljamo, da so kršitve na javnih krajih nekoliko v porastu in so povezane s problematiko uživanja alkoholnih pijač v gostinskih lokalih. Zato smo v letu 2019 izvedli Gorazd Trbovšek več nadzorov gostinskih lokalov skupaj z inšpekcijskimi službami, kar pa bomo nadaljevali tudi v letu 2020. Čeprav je Policijska postaja Žalec še vedno kadrovsko podhranjena in so nas letos pestile povečane odsotnosti zaradi bolniških staležev, smo lokalni problematiki uspešno parirali. Seveda bi si želeli okrepiti naše vrste, zato na tem mestu pozivam mlade ljudi, ki se še odločajo o prihodnosti svojega poklica, naj razmislijo tudi o tej možnosti, saj gre za lep in dinamičen poklic, ki ni zgolj poklic, ampak predstavlja tudi poslanstvo s posebnimi vrednotami. V letu 2020 pričakujemo, da se bodo podobni negativni varnostni trendi nadaljevali. Verjamem, da jih bomo lahko uspešno preprečevali, tudi s pomočjo samozaščitnega obnašanja občanov in s pomočjo lokalne skupnosti, ki nam vedno prihaja nasproti. Brez varnosti ni napredka, in tega se lokalne skupnosti še kako zavedajo, zato bi se na tem mestu za njihov prispevek k varnosti zahvalil vsem županom in predstavnikom krajevnih skupnosti. Seveda ne smem pozabiti tudi na druge službe in društva, kot so občinski sveti za preventivo in varnost, center za socialno delo, zlasti pa naši prostovoljni gasilci, ki nam vedno nesebično priskočijo na pomoč. Z vso mero odgovornosti lahko trdim, da živimo v varni dolini, policisti Policijske postaje Žalec pa se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo tako tudi naprej.« OBČINA ŽALEC ŠT. 12 I december 2019 3 V Vrbju gradijo in obnavljajo Žalec odet v čarobno podobo komunalno infrastrukturo Bina Plaznik 5. decembra so v Žalcu slovesno odprli drsališče, Zgradili in obnovili bodo 740 metrov cest, postavljena bo cestna razsvetljava prižgali praznično razsvetljavo ter pričakali Miklavža s spremstvom. S tem so tudi formalno odprli vrata v dolžini 830 metrov, obnovili bodo vodovod s 515 metri in kanalizacijo v prazničnemu decembru, ki se te dni bliža vrhuncu. dolžini 80 metrov, uredili nova parkirišča in še kaj. L. Kolar Gradbena dela v Poslovni coni Vrbje potekajo po načrtih. Na novinarski konferencu v prostorih KS Vrbje Občina Žalec je začela z izgradnjo komunalne infrastrukture v Poslovni coni Vrbje, s čimer naj bi zagotovila pogoje za razvoj obstoječih in novih podjetij na tem območju. Vrednost investicije po investicijski dokumentaciji je 1.528.276,46 evra brez DDV, so med drugim povedali na novinarski konferenci v prostorih KS Vrbje sredi decembra župan Občine Žalec Janko Kos, vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir in predsednik KS Vrbje Jože Meh. Dela bodo predvi- doma končali do novembra prihodnjega leta. Vrednost gradbene pogodbe je dobrih 1.033.361 evrov z DDV, pri čemer je Občina Žalec uspešno kandidirala na razpisu za evropska sredstva in pridobila 834.426 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar je tri četrtine zneska. Četrtino pa bo primaknila Republika Slovenija oziroma ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na območju Poslovne cone Vrbje te dni že potekajo gradbena dela, ki jih izvaja na javnem razpi- su med devetimi ponudniki izbrano podjetje Nivo Eko. Vodja Urada za gospodarske javne službe na Občini Žalec Aleksander Žolnir je povedal, da bo gradnja potekala v treh sklopih. V prvi fazi bodo zgradili cesto 1 in 2 skupaj z manipulativnimi površinami, odvodnjavanjem in površinami za pešce. Uredili bodo avtobusno postajališče in parkirna mesta, postavili bodo cestno razsvetljavo in uredili nizkonapetostni kablovod ter obnovili vodovod. V tretji fazi bodo rekonstruirali obstoječo občinsko cesto z odvodnjavanjem in površinami za pešce, postavili cestno razsvetljavo ter obnovili vodovoda in dogradili kanalizacijo. Drugi sklop, vreden dobrih 182.445 evrov (pogodbena vrednost ponudnika Nivo Eko), bo financirala občina iz občinskega proračuna. Gre za javno parkirišče za 91 osebnih vozil na vzhodnem delu PC Vrbje. Tukaj bodo zagotovili tudi parkirna mesta za invalide in štiri polnilna mesta za električna vozila ter za električna kolesa. Poslovna cona Vrbje je v neposredni bližini območja, kjer namerava Občina Žalec v prihodnje zgraditi vodni park Hopslandija. Podporo obema projektoma je izrazil tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh. Kot so povedali na novinarski konferenci, gradbena dela potekajo tekoče in brez zapletov. Načrtujejo, da bodo končana do novembra 2020. Do takrat bo s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in MGRT RS zgrajenih in obnovljenih 740 metrov cest, postavljena bo javna razsvetljava v skupni dolžini 830 metrov. Prav tako bodo obnovljeni vodovodni in kanalizacijski vodi v dolžini 515 metrov oziroma 80 metrov. Priznanje Domu Nine Pokorn Lucija Kolar Ob drsališču je zbrane pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos. Med drugim je drsalcem zaželel veselo drsanje ter hudomušno pozval občane na »happy end« – silvestrovanje na Šlandrovem trgu, ki bo 31. decembra z ansamblom Happy Band. Na drsališču sta se ob odprtju predstavili mladi drsalki – tekmovalki iz celjskega drsalnega kluba. Sledil a sta prižig prazničnih lučk ter plesno-igrana predstava Zimska pravljica v izvedbi Turistično-kulturnega društva Levec. Nato je otroke razveselil prvi izmed decembrskih dobrih mož, težko pričakovani Miklavž, in jim po vzgojnem nagovoru razdelil darila. Večer je nadaljevala Mojca Robič s plesno animacijo. Dogodek je povezovala Saša Pukl. Drsališče bo odprto do 6. januarja. Ob prižigu luči so privreli na dan strast in otroško veselje. Otroke je na Šlandrovem trgu obiskal tudi Miklavž. arhiv Dom N. P. Z vpeljavo novih metod dela je Dom Nine Pokorn Grmovje postal primer dobre prakse in zgled drugim domovom za starejše in socialno varstvenim zavodom. Dom Nine Pokorn Grmovje je 6. decembra na Brdu pri Kranju prejel priznanje in nagrado za izstopajoče kakovostno in strokovno delo v zadnjih petih letih. Priznanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti je podelilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V domu so pristopili k uvajanju sistema upravljanja s kakovostjo (E-Qalin), k prilagoditvi bivalnih razmer in uskladitvi predpisanih standardov in normativov. Oblikovali so organizacijske in sistemskih pogoje za razvoj Ob prejemu priznanja za kakovost modela Kultura usklajenih odnosov. V skladu s sodobnimi bivalnimi koncepti so velike oddelke preoblikovali v manjše enote, ki še omogočajo individualne in skupinske dinamične procese. Velik poudarek na Grmovju dajejo razvijanju široke palete možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, medgeneracijskemu druženju, prostovoljstvu, razvijanju zagovorništva in samozagovorništva. Posebna pozornost je namenjena komunikaciji, medčloveškim odnosom in sobivanju. Ves čas je poudarek na aktivnem vključe- vanju primarne socialne mreže in drugih zunanjih sodelavcev, predstavnikov lokalne skupnosti in medijev. »Sledimo smernicam Resolucije nacionalnega programa socialnega varstva 2013–2020 in ustvarjamo pogoje za iskanje prijaznejših oblik bivanja – bivalne enote, odprtje enote za osebe z demenco. Stanovalci se ponovno naučijo živeti v skupnosti in s skupnostjo, ker so izgubili sposobnost avtonomnega življenja ali je nikoli niso imeli,« so sporočili z Grmovja in dodali: »Sledimo tudi željam in potrebam starostnikov, da bi čim dlje ostali v domačem okolju in čim bolj kakovostno preživljali starost. Storitev pomoč na domu izvajamo za štiri okoliške občine: Žalec, Braslovče, Polzelo in Prebold. Strategija razvoja in vizija doma sta usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja stanovalcev, zagotavljanje aktivnih oblik varstva, vzpostavitev pluralnega pristopa, oblikovanje strokovnih pristopov za obvladovanje socialnih stisk in potreb stanovalcev, ob upoštevanju splošnih in strokovnih načel socialne pravičnosti, solidarnosti, proste izbire, izenačevanja možnosti ter spoštovanja pravic in človekovega dostojanstva.« Tudi takole letos obeležite, da ste drsali v Žalcu. Spoštovani. Da bi našli srečo tam, kjer jo iščete in najbolj potrebujete, Vam ob božiču in novem letu 2020 želi župan Občine Žalec Janko Kos s sodelavci. občinE 4 ŠT. 12 I december 2019 Preboldski vrtec že šest desetletij D. Naraglav »Osnov za delo v vrtcu ni bilo veliko, zato je bila v ospredju ustvarjalnost uslužbenk,« je o začetkih preboldskega vrtca povedal ravnatelj Peter Žurej. V ponedeljek, 2. decembra, je preboldski vrtec praznoval 60-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili slovesno prireditev, hkrati pa tudi odprli razstavo fotografij, člankov in drugih razstavnih eksponatov, ki so nastali v šestih desetletjih delovanja vrtca. Otroci so s svojimi vzgojiteljicami pripravili prisrčen program, ki ga je povezovala Manja Petrovec. Uvodoma je pozdravila vse goste, župana Vinka Debelaka, direktorja JSKD RS Marka Repnika, ravnatelja OŠ Prebold Petra Žureja, predstavnico MSK Žalec Karmen Kreže in nekdanjo učiteljico Anico Skok. Poseben pozdrav pa je namenila vsem nekdanjim upokojenim vzgojiteljicam. Poleg prijetnih in veselih nastopov otrok, ki so s svojimi vzgojiteljicami peli, plesali, deklamirali in na koncu tudi družno upihnili šestdeset svečk na rojstnodnevni torti, so slovesnosti dali svoj pečat še vodja vrtca Mateja Matko in nekateri gostje. Mateja Matko je po pozdravu vseh na kratko predstavila zgodovino vrtca, ki je svoja vrata odprl natanko pred 60 leti v nekdanji Tajnškovi vili (v njej je danes sedež občine, o. p.). Prva vzgojiteljica je bila Ivana Podbregar, pozneje so se ji pridružile še sodelavke Vera Vidrajs, Vladka Krušnik, Fanika Vedenik in Slavka Burkelc. »Vsem se zahvaljujemo za njihovo pionirsko delo, ki danes odseva že v 14 oddelkih naše ustanove. Danes je naš vrtec kot majhna tovarna malih sivih celic, v kateri se otroci učijo veščin, potrebnih za življenje, kjer rastejo in se razvijajo v ljudi, kakršni lahko po svojih najboljših močeh postanejo. Vzgoja staršev je na prvem mestu, a danes otroci več aktivno preživetega časa preživijo z nami kot z družino, če pri tem zanemarimo sobote in nedelje. Vsi se zavedamo, kako gnetljivi so otroci v predšolski dobi in da se večino vsega, kar za vsakdanje življenje pozneje potrebujejo, naučijo prav v tem obdobju,« je povedala Matkova in dodala: »Vsi, ki delamo z ljudmi, posebej še z najmlajšimi, se zavedamo svoje odgovornosti in skozi leta s svojim delom vplivamo na mnoge generacije. Vemo, kaj je dobro za vaše in hkrati naše otroke, in nič z naše strani ni narejeno v njihovo škodo. Želimo si, da s trenutkom, ko otrok postane član vrtčevske družine, oče in mati zaupata vzgojiteljem in se zavedata tega, da je otrok sprejet ter v varnih rokah.« Ravnatelj Peter Žurej je v svojem govoru povedal, da so pred 60 leti z odprtjem vrtca v Preboldu začeli institucionalno varstvo in da so prvi otroci, ki so bili vključeni v vrtec, prihaja- Ob zaključku so otroci skupno upihnili svečke na torti. li iz družin, katerih starši so bili tedaj večinoma zaposleni v Tekstilni tovarni Prebold. »Osnov za delo v vrtcu ni bilo veliko, zato je bila v ospredju ustvarjalnost uslužbenk. Postavljali so se temelji, ki so se skozi leta dopolnjevali in spreminjali. Narekoval jih je družbeni sistem takratne države Jugoslavije in potreba po drugačnem pris- Sprejem staršev z novorojenčki D. N. Na povabilo župana Vinka Debelaka je v sredo, 11. decembra, v večnamenski dvorani Vrtca Prebold potekal že 22. sprejem novorojenčkov in njihovih staršev. Na tokratni sprejem so bili povabljeni starši z novorojenčki, ki so se rodi- li v času od 1.maja do 1. novembra 2019. V tem času se je rodilo 21 otrok, od tega 10 deklic in 11 dečkov. Skupaj se je letos od 1. januarja do 30. novembra rodilo 44 otrok. Starše z novorojenčki so nagovorili župan Vinko Debelak, ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej, prvič pa tudi nova vodja Vrtca Prebold Mateja Matko. Tjaša Skočaj Klančnik je ob zaključku skupaj z županom staršem podelila priložnostno darilo in vrednostni bon v višini 150 evrov. topu v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Kdo bi si takrat mislil, da bo to delo, v katerem je bilo na začetku otrok komajda za eno skupino, dobilo takšne razsežnosti in veljavo. Danes pa je nepogrešljivi del družbe. Ponosni smo na prispevek vseh posameznikov in posameznic, ki so s svojim marljivim delom in predanostjo skozi obdobje 60 let zgradili ustanovo, kakršni smo priča danes. Hvala vam vsem! To delo izjemno cenimo, čeprav premalokrat to NOVI Č K E poudarimo,« je dejal ravnatelj. Župan Vinko Debelak je zagotovil, da bo občina tudi v prihodnje vso skrb namenjala vrtčevskim in šolskim otrokom ter skrbela za ustrezne pogoje dela in možnosti za njihov razvoj. Ob koncu je zbrane nagovorila še upokojena učiteljica OŠ Prebold Anica Skok, ki je obudila spomin na nekdanjo vrtčevsko dejavnost med vojno in po njej do začetka delovanja vrtca v letu 1959. D. N., T. T. Obnova ceste v dveh etapah Obnovo in rekonstrukcijo občinske lokalne ceste Založe–Podsevčnik v Občini Polzela v dolžini 1860 metrov bo opravilo podjetje VOC Celje, ki je bilo za obnovo najugodnejši ponudnik in bo dela opravilo za 393.314 evrov brez DDV. V sklopu projekta je predvidena razširitev obstoječega vozišča na širino štirih metrov. Uredili bodo odvodnjavanje. Obnovili in očistili bodo obstoječe meteorne jarke in poskrbeli za odvod meteornih vod. Zaradi omejenih proračunskih sredstev bo rekonstrukcija potekala v dveh etapah. Večji del sredstev bo iz proračunov Občine Polzela za leti 2019 in 2020. Okrog sto tisoč evrov pa bo prispevalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dela bodo predvidoma končali do poletja prihodnje leto. Končana obnovitvena dela sv. Radegunde Starši s svojimi novorojenčki in organizatorji srečanja Veseli nove ceste T. T. V Občini Polzela so 13. decembra predali namenu letošnjo zadnjo pridobitev, težko pričakovano cesto v zaselku Lovče v Andražu nad Polzelo. Izvajalec del je bilo podjetje Avto­ prevozništvo in gradbena me­ ha­ ni­ zacija Sašo Cizej. Asfaltiranje vozišča do Sitarjevih, s predhodno pripravo spodnjega ustroja in odvodnjavanja v dolžini 170 m, je vredno 34 tisoč evrov. Z besedo hvaležnosti sta se zbranim ob odprtju zahvalila domačin Anton Sitar in župan Občine Polzela Jože Kužnik, novo pridobitev pa je blagoslovil dekan Damjan Ratajc, župnik v Preboldu. Tretjo novembrsko nedeljo so v cerkvi sv. Radegunde v Kapli obhajali zahvalno nedeljo in blagoslovili prenovljeno notranjost cerkve. Slovesnost je vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Slovesnosti se je udeležil tudi župnik Martin Cirar, ki je sicer na bolniškem dopustu, a ima veliko zaslug, da je podružnica sv. Radegunde dobila novo notranjo obleko. Restavrirani so glavni in oba stranska oltarja, prižnica in križev pot. Obnovljena je tudi električna napeljava, oplesk ... Na slovesnosti sta somaševala taborski duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat in župnijski upravitelj Vlado Bizjak iz Župnije Gomilsko. Razstava Radost življenja v Taboru Od 9. decembra do 20. januarja je v prostorih sejne sobe Občine Tabor na ogled razstava Radost življenja, ki jo organizira Mavrica, likovna sekcija Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor. Likovna sekcija vsako leto pripravi eno ali več razstav, na katerih predstavijo svoja dela domači in kdaj tudi drugi likovni ustvarjalci iz Savinjske doline, ki delujejo na Polzeli, v Grižah, Žalcu in še kje. Vsem prebivalcem in prebivalkam naše doline želim, da božične praznike dočakate v objemu sreče in v družbi radosti, skozi novo leto pa naj vas spremljajo zdravje, veselje ter prijazni nasmehi. Po prerezu traku so se vsi zbrani sprehodili po novi asfaltirani cesti s harmonikarjem Gašperjem Melanškom na čelu do domačije Sitar, kjer so dogodek sklenili. Župan Občine Tabor Marko Semprimožnik OBČINE ŠT. 12 I december 2019 Prebold po meri invalidov Prevzeli gasilsko vozilo D. Naraglav T. T. V nedeljo, 8. decembra, so gasilci PGD Dobrovlje prevzeli gasilsko vozilo Iveco GVV1 z 800 litri vode, visokotlačno črpalko z agregatom in nekaj druge opreme. Vozilo so kupili s pomočjo Občine Braslovče od PGD Sv. Lovrenc pri Preboldu. Prvi šofer gasilskega vozila in namestnik predsednika društva Albin Završnik je pripeljal gasilsko vozilo v spremstvu predsednika Ivana Dobnika, poveljnika društva Mateja Forštnerja in namestnika poveljnika Franja Vratnika v slove- 5 sen pozdravni curek domačih gasilcev. V tem letu je to že drugo vozilo, ki so ga kupili. Spomladi je bilo nabavljeno vozilo VW-GVM od PGD Luče. Slovesen prevzem z blagoslovom obeh vozil bodo opravili naslednje leto. Na Dobrovljah ob prevzemu vozila Vsako leto manj novorojenčkov T. T. V večnamenski dvorani Vrtca Prebold je bila 4. decembra slovesna prireditev ob podelitvi listine Občina po meri invalidov, ki jo je prejela Občina Prebold kot 32. občina v Sloveniji. V naši dolini ima to listino že tudi Občina Žalec, na MDI Žalec pa si želijo, da bi si jo pridobile tudi druge spodnjesavinjske občine. Na slovesnosti, ki jo je vodila Mojca Štruc, so zbrane nagovorili predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) Drago Novak, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, častni gost in državni svetnik Danijel Kastelic, predsednik MDI Žalec Janez Meglič in župan Občine Prebold Vinko Debelak. V obrazložitvi za podelitev listine je bilo obširno predstavljeno vse delo, ki so ga občina in drugi subjekti vložili v ta projekt, ki se je in se še bo izvajal na podlagi akcijskega načrta. Sklepna ugotovitev Projektnega sveta ZDIS za projekt Občina po meri invalidov je, da je Občina Prebold pristopila k projektu z največjo odgovornostjo. Uspelo ji je mobilizirati in povezati celotno lokalno skupnost ter se sproti odzivati na potrebe občanov invalidov, uspešno pa so tudi koordinirali izvajanje akcijskega načrta. Vsekakor pa je bilo ogromno narejeno tako na infrastrukturi (pločnikih, prehodih, klančinah …), dostopnosti do posameznih objektov, na sanitarijah (ZD Prebold), kot tudi pri ureditvi novih parkirišč za invalide. Ob zaključku slovesnosti je predsednik ZDIS Drago Novak izročil listino in skulpturo županu Vinku Debelaku in predsedniku MDI Žalec Janezu Megliču. Prav prejeto priznanje bo Občini Prebold dalo nov in zagon za delo na tem področju v prihodnje. Slovesnost je spremljal bogat kulturni program v izvedbi MePZ MDI Žalec pod vodstvom Vesne Turičnik in mladinskega pevskega zbora OŠ Prebold z zborovodkinjo Bojano Hrovat. Nekaj posebnega pa je bil nastop sopranistke Bernarde Rošer ob spremljavi čelistke Katje Vrečar. Predsednik ZDIS Drago Novak med izročitvijo listine županu Vinku Debelaku Preboldski svetniki drugače D. N. Po sklepu preboldskih svetnikov naj bi v Preboldu ostali v skupni občinski upravi regije Saša. Župan Tomaž Žohar z novorojenci in starši Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je v sredo, 4. decembra, pripravil sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče, rojene od 1. maja do 31. oktobra 2019, in njihove starše. Obdarjenih je bilo 24 otrok, od tega 16 dečkov in 8 deklic. Drugega letošnjega sprejema za novorojenčke se je v avli Doma kultu- OBVESTILO OBČINE BRASLOVČE O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče je dne 18. 12. 2019 na svoji spletni strani www.braslovce.si objavila Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo predvidoma vseljiva v letih 2020 – 2023 na območju Občine Braslovče. Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, morajo oddati vlogo na posebnem obrazcu Občine Braslovče, ki bo na voljo od 18. 12. 2019 do vključno 31. 1. 2020 v sprejemni pisarni Občine Braslovče in na spletni strani Občine Braslovče www.braslovce.si. "Če ne vprašamo, ne bomo nikoli vedeli. Če ne gremo za tistim, kar si želimo, ne bomo nikoli imeli. Če ne naredimo koraka naprej, bomo stali vedno na mestu." (Paulo Coelho) re v Braslovčah udeležilo 24 novorojencev s starši. Sicer pa je bilo v prvih desetih mesecih letošnjega leta v Občini Braslovče rojenih le 40 otrok. Žal ugotavljajo, da rodnost od leta 2016, ko je bilo v občini rojenih kar 70 otrok, že tretje leto zapored pada. Kaže, da bo število rojenih ob koncu leta najnižje v zadnjih desetih letih. Župan Tomaž Žohar je otrokom na tokratnem sprejemu zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, poudaril pa je tudi pomen družine, še posebno v prazničnem, adventnem času. Starši so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 150 evrov, otroci pa igračko, državno zastavo kot simbol slovenstva in slikanico z naslovom Čarovnija na Žovneškem gradu domače avtorice Tjaše Slemenšek. Tokratna seja občinskega sveta Občine Prebold je postregla z odločitvijo svetnikov, ki ni takšna, kot so hoteli in želeli župan in še nekateri svetniki OS Prebold ter drugi župani spodnjesavinjskih občin, ki so se odločili za sprejem Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje ter občin: Braslovče Laško, Polzela, Prebold, Štore, Tabor, Vransko in Žalec. Župani vseh spodnjesavinjskih občin so ob spremembah na področju financiranja skupnih občinskih uprav v letu 2019 predlagali, naj se občine Spodnje Savinjske doline priključijo k Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu, ki ga vodi Mestna občina Celje in s katerim že sodeluje Občina Žalec. Tudi za Občino Prebold je bila predlagana vključitev v navedeno skupno občinsko upravo skupaj s sosednjimi občinami tudi v luči prihodnjega strateškega sodelovanja občin Spodnje Savinjske doline. Na seji so svetniki izglasovali drugo možnost, in sicer so se odločili za Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave regije Saša, ki vključuje zgornjesavinjske občine, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, Mestno občino Velenje in štiri spodnjesavinjske občine: Braslovče, Vransko, Tabor in Pre- Odpri oči, neznano novo leto, odpri oči, prijazno nas poglej. Postani naš prijatelj, novo leto, daj nam roko in vodi nas naprej. Svetlana Makarovič Vsem vam želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo, ljubezni in miru polno novo leto. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar s sodelavci VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER VSE DOBRO V LETU 2020! OBČINA PREBOLD bold. Prve tri občine so se odločile za Medobčinski inšpektorat in redarstvo Celje, Prebold pa ostaja v sklopu regije Saša, kar je izglasovalo sedem od devetih svetnikov, ki so glasovali. Ob tem velja povedati, da je bilo na seji 12 svetnikov, od katerih trije niso glasovali, trije pa so bili upravičeno odsotni. V nadaljevanju so svetniki potrdili Odlok o pokopališkem redu, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa, v 30-dnevno javno razpravo pa so dali Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest. Poleg tega so sprejeli Pravilnik o sofinanciranju programov društev, organizacij in združenj, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju prireditev, v 30-dnevno javno obravnavo pa so dali predlog letnega programa kulture in letnega programa športa v občini za leto 2020. V sklepnem delu seje so se svetniki seznanili še s poročilom o delovanju preboldskega bazena za kopalno sezono 2019. Letos je bazen obratoval 72 dni, od tega je bilo 61 kopalnih. V slabem vremenu je bil bazen vključno z lokalom zaprt, ob oblačnem vremenu pa je bilo kopalcev zelo malo. Prihodkov je bilo od prodanih kart za 24.219 evrov. V proračunu je bilo predvidenih za obratovanje bazena 55.900 evrov, stroškov je bilo za 48.312 evrov, tako da znaša izguba glede na pobrano vstopnino cca 30.000,00 evrov, kar pa je v skladu s pričakovanjem, saj bazen ne more biti rentabilen, je pa bistvenega pomena za krajane, zaradi česar ga občina tudi vzdržuje. 6 po dolini ŠT. 12 I december 2019 Utrip je zapisal, sodila bo zgodovina Ksenija Rozman T. T. Dvaintrideset strani je veliko premalo za tisto, kar piše Spodnja Savinjska dolina, a dovolj, da o letu 2019 dobimo vtis. Je vsako leto krajše od prejšnjega? Večina nas ima res tak občutek, toda tudi leto 2019 ima običajnih 365 dni in vsak dan 24 ur. Pustimo tisto uro pri prestavljanju na zimski in poletni čas, ki se mu Evropska unija tudi v tem letu ni odpovedala. Bo pa leto 2020 daljše za en dan v februarju, saj je prestopno. In kaj se je v letu 2019 zapisalo v Utripu Savinjske doline, ki je dopolnil 20 let izhajanja? Začetek niti ne zaspan Lokalni tematiki Utripa navkljub ima naš časopis tudi mednarodno razsežnost. Mnogi Savinjčanke in Savinjčani dosegajo uspehe po svetu in s svojimi stiki poskrbijo, da del sveta pride v Spodnjo Savinjsko dolino. Januarja v naši dolini med drugim navijamo za smučarskega skakalca iz Hramš Timija Zajca, ki je to leto začel s srebrno kolajno na drugi tekmi za svetovni pokal v Saporu. Galičani so mu seveda pripravili velik sprejem, o čemer smo poročali v naslednjem Utripu, kak podoben sprejem pa bo zagotovo tudi v letu 2020. Po decembru rahlo utrujeni Žalec sredi januarja ogreje BUMfest. Ko se v Domu II. slovenskega tabora zberejo tolkalci iz Slovenije in tujine, uživajo gledalci od blizu in daleč. Lani je prav na 13. BUMfestu praznovanje dvajsetletnice začel Slovenski tolkalni projekt SToP. V teh letih je slovenska tolkalna glasba doživela izjemen razvoj, za nas pa je sinonim za vse to Dejan Tamše. Ne samo zaradi glasbenega in pedagoškega znanja, ampak predvsem zaradi vztrajnosti, komunikativnih sposobnosti svetovnega ranga, ščepca pobalinstva in večnega nasmeška v javnosti. Sicer pa je začetek januarja tudi še čas za kakšen ponovoletni sprejem. Tradicionalno žalski župan Janko Kos na sprejem v januarju povabi novinarje in duhovnike. Nismo si še povsem na jasnem, ali je to dvoje povezano. Čeprav naj novinarji takrat ne bi delali, je naval za izjavo župana izjemen. Predstavili pa smo tudi nova vodstva krajevnih in mestne skupnosti v žalski občini, ki so bila izvoljena na novembrskih lokalnih volitvah 2018. Novinarji smo bili v januarju še posebno pozorni na prve poteze dveh novoizvoljenih županov: braslovškega Tomaža Žoharja in taborskega Marka Semprimožnika. Zadnji je županovanje prevzel po letih dela v veterini in mu je v novi vlogi resnično šlo vse prepočasi in premalo učinkvito. Danes gotovo že ve, zakaj je tako. Braslovški župan pa je ves čas še dodatno pod drobnogledom, tako da se njegovim občanom res ni bati, da bi ga kaj »pobiksal«. Ni pa bil začetek leta samo vesel, kajti sekretar Območnega združenja Rdečega križa Žalec Matjaž Črešnovar je opozoril, da je še vedno preveč ljudi v stiski. In ko je bila končana dobrodelna akcija za mamico in hčerko, ki sta s pomočjo mnogih dobrih ljudi (in kljub ne tako malo zavistnežem) dobili človeka dostojno hiško, je nesreča zadela Žana. Po manj kot letu dni je Žan v povsem obnovljeni hiši, na katero so ponosni tudi Galičani. Tudi zdaj pa poteka pomoč ljudem, ki jim je ogenj uničil stanovanja, tokrat v Migojnicah. In žal bo Matjaž Črešnovar tudi v novem letu ugotavljal enako kot lani. Pa še to: 21. januarja smo lahko občudovali tako imenovano super krvavo luno. Kakšne zlovešče napovedi v zvezi s tem se niso uresničile, na naslednji tak pojav pa bo treba počakati do leta 2033. Lokalna oblast sodeluje Spodnjesavinjski župani se vsa leta samostojnih občin zelo dobro razumejo in si večkrat nazdravijo, ne samo ob praznikih in rojstnih dnevih. Redko pa z vodo. Priložnost za to je bila v februarju podpis partnerskega dogovora o medsebojnem sodelovanju pri izgradnji infrastrukture za kakovostno vodooskrbo v savinjski regiji. Mesto na februarski naslovnici si je prislužila tudi pustna vlada oziroma generali Vranarji, ki so bili že daleč nazaj ekološko naravnani – vozijo se z lesenim avtom in jahajo lesene konje. Poštimajo pa vse v Savinjski dolini, kar je poštimati treba. Samo potem, ko pust omaga, je spet vse po starem. Kurenti tega februarja niso imeli veliko dela z zimo, zato smo jih v Utripu lepo prosili, naj preženejo egoizem. Pri tem so bili manj uspešni kot z zimo. Poročali smo o okrogli mizi na temo mladih, katere glavna ugotovitev je bila, da mladi potrebujejo svoj prostor. Ker v Utripu kaj vemo malo prej kot večina bralcev, naj povemo, da bodo prostor kmalu res dobili. Hiša Sadeži družbe v Žalcu pa je praznovala že peto obletnico. Na svetovno znani fontani brez angelčkov so v marcu potekale priprave na novo sezono, v Utripu smo seveda poročali o novostih – tudi o čipih za 3 in 10 decilitrov. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je svojo ponudbo dopolnil s prvim virtualnim filmom o hmelju. Da ne bi bili preveč resni, smo osrednje strani tudi v marcu namenili pustu. In fotografije so povedale več kot vse besede skupaj. Mlekarna Celeia je izbrala novo mlečno kraljico, ta naziv je prejela Julija Knez. Kljub obširni predstavitvi poslovanja te edine mlekarne v lasti kmetijskih zadrug takrat nismo vedeli za zamenjavo na vrhu. Župani so januarja nazdravili z vodo. Pa vendar mnogo ljudi ne pozna egoizma, so prostovoljni in ustvarjalni, tudi na kulturnem področju. Veliko uglednih govornikov se je zvrstilo na prireditvah ob kulturnem dnevu. Mag. Alenka Domjan je v Žalcu poudarila, da kultura ni nepotreben duhovni prestiž. No, na načelni ravni se tudi politika strinja s tem. V več občinah so bila podeljena posebna priznanja za delo v kulturi. Časopisi so pomemben del kulture, zato smo počastili tudi 40 let izhajanja spodnjesavinjskih časopisov: od Savinjskega občana prek Savinjčana do današnjega Utripa Savinjske doline. »Sem vitezinja brez meča, a s peresom,« pa je povedala Manica Janežič Ambrožič, odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija. Ena izmed tistih, ki po desetletjih življenja in dela v prestolnici ostaja po duši Žalčanka. Tista, ki je bila po intervjuju za Utrip prijetno presenečena nad kakovostjo časopisa in množičnostjo odziva. So pa občinski sveti februarja delali s polno paro. Večina jih je morala pod streho spraviti še občinske proračune, saj v predvolilnem času ni najbolj modro delati tovrstnih načrtov. Vsekakor pa je treba biti potrpežljiv s politiki. Fanika Raček iz Latkove vasi je za svoj 106. rojstni dan le dočakala osebni obisk predsednika republike Boruta Pahorja. Poleg že omenjenih športnikov so bili zelo uspešni številni drugi, v Preboldu sta športnika leta postala taekwondoistka Ana Sajtl in rokometaš Grega Ocvirk. Poročali smo tudi o številnih drugih športnih uspehih. Smučarski skakalec Žak Mogel je osvojil ekipni bron na mladinskem svetovnem prvenstvu. V aprilski številki smo pozdravili pomlad, veliko noč in tudi dan upora proti okupatorju. V Andražu nad Polzelo so ponovno gostili visoke predstavnike Slovenije in ZDA na dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva. V Braslovčah so opozorili na svojega rojaka Srečka Puncerja, borca za severno mejo. V aprilu sta praznovali Občina Tabor in v maju Občina Vransko. Veliko uspešnih zgodb so tudi v letu 2019 spisali gasilci, o delu občinskih svetov pa le to, da so se v resnici povišale cene vrtcev. V Podgorju so še enkrat več opozorili, da je F2-2 trasa hitre ceste Savinjčanom vsiljena. Tudi v Žalcu so razglasili športnike leta – pri posameznikih sta osvojila ta naziv Timi Zajc in karateistka Lina Pušnik. Med pomembnejšimi je bila novica, da je odslej sedež regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije v Žalcu. Omenimo še, da je mladinska ekipa Hopsov v 1. SKL osvojila drugo mesto. Od pip do športa Pipe Fontane piv Zeleno zlato, še brez pokrite tržnice, so se spet dvignile zadnjo soboto v marcu. Zbrane je nagovoril celo gospodarski minster Zdravko Počivalšek, ambasador pa je za leto dni postal Boštjan Romih. Prava ambasadorka Žalca je postala oblikovalka Maja Štamol Droljc, ki se še danes vzneseno spominja svoje modne revije v Washingtonu. Seveda, ves prvi del leta so zborovala društva. Preveč za časopis. A pohvala na tem mestu vsem – z vseh področij in iz celotne doline. Brez njih bi bilo namreč življenje revno. Kako nas bogatijo evropski poslanci? No, vsekakor smo v maju izvolili nove predstavnike v evropski parlament. Med njimi ni Savinjčanov. Gasilska zveza Prebold je praznovala 20 let obstoja, ob dnevu državnosti je svoj praznik praznovala tudi Občina Prebold. Dolina se je obarvala kolesarsko zeleno, 21. junija je bil v Žalcu start tretje etape kolesarske dirke po Sloveniji. Startno zastavo je zavihtel žalski župan. V Dvorcu Novo Celje pa so odprli razstavo Tukaj. Nekoč in danes – na ogled je bilo več kot sto likovnih del 48 uglednih avtorjev različnih generacij. Športne strani vedno prinašajo odlične rezultate, članice Rokometnega kluba Zelene Doline Žalec po 13. letih spet posegle v vrh in so postale državne podprvakinje, srebrni sta bili tudi ekipi mladink in mlajših deklic B, ekipa starejših deklic B pa je bila bronasta. Tudi poleti brez predaha Julija Utrip ne izide, zato je avgustovska številka vsako leto premajhna za vse zgodbe, ki se spišejo čez poletje. Prireditev je preveč, da bi jih našteli. Pri fontani se ves čas kaj dogaja, najbolj tradicionalni prireditvi pa sta tekma koscev, grabljic in štangarjev v Sv. Lovrencu in dan hmeljarjev v Braslovčah. Letos je uspel celo spust po Savinji z nenavadnimi, doma izdelanimi plovili. Bazen v Preboldu je rahlo polepšan ponujal ohladitev. Vreme je poskrbelo za škodo, ki je v dolino privabila ta hip še kmetijsko ministrico dr. Aleksandro Pivec. Kar se hmeljar- stva tiče – biorazgradljive vrvice so že pokazale, da so lahko kos vremenu in tudi obilnemu pridelku. Obiranje hmelja se je letos začelo precej pozneje, pridelek je pa tam okoli povprečja, razen na hmeljiščih, kjer ga je toča obrala, še preden so začeli nastajati storžki. Je pa prodaja še vedno dobra, zato sta bila likof in Savinjski oktoberfest prešerne volje. Tudi zaradi odlično izpeljanega 57. svetovnega kongresa hmeljarjev, ki ga je v dnevih od konca julija do začetka avgusta gostil tudi Žalec, ne le Ljubljana. Organizator je vendarle Združenje slovenskih hmeljarjev s sedežem v Žalcu. V avgustu je žalska občina po dolgih letih dobila nov hotel (uradno so ga odprli v začetku septembra), po malo manj dolgih letih pa tudi še eno enoto lekarne v Žalcu. Sicer pa so se že od konca avgusta in ves september vrstile prireditve ob prazniku Občine Žalec, svojo streho je končno dobila žalska tržnica. Njen koncept sicer ni bil popolnoma jasen vsem Savinjčanom, ampak tega so na žalski občini tako ali tako že vajeni. Šole in vrtci so se napolnili z otroškim vrvežem, za varnost na poti v šolo in domov pa so ponovno poskrbeli številni prostovoljci. Prizidek k preboldski šoli ni bil zgrajen do začetka šolskega leta. Konec septembra in v začetku oktobra sta praznovali Občina Braslovče in Občina Polzela, tudi s številnimi pridobitvami. Septembrski Utrip je izšel v novi podobi. Nam je zelo všeč, sploh ker vemo, koliko truda, idej in dela je bilo vloženo. Zanimivo, tudi odkritih pozitivnih odzivov smo prejeli več kot običajno. Namesto dreves je v Arnovskem gozdu zrasel novi Lidlov logistični center, ki je najsodobnejši tak center, tudi ekološko naravnan. Okoli njega so res zasajena drevesa, zaradi njegovega odprtja v oktobru pa je država poskrbela za semaforje na avtocestnem uvozu v Arji vasi in celo projektira križišče, kakršnega v Sloveniji še ni. Ker življenje ni praznik, vsak delovni dan pa je treba popestriti s kakšnim veseljem, smo v novembru praznovali tudi desetletnico Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva. Ker pa je zdravje vendarle na prvem mestu, smo se veselili tudi novih prostorov Centra za krepitev zdravja v Žalcu. Pa tudi nagrad podjetij in podjetnikov. Dafra je postala letošnja regijska gazela. Kaj hočemo, uspešni smo bolj, kot si radi priznamo. Naj bo tako tudi v letu 2020. Utrip je zapisal, sodila bo zgodovina. Naj leto 2020 zažari v sreči, uspehu in zdravju! Bujna pomlad V marcu spet srebrni športnik in Galicija – tokrat Žiga Vangoš, ki je na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade tekmoval v judu. Junaki, ki jih ni mogoče našteti poimensko, pa so bili vsi udeleženci pomladanskih čistilnih akcij po dolini. Zlato plaketo Turistične zveze Slovenije za prostovoljstvo je prejela Ivica Čretnik iz Šempetra. VELTRAG d.o.o. Latkova vas 223, 3312 Prebold Tel: 03 703 12 60 • Faks: 03 703 12 66 E-mail: info@veltrag.si • Splet: www.veltrag.si novoletna razglednica 2020_Veltrag.indd 1 4.12.2019 12:26:37 po dolini ŠT. 12 I december 2019 Dobro sodelovanje na vseh področjih L. K., D. N. pa, zaželel srečen božič in zdravja v letu 2020. Zdravje je namreč tista stvar, ki nam omogoča, da dosežemo še tako neverjetne cilje v našem življenju.« D. N., T. T. Leto je prekratko za vse projekte in preveč je želja za občinske proračune, a vendarle se je zgodilo veliko. Tudi cilji so smeli. Župane občin Spodnje Savinjske doline smo vprašali, po čem si bodo zapomnili leto 2019 v svojih občinah. Za braslovškega in taborskega župana je bilo to prvo leto prvega mandata, preboldski in žalski pa lahko ta mandat že primerjata s tistimi od prej. Vsi župani si tudi poslej želijo dobrega sodelovanja na vseh področjih, kaj pa si in vam še želijo, preberite v spodnjih vrsticah. Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče: »Izjemno težko izpostavim kakšen posamezen dogodek ali projekt leta 2019. Za nami je kar nekaj pomembnih in uspešnih projektov, kot na primer delna zagotovitev neprofitnih stanovanj v občini, na kar se je čakalo več kot 20 let, celostna infrastrukturna ureditev v Šmatevžu, asfaltiranje določenih cestnih odsekov na Dobrovljah, Letušu in Podvrhu … Vendar je dejstvo, da smo šele na začetku. Ogromno izzivov in dela nas še čaka v prihodnjih letih. Izziv in veselje mi predstavlja vsak projekt, od majhnega do velikega. To še posebno ob dejstvu, da imamo izjemno konstruktivno in proaktivno ekipo občinskih svetnikov, v okviru katere popolnoma vsak, od prvega do zadnjega, dela v korist ljudi in razvoja občine. Enako pomembno pa je tudi dejstvo, da imamo zelo kompetentno in učinkovito ekipo občinske uprave, ki je resnično motivirana in pozitivno naravnana. Poleg vsega me navdušuje dejstvo, da se vsi zavedamo, da smo tukaj zaradi in za ljudi. Mislim, da bo za nas leto, ki prihaja, eno izmed najpomembnejših v tem mandatu. Poleg rednih in proaktivnih aktivnosti za ureditev prometne in poplavne varnosti v Občini Braslovče, ki za nas predstavljajo prioriteto, nas čaka dokončanje projekta zagotavljanja neprofitnih stanovanj v občini in veliko manjših projektov. Bomo pa med drugim več kot dva milijona evrov skupaj z evropskimi sredstvi vložili v celovito infrastrukturno ureditev, malo manj kot milijon evrov pa v investicijo novega prizidka k OŠ Braslovče, kjer bo prostore dobila tudi glasbena šola. V sklopu sredstev EU kandidiramo za izgradnjo dveh novih vodnih virov v Taboru in na Vranskem ter za delno obnovo vodovoda in izgradnjo dveh kolesarskih poti. Predvidena je tudi energetska sanacija Kulturnega doma Letuš, zagotovitev socialnovarstvene pomoči na daljavo ter brezplačni prevozi za starejše in še bi lahko našteval. Skratka, kot rečeno, čaka nas ogromno dela, vendar verjamem, da ga bomo zelo uspešno opravili tudi zaradi konstruktivnega in pozitivnega sodelovanja vseh občanov in drugih partnerjev. Želim vsem, da na poti do ciljev v prihajajočem novem letu niste sami, da delate s srcem, z mirno vestjo in čistimi nameni. Želim, da verjamete v uspeh. Pri tem pa vedite, da sta zadovoljstvo in sreča, ko dosežete svoj cilj in uspeh, popolnoma prazna in nepomembna v življenju, če jih nimate s kom deliti. Zato na vaši poti ne pozabite na svoje bližnje, na prijatelje, na druge ljudi, verjemite v drug drugega, verjemite v ljubezen in medsebojno pomoč! Vedite, da je pot do cilja pomembnejša kot cilj sam. Vsem vam in vsakemu posebej želim iz srca blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2020.« Vinko Debelak, župan Občine Prebold: »Prvo leto novega mandata ni bilo nič posebno drugačno kot vsa druga leta županovanja in se je začelo v časovni stiski priprave proračunov za leti 2019 in 2020. Pri tem je precej drugačen in omejen naš tokratni proračunski finančni okvir razpoložljivih sredstev, saj se ob izteku obdobja zadnje finančne perspektive, kot se imenuje obdobje koriščenja evropskih sredstev, pokaže, da so ta sredstva razdeljena, ne pa še porabljena. Tako vsi iščemo poti do ostankov tistih sredstev, ki pri neuspešnih ali nepripravljenih projektih ne bodo porabljena. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da se ti ostanki delijo na hitro in samo za povsem pripravljene projekte. Smo pa se v tem letu po skoraj 40 letih soočili s potrebo po širjenju osnovne šole in nam je uspelo do novembra zagotoviti tri nove učilnice z garderobo, ob tem pa prenoviti še večji del šole, namenjene prvim štirim razredom. Pomemben investicijski podvig iztekajočega se leta je tudi popolna prenova sanitarij v zdravstvenem domu, kjer so posebej urejene tudi sanitarije za invalide. To je narekoval tudi akcijski program za pridobitev listine Občina po meri invalidov, ki smo jo prejeli v začetku tega meseca kot ena izmed 32 občin v Sloveniji. Začenja pa se tudi urejanje pediatrične ambulante in po nekaj letih iskanja prihaja v novem letu v Prebold zdravnik pediater. Tako bo tudi v prihajajočem letu naša prednostna naloga nadaljevati in do novembra končati prenovo šolske kuhinje in jedilnice ter potrebnih kabinetov in še ene učilnice. Vesela novica, čeprav za proračun občine obremenjujoča, pa prihaja iz vrtca, kjer bomo v naslednjem letu tudi potrebovali še eno igralnico, saj se bo število otrok v vrtcu približalo 300. Ker ima v tem času Direkcija za infrastrukturo odprt razpis za izbor izvajalca za krožno križišče v Dolenji vasi, bo očitno treba tudi zaizvedbo tega projekta v naslednjem letu zagotoviti občinsko tretjino sredstev. Z zadnjimi lastnimi proračunskimi sredstvi bomo izvedli tudi še zadnjo fazo izgradnje vodovodnega sistema med Golavo in Burkelčevim hribom ter zagotovili vodooskrbo Matk in Sv. Lovrenca na tem hribovitem območju. Ne verjamem, da nam bo ostalo še kaj denarja za prepotrebne obnove nekaterih cest. Za naslednja leta pa pripravljamo projektno dokumentacijo za gradnjo nekaj daljših kanalizacijskih priključkov, polnilnice za električna vozila, v sodelovanju s fakulteto za arhitekturo mariborske univerze pa tudi vsebinsko in urbanistično zasnovo ureditev obmo- čja med šolo, vrtcem in bazenom. Seveda pa se zavedamo, da mora biti končana ena izmed najpomembnejših nalog in v prihodnjem letu, potrditev sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Za uresničitev vsega navedenega bomo potrebovali dobro sodelovanje uprave in vodstva občine ter občanov, ki jim zato ob koncu leta želim zdravja in sreče ter uspešno delo v naslednjem letu.« Marko Semprimožnik, župan Občine Tabor: »Prvo leto županovanja je za mano in če sem iskren, je stvar povsem drugačna, kot sem si predstavljal. Vendar pa se človek uči vse življenje in ta služba ni nobena izjema. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo se z občinsko upravo odlično ujeli. Delujemo kot homogena celota, pomagamo drug drugemu, si zaupamo in zaradi tega je delovno vzdušje prijetno. Logična posledica vsega so dobri rezultati. Letos se je zgodilo veliko lepega, dobrega in pomembnega za našo lokalno skupnost, vmes pa tudi kaj neprijetnega. Če se osredotočim na lepe in vesele stvari, bi veljalo omeniti nekaj na novo urejenih cestnih odsekov. Ti prinašajo dobrobit vsem krajanom, kajti cesta je predpogoj za normalno mobilnost in s tem povezane aktivnosti. Imamo tudi nov urejen športni park na prostem, ki prinaša veselje tako otrokom kot starejšim športnim navdušencem, pa tudi vrtec in šola ga s pridom uporabljata. Ni lepšega kot videti polno igrišče otroškega živžava. Iskreno smo veseli tudi vsakega uspeha na državnih in evropskih razpisih, kajti ti prinesejo dodano vrednost, ki nam ob skromnem občinskem proračunu vsaj malo pomaga, da se kakšna stvar več prestavi na boljše, kot bi se sicer. Stvari in dogodki, ki jih kot župan nikoli ne pozabiš in prižigajo iskrice v očeh, so malenkosti, ki to službo naredijo res lepo. Nikoli ne pozabiš recimo vsakoletnega sprejema prvošolčkov v hram učenosti, sprejema mamic z novorojenčki, povabila in praznovanja stoletnice naše občanke, … Novo leto ni mejnik, ki bi kakšno stvar spremenil. Vse skupaj nas samo postara za eno leto, naše delo pa teče naprej. Z vso vnemo se bomo še naprej ukvarjali s projektom izgradnje infrastrukture za kakovostno vodooskrbo. Temna zvezda stalnica so naše makadamske ceste, ki so po vsakem neurju uničene in so potrebne sanacije. Tudi projekt kolesarskih povezav je v polnem teku. Težave s kanalizacijo v vzhodnem delu Ojstriške vasi smo spet potegnili iz predala. Seveda računamo na večjo podporo naših občanov kot do zdaj in potem nam mora uspeti. Prijavili smo se na kar nekaj novih razpisov in ker računamo, da je Božiček poštenjak, nam mogoče prinese pozitivno rešene vloge. Če pa že omenjam Božička in prednovoletni čas, bi vsem ljudem, še posebno pa bralcem Utri- Janko Kos, župan Občine Žalec: »Dobre stvari so tri, kot so moji mandati. V tretjem mi je pravzaprav lažje, ker veliko stvari že poznam. Zdaj gremo naprej s pospešenim tempom. Všeč mi je, ker se uravnoteženo razvijamo na vseh področjih, na področju gospodarstva, negospodarstva, sociale. Kaj bi izpostavil? Pri nas ni noben večji projekt, ki se ga lotimo, preprost, v prvem mandatu je bilo žalsko mestno jedro, potem fontana, lani je bilo to gotovo nadkritje žalske tržnice, z veliko težavami pri projektiranju, pri »pidih« in potem pri izvedbi, ampak na koncu smo končali, tako kot smo želeli. Zelo se trudimo, da bi gospodarstvo ujelo val konjunkture, da bi izkoristili svoje investicijske priložnosti, da bi objekte umeščali v prostor. Zato smo veseli, da smo oživili Arnovski gozd, ki je spal dolgo časa. V preteklem obdobju so se ponovno začela graditi stanovanja, ki se prej desetletja niso. Na področju negospodarstva smo dobili Center za krepitev zdravja, prizidek k Zdravstvenemu domu, novo enoto lekarne. Prej omenjeno uspešno gospodarstvo pa prinese tudi socialno povezanost, pravičnost. Vključili smo se v akcijo »Prostofer«, kjer bomo vozili s prostovoljci pomoči potrebne do destinacij, kamor bi ljudje težko prišli sami. Naša javna kuhinja dobro obratuje. Podpiramo projekte, ki delajo za ljudi, zato podpiramo prostovoljstvo. Zavedamo se, da sami kot občina nič ne moremo, prek naših društev, zavodov, pristojnih institucij pa nam uspe in uspelo nam je v iztekajočem se letu. Prepričan sem, da bo tako tudi naprej. Ob tem lahko povem, da je prvo leto po volitvah pokazalo, da imamo v tem mandatu korekten in razumevajoč in razvojno naravnan občinski svet. Med cilji za naprej ostaja pomembna poslovna cona Arnovski gozd, kjer načrtujemo Arnovski gozd III, delamo pogodbeno komasacijo. Želimo si pridobiti evropska sredstva, da bomo z njihovo pomočjo čim ceneje zgradili komu- 7 nalno infrastrukturo. Imamo pa še eno cono v Vrbju. Vrbje kot turistični potencial je naša želja in cilj za naslednja tri leta. Radi bi imeli tudi bazen, ki ga že dlje časa želimo. Zdaj pripravljamo infrastrukturo, v nadaljevanju iščemo zasebnega partnerja, da bi zgradili tudi drugo turistično infrastrukturo, t. i. Hopslandijo. In če to povežemo še s kolesarskimi potmi, ki se povezujejo prek evropskih sredstev za razvoj regij, bo to res super. Nismo še zavrgli ideje razpršenega hotela. V Arnovskem gozdu se gradijo še gostinski objekti, ob Hotelu A, obstajajo pa tudi pobude, ideje, da bi se gradila še dva butična hotela v naši občini. Še vedno tudi razmišljamo o varovanih stanovanjih. Ti so želja v tem mandatu. Morda se bo komu zdelo nenavadno, ampak za naslednje leto si želim, da bi dobili v Žalec, v našo faro še enega dobrega župnika, ker nam je eden žal umrl. Če kdaj, morata zdaj cerkvena in posvetna oblast držati skupaj, saj smo soočeni z drugimi kulturami, narodi, smo na prepihu. Želje za leto 2020? Skupaj smo zagotovo močnejši. Ker imamo um, ker znamo sodelovati, ker se znamo organizirati, smo neprekosljivi, boljši kot vsak računalnik. Moramo se zavedati potencialov, ki jih imamo v sebi. Delajmo dobro in sodelujmo drug z drugim. In seveda, vsem želim zdravja. Pomembno je tudi, da se zavedamo svoje ranljivosti. Vemo vse o tem, kaj bi morali delati, kaj imeti, pa si po drugi strani ne znamo prisluhniti. Sledimo torej glasu svojega srca, svojega razuma in gremo naprej. Želimo dobro sebi in drugim, ne bodimo žrtev prevelikih svojih ambicij. Malo, po malo, pa bomo vseeno daleč prišli. Te dni sem po naključju srečal človeka, ki je star 96 let, in mi je dal knjigo z naslovom Življenje stoletnikov. Ne pričakujem, da bom živel sto let, mi je pa gospod dal toliko dobre energije, toliko dobrih napotkov, da sem si rekel, da usoda že ve, kdaj in koga srečaš. Vsem želim, da v letu 2020 srečajo prave ljudi.« Janko Kos je izpostavil: »Na zasebnem področju bi v letu 2019 izpostavil rojstvo prvega vnuka. Mislim, da sem celo bolj 'nor' kot pri rojstvu svojih hčerk. Če si dober dedek ali babica, postaneš boljši človek. Mislim, da je to vloga, ki je do zdaj moja najlepša, pa najbolj častna in nima mandata. To bom opravljal do konca življenja, vse funkcije mi bodo prej potekle, tiste, za katere sem izvoljen. Upam, da bom funkcijo dedka dobro opravljal in da bom kos nalogi tudi na tem področju.« »Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da bi zdravje vam služilo in razumevanje ne zapustilo.« Lepe božično-novoletne praznike Vam želi kolektiv Žalskih lekarn. ŽALSKE LEKARNE 8 osrednje teme Kaj je navdihnilo v l.2019 Bina Plaznik, Darko Naraglav Po katerem dogodku v naši Spodnji Savinjski dolini, v svojem kraju, si boste najbolj zapomnili leto 2019 in zakaj, smo povprašali znane obraze iz Spodnje Savinjske doline ob koncu tega leta. Kaj jih je navdihnilo, navdušilo in kaj si bodo najbolj zapomnili. In kaj vam bo iz leta 2019 zapomnili vi? Polona Sagadin, dr. med., spec. spl. med., Polzela: »V letu 2019 smo v Domu upokojencev na Polzeli dobili stalnega zdravnika, ki so ga oskrbovanci nujno potrebovali. Ob tej priložnosti je treba pohvaliti vse, ki so k temu pripomogli. Žal na splošno v državi letos ni bilo veliko primerov, kjer bi zdravstveni sistem izboljšali. Nasprotno, še več administrativnih storitev in preveliko število pacientov onemogoča strokovno delo zdravstvenim delavcem. Vsi smo lahko že jutri bolniki, moramo pa se vprašati, ali bo v sistemu, ki ga imamo, res ustrezno poskrbljeno za nas.« Franci Podbrežnik - Solčavski, moderator in glasbenik, Žalec: »Najbolj sem vesel, da smo v družini živi in zdravi, da nam gre dobro. Ker je moje življenje prepojeno z glasbo in športom, bi izpostavil dva dogodka, ki sta me pogrela in mi povzročila kar kurjo polt. Eden je športni dogodek »Dirka po Sloveniji«, start v Žalcu, fantastično, to je bila prava epizoda mladosti, športa, vznesenosti in ponosa – točno to, kar naš narod potrebuje. Drugi dogodek pa se tiče glasbe. Moj nastop z Avseniki v Križankah, to je bil zame velik izziv in velika čast, da sem lahko moderiral ta dogodek.« Janez Oset, predsednik Hmeljarskega združenja Slovenije, Žalec: »Ni mi težko povedati (smeh, op. p.). V tem letu smo Slovenci po 27 letih organizirali Svetovni hmeljarski kongres, ki je bil dva dni v Savinjski dolini in dva dni v Ljubljani. Menim, da smo svetovni javnosti dokazali, da smo Slovenci gostoljuben narod. Vsi, ki sem jih pred kratkim srečal v Nürnbergu, v Nemčiji, so mi držali palec pokonci in se spominjali našega kongresa kot najboljšega, kar so jih kadar koli doživeli. Drugače bi si želel, da bi bilo prihodnje hmeljarsko leto kar se tiče pridelka malce bolj uspešno, saj je bilo letos februarja in marca zelo hladno, pozneje so sledila neurja, kar je vplivalo na letino hmelja.« Jasmina Roter Jager, vodja programa v Zavodu 3 Jezera, Braslovče: »Preteklo leto je bilo pestro. Organizirali smo različne tečaje in delavnice, tako brezplačne kot plačljive, odmevne dogodke z zvezdami slovenske glasbene in gledališke scene, tudi na področju turizma smo bili aktivni. Izpostavila pa bi dva dogodka, in sicer koncert skupine Siddharta, ki je prvič igrala v tako majhnem kraju Slovenije. Najbolj se mi je vtisnil v srce prvi srednjeveški dan na gradu Žovnek. Presegel je vsa pričakovanja, po obisku in vsebini. Sodelovalo je ogromno društev, organizacij, posameznikov itd. V dogodke vlagamo veliko truda, vendar je treba vztrajati, se boriti in vzdrževati kakovost, potem je poplačana vsaka minuta in ura vloženega časa.« Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec: »Izpostavila bi dan za spremembe, ki je tradicionalni dogodek Slovenske filantropije, ko na lokalni ravni povezujemo različna društva, organizacije, partnerje, posameznike. Letošnja tema je bila »Dan proti diskriminaciji« in smo povezali migrantske ženske, ki so največkrat same doma in niso toliko vključene v družbo. Medse smo jih povabili kot kuharice, bile so zelo vesele, da so lahko pokazale jedi svojih dežel. Druga skupina je bila »Sožitje«, društvo ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki smo jih povabili na kuharske delavnice, bili so prav srečni in so si zaželeli še več takšnih druženj v sklopu drugih društev, ne samo s svojimi člani.« Mateja Kričej, arhitektka in članica Civilne iniciative proti tretji razvojni osi, Braslovče: »Dnevno me navdušuje pogled na reko Savinjo, Vimperk in Goro Oljko. V naši »zeleni dolini« raste hmelj in zaradi tega je videti prostor še posebej bogat avgusta, ko se začenja obiranje in nas na to opominja vonj. Prav zaradi navezanosti na prostor, kjer sedaj živimo, ter moje strokovne usmerjenosti, si že več let skupaj s somišljeniki prizadevamo k ohranjanju Spodnje Savinjske doline. Vsi mi bi se morali bolje zavedati, da bi hitra cesta vzdolžno in po diagonali presekala dolino, jo vizualno razmejila s protihrupnimi ograjami. Takšen poseg bi hkrati pomenil tudi začetek konca kmetijske dejavnosti ter razvoja turizma. Nič ne more nadomestiti izgube tako celovite kulturne krajine. Prav zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali in s pravnimi postopki poskušali doseči točko preloma, ki bo onemogočila izgradnjo »cestnega« Teš 6 skozi zeleno dolino.« Marko Slokar, predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela: »Težko je v množici dogodkov, ki so v letu 2019 zaznamovali moje ožje in širše okolje, izpostaviti enega, še posebno, ker si poskušam zapomniti le dobro, vesel pa sem vsakega uspeha, in teh ni bilo malo. Kot predsedniku KUD Polzela mi bo vsekakor ostalo v prijetnem spominu praznovanje 120-letnice društva, ki smo se ga spomnili na vseh letošnjih društvenih dogodkih, zunanje pa smo ga zaznamovali z osrednjo prireditvijo v oktobru. Ob tem je spodbudno in pomnjenja vredno tudi dejstvo, da zmoremo uspešno sodelovati ljudje iz različnih okolij, in hvaležen sem vsem, ki so se nam na številne načine pridružili v praznovanju.« ŠT. 12 I december 2019 Janko Cigale, župnik župnije Galicija: »Osebno zame to leto ni bilo skoraj nič drugačno kot minula leta. V zvezi z našo župnijo in krajevno skupnostjo se bom zagotovo najbolj spominjal tega, kar so naredili krajani pri naši podružnični Pernovski cerkvi, ki so obnovili staro propadajoče obzidje, ki je bilo zgrajeno kot obramba proti Turkom. Zelo sem hvaležen vsem, ki so vodili to delo in vsem, ki so zraven sodelovali, delali ali na kakršenkoli način prispevali, da je to bilo dokončano in slavnostno obeleženo.« Pavla Artnik, predsednica KO RK Šempeter: »Letošnje leto so me res zaznamovali nekateri veseli in tudi žalostni dogodki. Najbolj me je prizadela smrt mame, ki je ne bo nikoli mogoče pozabiti, po drugi strani pa sem kot predsednica KO RK Šempeter vesela, da smo prejeli občinsko priznanje za svoje delo in da smo uspešno delali tudi na OZ RK Žalec. Seveda pa je bilo še veliko lepih trenutkov v družini, ob uspehih vnukov kot tudi uspehih v KS in občini, na kar sem ponosna in vesela, da sem del te zgodbe.« Marija Masnec, predsednica UTŽO Žalec: »To leto je bilo zame in še posebej za našo univerzo in vse sodelujoče nekaj posebnega, saj smo praznovali 20-letnico uspešnega delovanja in izobraževanja vseh generacij. Ponosna sem, da je naša univerza tako povezana z lokalno skupnostjo in zelo močna na medgeneracijskem sodelovanju. Vsekakor pa je bilo še veliko drugih dogodkov, kot je na primer današnji, ko so se nam poleg naše veteranske godbe predstavile še nekatere druge in nam polepšale dan in iztekajoče leto« Jože Jezernik, kulturnik in športnik, Ponikva: »Letošnje leto si bom najbolj zapomnil po tem, da je moja hčerka pred dobrim mesecem dobila hčerkico. Sreča nas vseh pa je še toliko večja, saj smo mislili, da ne bo nikoli postala mama. Če pogledam širše, pa sem vesel, da imamo v naši KS lepo število društev, ki pripravijo veliko lepih in prijetnih dogodkov, kjer sem tudi sam precej udeležen kot pevec v moškem in cerkvenem zboru in v športni sekciji DU Ponikva, kjer smo zelo uspešni tako ženski kot moški del.« Peter Žurej, ravnatelj OŠ in vrtca Prebold: »Iztekajoče leto si bom zagotovo najbolj zapomnil, najbrž pa tudi vsi na šoli, po gradbenih podvigih, ki smo jih letos doživeli. Nazaj v šolo smo vselili tudi dva oddelka drugega razreda, ki sta bila od začetka šolskega leta dislocirana v Aninem domu. To nam je prineslo veliko veselja, enako pa tudi prireditev, ko praznujemo 60–letnico delovanja predšolske vzgoje oziroma institucionalnega varstva. Vse to je višek letošnjega dogajanja in veselja mojega ravnateljevanja.« Anica Skok, upokojena pedagoginja, Prebold: »To leto je bilo zame kar zadovoljivo, zlasti za moja leta in da sem še zdrava, da lahko zasledujem dogodke v kraju in širše. Zelo sem vesela za vsak napredek v kraju in tudi tega, da lahko še sodelujem v Društvu upokojenih pedagoških delavcev, kjer sem bila več let predsednica. V zvezi s tem pa mi bo najbolj ostalo v spominu tudi letošnje srečanje upokojenih pedagoških delavcev Slovenije v Šempetru, kjer so moji stanovski kolegi in kolegice lahko spoznavali našo lepo Savinjsko dolino.« Neža Zagoričnik, vodja območne izpostava JSKD Žalec: »Moje leto sta najbolj zaznamovala dva dogodka. Prvi je Maroltovo državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki je letos prvič potekalo zgolj v Žalcu. V enem dnevu je na žalskem odru nastopilo preko 250 plesalcev, kar je predstavljalo svojevrsten organizacijski izziv. Drugi pa je revija odraslih pevskih zborov v Taboru. Ni lepšega kot po končani reviji slišati pesem Žabe, kako zadoni iz grl 200 pevcev. Vsekakor pa je leto bilo uspešno in naj bo takšno tudi prihodnje.« Gorazd Kozmus, ravnatelj GŠ Risto Savin Žalec: »Takšna vprašanja so bolj kot ne nehvaležna, saj lahko zelo hitro med vrsticami izrečeš kakšno neupravičeno kritiko, misel… Zagotovo so mi za vedno ostale v spominu prav vse naše prireditve in sodelovanja z vsemi deležniki kulturnega dogajanja v našem šolskem okolišu. To je tisto, kar daje kredibilnost našemu delu, obstoju in dejavnosti nasploh. Kolektiv deluje z roko v roki, en v drugem znamo prepoznati tudi tisto človeško plat, sodelovanje ni le delo ampak veliko veselje. In to je tisto, kar nas pelje po poti uspeha. Hvaležen sem, da sem lahko del takšnega kolektiva.« Saša Zidanšek, višja strokovna delavka Občine Tabor: »Leto si bom vsekakor zapomnila po odkrivanju neskončnih lepot naše lepe Slovenije skupaj z družino, po čudovitih prizorih v naravi in pisanih dogodkih, ki mi jih je bilo dano videti, doživeti in ujeti v fotografijo, posebej na mojih najljubših »fotodestinacijah«: Ribnik Vrbje, Tabor in grad Žovnek. Po sreči in zdravju, po toplini, ljubezni in smehu mojih otrok, po srčnosti ljudi, ki so mi blizu. Za mano je dobro, zanimivo in razgibano leto, ki sem mu neizmerno hvaležna za vse, kar mi je dalo in naj bo takšno tudi novo.« Utripke leta 2019 ŠT. 12 I december 2019 9 Zmagoslavja in porazi leta 2019 L. K. D. N., T. T. Leto 2019 je bilo še eno leto obletnic in zmagoslavij. Ne le tistih javnih, odmevnih, tudi tistih zasebnih. In, saj veste, vsak se tega veseli po svoje. No, tudi nekaj porazov je bilo vmes, a tudi tega se loteva vsak drugače. Včasih je tudi v porazu nekaj veselja in v zmagi nekaj neželenih stranskih učinkov. No, v uredništvu Utripa Savinjske doline ob izteku leta ponovno ugotavljamo, da dolina včasih utripa tudi nekoliko drugače, kot se zdi na prvi pogled. Se opravičujemo, če smo dobili napačen vtis, ampak saj bomo šli v spovednico javnosti, ki velikodušno odpušča, še prej pa spregleda. Še kakšne večje grehe kot so Utripke, če smemo pripomniti. Če so tile naši sploh grehi. Braslovški župan Tomaž Žohar je zabeležil veliko zmago že v prvem letu svojega prvega mandata. Povezal je župane spodnjesavinjskih občin, potem ko jih je razvezalo redarstvo. Red bo treba vzpostaviti nazaj, si je rekel Tomaž Žohar in jih je zaokrožil okoli svoje obletnice. Če to ni zmaga, da pri šestindevetdesetih pelješ sam svojo dvaindevetdesetletno ženo na sedemdeseto obletnico vajine poroke! »Ubogaj svojo ženo, dokler jo imaš!« pravi Ivan Basle in to je najbrž čarobna formula za ta dosežek. Fontana piva potrebuje po prvem valu navdušenja nov zagon, si je rekel župan Janko Kos. Zato domnevamo, da se v tejle zdravici obeta nova zmaga: predsednik vlade bo poslej vodil vse tuje delegacija namesto na Brdo na protokolarne obiske na našo fontano. Pivo zaradi hmelja baje pomirja, kar pomeni, da obiski ne bodo imeli le zunanjega učinka, tudi vsebinsko bodo pripomogli k »mirnejšemu« in za nas ugodnejšemu izkupičku. No, župan bi lahko podobno predlagal tudi svojemu predsedniku stranke Dejanu Židanu, da bi kot predsednik državnega zbora na fontano za pomirjanje pred vsako sejo vodil poslance. Eden, kot se vidi v ozadju, že preverja ambient. Lepo je deliti z drugimi, ne samo v akciji Rdečega križa ali Karitasa, pa če samo kozarce in slušalke za glasbo. Deli in zmagaj! Menda ni dvoma, da je brhka točajka na letošnjem Savinjskem Oktoberfestu že zmagala, če pa je ob njej zmagal tudi kdo drugi, pa prepuščamo vašim utripajočim očem in ostalim čutilom. Janko Kos se je v letu 2019 specializiral za krste in glede na to, da župnikov v Žalcu primanjkuje, bi znal zmagati tudi kot potencialni Janko Krstnik. Je pa krstil že brez uradne funkcije, žejo, gasilske avtomobile in sebe v krstni vlogi dedka. Ta vloga je največja zmaga, nam je zaupal in to ni domneva Utripk. Zvezda lahko deli ljudi. Zvezde lahko šteješ. Lahko si rojen pod srečno zvezdo. Lahko zmagaš in še kaj v imenu zvezde. No, tale gospod je brez dvoma zmagal na gasilski veselici, predvsem v opaznosti. Preboldski župan je sicer uradno prišel v cerkev zaradi obletnic poroke. Iz nezanesljivih virov pa smo izvedeli, da je prišel »stisnit tudi kakšen očenaš« za to, da bi tudi iz poraza zaradi redarstva nekako lahko izšel kot zmagovalec. Fontana je resnično ponesela pivo iz savinjskega hmelja v svet. Iz nezanesljivih virov smo izvedeli, da bo svojo franšizo prodala tudi na vsa atletska tekmovanja, kjer bodo na štartu namesto znaka iz pištole vsi tekači spili pivo in štartni pospešek bo tu. Zmaga na cilju pa je zagotovljena, čigava, pa odločajo tekači. Ne bi vedeli, kdo vse pije kri polzelskemu županu Jožetu Kužniku, ker se je nekoliko oddaljil od aktivnega Utripanja. To, ocenjujemo, kliče po porazu. Ampak, iz zanesljivih virov smo pa izvedeli, da si da občasno puščati kri... 10 podjetništvo in turizem ŠT. 12 I december 2019 Adventni sejem v dvorcu Bina Plaznik Praznični december je v vsej lepoti zasijal že s prvim dnem tega v luči odetega meseca. Adventno vzdušje so pričarali v Dvorcu Novo Celje ustvarjalci adventnih dekoracij in prazničnih dobrot. V priložnostnem programu ob odprtju sejma so nastopili otroci iz vrtca v Novem Celju. Pobrskali smo po praznični ponudbi ročnih del in našli vse od živahnih adventnih dekoracij, prazničnih voščilnic, peciva, vročih zimskih pijač, torbic in izdelkov iz naravnih materialov, kot so mazila in volneni izdelki. Nekateri rokodelci so se predstavili prvič, večina pa na adventnem sejmu razstavlja že več let. Ena izmed razstavljavk, Aleksandra Podbregar, je tokrat poskrbela tudi za dekoracijo prostora. Izbra- la je belo barvo, ki pomirja, zeleno, ki je barva srca in povezuje, vse skupaj je vkomponirala na luč, ki pomeni večno upanje. Tako je bilo počutje obiskovalcev še bolj praznično. Povedala je: »Na splošno pridejo ljudje dobre volje, z namenom, da se sprostijo, da se družijo, in tudi, da kaj kupijo, kar je dobro za nas, ki razstavljamo, se trudimo, izdelamo in pokažemo naše izdelke, ki naj krasijo dom kupcem. Če imaš pravi pristop, lahko kot prodajalec tudi lepo zaslužiš. To pomeni, da lepo izdelaš izdelek, ki mu vdahneš svojo noto, pa tudi cene morajo biti zmerne. Obiskovalci prihajajo iz vseh vetrov, veliko je takih, ki pridejo vsako leto. Sama veliko obveščam ljudi o dogodku po spletnih portalih. Tako da se je danes zgodilo, da so prišli obiskovalci tudi od drugod. Najprej so obiskali sveto mašo v cerkvi v Žalcu, potem pa so se oglasili še na naš sejem.« Elizabeta Marjeta Hudovernik je letos na adventnem sejmu prodajala prvič. Predstavila se je s svojimi ročno pletenimi izdelki iz volne z visokogorskih solčavskih kmetij, obarvanimi z naravnimi barvami z maceracijo. Pri otroških copatkih uporablja tudi lesene gumbe. Poudarila je prednost svoje volne, ki vsebuje lanolin in ima tudi terapevtsko lastnost, saj pomaga pri težavah s sklepi. Olga Spolenak Olga Spolenak se je pred šestimi leti prvič predstavila s svojimi izdelki na adventnem sejmu. Pogled obiskovalcev privabijo predvsem njene torbe iz polstene volne s hudomušnimi napisi. Prvo torbo je izdelala za sina, ki je obiskoval babico, in ta torba je prenesla veliko težo vseh igrač in knjig, ki jih je nesel s sabo. Žal ji je, da ne organizirajo sejma v Novem Celju vsak teden v decembru, saj pravi, da bi tako izdelovalci zaslužili še kakšen evro več. Sploh v zadnjem tednu, ko ljudje bolj mrzlično kupujejo darila. Uroš Govek, predstavnik organizatorja ZKŠT, je pojasnil, da je razlog za ukinitev vseh štirih tednov sejma, ki letos poteka že dvajseto leto, predvsem to, da obisk ni bil tako dober, kot če organizirajo le en sejem. Aleksandra Podbregar Elizabeta Marjeta Hudovernik Pestrost izdelkov Štirje adventni koncerti T. Tavčar AKTUALNE INFORMACIJE – JANUAR 2020 AKTUALNE INFORMACIJE – JANUAR 2020 To nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri bo v dvorcu Novo Celje zadnji od Slovenski podjetniški sklad štirih adventnih koncertov, ki jih tudi letos organizira ZKŠT Žalec. Slovenski podjetniški sklad za večjo konkurenčFinančne spodbude malih vrednosti – vavčerji Nastopila bosta Ženski pevski zbor nost mikro, malih in srednje velikih podjetij! Na spletni strani SPS Savinjski cvet in Moški pevski zbor Finančne spodbude malih vrednosti – vavčerji za večjo konkurenčnost mikro, malih in https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi je objavljenih 13 vavčerskih pozivov. Gotovlje. srednje velikih podjetij! Na spletni strani SPS https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi je objavljenih Občina Žalec 13 vavčerskih pozivov. Na prvo adventno nedeljo je nasto»Javni razpis za dodeljevanjeObčina pomočiŽalec za spodbujanje razvoja malega pil Offsiders acoustic blues band, gospodarstva v Občini Žalec za leto 2010« drugo Neli in Karmen Zidar Kos na »Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvojaproračunskih malega gospodarstva Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev, v Občini citrah, preteklo nedeljo pa Moški Žalec za leto 2010« ki se bodo dodeljevala po pravilih, določenih v razpisu za naslednje ukrepe: pevski zbor Savinjski zvon Šempeter, ki ga vodi Metka Jagodič Pogačar in UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest - samozaposlitev; rok Predmet javnega razpisa je 1. dodelitev za prijavo: 30. 2020 nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala poskupina Šansonet, ki deluje v sklopu pravilih, določenih v razpisu za naslednje ukrepe: Pevskega društva Šempeter. UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih JAVNI RAZPISI V TEKU JAVNI RAZPISI V TEKU UKREP 1: Pomoč za odpiranje novihizdelkov delovnihin mest - samozaposlitev; rok za prijavo: 30. 1. 2020 dogodkih ter trženju storitev; rok za prijavo: 30. 1. 2020 UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter trženju izdelkov in UKREP 4: Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namestoritev; rok za prijavo: 30. 1. 2020 njenih za oddajanje v turistične namene; roka za prijavo: 30. 6. in 30. 10. UKREP 4: Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje v turistične 2020. namene; roka za prijavo: 30. 6. in 30. 10. 2020. UKREP 5: Pomoč pri trženju storitev ponudbe lokalne (incoming); turistične ponudbe (incoUKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične rok za prijavo: 30. 1. 2020.T. T. Nastop Moškega pevskega zbora Savinjski zvon iz Šempetra Sip v Hannovru ming); rok za prijavo: 30. 1. 2020. Javni razpisJavni je objavljen strani na Razvojne agencije in Občine Žalec.Savinja in razpisnajespletni objavljen spletni straniSavinja Razvojne agencije Občine Žalec. arhiv SIP Vodilni sejem na področju kmetijske mehanizacije na svetu, Agritehnica 2019, je letos v Hannovru potekal od 10. do 16. novembra. Na njem se je s svojimi izboljšavami in novitetami predstavil tudi šempetrski Sip. Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) Organizatorji tega velikega sejLokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) ma so izpostavili, da se trend proiobjavlja 2. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalneobjavlja ga 2. razvoja javni poziv izbor operacij za izvajanje lokalnega razvoja LAS SSD v zvodnje kmetijskih strojev nadaljuLAS za SSD v programskem obdobju Strategije 2014 – 2020 iz Evropskega programskem obdobju 2014 – 2020 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je predvsem na področju strojev za kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Razpoložljivih je 456.217 spravilo krme. Na trgu kosilnic pre(EKSRP).EUR Razpoložljivih je 456.217 EUR sredstev; sofinanciranje upravičenih stroškov znaša sredstev; sofinanciranje upravičenih stroškov znaša 85%. Rok za privladujejo diskaste kosilnice, zlasti pri 85%. Rok za prijavo: 13. 3. 2020. Informacije: www.las-ssd.si e-mail: las.ssd@ra-savinja.si javo: 13. 3. 2020. Informacije: www.las-ssd.si ; e-mail: ;las.ssd@ra-savinja. metuljčkastih kombinacijah. Te doseali tel. 03/ 713 6803/ 60,713 vsak 8:00 do od 13:00. si ali tel. 68delovnik 60, vsakoddelovnik 8.00 do 13.00. gajo ekstremno visoke moči, z visoko varnostjo obratovanja. Tudi Sip je Čarobne praznike in veliko prijaznih trenutkov v letu 2020 Čarobne praznike in veliko prijaznih trenutkov v letu 2020 letos na svojem razstavnem prostoru vam želi Razvojna Agencija Savinja! predstavil nekaj izboljšav in novosti. vam želi Razvojna Agencija Savinja! S sejma v Hannovru podjetništvo in turizem ŠT. 12 I december 2019 11 V leto 2020 z mešanimi občutki? L. K., D. N. L. K., D. N., T. T. Gospodarstveniki in predstavniki podpornega okolja o letu, ki odhaja, in tistemu, ki prihaja Leto 2019 velja za gospodarsko zelo uspešno. Kaj menijo o tem, kaj je opredeljevalo njihovo leto in kakšno leto 2020 pričakujejo, smo povprašali predstavnike podjetij in podpornega okolja iz naše doline. Mnogi, ki smo jih povabili k odgovorom, o tem raje ne govorijo iz različnih razlogov ali pa se na vprašanja sploh niso odzvali. Tudi to pove veliko. Veseli pa smo odziva drugih. Dušan Štiherl, Juteks, d. o. o. Žalec: »Leto 2019 velja za gospodarsko zelo uspešno tudi za naše podjetje. Imamo večji obseg poslovanja od načrtovanega in posledično dober poslovni rezultat. Juteks veliko večino svojih izdelkov izvaža, velik del tudi zunaj EU. Globalni trg za naše izdelke je bil v letu 2019 stabilen in to je osnovni pogoj za potencialno dobro poslovanje. Za boljši poslovni rezultat pa smo v letu 2019 izvedli kar nekaj procesnih izboljšav in modernizacij opreme. V letu 2020 je kar nekaj potencialnih negotovosti: padec potrošnje, brexit, trgovinska vojna, … Vsi predstavljajo določen riziko za možen upad povpraševanja po naših izdelkih in posledično zmanjšan obseg poslovanja. To smo v določenem obsegu upoštevali v našem proračunu. Procesne izboljšave in povečanje učinkovitosti pa morajo biti in so stalnica v našem podjetju.« Mag. Barbara Mesarec, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec: »Vsekakor leto 2019 ocenjujemo kot gospodarsko uspešno in gospodarsko rast v državi kot solidno. Trdno domače povpraševanje, padanje stopnje registrirane brezposelnosti, rast plač v okviru predvidene rasti produktivnosti, konkurenčnost in inovativnost so vsekakor pozitivni kazalniki gospodarskega razvoja. Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec (ZZG Žalec) je v letu 2019 kot v vseh dozdajšnjih letih strmela k spodbujanju in krepitvi podjetništva ter inovativnosti v regiji. Že drugo leto kot konzorcijski partner SPOT svetovanja Savinjska s svojimi brezplačnimi storitvami potencialnim podjetnikom lajšamo vstop v podjetništvo, izvajamo svetovanja in podporne storitve za potencialne podjetnike ter podjetja, izvajamo brezplačne delavnice in usposabljanja z različnih področij poslovanja podjetja ter druge dejavnosti, ki so namenjene mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Tako leto 2019 zak- ljučujemo z izvedenimi številnimi svetovanji in uspešno opravljenimi vsemi dejavnostmi v sklopu projekta SPOT ter z opravljenimi približno 600 postopki SPOT registracije. Temeljne dejavnosti zbornice pa so bile vsekakor usmerjene k podpori in zastopanju naših članov. V leto 2020 vstopamo optimistično in pozitivno, saj so takšne tudi napovedi za naše gospodarstvo s strani Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Cilji ZZG Žalec ostajajo tudi v prihodnje: biti povezan in učinkovit zbornični sistem, izvajati dejavnosti za pridobivanje novih članov, zagotavljati visoko strokovna usposabljanja in delavnice, strmeti k povezovanju na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni. Biti uspešni in zadovoljni s svojim delom ter prispevati k uspehu in zadovoljstvu naših članov in vseh, ki s pridom koristijo naše storitve.« Roman Brglez, Brglez, d. o. o. Vransko: »Leto, ki se izteka, za naše podjetje ne velja za gospodarsko zelo uspešno, saj nam predstavljajo veliki trgovci zelo močno konkurenco v naših dejavnostih. Potrošniki pa se še vedno odločajo za cenejši in ne za kakovostnejši nakup. Vsem zaposlenim in poslovnim partnerjem se ob koncu leta iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Želimo vam lepe božične in novoletne praznike, v letu 2020 pa zdravja, miru in uspehov. Smo pa veseli, da smo uspešno zaznamovali prvo leto delovanja naše slaščičarne in proizvodnje na lokaciji v Šempetru, ki je leta 2018 predstavljala tudi naš največji investicijski zalogaj zadnjih let. V letu 2019 smo se spoprijemali tudi s kadrovskimi težavami, saj smo se morali truditi, da smo nekako zapolnjevali vrzeli pri pomanjkanju delavcev v proizvodnji, pekarni in slaščičarni, kakor tudi v gostinski dejavnosti, kjer smo si pomagali tudi s študentskim delom. Tudi v prihodnjem letu na gospodarskem področju ne pričakujemo v našem podjetju nič kaj bistveno boljšega, saj težave ostajajo enake. Vsekakor so cilji in želje, da obdržimo dozdajšnje stranke oziroma kupce. Trudili se bomo, da bomo upravičili njihovo zvestobo, kar nam je do zdaj uspevalo tudi z našim odnosom, gostoljubnostjo in pripravljanjem raznih dogodkov ter degustacijo proizvodov ter še s čim.« Stojan Praprotnik, Razvojna agencija Savinja: »Strinjam se, da leto 2019 lahko označimo kot gospodarsko uspešno leto za Slovenijo in naše ožje okolje, saj so gospodarski kazalniki kljub globalnemu ohlajanju gospodarstva v Sloveniji še vedno dobri. Čeravno nekateri analitiki opozarjajo na ohlajanje gospodarstva drugod, moramo ohranjati zaupanje investitorjev v stabilno stanje gospodarstva pri nas, kar nam prinese razvoj in gospodarsko rast še vnaprej. Navsezadnje smo v tem letu začeli oziroma nadaljujemo izvajanje investicijskih projektov gospodarstva in lokalnih skupnosti ter države. Če se ozremo malce po bližnji okolici: rastejo in širijo se gospodarske cone, ki jih polnijo novi in širijo obstoječi poslovni subjekti, gradi se infrastruktura, uvajajo nove tehnologije v mobilnosti, dosegamo zelo dobre obiske turistov, ki so vedno zahtevnejši. Menim, da so tudi kmetijski pridelovalci relativno zadovoljni. Pravkar sprejeti državni in občinski proračuni obetajo dobro v investicijskem smislu. Lani smo praznovali 20-letnico obstoja Razvojne agencije Savinja. Ob tem smo prejeli tudi priznanje našega največjega ustanovitelja, Občine Žalec: zlati grb Občine Žalec. Ponosni smo pokazali svoje rezultate in preteklo delo, ki smo ga opravili v tem času. Hkrati pa smo se zaobljubili, da bomo še naprej izvajali zadane naloge, sodelovali kot podporno okolje v razvoju skupnosti in gospodarstva. Še bolje smo se povezali z nekaterimi deležniki podpornega okolja, sodelovali v pripravi razvojnih projektov in bili uspešni v prijavi oziroma sodelovanju v projektih. Za naše naročnike in ustanovitelje pa smo v najintenzivnejši fazi priprave razvojnih projektov in njihovi izvedbi, počitka ni, in kot majhno podjetje, priznam, da čutimo pritisk tempa na vseh področjih – tudi v tem prazničnem mesecu. Z razvojnimi projekti in aktivnostmi podpore okolju, podjetniškemu in drugemu, smo ravno v tisti intenzivni fazi, kot že rečeno. Smo že krepko v drugi polovici EU-programske perspektive 2014–2020 (ki bo trajala še tja do leta 2023 – ko se lahko črpajo sredstva) in za nas prihaja 'finalna serija', če bi se izrazili po športno. V naslednjih letih še pričakujemo sredstva, ki jih bomo črpali s strani EU, treba je pripraviti razvojne projekte, ki bodo 'ready to go', torej imeli vse potrebno za takojšen začetek izvajanja. Seveda to ne bodo projekti zaradi všečnosti javnosti ali posameznikom, ampak pričakujemo, da bodo razvojna sredstva dosegla zastavljene cilje in svoj namen. Ob tem bomo vzporedno izvajali dejavnosti programiranja nove finančne perspektive EU 2021–2027, čaka nas veliko dela. Del pričakovanj so tudi želje, želje posameznika, skupin in vseh nas, ki živimo v tem času in tukaj. Naj bo leto 2020 predvsem leto povezovanja posameznikov, družbenih skupin in podjetništva, v cilju lajšati življenjske pogoje in narediti prijetno življenjsko okolje vsem. Strpnost do sočloveka in tiste stare vrednote naj zasedejo spet pravo mesto v naših medsebojnih odnosih. Pričakujemo, da si bomo injicirali večje količine 'zdrave kmečke pameti' in zmanjšali administrativne in druge ovire, podjetjem pa ponudili tisto, kar jim lahko v najboljši mogoči meri, vse skupaj pa zavijemo v toplo odejo zdravja, ki je bo za vse!« VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! podjetništvo in turizem 12 ŠT. 12 I december 2019 Petdeset jaslic na ogled T. Tavčar Praznični »vhod« v občino T. Tavčar Vstop v Občino Žalec se začenja v Levcu in pogled na lepo okrašeno božično-novoletno zelenico nasproti trgovskega centra marsikomu polepša dan. Za to vsako leto poskrbijo članice in člani Turistično-kulturnega društva (TKD) Levec. Kot je povedala predsednica TK Levec Milena Kotnik, so letos pred okrasitvijo pripravili likovno delavnico za najmlajše, nato pa so s pomočjo starejših opravili krasitev, ki tudi letos ponuja lep praznični pogled, ko se iz Celja pripeljemo v Levec in naprej proti Žalcu. Les je eden izmed številnih materialov, iz katerih vsako leto pripravijo kakšne nove, inovativne jaslice. Vaščani Drešinje vasi, člani Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas in člani Turističnega društva Petrovče so v dvorani gasilskega društva Drešinja vas na tretjo adventno nedeljo popoldne pripravili že 16. razstavo jaslic Savinjske doline. O razstavi je govoril Jože Stepišnik. Tokrat se predstavlja 50 hišnih jaslic iz papirja, kartona, gline, ličkanja, kamna, voska, lesa, volne, testa in drugih materialov, ki so predstavljene v krajinski in stenski podobi, nekatere s prav posebno simboliko. Predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler je čestitala vsem, ki so pripravili še eno čudovito razstavo ter vsem zaželela lepe praznike in srečno 2020. Razstavo je blagoslovil župnik, pater Ivan Arzenšek, odprtje pa sta na citrah popestrili Sara in Brina Gabrovec iz Griž. Jožefovo zgodbo je Na dan okrasitve 10. decembra zvečer Vesela jesen ob dvajsetletnici T. T. Jaslice tokrat tudi »na televiziji« bral Gregor Čusin, za glasbo je poskrbel Tim Žibrat, Neža Stepišnik pa je recitirala. Razstava bo odprta še 22., 25., 26., 29. decembra ter 1. januarja 2020 od 10. do 18. ure. Podelili priznanja za urejenost Turistično društvo Gomilsko je s pesmijo, prijaznimi besedami in plesom zaznamovalo 20 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti so medse že tradicionalno povabili starejše krajane, katerim se trudijo jesen življenja obarvati pomladno. V kulturnem programu so nastopili Kvintet Gomilsko, učenci POŠ Gomilsko, Folklorna skupina Srajčke, ki deluje v sklopu KD Gomilsko, in Folklorna skupina Vransko, program pa je povezovala Nina Markovič Korent. Zbrane so nagovorili predsednica TD Gomilsko Božena Kosu, Vinko Drča kot eden izmed ustanovnih članov društva, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in podpredsednik Krajevnega odbora Gomilsko Janez Jelen. Članice Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko so pripravile bogat srečelov, TD Gomilsko pa pogostitev za vse obiskovalce. V nadaljevanju večera je starejše krajane, ki so se po prireditvi zadržali na večerji v dvorani, zabavala žalska skupina Dominik. D. N. Brezplačno v muzeje T. Tavčar V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec so se tudi letos pridružili Temu veselemu dnevu kulture, praznovanju 3. decembra – Prešernovega rojstnega dne, tako da so odprli vrata Savinove hiše in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije za brezplačne oglede zbirk. V Savinovi hiši so si obiskovalci lahko ogledali spominsko sobo Dobitniki priznanj s predsednico TD Nado Jelen Turistično društvo Ponikva pri Žalcu je v soboto, 30. novembra, že 17. leto zapored podelilo priznanja in nagrade v krajevnem ocenjevanju za urejenost. Za najlepše naselje v KS je komisija izbrala naselje Čeren, ki združuje sedem hiš in se razprostira za gasilskim domom na Ponikvi. Za najlepšo kmetijo so izbrali ekokmetijo Kozman v Podkraju, kjer pridelujejo zdravo hrano ter ponujajo glamping turizem. Priznanja za najlepše hiše pa so prejeli: hiša Jožice in Bogomirja Jelena iz Podkraja, hiša Žuranovih iz Puncerjeve doline (Studence) ter domačija Slavice Kočnik iz Studenc (Vrhe). Poleg tega so podelili še priznanje za obnovljen objekt kulturne dediščine, ki ga je prejela KO ZB za vrednote NOB Ponikva za obnovo osrednjega spominskega obeležja žrtvam NOB Ponikve. Za vzdrževano versko znamenje pa je prejel prizna- nje Mežnarjev križ v lasti Marije in Pankracija Semečnika s Ponikve. Za slikovno predstavitev nagrajenih je poskrbel Ludvik Onuk. S komentarji pa sta jih pospremili predsednica komisije za ocenjevanje Štefanija Kos Zidar in predsednica TD Nada Jelen. Po podelitvi sta sledila še blagoslov farnega adventnega venca in prižig prve adventne sveče pri cerkvi na Ponikvi. generala in skladatelja Friderika Širce – Rista Savina, galerijo savinjskih likovnikov in galerijo Jelice Žuža v prvem nadstropju, v likovnem salonu v pritličju pa so ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Vena Pilona. V ekomuzeju je poleg stalne muzejske zbirke obiskovalce še posebno pritegnila razstava oblek hmeljskih princes, ki so jo pripravili ob praznovanju desetletnice ekomuzeja. iz političnega življenja ŠT. 12 I december 2019 13 Slovenski koktajl med najboljšimi na svetu Bina Plaznik Bina Plaznik, arhiv Anže Šmid Anže Šmid je vstopnico za Kitajsko dobil, ko je postal slovenski državni prvak v pripravi koktajlov. Priprava koktajla Božične sanje Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino SLS Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno brez solz in skrbi. Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke Občine Žalec Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino SD »Rad bi, da bi se trend pitja koktajlov spremenil tudi v Sloveniji, kjer še ne sledimo trendom, ki se hitro spreminjajo.« »Koktajle sam pripravljam povsem po domišljiji. Sestavine si izmišljam sproti. Najbolje je, da izbiramo sezonske sestavine kot v našem primeru, ko gre za zimski koktajl – cimet, klinčki itd. Poleti pa ga osvežimo z meto, jagodami in podobno. Pomembno je ravnotežje med sladkim, kislim in grenkim. Osnova je vedno žgana pijača, v primeru brezalkoholnega koktajla pa sok po izbiri. Trenutno je trend, da koktajl ni preveč sladek.« Božične sanje Anžetov recept za bralce Utripa Savinjske doline za koktajl Božične sanje 3,5 cl džina 1,5 cl sveže stisnjenega limoninega soka 2 cl ekološkega jabolčnega soka 2 cl pripravka iz rdečega vina (Pripravimo ga tako, da v 2 dcl vina dodamo 2 žlički medu, malo cimeta in klinčkov – to kuhamo 10 min in dodamo v koktajl.) malo pene iz ekološkega hruškovega soka (Pripravimo jo tako, da v domač hruškov sok dodamo stepen beljak, malo cimeta in sveže iztisnjenega limoninega soka.) Koktajl sem pokusila in moj komentar je naslednji: koktajl je bil dišeč, lepo okrašen, osvežilen in je presenetil čute z vonjem, kislostjo, grenkobo, zadnji požirek pa je bil sladko presenečenje. Še opozorilo: Čezmerno uživanje alkohola škoduje zdravju! Anžeta smo obiskali v Galeriji okusov, kjer so nas prijazno in gostoljubno sprejeli. Anže je še dejal: »Rad bi, da bi se trend pitja koktajlov spremenil tudi v Sloveniji, kjer še ne sledi- mo trendom, ki se hitro spreminjajo. Za vaše bralce sem pripravil poseben recept za praznični koktajl, ki sem si ga izmislil pred 12 minutami (smeh, op. p.).« Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ki ga namenimo družini, prijateljem in vsem, ki so nam blizu. Srečen in lep božič, v novem letu pa obilo lepega, predvsem zdravja, osebnega zadovoljstva, novih idej in doseženih ciljev. Srečno Aktivno Brezskrbno 2020 Svetniška skupina Stranke Alenke Bratušek v OS Občine Žalec Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino SAB Anže s sodnico Štiriindvajsetletni barman Anže Šmid, ki ustvarja v Galeriji okusov v Novem Celju in je član Društva barmanov Slovenije, je s svojim koktajlom »Mister Grape« na Svetovnem kongresu barmanov na Kitajskem osvojil sedmo mesto v kategoriji Koktajli s penečim vinom. V Kitajskem mestu ChengDu, v pokrajini Sečuan, je od 4. do 8. novembra potekal 68. Svetovni kongres barmanov, kjer so se v šestih različnih kategorijah predstavili najboljši barmani iz 63 držav. Dogodek je potekal v organizaciji Zveze IBA (International barman Association). Anže Šmid je moral najprej postati slovenski državni prvak, da je sploh dobil vstopnico za Kitajsko. Pred strokovno žirijo je predstavil avtorski koktajl, ki ga je poimenoval »Mister Grape«. Po 15-minutni pripravi dekoracije je sledila minutna predstavitev zgodbe koktajla, v kateri je Anže opisal večno mladega in urejenega šarmerja po imenu Grape (beseda združuje izvorno surovino konjaka in penečega vina), ki pa nima ravno sreče s spoznavanjem deklet, saj so vse njegove izkušnje grenkega priokusa. Simpatični predstavitvi je sledila tehnična priprava koktajlov. Šmid je povedal, da se je na tekmovanje pripravljal kakšen teden, zgodba pa je nastala kar na tekmovanju, kjer po navadi dobi navdih za detajle. »Zame je to res pomembna izkušnja. Najprej si nisem predstavljal, kako veliko tekmovanje je to. Veseli pa me, da tudi mladi dobimo takšno priložnost, da se lahko pokažemo in nabiramo nove izkušnje.« Dejal je, da tega koktajla najbrž ne bo več pripravil, saj vsebuje kitajsko žganico Baijiu Tao Zui strong, ki jo je mogoče dobiti le na Kitajskem. 14 po dolini ŠT. 12 I december 2019 Libojski kulturniki praznovali D. Naraglav O devetih desetletjih priča tudi pregledna publikacija kulturnega delovanja v Libojah od leta 1929 do danes, ki so jo izdali ob 90. jubileju. Predstavnica mažoretne skupine med zahvalo predsednici društva, vrtnice pa so prejeli tudi vsi drugi navzoči predsedniki društva. S slovesno prireditvijo so v Libojah zaokrožili 90-letnico delovanja KD Svoboda Liboje. Na njej so se občinstvu predstavile zdajšnje sekcije društva, v medsebojnem pogovoru s predsednico društva Biserko Neuholt Hlastec in Jolando Železnik pa so posegli tudi v zgodovino, ki je nadvse bogata. Za uvod v slovesnost je zaigral Pihalni orkester Liboje, ki je začel delovati pet let po ustanovitvi Kulturnega društva in je bil njihova udarna sekcija dolga desetletja, vse do leta 1996, ko so postali samostojno društvo, ki pa se vsestransko vključuje v vse njihove dejavnosti. Pomembno mesto je v okviru njihovega društva imela tudi knjižnica, ki je delovala že leta 1929, od ustanovitve društva. V tem času je začel delovati tudi moški pevski zbor. Svojo vlogo je v kulturi imel tudi kino. Precej let je uspešno delovala tudi tamburaška sekcija, ki je zadnjič zaigrala leta 1998. Nekakšen vrhunec vsega dogajanja pa je bila vsakoletna dvodnevna revija narodno-zabavnih ansamblov, ki so jih zaznamovali tudi domači ansambli, ki so bili kot sekcije društva. To so bili Veseli Libojčani, Brhke Libojčanke in ansambel Obvezna smer. Poleg njih pa sta na teh revijah skoraj redno bila še ansambla Štefana Freceta in Mira Klinca. Velika podpornika kulture sta bila Keramična industrija Liboje in Rudnik Liboje, zdaj pa njihovo kulturno dejavnost v sklopu »kulturnega evra« redno sofinancira Občina Žalec. Pri večjih prireditvah in vzdrževalnih delih pa so deležni pomoči lokalnih podjetij in krajevne skupnosti. Po nekakšnem sprehodu skozi čas so slovesnosti in društvu namenili svoje besede zahvale in pohvale pred- sednik KS Liboje Uroš Feldin, predsednik Godbe Liboje Andrej Perger, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik in župan Janko Kos. V drugem delu večera sta voditeljski vajeti v roke vzela Živa Zorko in Luka Janežič. Program so s svojimi nastopi bogatili mladi glasbeniki iz OŠ Griž, Mažoretna skupina Liboje in plesalke Podružnične osnovne šole Liboje, ob koncu pa je občinstvo s svojim nastopom navdušila pevka Ana Teržan - Anabel. Ob koncu slovesnosti so namenili pozornost in zahvalo še vsem dozdajšnjim predsednikom društva: Darji Baloh, Matjažu Jazbecu, Marjanu Vrenku, Jošku Jančiču, Jolandi Železnik in aktualni predsednici Biserki Neuholt Hlastec. Slednja je za Utrip povedala: »Že kot deklica in pozneje dekle sem se mnogokrat znašla na odru libojske dvorane. Nadvse rada sem nastopala. Včasih sem recitirala pesmi, drugič plesala ali igrala v šolski predstavi, pogostokrat pa sem kot flavtistka Godbe Liboje nastopala na koncertih. Ponosna sem bila, da sem del libojske kulture, in na to sem ponosna tudi danes. Čeprav v letih, ko vodim društvo, ni bilo vedno lahko, nisem nikoli pozabila, da stojim na ramenih velikanov in da je moja, naša dolžnost nadaljevati njihovo delo.« In še: »Naši predhodniki so libojsko kulturo zgradili na močnih in trdnih temeljih. Ponosni in z mislijo, da ljudje kulturo potrebujemo v vseh časih, pogumno stopamo v prihodnost. Naša želja je krepiti obstoječe sekcije – libojsko mažoretno skupino, glasbeno skupino Offsiders Acoustic Blues Band in gledališko skupino – ter si aktivno prizadevati za to, da postanemo privlačni tudi za mlajše generacije.« Večer na vasi D. Naraglav Predsednik KD Ponikva Franci Kos med čestitko Mariji Vasle za napisan scenarij in ponovno obuditev te prireditve KD Ponikva, je uspešno izpeljalo zanimivo prireditev Večer na vasi. Tradicionalno prireditev so po nekajletni prekinitvi letos znova obudili. Ob pesmi, glasbi in plesu je bilo vzdušje v dvorani zelo prijetno. K temu so svoje doprinesli tako ustvarjalci programa in občinstvo, ki se je nekako zlilo z nastopajočimi ter ustvarilo zares lep večer na vasi. Glavni avtorici tokratnega večera sta bili Karmen Kos Zidar in Majda Vasle, ki je tudi napisala scenarij, s katerim so obudili dogajanje na vasi v času vasovanja in poroke. Pri prikazu tega dogajanja so se izkazale vse sekcije kulturnega društva: igralska skupina, moški pevski zbor in folklorna skupina ter projektni sestav mladih glasbenikov, ki so nastopili pod vodstvom Karmen Kos Zidar. Začeli z muzejsko zbirko D. Naraglav Mag. Uroš Herman je podal prerez delovanja društva od ustanovitve do danes. Nekaj ustanovnih in zdajšnjih članov društva s prvim predsednikom Vladom Skokom (stoji tretji od desne) in Urošem Hermanom (prvi z leve) Čas hitro teče in tudi Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold ima za sabo 15 let uspešnega delovanja. O svojem delu, rezultatih, spominih in še čem so spregovorili na jubilejnem večeru 10. decembra v preboldski knjižnici. Mag. Uroš Herman je v predstavitvi poudaril, da je bilo za nastanek društva izjemno pomembno delo Odbora za postavitev muzejske zbirke Prebold skozi čas, ki je začel delovati leta 2001 in je leto dni pozneje pripravil prvo postavitev zbirke v Graščini Prebold. Odbor pod vodstvom Vladimirja Skoka so sestavljali Hana Golič, Štefan Likovič, Vinko Petek, Marta Praprotnik, Ivan Stepišnik in Jože Zupan. Ti so postali tudi ustanovni člani društva, ki je imelo ustanovni zbor 2. februarja 2004. Pri nastajanju društva je veliko pomoč v strokovnem smislu nudil preboldski rojak, zgodovinar mag. Branko Goropevšek. K novemu društvu je poleg vseh prej omenjenih pristopilo še 30 drugih udeležencev ustanovnega zbora. Društvo je za svoje področje dela izbralo predvsem skrb za zbirko v Graščini Prebold, ki so jo člani stalno dopolnjevali in širili ter jo pozneje tudi preselili v Dolenjo vas, kjer je postavljena še danes. Društvo je v tem času vsako leto spomladi priredilo Pohod po grajskih poteh in jesensko strokovno eks- kurzijo za člane v različne muzeje in zbirke širom po Sloveniji. Bilo je dejavno tudi pri zbiranju narodopisnega, zgodovinskega in fotografskega gradiva, tako sta v sklopu društva delovali komisija za popis kmetijske dejavnosti in komisija za popis obrtne dejavnosti v Občini Prebold, v katerih je sodelovalo več članov. Svoječasno je v sklopu društva delovala tudi rudarska sekcija pod vodstvom Jožeta Rovšnika. V času poletnih počitnic društvo skrbi za strokovno usposobljenost dijakov in študentov, ki opravljajo delo v TIC Prebold ter vodijo obiskovalce po muzejski zbirki. V svoje vrste je društvo v tem času povabilo tudi večje število zunanjih predavateljev – zgodovinarje dr. Boža Repeta, dr. Tončka Kregarja, dr. Toneta Ravnikarja, dr. Aleksandra Žižka, dr. Andreja Studna, geografa Karla Natka (ki je tudi častni član društva) ter partizanskega generala, prvoborca Ivana Dolničarja, in mag. Ireno Brinar. Seveda pa so svoja predavanja prispevali tudi člani društva in učenci oziroma raziskovalci iz Osnovne šole Prebold z mentorico Marjeto Strožič. Kot je povedala predsednica društva Nuša Stergar, bo društvo svoje delo nadaljevalo, hkrati pa si želi predvsem tvornega sodelovanja z Občino Prebold ter Osnovno šolo Prebold ter še več zagnanih članov mlajše generacije. Veteranske družine v Preboldu D. Naraglav V preboldskem hotelu je bilo konec novembra tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje teritorialne obrambe. Srečanje družin organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, že deset let pa sodeluje tudi veteransko policijsko društvo Sever – odbor Žalec. Vse skupaj je uvodoma pozdravil župan gostitelj Vinko Debelak. Spomine na hrabro akcijo sta obudila komandir takratne policijske postaje oziroma milice v Žalcu Stane Veniger in Adi Vidmajer. V imenu vete- ranskih družin je spregovoril Drago Lobnikar. Za prijetno in lepo slovesnost so ta večer poskrbele učiteljice in učenci OŠ Prebold, Bojana Hrovat s šestimi pevci in harmonikarjem Jakobom Zagožnom ter Vesna Kumer, ki je pripravila scenarij in prireditev tudi vodila. po dolini ŠT. 12 I december 2019 15 Obleke hmeljskih princes skozi čas Bina Plaznik Razstavo oblek so pospremili s pogovorom o dolgoletni tradiciji izbora hmeljarskih starešin in hmeljskih princes. V drugem nadstropju Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu so 28. novembra odprli razstavo z naslovom »Noša hmeljskih princes skozi čas«. Pri postavitvi razstave se je angažirala in pomagala Pavla Gostečnik, z dekliškim priimkom Serdoner, ki je nosila ta žlahtni naziv kot 17-letna hmeljska princesa leta 1970. Pozvala je vse princese, naj prinesejo na ogled svoje obleke. Razstavo so postavili v sklopu praznovanja desete obletnice delovanja ekomuzeja in predstavlja del naše tradicije in dediščine. Razstavo oblek so pospremili z duhovitim pogovorom o dolgoletni tradiciji izbora hmeljarskih starešin in hmeljskih princes, v katerem so se sprehodili skozi spomine in zanimivosti. Pogovor je vodil Franci Podbrežnik – Solčavski, ki je takoj na začetku napovedal, da gre za poseben večer, saj nimamo možnosti pogosto videti toliko oblek, starešin in prin- Podelitev priznanj prostovoljcem Žalska hiša drugim za vzor Bina Plaznik V žalski Hiši Sadeži družbe so ponosni na dobro letino opravljenih prostovoljnih ur s 64 prostovoljci in kar 2778 opravljenimi prostovoljnimi urami. Obleke hmeljskih princes Od leve proti desni: Pavla Gostečnik, Janez Oset, Klavdija Bastl Enci, Anton Grobler Obleka Pavle Gostečnik iz leta 1970 ces hkrati v zelo avtentičnem okolju. Povedal je, da je razstava poklon dolgoletnemu prizadevanju pri organizaciji dneva hmeljarjev in pri izboru hmeljskih princes ter priznanje vsem hmeljarskim starešinam in princesam, ki v svetu predstavljajo našo deželo in našo dolino. V pogovoru so sodelovali hmeljarski starešine in hmeljske princese, vsi zaznamovani s hmeljem, svojimi spomini in mod- rostmi. To so bili: Pavla Gostečnik, hmeljska princesa, Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, Anton Grobler, aktualni starešina, ter Klavdija Bastl Enci, aktualna hmeljska princesa. Moderator se je pošalil, da imajo skoraj zagotovo tudi srce v obliki hmeljske kobule, če ne fizično, pa v prispodobi, saj živijo zgodbo hmelja. Razstava bo na ogled do konca decembra. Slovesno ob godu zavetnice V torek, 3. decembra, so v Hiši Sadeži družbe Žalec pripravili slovesno podelitev priznanj prostovoljcem. Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, je v pozdravnem nagovoru predstavila njihovo delovanje v številkah. Med drugim je povedala, da je bilo v letu 2019 pri njih aktivnih 64 prostovoljcev, ki so opravili 2778 ur prostovoljnega dela na področju socialne dejavnosti. Državi so s tem prihranili več kot 28.600 evrov. V Hiši so skozi vse leto izvedli 681 delavnic, obiskalo jih je več kot 1900 ljudi. Zahvale prostovoljcem sta podelila izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak in župan Občine Žalec Janko Kos. Tereza Novak je ob tej priložnosti izrazila svoje zadovoljstvo z delom Hiše Sadeži družbe v Žalcu: »Zdaj žalsko hišo že predstavljamo drugim za vzor. Predvsem zaradi izjemne sodelavke Barbare Lužar in zaradi podpore občine. Hiša je vzorčni primer, kako lahko s podporo, z ljudmi, ki delajo s srcem, pritegneš veliko drugih ljudi. Kako lahko vključuješ v program prostovoljce, kar je za nas kazalnik dobre, odprte družbe, ki je usmerjena v dobrobit vseh ljudi, ki v njej prebivajo. Pravzaprav so se sku- paj povezale vse niti in tukaj v Žalcu je vedno znova izjemno vzdušje. Lahko se samo smejim, ker so ljudje dobre volje, ker radi pridejo, ker imajo zanimive stvari povedati o dogajanju. Konec koncev pa je to kazalnik, da tudi mi dobro delamo.« Zakonca Marjana in Jože Glinšek delujeta v Hiši Sadeži družbe kot prostovoljca vse od začetka, to je pet let. Pravita, da zelo rada prihajata v Hišo. In to vsak petek, razen med počitnicami. Jože je povedal, da je tudi med ustanovitelji. Marjana pravi, da sta tukaj srečala prave prijatelje, s katerimi se srečujejo tudi zunaj Hiše ob klepetu na kavi. Župan Janko Kos se je v svojem nagovoru med drugim spominjal začetkov delovanja Hiše in izvajanja programov. Zahvalil se je vsem, ki so začeli, ki so danes zraven, ki podpirajo to delovanje. Pohvalil je bogato delovanje ter vrednote in pomen dejanj prostovoljcev, ki posameznike izvabijo iz osamljenosti, iz socialne izključenosti, da se tukaj nasmejijo, dobijo objem in podporo. Pogostitev je pripravil Ibrahim iz Sirije, na kitari se je predstavil prostovoljec Rok Mlakar, za zabavni del pa je poskrbel Luka Korenčič skupaj s kolegoma iz Impro lige. D. Naraglav Letos so na Ponikvi pri Žalcu pripravili že 15. praznovanje rudarjev. Na Ponikvi pri Žalcu vsako leto lokalni rudarji (ki so si ali si še služijo kruh v velenjskem premogovniku) slovesno proslavijo god svoje zavetnice, svete Barbare. Njen kipec je vse leto skrbno spravljen v kapelici obokanih kletnih prostorov pod župniščem. Pred nekaj leti so namreč rudarji eno steno uredili v podobi rudniškega rova s podporjem, sredi stene pa naredili tudi kapelico, v kateri ima svoje mesto njihov kipec svete Barbare. Na praznik oziroma prvo ali drugo decembrsko nedeljo, ki je najbliže njenemu godu, 4. decembru, kipec vzamejo iz kapelice in ga v sprevodu z drugimi rudarji in duhovnikom odnesejo v župnijsko cerkev svetega Pankracija. Rudarji ob kipcu, kjer sta tudi dve stari rudarski svetilki, prižgejo vsak svojo svečko in nato prisostvujejo mašnemu obredu, ki je posvečen njim in njihovi zavetnici. Po končanem obredu kipec odnesejo nazaj v kapelico, kjer ostane do naslednjega leta. Letos so se zbrali pred Slomškovim domom ob cerkvi in župnišču. Kipec je postavljen v kapelici vse leto, ob prazniku pa ga odnesejo v cerkev. Ob igranju Pihalne godbe Liboje so se podali v cerkev, kjer je o pomenu rudarstva in zavetnici sveti Barbari spregovoril nekdanji rudar Ivan Jelen. Župnik Anton Krašovec je opravil obred svete maše z blagoslovom adventnih venčkov. Za nekoliko drugačno slovesnost od tradicionalnih je poskrbel diakon Andrej Vrabič. Rudarji in drugi farani so namreč na vide- oposnetku prisluhnili rudarski pesmi ansambla Spev, nato pa so si ogledali tudi kratek znanstveno-dokumentarni film o nastanku vesolja, planetov, vse do nastanka premoga. Srečanje je obogatil cerkveni zbor župnije, ob zaključku pa še Godba Liboje, ki je rudarje tudi pospremila iz cerkve do Slomškovega doma, kjer so imeli tradicionalno druženje. Marjana in Jože Glinšek sta prostovoljca v hiši že vse od ustanovitve. po dolini 16 ŠT. 12 I december 2019 Navihan večer z Navihanimi Prižigali luči z baklami muzikanti T. Tavčar Prosvetno društvo Braslovče je na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, organiziralo prižig prve lučke na velikem adventnem vencu in prižig praznične razsvetljave na trgu v Braslovčah. Obiskovalci so se z baklami v rokah zbrali pred Domom kulture v Braslovčah. Sledil je nastop Plesnega gledališča Braslovče. Nato so odšli do velikega adventnega venca. Tam so dogajanje s petjem obogatili člani Moškega pevskega zbo- D. N. ra Karel Virant Braslovče, Ženskega pevskega zbora Asumpta ter Otroški tolkalni sestav OŠ Braslovče, vse pa vodi Anja Jezernik. Blagoslov venca je opravil domači župnik Milan Gosak. Zbrane je nagovoril župan Tomaž Žohar. Potem so prižgali prvo lučko na adventnem vencu. Po dogodku so se za nekaj časa številni Braslovčani zaustavili in uživali v čarobnosti adventnega druženja na prostem, ob toplih napitkih in pecivu. Nastop župana Marka Semprimožnika z Navihanimi muzikanti Že vrsto let je predzadnja ali zadnja novembrska sobota v Občini Tabor v znamenju narodnozabavne glasbe, za kar so zaslužni Navihani muzikanti, ki pripravijo nepozaben Navihan večer glasbe, petja in humorja. Na njem poleg njih večer bogatijo še gostujoči narodno-zabavni ansambli iz Savinjske doline in širšega območja Slovenije. Tudi Navihan večer 2019 je bil poln glasbe, veselja in smeha. Za zadnje je v prvi vrsti skrbel voditelj Franci Podbrežnik - Solčavski, za glasbeno plat pa poleg organizatorjev še ansambel Zažur, Krajcarji, Slovenski pjebi, Petovia kvintet, Ansambel dveh dolin in ansambel Ceglar. Poleg omenjenih je nastopilo še nekaj glasbenih gostov, ki so zaigrali ali zapeli z Navihanimi muzikanti. Za posebno presenečenje je poskrbel župan Občine Tabor Marko Semprimožnik, nekdanji in tudi še zdajšnji pevec ansambla Braneta Klavžarja (nastopajo le še občasno, op. p.), ki je zapel skupaj z Navihanimi, pred tem pa jih za šalo tudi malo šolal, kako morajo igrati. Ansambel, ki ima rojstno letnico junij 2011, sestavljajo Domen Šergan, Jure Lukman, Žiga Natek in pevka Melita Painkret. Gasilska zimska pravljica Župan Tomaž Žohar, predsednica Prosvetnega društva Braslovče Irena Kolar in župnik Milan Gosak ob adventnem vencu in prvi prižgani lučki Miklavž odprl december D. N. Miklavž je tudi letos obdaroval po dolini. Njegovo spremstvo ni bilo vedno prijazno, saj so mu poleg angelov sledili parklji, toda otroci so bili vseeno zadovoljni, saj je najavil veseli december in najbolj prazničen del leta. D. N. Prvo decembrsko soboto so pionirji Gasilskega društva Latkova vas pripravili zdaj že tradicionalno prireditev ob koncu leta, imenovano Gasilska zimska pravljica, ki je namenjena njihovim staršem in drugim prisotnim. V lepo okrašeni dvoranici gasilskega doma, kjer je bilo vse v znamenju veselega decembra in dobrih decembrskih mož, so otroci kot gasilski komentatorji predstavili aktivnosti, ki so potekale skozi vse leto. Tako so spregovorili o kvizu, orientaciji, ligaških tekmovanjih, poletni noči, ki so jo preživeli v gasilskem domu, in o vsem kar je potekalo ta dan in to noč, ko so bili tudi na gasilski intervenciji namišljenega požara ….Vmes so še zaplesali in zapeli. Ob koncu je otroke obiskal še sv. Miklavž in otrokom Pred Miklavžem so v cerkev prišli parkeljni Mladi gasilci med predstavitvijo svoje zimske pravljice, s katero so predstavili svoje delo in dogodke iztekajočega se leta. podaril darila ter prav posebno gasilsko ptičjo hišico, ki so si jo zaželeli otroci. Sledilo je druženje ob hrani, pijači in bogatem srečelovu, ki je bil sestavljen iz izdelkov, ki so jih izdelali otroci na delavnicah. Disko na ledu v Žalcu Bina Plaznik Vse decembrske sobote med 18. in 21. uro so na drsališču v Žalcu rezervirane za disko na ledu, kar dobesedno pomeni, da lahko plešete na drsalkah. Za prave plesne ritme na drsališču poskrbi DJ, drsalke pa lahko dobite tudi na drsališču. Na drsališču poteka tudi nagradna igra »poiščimo pingvine«, kjer morajo obiskovalci ugotoviti pravilno številno na Šlandrovem trgu nalepljenih pingvinov. Zadnja priložnost, da sodelujete v nagradni igri, je v soboto, 21. decembra, ob 19. uri, ko se bo z žrebanjem glavne nagrade na drsališču nagradna igra tudi zaključila. V disku boste lahko plesali še 28. decembra, drsališče pa bo odprto do 6. januarja. Plesno na drsalkah V Občini Tabor otroke Miklavž vedno obdari s predstavo; tokrat je v goste prišla gledališka družina Prebold z igrico Kje si mami. NAPOVEDNIK ŠT. 12 I december 2019 OBČINA ŽALEC Petek, 20. december … (do 2. 2. 2020) Jaslice na prostem, pri gasilskem domu Zavrh, TD Galicija 17.00-19.00 Božičkova dnevna soba, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec 18.00 Odprtje razstave ljubiteljev četrtkov ob 100. izletu ter uvod v 70 let PD Zabukovica, Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže in PD Zabukovica 20.00 Erotika, Špas teater, monokomedija Bojana Emeršiča, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 21. december 8.00 pohod Dekani-Koper, parkirišče pri Mercatorju, PD Šempeter 8.00-12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec 17.00 Srečanje z Božičkom, gasilski dom Levec, TKD Levec 18.00 Odprtje in blagoslov jaslic Pri Juhart v Levcu, TKD Levec 18.00-21.00 Disco na ledu in zaključek nagradne akcije »Poiščimo pingvine«, drsališče na Šlandrovem trgu, ZKŠT Žalec Nedelja, 22. december 10.00-18.00 (še 22., 25., 26., 29. dec. in 1. 1. oz. po dogovoru) Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas, TD Petrovče in PGD Drešinja vas 16.00 Novoletna pravljica Pika Nogavička in obisk Božička po predstavi, Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže 17.00 Adventni koncert: ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec 18.00 V Slakovi zidanici, Večer glasbe Lojzeta Slaka, koncert, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Torek, 24. december 22.30 Pohod z baklami k polnočnicam s kratkim koncertom, gasilski dom Zavrh pri Galiciji, TD Galicija Sreda, 25. december 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, TD Šempeter 18.00 Božično-novoletni koncert Godbe Liboje, Kulturni dom Liboje Četrtek, 26. december 7.00 Pohod preko vrhov ob prazniku, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 Blagoslov konj, pri cerkvi v Galiciji, TD Galicija 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, TD Šempeter 17.30 Ljubezenske prevare, muzikal, Špas teater, Dom II. slovenskega tabora 18.00 Dobrodelni božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica z gostom Matjažem Žmaharjem, prišel bo tudi Božiček, telovadnica OŠ Griže 19.00 Božični koncert domačih pevcev in instrumentalistov, cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu, župnija Gornja Ponikva in KUD Ponikva pri Žalcu Petek, 27. december 17.00 Čarovnik Nik, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec 18.00 Gino & Band, koncert, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Sobota, 28. december 10.00 Dedek Mraz v Konjeniškem centru Amay 17.00 Pod prazničnim dežnikom, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Nedelja, 29. december 17.00 Rudi in praznične kremšnite, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Ponedeljek, 30. december 17.00 Lisička zvitorepka, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Torek, 31. december 20.00 Slovenec in pol, komedija, silvestrska predstava s kozarcem penine, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec 22.00-02.00 Silvestrovanje s skupino Happy Band, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec JANUAR 2020 Četrtek, 2. januar 9.00 22. novoletni pohod Savinjski most v Kasazah–Brnica, PD Liboje Ponedeljek, 6. januar 9.00 Urice pletenja – nadaljevalna skupina (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 Uporaba pametnih telefonov (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje, MSK Žalec* Torek, 7. januar 9.00 Falun dafa, Qi gong in meditacija (vsak torek), Hiša Sadeži družbe Žalec Sreda, 8. januar 8.30 Okrepimo hrbtenico, telovadba (vsako sredo),Hiša Sadeži družbe Žalec 8.30–12.00 Seminar za flavtiste – B. Pucihar, dvorana GŠ Žalec* 10.00 Urice pletenja – začetna skupina (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 Likovna delavnica za odrsale (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.30 Vegi jedi (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila Četrtek, 9. januar 9.00 Asana joga in vaje za hrbtenico (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec 16.00 Srečanje študijsko-bralnega kluba Brez vozovnice v svet, MSK Žalec* 18.00 Joga (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec Petek, 10. janaur 7.00 Osankarica, izpred Mercatorja Šempeter, PD Šempeter 10.00 Kuharska delavnica (vsak petek), Hiša Sadeži družbe Žalec Sobota, 11. januar 7.00 Pohod po poteh Pohorskega bataljona, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 7.00 Pohod po poteh Pohorskega bataljona, odhod izpred Kili, PD Liboje 19.30 Novoletni koncert Godbe Liboje, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 12. januar 7.00 Pohod na Reško planino, odhod izpred Kili, PD Liboje Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Ponedeljek, 13. januar 19.30 Petelinji zajtrk, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, komedija za ponedeljkov abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Torek, 14. januar 19.30 Petelinji zajtrk, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, komedija za torkov abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Sreda, 15. januar 18.30 5. javna produkcija, dvorana GŠ Žalec* Četrtek, 16. januar 7.00 Primorska – Pot za srce in zdravje, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 8.00 Razstava, priložnosti žig, kuverta in znamka ob 50-letnici Filatelističnega društva Žalec, prostori Pošte Slovenije, PE Žalec 19.30 Poskočni muzikanti in Ansambel Smeh, koncert za narodno-zabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Petek, 17. januar 8.00–20.00 Seminar pianistov in harmonikarjev (1. dan), Duo AnAntonio in V. Balyk s, koncertom ob 19.30, dvorana GŠ Žalec* Sobota, 18. januar 8.00–20.00 Seminar pianistov in harmonikarjev (2. dan), Duo AnAntonio in V. Balyk, dvorana GŠ Žalec* Nedelja, 19. januar 17.00 Citrarska skupina Dominae, koncert za citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Torek, 21. januar 17.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva, MSK Žalec* Sreda, 22. januar 19.00 Zgodovina rudarstva na območju Štajerske, predstavitev knjige Matjaža Cerovaca, MSK Žalec* 20.00 Avdicija, komedija, Špas teater, Dom II sloveskega tabora Četrtek, 23. januar 18.00 Odprtje razstave Dialog: Andrej Furlan in Nina Sotelšek (fotografija), razstava bo na ogled do 7. 3. 2020, Savinov likovni salon 18.30 Zvočnice (nastop kitaristov), mala dvorana GŠ Žalec* Petek, 24. januar 10.00 14. BUMfest, mednarodni festival tolkal, matineja za šole: Quetsch 'n' Vibes (Avstrija), Dom II. slovenskega tabora 18.00 14. BUMfest, mednarodni festival tolkal, odprtje s koncertom, Quetsch 'n' Vibes (Avstrija) in Murska Percussion Ensemble (Slovenija), Dom II. slovenskega tabora Sobota, 25. januar 8.00 Stolp zdravja na Rudnici (Podčetrtek), izpred Mercatorja, PD Šempeter 10.00 3. Branetov sprint kros – eliminacija, Atletski klub Savinjčan, Športni center Žalec … 14. BUMfest, glasbene delavnice, Dom II. slovenskega tabora 18.00 14. BUMfest, mednarodni festival tolkal, koncert, NanaFormosa (Tajvan) in Percussion ensemble Tessenderlo (Belgija), Dom II. slovenskega tabora Torek, 28. januar 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, MSK Žalec* Sreda, 29. januar … Izid januarske številke časopisa UTRIP Savinjske doline 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže, MSK Žalec* Petek, 31. januar 20.00 Reporter Milan – Swingerji, komedija, Dom II. slovenskega tabora OBČINA BRASLOVČE Sreda, 25. december … Božični pohod na Čreto, PD Dobrovlje-Braslovče Četrtek, 26. december 19.00 Marko Vozelj z Mojstri, koncert, Dom krajanov Gomilsko, KD Gomilsko Petek, 27. december 17.00 Božično-novoletni turnir, Braslovče 29, Šahovski klub Braslovče Sobota, 28. december 19.00 Prednovoletni ples z Duom Vedrina, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera JANUAR 2020 Četrtek, 2. januar 8.00 Novoletni pohod na Dobrovlje, PD Dobrovlje-Braslovče Torek, 14. januar 18.00 Potopis o Grenlandiji, avla Doma kulture Braslovče Sobota, 18. januar 8.00 Zdravju naproti na Goro Oljko, PD Dobrovlje-Braslovče Torek, 21. januar 20.00 Slovenec in pol, komedija Perice Jerkovića, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Torek, 28. januar 18.00 Pravljična ustvarjalnica, Občinska knjižnica Braslovče Četrtek, 30. januar 18.00 Utopija in resničnost: ob zatonu evropske civilizacije, predstavitev knjige B. Korun, avla Doma kulture Braslovče, Občinska knjižnica Braslovče OBČINA PREBOLD Sobota, 21. december 17.00 Luč miru iz Betlehema, cerkev sv. Pavla, župnija Prebold Nedelja, 22. december 14.00 Postavitev jaslic, cerkev Marija Reka, KD Marija Reka 16.00 Božični žur za otroke, gasilski dom Matke, kul. sekcija PGD Matke Torek, 24. december … Božični pohod z baklami, igrišče Marija Reka, ŠD Marija Reka Sreda, 25. december 18.00 Božično-novoletni koncert, športna dvorana OŠ Prebold, Pihalni orkester Prebold Četrtek, 26. december … 13. pohod na vrh Golave, športna sekcija PGD Šešče 17 Torek, 31. december 14.00 13. silvestrsko srečanje na Blaževem bivaku na Golavi, PD Prebold JANUAR 2020 Sobota, 4. januar 8.00-10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, Dolenja vas 49, Občina in TD Prebold Ponedeljek, 6. januar 9.00-10.30 (vsak poned.) Izdelava rož, Medgeneracijski center Prebold 10.30-12.00 (vsak poned.) Fotografiranje, Medgeneracijski center Prebold 15.30-16.30 (vsak poned.) angleščina za otroke, Medgeneracijski center Prebold 16.30-18.00 (vsak poned.) angleščina za odrasle, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.00 (vsak poned.) Vaje za hrbtenico, Medgeneracijski center Prebold Torek, 7. januar 9.00-10.00 (vsak torek) Vaje za hrbtenico, Medgeneracijski center Prebold 10.30-12.00 (vsak torek) Izmenjava oblačil, Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.30 (vsak torek) Osnove računalništva, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 (vsak torek) Petje v zboru, Medgeneracijski center Prebold Sreda, 8. januar 9.00-10.00 (vsako sredo) Joga in meditacija, Medgeneracijski center Prebold 11.00-12.30 (vsako sredo) Druženje z varovanci doma upokojencev Prebold, Medgeneracijski center Prebold 16.00-18.00 (vsako sredo) Šivanje, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 (vsako sredo) Ročne spretnosti, Medgeneracijski center Prebold Četrtek, 9. januar 9.00-13.00 (vsak četrtek) Kuharska delavnica, Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.30 (vsak četrtek) Učna pomoč, Medgeneracijski center Prebold 16.00 Koncert Lovskega pevskega zbora Trbovlje, dom upokojencev Prebold 18.00-19.30 S pravimi cilji v življenje, Medgeneracijski center Prebold Petek, 10. januar 9.00-11.00 (vsak petek) Življenje je tvoje, Medgeneracijski center Prebold 16.00-18.00 Ustvarjamo z otroki, Medgeneracijski center Prebold Nedelja, 12. januar 8.00 Zimski pohod v Marijo Reko, PD Prebold 16.00 Učene ženske, gledališka igra, Dvorana Prebold, župnija Prebold Torek, 14. januar 18.30 S knjižnico po svetu: Najvišji vrhovi celin, Viki Grošelj, Občinska knjižnica Prebold, PD Prebold 18.30 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov, RR, prostori RK KO RK Prebold Četrtek, 16. januar 16.30 Un »s« Trbovlje, dom upokojencev Prebold 18.00-19.30 Vse ob pravem času - očiščevanje, Medgeneracijski center Prebold Petek, 17. januar 17.00 Mini Moni, otroški abonma in izven, Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold Sobota, 18. januar 18.00 Nocoj bo en lep večer, Dvorana Prebold, Prijatlji 6 Še Nedelja, 19. januar 16.00 Kaj pa Leonardo?, odrasli abonma in izven, Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold Torek, 21. januar 18.30 Poučno v knjižnici: Kaj v otroštvu zasadi seme zasvojenosti in kako to preprečiti (S. Žnidar), Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 23. januar 16.30 FS Oglarji Šoštanj, dom upokojencev Prebold 18.00-19.30 Energije okoli nas, Medgeneracijski center Prebold Nedelja, 26. januar 9.00 dalje Turnir v namiznem tenisu, športna dvorana OŠ, ŠD Kaplja vas Torek, 28.januar 18.30 Utrip domoznanstva: SOŽITJE Žalec se predstavi, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 30. januar 16.00 Oktet Zavodnje, dom upokojencev Prebold 18.00 Kdo je napravil Vidku srajčico, otroška predstava v Občinski knjižnici Prebold OBČINA TABOR Petek, 20. december 16.00 Zimska plesna pravljica, telovadnica Doma krajanov Tabor, plesna sekcija KD I. Cankar Tabor Sobota, 21. december 9.00-12.00 Dan odprtih vrat kmetije Laznik in praznična tržnica TD Gušt, stara štala in dvorišče kmetije Sreda, 25. december 00.00 Pogostitev ob polnočnici, pri cerkvi Sv. Jurija, DPM Tabor 16.00 Božično-novoletni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo, izred stare šole Loke ali Ojstrice, PD Tabor Četrtek, 26. december 18.00 Praznični koncert taborskih pevskih zborov, cerkev sv. Jurija, Pevsko društvo Tabor Sobota, 28. december 19.00 Prednovoletni ples z ansamblom Zaka' pa ne, pod kozolcem pri ribniku - Hiša Lisjak JANUAR 2020 Četrtek, 9. januar 9.00 Krožek Biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba, KGZ Žalec Sobota, 11. januar 8.00-13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub SD Nedelja, 12. januar 10.00 dalje Novoletni turnir v odbojki, telovadnica Doma krajanov Tabor, ŠD Partizan Tabor Torek, 21. januar 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor Spoštovani! Zaradi velikega povpraševanja smo se na ZKŠT Žalec odločili, da bomo ponovno pričeli izdajati MESEČNI KOLEDAR PRIREDITEV v tiskani obliki. Vse, ki bi želeli koledar prejemati na svoj naslov, vabimo, da izpolnijo obrazec na naši spletni strani www.zkst-zalec.si ali pa se zglasijo v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec (tel. 03 710 04 34), kjer bodo dobili dodatne informacije. Veselimo se, da spremljate dogodke in prireditve v naši občini. ZKŠT Žalec 18 kultura ŠT. 12 I december 2019 Podiramo vse meje D. Naraglav To leto je bilo za Mažoretno skupino Liboje sanjsko, kar so pokazali tudi s prireditvijo ob koncu leta. Likovna dela dijakov na ogled T. Tavčar V Občinski knjižnici Braslovče je do 6. januarja 2020 na ogled razstava likovnih del dijakov programa umetniška gimnazija – likovna smer na Gimnaziji Celje - Center. Z razstavo želijo predstaviti rezultate in proces razvoja mladih talentov na umetniškem področju, ki poteka pod budnim očesom predanih učiteljev strokovnih predmetov. Razstavljena dela ponujajo vpogled v metodologijo in pristope, ki mentorje in dijake vodijo po poti odkrivanja in razvoja likovnih talentov. In teh talentov ni malo. Dokaz za to so številne nagrade in priznanja, dobljena s sodelovanjem na klasičnih likovnih in fotografskih natečajih. Zaradi odličnega odziva obiskovalcev knjižnice je postala razstava že tradicionalen, vsakoletni dogodek, ki že tretje leto zapovrstjo oživi in popestri tako prostor kot vzdušje knjižnice v prazničnem decembru. Skupinska slika mažoretk v stilu veselega decembra s trenerkami in voditeljema prireditve »Podiramo vse meje, omejitve ni za nas nobene« je bil naslov že sedme zaporedne prireditve, ki jo je organizirala Mažoretna skupina Liboje v Kulturnem domu Svoboda Liboje. Na njej so predstavili svoje delo in dosežene uspehe preteklega obdobja s številnimi plesnimi točkami in koreografijami. Čeprav so bile libojske mažoretke ustanovljene šele leta 2013 pod mentorstvom Alenke Polšak, so že postale stalnica na različnih prireditvah, kulturnih in športnih. Dekleta tudi ne delujejo več le lokalno, ampak so z udeležbo na evropskih prvenstvih posegla preko meja naše države. Letos so se udeležila več tekmovanj, ki so jim bila do zdaj nepoznana in potekajo pod okriljem različnih zvez, z drugačnimi pravili. Prvič so tekmovala tudi v kategorijah solo, duo, trio, mini formacije in solo pom-pom. Uspehi pa so bili nanizani eden za drugim. Od tega so v disciplini Prvi korak, kjer se tekmuje posamezno, osvojile osem zlatih odličij, prav toliko srebrnih in dve bronasti, ki so jih prejela na odprtem državnem tekmovanju Mažoretne zveze Slovenije v Murski Soboti. Na istem tekmovanju so deklice osvojile tudi skupinsko zlato kolajno v disciplini Cici korak. Izjemne rezultate so libojske mažoretke dosegle tudi na 19. odprtem državnem prvenstvu MTZS v Logatcu, ki je potekalo pod okriljem Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Tu so v kategoriji Basic strut osvojile osem zlatih, šest srebrnih in eno bronasto odličje. V kategoriji junior, velika skupina – figurativa so osvojile naslov državnih prvakinj, kar je že tretji ekipni naslov državnih prvakinj Mažoretne skupine Liboje. Poleg vseh teh rezultatov so dekleta letos na tekmovanjih doma in na Hrvaškem tekmovala v kategoriji solo – palica, dve dekleti pa prvič v kategoriji solo pom-pom, kjer so pravila povsem drugačna kot pri palici, saj vključujejo tudi gimnastiko in akrobatiko. Prvič so se libojske mažoretke pomerile s tremi pari v kategoriji duo in z enim triom v kategoriji trio. Mažoretna skupina pa se je udeležila tudi še dveh velikih mednarodnih tekmo- vanj, in sicer v Kočevju, kjer so poleg Slovenije sodelovale še Hrvaška, Italija, Poljska in Srbija. Domov so se vrnile s štirimi odličji. Iz mednarodnega tekmovanja v Samoboru na Hrvaškem, kjer so tekmovale mažoretke iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Nemčije, pa s šestimi odličji. V Mažoretni skupini Liboje trenutno pleše 26 mažoretk, ki so razvrščene v skupine: novinke, OPB, kadet in junior. Gotovo imajo pomembno vlogo pri uspehih skupine tudi vodja skupine, mentorica in trenerka Alenka Poljšak, trenerke Maruša Šantelj, Tina Gluhak in Nika Poljšak ter spremljevalni ekipi za tekmovanja, ki so jo v letu 2019 sestavljali Petra Štadler, Nadja Oštir, Suzana Kaker, Suzana Markuš, Vesna Bahč, Irena Podpečan, Blaž Polšak, Primož Ošlak in Alen Tači. Tokratno prireditev so poleg nastopov mažoretk obogatili še oktet I. gimnazije v Celju pod umetniškim vodstvom profesorja Tomaža Marčiča, svoje delo pa sta odlično opravila vsakoletna voditelja Biserka Neuholt Hlastec in Timotej Klinc. Praznovali z glasbo in poezijo T. Tavčar 35 let Tamburaškega orkestra KUD Polzela Polzelski tamburaši so 7. decembra v mali dvorani Kulturnega doma praznovali 35 let neprekinjenega delovanja. Od začetkov leta 1984 do danes so vztrajali le nekateri, med njimi Štefka Podgorski, ki je prejela častno Gallusovo značko. Vodja tamburaškega orkestra, danes pa že s podmladkom orkestra, je že 35 let Mija Novak, pa tudi večino priredb je njenih. Začetki delovanja tamburaškega orkestra segajo v leto 1984. Mlade osnovnošolce je zbral takratni predsednik Kulturnega društva Polzela Stanko Novak, vodstvo je prepustil Miji Novak in tamburaška zgodba se je začela. Tamburaši so se vsakih nekaj let menjali zaradi osebnih ali poklicnih obveznosti. Prišli so tudi do točke nič, ampak se niso predali. Iskali so nove ljubitelje tamburaške glasbe in tamburice in vztrajnost se jim je obrestovala. Za jubilej so pripravili koncert zimzelenih melodij, ki so se prepletale s Z razstave likovnih del dijakov programa umetniške gimnazije – likovna smer Gimnazija Celje - Center Zbori žalske dekanije pri sv. Neži T. Tavčar Na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, je bila v organizaciji Župnije Griže v podružnični cerkvi sv. Neže v Libojah revija cerkvenih pevskih zborov iz župnij žalske dekanije. Vsako leto se na to nedeljo zberejo cerkveni zbori žalske dekanije, da drug drugemu polepšajo nedeljsko popoldne in da pokažejo, kakšne pesmi prepevajo v domači župniji pri maši. Nagovorila sta jih župnik Župnije Griže Jože Planinc in refe- rent za cerkveno glasbo v dekaniji Žalec Janko Cigala, župnik v Galiciji, ki se je med drugim zahvalil vsem pevcem, pevovodjem, organistom, domačemu župniku Jožetu Planincu in številnim poslušalcem. Nastopilo je osem zborov, po en zbor iz župnij Galicije, Gotovelj, Petrovč, Žalca in Polzele, iz župnije Šempeter pa trije zbori, mešani, moški Emanuel in mešani Skala. Po reviji je bilo druženje v župnijskem domu sv. Frančiška. Nastop tamburaškega orkestra poezijo Sabine Posedel iz njene knjige uspavank Hitro pod odejo. S tamburaši so praznovali tudi glasbeni gostje, tolkalist Kristjan Turnšek, violinistka Trina Posedel in saksofonistka Ana Vrabič. Prepevala je družinska skupi- na Prijatelji iz Šmartnega ob Paki. Vodja JSKD Žalec Neža Zagoričnik je tamburašem za vztrajnost in prizadevnost podelila dve bronasti, tri srebrne in kar šest zlatih Gallusovih značk. Nastop Mešanega pevskega zbora sv. Nikolaja Župnije Žalec, ki ga vodi Marta Strahovnik. kultura ŠT. 12 I december 2019 19 Muziciralo sedem skupin in posameznikov T. Tavčar Festival akustične glasbe FAG 2019 bo drugo leto praznoval 40 let. V dvorani Kulturnega doma KUD Svoboda Griže so v petek, 28. novembra, pripravili Festival akustične glasbe FAG 2019. Organizator festivala je Glasbeno-literarno društvo Aletheia v sodelovanju z ZKŠT Žalec in ob finančni podpori Občine Žalec. Na letošnjem festivalu je nastopilo sedem glasbenih skupin in posameznikov. Letošnji nastopajoči so izvajali svojo avtorsko glasbo in zastopali povsem različne glasbene sloge. Tako so lahko poslušalci spremljali balade pesnika in glasbenika Danija Bedrača, virtuozno muziciranje koroškega dueta Boruta Morija in Andreja Ofaka, svežo glasbo pop-rock skupine Trium iz Celja, svojevrstne zvoke Yani Pearl in Martina Martisa, samosvoj slog Uroš Planinc Group in glasbo rock skupin Radio Jam in Offsiders Acoustic&Blues Band, ki prihajata iz bližnje okolice. Festival je dobil domovinsko pravico v Žalcu sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tedanji festival akustične glasbe je eden izmed najstarejših festivalov na območju nekdanje skupne države, bil je edini te vrste, na njem pa so sodelovale glasbene skupine zvenečih imen iz vse Jugoslavije. Njegovi ustanovitelji so bili skupina Kladivo, konj in voda (Dani Bedrač, Sine Videčnik, Srečko Lavbič in Damjana Golavšek) ter tedanja organizacija ZSMS Žalec, ki jo je vodil Andrej Šporin. Prihodnje leto bo festival, ki je medtem doživel tudi nekaj slabših ponovitev, lani pa je celo odpadel, praznoval svojo 40-letnico. Nastop Boruta Morija in Andreja Ofaka Nastop Danija Bedrača Na dan odprtja razstave Pilon v Savinovem salonu T. Tavčar V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 18. januarja odprta razstava likovnih del (slike, grafike, fotografije) Vena Pilona iz stalne zbirke Galerije Ajdovščina. Ob odprtju na Ta veseli dan kulture sta številne obiskovalce pozdravili vodja kulture na ZKŠT Žalec Nastija Močnik in direktorica ajdovske galerije Tina Ponebšek. O umetniku in razstavi pa je spregovorila kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik. Poudarila je, da ta razstava predstavlja sežet izbor opusa enega najmarkantnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma. Vrhunec pomenijo značilni portreti, ki jih je umetnik naslikal v dvajsetih letih preteklega stoletja, lapidarna tihožitja in krajine s čutom za kubično stvarnost. Ajdovskemu obdobju sledi v tridesetih letih niz portretnih fotografij, ki znova potrjujejo, kako rahločuten interpret psiholoških stanj je bil njihov avtor. Pariška scena je v petdesetih letih dopolnjena z značilnim utripom eksistencialističnega okolja na Montparnassu, ki je začinjen s kančkom humorja. Odprtje razstave so popestrili Filip Živanović in Manca Marovt na klavirju ter Anja Ravnikar Zabukovšek na violončelu pod mentorstvom Damjane Avšič, vsi iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Razstavo je odprl direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Veno Pilon (1896–1970), slikar, grafik in fotograf, je formalno izobrazbo pridobil na umetnostnih akademijah v Pragi (1919–1920) in Firencah (1920) ter na grafični šoli na Dunaju (1922). Konec leta 1925 se je prvič za krajši čas odpravil v Pariz, kjer se je tri leta pozneje za stalno naselil. V rodno Ajdovščino se je dokončno vrnil dobri dve leti pred smrtjo. Nastopilo več kot tristo otrok T. Tavčar Festival veteranskih godb v Žalcu D. Naraglav To je bil že tradicionalni glasbeni uvod v 19. festival za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Glasbena šola Risto Savin Žalec je v četrtek, 28. novembra, v Domu II. slovenskega tabora priredila tradicionalni, že deveti po vrsti, dobrodelni koncert v korist šolskega sklada glasbene šole. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, saj so vstopnice za koncert pošle že tri tedne pred predstavo. Za šolski sklad so zbrali dva tisoč evrov. Na koncertu je sodelovalo več kot tristo otrok v različnih glasbenih zasedbah. Predstavili so se godalni, simfonični, pihalni, kitarski, harmonikarski in citrarski orkester, orkester citer in kitar, komorna zasedba tolkal ter učenci plesne pripravnice in pevski zbor. Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus, ki je poudaril odličnost kolektiva, učencev in vseh sodelujočih ter se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi koncerta. Festivala veteranskih godb se je udeležila tudi Veteranska godba UTŽO Žalec, ki je imela decembra tudi svoj letni koncert. Zadnjo novembrsko soboto je Zveza slovenskih godb v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti v telovadnici I. OŠ Žalec organizirala 13. festival veteranskih godb Slovenije. Nastopilo je šest godb: Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Žalec z dirigentom Markom Repnikom, Godba veteranov »Gambrinus« Laško pod vodstvom Ivana Medveda, KD Mengeška godba – sekcija veterani z dirigentom Janezom Perom, Godba veteranov UTŽO Velenje pod vodstvom dirigenta Aljoša Pavlinca, Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, ki je tudi dirigent, ter KD Godba ljubljanskih veteranov z diri- gentom Jurijem Cizejem. Godbe so se predstavile z zabavnim programom po lastni izbiri. Večinoma so to bile slovenske koračnice in polke, nekateri pa so posegli tudi po tujem programu. Vsaka je zaigrala po tri ali štiri skladbe avtorjev Slavka in Vilka Avsenika, Lojzeta Slaka, Vinka Štrucla, Primoža Kosca, Franca Šegovca oziroma njihovih priredb. Za uvod v koncertni večer so poskrbele godbe same, saj so skupaj zaigrale tri slovenske skladbe: Čez Mrzlico, Savinjska dolina in Večno mladi, ki so iz 200 instrumentov zadonele resnično veličastno. Zbrane so v nadaljevanju večera nagovorili predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko, predsednica UTŽO Žalec Marija Masnec in Ervin Hartman, častni predsednik Zveze slovenskih godb, ki je Ervinu Kocmanu podelil častni naziv ambasador veteranskih godb. Vsaka godba je za svoj nastop prejela priznanje za udeležbo ter leseno gajbico dobrot, ki jih je pripravila Občina Žalec. V njej se je skrival tudi unikatni klekljarski izdelek, žalski simbol hmeljske kobule, ki ga je ustvarila klekljarica Milena Klasič iz Šešč pri Preboldu. Priznanja sta podeljevala predsednica UTŽO Žalec Marija Masnec in predsednik godbe veteranov UTŽO Žalec Leon Pader. Prireditev je povezovala vodja OI JSKD Žalec Neža Zagoričnik. Prihodnje leto bo 14. festival veteranskih godb potekal v Mengšu. Nastop simfoničnega orkestra, ki ga vodi Andraž Slakan. PETELINJI ZAJTRK Romantična komedija za gledališka abonmaja in izven 13. in 14. 1. 2020 / 19.30 / Dom II. slov. tabora Žalec / Vstopnice: TIC Žalec šport 20 ŠT. 12 I december 2019 Avstrijke zaustavile Šempetranke T. T. Najboljši na svetu v kladivu in peteroboju D. N. Atletski veteran in član AK Žalec Adi Vidmajer je bil tudi v letu 2019 zelo aktiven. Sodeloval je kar na 12 mednarodnih veteranskih atletskih tekmovanjih širom po Evropi in ob tem dosegal vrhunske rezultate. Postal je najboljši metalec leta v državi in na Balkanu, ima pa tudi najboljši rezultat v metu kladiva na svetu, ki ga je letos vrgel 45,16 metra daleč, torej le štiri centimetre manj od njegovega lanskega svetovnega rekorda. Poleg meta kladiva ima tudi najboljši rezultat na svetu v peteroboju (metu kladiva, gire, kopja, diska in krogle). Na Balkanskem prvenstvu v Bukarešti je osvojil kar pet zlatih kolajn. Poleg zmage v metu kladiva, ki je njegova paradna disciplina že vse življenje, je zmagal še v peteroboju, disku, krogli in giri. Sicer pa so vsi letošnji rezultati primerljivi z lanskimi. Adi je torej letos zmagal na vseh državnih in mednarodnih prvenstvih, na obeh balkanskih, na dvoranskem v Istanbulu, kjer je bil razglašen tudi za najboljšega atleta veterana Balkana za leto 2018, in balkanskih letnih igrah v Bukarešti. Ves preostali zmagovalni pohod pa je opravil v Leibnitzu, Zalaegerszegu, trikrat v Ljubljani, Domžalah, Žalcu, Novem mestu, Celju in dvakrat na Ptuju. Igralke Sipa Šempeter so po sedmih zmagah doživele poraz. Odbojkarice Sipa Šempeter so na prvi tekmi v 1/16 finala pokala Challenge z 1 : 3 izgubile proti avstrijski ekipi Asko Linz Steg. Srečanje si je v dvorani OŠ Šempeter ogledalo kar 350 gledalcev, za ekipo Sipa Šempeter pa so točke dosegle: Rituper 1, Božič 4, Črnila 6, Praunse- is 6, Žnidar 19, Lekše 10, Vrhovnik 2, Lakovšek 14. Avstrijske odbojkarice so zaustavile zmagoviti niz Šempetra. Ta je v vseh tekmovanjih dobil sedem zaporednih tekem, tudi dve evropski, v drugem krogu je bil dvakrat boljši od slovaškega Pezinoka. Tudi tokrat ni razočaral svojih navijačev, a je naletel na boljšega tekmeca. Avstrijke, okrepljene s tremi tujkami, gostiteljic še zdaleč niso nadigrale, a nekaj slabših trenutkov varovank Bena Božiča je bilo dovolj, da so si gostje že na prvi tekmi priigrale prednost pred povratna tekmo, ki je bila predvčerajšnjim v Linzu. Sedmi košarkarski turnir mladih D. Naraglav V KK Prebold 2014 po petih letih delovanja ugotavljajo, da so ne le realizirali vse cilje, celo presegli so jih. Adi ob svojih petih zlatih kolajnah iz Bukarešte in pokalih za atleta leta v državi in na Balkanu Kadetski prvak Braslovč T. Tavčar Šahovski klub Braslovče je v letu 2019 organiziral ciklus šestih turnirjev Kadetski prvak Braslovč, katerih se je udeleževalo 15 tekmovalcev in tekmovalk. Na zaključnem turnirju, ki je bil v sredo, 4. decembra, so podelili pokale in kolajne, vsak udeleženec je prejel tudi praktično nagrado. Kadetski prvak Braslovč za leto 2019 je postal Luka Štorman, drugo mesto je osvojil Bine Kočevar in tretje Jaka Štorman. Pokal je prejela tudi Nina Kočevar, ki je z osvojenim četrtim mestom postala najboljša udeleženka ciklusa turnirjev. Podeljena sta bila še dva kompleta kolajn. V kategoriji do 10 let je prvo mesto osvojil Vitko Skok, drugo Voranc Plešivčnik in tretje Vid Grčar. V kategoriji do 14 let je bila prva Tia Gajšek, druga Patricia Možina in tretji Patrik Možina. Preboldski mladi košarkarji po prejemu pokalov Košarkarski klub Prebold 2014, ki je oktobra letos zaokrožil peto leto svojega delovanja, je od 29. novembra do 1. decembra organiziral že sedmi Mednarodni košarkarski turnir mladih Prebold – Slovenija 2019. Turnir je namenjen predvsem druženju vrstnikov ob igri košarke in najmlajšim za pridobivanje prvih tekmovalnih izkušenj. Na turnirju so sodelovale ekipe iz košarkarskih klubov Hrastnik, Kidričevo, Nazarje, Kamnik, Prebold in Plava zvezda iz Beograda. Turnir je potekal v treh starostnih kategorijah: U9, U11 in mladinci. Košarko je na turnirju igralo več kot 140 otrok. Rezultati niso bili v ospredju, zato so pokale prejele vse ekipe. Turnir si je ogledalo tudi lepo število gledalcev na tribuni, kar je dalo dogodku še toliko prijetnejšo podobo, organizatorjem pa motivacijo za organizacijo tovrstnega turnirja ob letu osorej. V soboto zvečer (30. 11.) je bila v preboldski športni dvorani tudi članska tekma med ekipama Vrtine Palir Prebold in Šentvid Ljubljana. To je bila za domačo ekipo sedma ligaška tekma v tej sezoni in ponovno je zmagala z rezultatom 96 : 88. Preboldski člani so tako november sklenili kot edina ekipa v 4. SKL brez poraza. V klubu so zelo ponosni tudi na druge selekcije. Fantje U15 so se po prvem delu tekmovanja v drugi ligi uvrstili v 1. SKL, kjer prav tako nizajo zmage in navdušujejo svoje vse številčnejše navijače. Kot je po turnirju povedala predsednica KK Prebold 2014 Ksenija Rozman, so v prvem obdobju delovanja kluba uresničili vse ob ustanovitvi zastavljene cilje in jih celo presegli, kar je rezultat zelo dobrega strokovnega dela. Poleg tekmovalnih selekcij in šole košarke, v kateri je to šolsko leto najbolj živahno do zdaj, se lotevajo še drugih projektov, med njimi je projekt Prvi koraki košarke, s katerim promovirajo košarko med najmlajšimi. Predsednica se je zahvalila staršem, ki podpirajo otroke na športni poti, in trenerjem, ki so ob vseh ligaških obveznostih s svojimi ekipami prišli v Prebold. »Tudi če se otroci v prihodnosti ne bodo ukvarjali z resnim treniranjem košarke, pa so vrednote in izkušnje, ki jih pridobijo na takšnem turnirju, pomembne za vse življenje,« je poudarila. Prvo soboto v decembru so preboldski člani v domači dvorani igrali z ljubljansko ekipo Globus in jo premagali s 115 : 77. Zadnjo soboto je bil v Preboldu še vroč lokalni derbi med ekipama Vrtine Palir in Vrani Vransko. S 83 : 81 so domačini zabeležili 9. zmago v sezoni. Z leve proti desni: Nina Kočevar, Bine Kočevar, Luka Štorman, Jaka Štorman. SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in jim želim mirne in prijazne praznike ter uspešno 2020 šport ŠT. 12 I december 2019 21 Dvajsetletnica Fudoshina T. T. V 20 letih so osvojili 118 naslovov državnih prvakov in podprvakov, tri naslove evropskih prvakinj in domov prinesli 29 kolajn z velikih tekmovanj. To leto je bilo za Klub borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj zelo uspešno. Poročali smo že o treh srebrnih kolajnah z evropskega tekmovanja ter dveh srebrnih in eni bronasti s svetovnega prvenstva, ki je potekalo novembra v Abu Dabiju. Poleg tega letos v klubu praznujejo še 20-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost so v klubskih prostorih pripravili v soboto, 14. decembra. Skozi prireditev je bila predstavljena bogata zgodovina kluba, ki se je začela leta 1999 v Šempetru, ko sta takratni klub z imenom Aljesan ustanovila Aleksander Jelen in Aljaž Zupanc. Pod tem imenom so članice in člani tekmovali 13 let. Leta 2012 pa so sedež prestavili v Gotovlje in se preimenovali v Klub borilnih veščin Fudoshin. Kot je povedal predsednik kluba David Štraus, so v 20 letih osvojili 118 naslovov državnih prvakov in podprvakov, tri naslove evropskih prvakinj in domov prinesli 29 kolajn z velikih tekmovanj. Še posebno pa je ponosen na vse njihove člane, ki kažejo pravilen odnos do športa ter medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Za njihovo obletnico in uspehe sta jim čestitala župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik slovenske in evropske ju-jitsu zveze Robert Perc. Župan Janko Kos je podelil plakete kluba tekmovalkam in tekmovalcem, ki so v 20-letni zgodovini kluba osvojili odličja na velikih tekmovanjih. Zato je ob tej priložnosti predsedniku kluba izročil posebno priznanje krovne ju-jitsu zveze. Posebna Plaketa za prostovoljstvo Mariču L. K. arhiv OKS Na 45. skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS – ZSŽ) pretekli ponedeljek je plaketo za prostovoljno delo v športu prejel tudi naš rojak Silvo Marič. Predsednik KK Žalec Silvo Marič je prejel prostovoljsko plaketo za prispevek k razvoju športa v Žalcu in karateja v Sloveniji. Priznanje sta mu podelila predsednik OKS – ZŠZ Bogdan Gabrovec in predsednik Komisije za priznanja in nagrade OKS – ZŠZ Janez Matoh. OK se zaveda, da brez prostovoljnega dela šport v Sloveniji ne bi mogel delovati. Pri tem gre izpostaviti pravzaprav vse predsednike in člane organov društev in zvez. Fudoshinovci so letos velikokrat slavili. priznanja so prejeli trenerji, ki so s svojim delom prispevali k uspehom posameznikov in razvoju kluba. Da pa članice in člani kluba niso uspeš- ŠPORT NA KRATKO T. T. V 9. krogu SOL so igralke Sipa Šempeter v Kopru zasluženo premagale ekipo Ankarana z rezultatom 1 : 3 (–17, 16, –23, –31). Zadnji, četrti niz (končal se je z 31 : 33 za Šempetranke) je postregel s pravo dramo z nesrečnim koncem za domača dekleta, ki bi z malo sreče lahko zrežirala rezultat tudi v svojo korist. Na tekmi 11. kroga 2. DOL – vzhod so igralke Sipa Šempeter II na gostovanju v Zg. Savinjski dolini z rezultatom 3 : 0 premagale ekipo KLS Ljubno. V soboto, 21. decembra, bodo Šempetranke na zadnji tekmi pred zimsko pavzo gostile Korvolley Mislinjo. Tekma bo v ŠD OŠ Šempeter ob 17. uri. Janez Matoh, Silvo Marič in Bogdan Gabrovec na podelitvi V 11. kolu Slovenske košarkarske lige (SKL) so Hopsi doma gostili ekipo Rogaške in srečanje izgubili z rezultatom 86 : 87. V Pokalu Špar pa so Hopsi v drugi tekmi 5. kroga doma premagali ekipo Zlatorog Laško in se uvrstili v četrtfinale tega tekmovanja. Odbojkarice Sipa Šempeter so bile tudi na drugi tekmi 1/4 finala Pokala Slovenije boljše od Nove KBM Branik II. Zmagale so brez večjih težav s 3 : 0 (15, 16, 12) in se uvrstile na zaključni turnir četverice, ki bo 17. in 18. januarja 2020 v Kamniku. DAR ZATE – TRGOVINA IN STORITVE Celjska cesta 7, 3310 ŽALEC t: 041/404 265 t: 040/821 444 DARILNI BUTIK, CVETLIČARNA IN PAPIRNICA DAMJANA Griže 51, 3302 Griže t: 03 5717 666 t: 041 783 030 VRTNARIJA IN CVETLIČARNA FLORA Rimska cesta 77, 3311 Šempeter t: 03 700 16 93 ni samo v borbah, so dokazali tudi s to prireditvijo, saj so jo sami pripravili, povezovali in poskrbeli za glasbeni del programa. Članice Braslovč, ki nastopajo v II. DOL – vzhod, so v soboto, 14. decembra, dosegle novo zmago. Tokrat so zanesljivo premagale ekipo Prevalj s 3 : 0 in se utrdile na drugem mestu prvenstvene lestvice. V zadnjem krogu bodo prihodnjo soboto gostovale v Črni na Koroškem. V soboto, 7. decembra, je v dvorani Partizan v Braslovčah potekal rekreativni turnir v badmintonu. Po dolgih 32 letih se je skupina rekreativcev odločila organizirati turnir dvojic, ki se ga je udeležilo kar 16 tekmovalcev oziroma 8 dvojic. Ob koncu sta prvo mesto zasedla Alen Vodovnik in Laul Gaurov, druga sta bila Branko Mak in Egon Vrabič, tretja pa sta bila Andrej Adamič in Rado Trobina. Hopsi Polzela, pionirji U-15, še naprej igrajo odlično in v skupini B2 drugega dela prvenstva s štirimi zmagami zanesljivo zasedajo vrh lestvice. Varovanci trenerja Mateja Lukana so v 4. krogu zanesljivo s 102 : 74 premagali Rogaško. Prvi igralec tekme je bil Domen Mohar (Hopsi), ki je dosegel 42 točk. 22 HOROSKOP ŠT. 12 I december 2019 Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KAJ NAM OBETAJO ZVEZDE V LETU 2020? OVEN LEV STRELEC Mars, planet, ki vam vlada, slovi kot zelo hiter in dinamičen. Vendar bo v letu 2020 »prepotoval« samo pet znakov. Najdlje, od 28. 6. do 6. 1. 2021, bo prav v svojem domačem znaku, v Ovnu. Iz tega znamenja deluje najmočneje. Začetek leta bo za vse ovne poln dogajanj. Vse do sredine februarja boste imeli ogromno energije, kar maksimalno izkoristite za svoj napredek. Do začetka pomladi si boste postavljali temelje, na katerih boste pozneje gradili. Ne pozabite pri tem upoštevati tudi drugih, kajti do sredine maja bo potrebno veliko usklajevanja z okolico. Konec junija se začenja obdobje, ko boste imeli ogromno energije, s katero morate ravnati tudi previdno, jo pravilno porabljati, sicer vam preti velik notranji nemir. Od 9. 9. do 14. 11., ko bo Mars retrograden, je to še toliko bolj pomembno. Potrpljenje bo vrlina! Za ljubezen je idealno obdobje od 7. februarja do 5. marca, ko bo vaš znak prehajala Venera. V drugi polovici maja ter v juniju boste neverjetno čustveni, včasih še sami sebe ne boste prepoznali. September bo vroč v čustvenem smislu, prav tako druga polovica decembra. Polni energije, tudi po zaslugi Marsa v sorodnem znaku, boste vstopili v novo koledarsko leto in vse do sredine februarja ustvarili veliko. Občutek, da se je čas zavrtel nazaj in vas potegnil v urejanje starih zadev, bo pravilen. Kar mesec dni vam bo vzelo ustvarjanje nekega novega reda. Vsa druga polovica leta bo izjemno aktivna, pred vas se bodo postavljale povečane zahteve okolice. Vedno ne boste imeli potrpljenja, še zlasti ne od začetka septembra pa vse do konca prve polovice novembra! V tem času se boste večkrat počutili kot tempirana bomba, zato je sprostitev nakopičenih energij nujnost. Februarja bo prijetno na čustvenem področju, odlična bosta tudi september in druga polovica decembra. V letu 2020 nastopita dva sončeva mrka. Prvi bo 21. 6. v obliki obročastega mrka, kar pomeni, da bo luna tako zelo oddaljena od zemlje, da ne bo prekrila vsega sonca. Zato bo luna videti obdana z obročem svetlobe. 14. 12. nastopi na 23. stopinji strelca popoln sončev mrk. V tem obdobju velja maksimalna previdnost na vseh nivojih. Vaš vladar Jupiter že decembra 2019 po letu dni zapušča znak strelca in bo potoval vse do 19. 12. 2020 po znamenju kozoroga. Po tem datumu prestopi v zračnega vodnarja. Ekspanzija in optimizem, ki sta glavna zaščitna znaka strelca, sta v nasprotju s strogostjo, resnostjo in (tudi) pesimizmom kozoroga. Jupitrova brezskrbna narava v znaku kozoroga tako ne bo prišla do polne veljave, saj jo bo kozorog znova in znova postavljal na trdna tla. To velikokrat ne bo prijetno, bo pa zagotovo zelo koristno! Še zlasti to velja v času njegove retrogradnosti od 14. 5. do 13. 9. V letu 2020 lahko izjemno napredujete in utrdite svoj položaj, saj boste bistveno bolj resni, odgovorni, disciplinirani ter dobro organizirani. Februar, september in druga polovica decembra so obdobja, v katerih se izkazuje veliko sreče na čustvenem področju. 5. 6. nastopi delni lunin mrk na 15. stopinji strelca in 14. 12. popolni sončev mrk na 23. stopinji strelca. V času obeh mrkov velja maksimalna previdnost prav na vseh področjih. BIK DEVICA KOZOROG Uran, vladar vodnarja, je že v letu 2019 vstopil v znamenje bika, v katerem ostaja do leta 2027. Tudi v letu 2020 bo Uran poskrbel, da bo to znamenje pod velikimi pritiski, spremembami in preobrati. V drugi tretjini januarja se bo obrnil v direktno smer in zahteval, da se dogajajo spremembe. Tudi razpoloženje bo zelo nihajoče, nihajoča samozavest in počutje nestabilno. Do sredine meseca avgusta se bo marsikaj dogajalo, ob polovici avgusta pa bo Uran retrograden in zadeve se bodo nekoliko umirile do konca leta. Mesec marec bo prelomno obdobje za ljubezen, romantiko, marsikateri bik lahko aktivira kar velike spremembe. To velja tudi za finančno in poslovno področje. Maja se bodo vsa življenjska področja sprostila, vladavina Sonca v biku bo pomagala, da se uskladijo nasprotja, ki onemogočajo napredovanje. Dobro se kaže tudi na zdravstvenem področju, marsikateri bik bo lahko v tem času razrešil kakšne konfliktne situacije, ki se dotikajo počutja. Zadnja tretjina leta bo predvsem izpostavljala željo in moč po napredovanju. Velika bo energija, želje bodo velike, če bo zraven tudi potrpežljivost, se lahko biku obeta napredovanje v dobesednem pomenu. Merkur, vaš vladar, bo retrograden trikrat v letu 2020, in sicer v vodnih znamenjih. Od 17. 2. do 10. 3., od 18. 6. do 12. 6. in od 14. 10. do 3. 11., v tem času je treba energijo usmerjati v preteklost, narediti popravne izpite in ničesar začenjati na novo. Mogoče bodo težave v komunikaciji, nesporazumi in menjave razpoloženja. Prva tretjina leta bo minevala v nenehnem iskanju nečesa novega, uspešne boste vse device, ki ste si točno določile cilje, ki jih želite osvojiti, za vse druge svetujemo, da nadoknadite zamujeno. Poletni čas vam bo prinašal spremembe v partnerskih relacijah, device boste želele več, zato bo lahko marsikatero partnerstvo na veliki preizkušnji. Tudi devicam se bodo majala tla pod nogami zaradi vpliva retrogradne Venere, ki nastopi ob polovici meseca maja pa vse do zadnje tretjine junija. Ko Venera prestopa v znamenje device, oktobra, se bodo razjasnili grozeči oblaki. V zadnji tretjini leta se boste device bolj kot običajno zanimale za zdravstveno stanje, želele boste imeti vse pod nadzorom, zato lahko pričakujete kar nekaj obveznosti in poti. Vaš vladar Saturn že od konca leta 2017 biva v vašem znamenju in s seboj prinaša velike spremembe, na katere včasih zelo težko vplivate. V vsem tem času Saturn zahteva od vas, da postavite zadeve na svoje, pravo mesto. Saturn bo tudi to leto močneje vplival na znamenje kozoroga. V mesecu marcu se bo prestavil v vodnarja, vendar bo že v juliju zaradi retrogradne poti ponovno v vašem znamenju. Še je čas, da se določene zadeve spremenijo, preobrazijo, da postane vaše življenje resnica, takšna, kot je, in ne kot igra, ki se jo igra. Lunin mrk v januarju, sončev v juniju in lunin v juliju so dogodki, ki se bodo dotaknili vseh področij vašega življenja. Pričakujejo se lahko velike spremembe, od vas je odvisno, na kakšen način jih boste realizirali v svojem življenju. V času retrogradne Venere, 14. maja in vse do 26. junija, vas bodo energija, misli in želje ponesle v preteklost. V vaše življenje se lahko kdo vrne, vsekakor pa bo čas, v katerem boste razčiščevali medsebojne relacije. Več pozornosti ob tem vplivu namenjajte tudi financam. DVOJČKA TEHTNICA VODNAR Merkur se bo gibal relativno hitro in v letu 2020 prepotoval vseh 12 znakov. Merkur, vaš vladar, bo v letu 2020 trikrat retrograden v vodnih znamenjih. Ta čas izkoristite za zaključevanje, čiščenje in urejanje zaostalih zadev. Januar bo precej stresen zaradi mrka in srečanja Saturna s Plutonom, sledi mu bolj konstruktivno obdobje. V drugi polovici februarja in prvi tretjini marca se boste morali ukvarjati s stvarmi, za katere ste menili, da so že urejene. Podobno situacijo boste imeli tudi v zadnji tretjini junija in prvi polovici julija ter od sredine oktobra dalje vse do prvih dni novembra. Venera bo izjemno dolgo v vašem znaku, kar tri mesece in pol, od začetka aprila do konca prvega tedna avgusta. Srečni vi! Ta čas bo na čustvenem področju izjemno zanimiv za nove začetke. Vendar pozor, med 13. 5. in 25. 6. uredite vse v zvezi s preteklostjo, ne samo v čustvenem smislu, velja tudi za finance! Previdnost velja tudi v času polne lune, ki bo 30. novembra nastopila tudi v obliki luninega mrka v vašem znaku! Nekaj negotovosti ob začetku leta bo kmalu zamenjalo bolj energično obdobje že v februarju, ko boste imeli ogromno energije. Eno izmed najboljših obdobij vas čaka že pred začetkom pomladi v mesecu marcu. Vaša vladarica Venera bo zelo dolgo, več kot štiri mesece, potovala v znaku dvojčka, kar predstavlja za vas čas izjemne komunikacije, izmenjave mnenj, dogovarjanj, trgovanja, potovanja … Od 13. 5. do 25. 6., ko bo Venera retrogradna, boste zaposleni z razreševanjem starih zadev, tudi po finančni plati. Odličen čas za nove začetke na čustvenem področju je v mesecu marcu in v oktobru ter novembru. Čas »popravnih izpitov« se nakazuje v drugi polovici maja in junija, ko boste uspešni, če si boste le pošteno priznali, kaj želite. Še zlasti pozorni bodite konec oktobra in v prvih dneh novembra, ko lahko zelo uspešno zaključite z enim poglavjem svojega življenja! Mars, veliki bojevnik, bo praktično vso drugo polovico leta potoval po vam nasprotnem znaku ter večkrat preizkušal vaše meje potrpljenja. Ne dovolite si vzeti svojega duševnega miru! Vaš vladar Uran bo potoval vse leto po znamenju bika. Vaša pozornost bo v največji meri usmerjena v zagotavljanje trdnih temeljev materialne in čustvene varnosti. Že ob začetku leta je Uran retrograden do 11. 1., naslednjič pa od 15. 8. do 14. 1. 2021. Ta čas je odličen, da revidirate svoja stališča in si postavljate nove smernice v luči novih dognanj. Najpomembnejša astralna dogodka vašega znamenja sta vstop mogočnega Saturna v vodnarja 22. marca in Jupitra 19. decembra. Saturn se bo zaradi svoje retrogradnosti (med 11. 5 in 29. 9.) celo vrnil nazaj v kozoroga in ponovno aktiviral vaš znak 17. 12. Vsekakor najavlja obdobje povečane resnosti, odgovornosti in discipline, kar vse vodi k odličnim rezultatom. Vse, kar je preživeto, bo moralo stran in narediti prostor novitetam! Kar dve leti in pol bo preizkušal trdnost vaših odločitev, zato ne boste ponavljali starih napak. Po čustveni plati bo izjemno zanimivo v prvi polovici januarja, med aprilom in julijem ter v prvih treh tednih novembra. RAK ŠKORPIJON RIBI Vse do zadnje tretjine marca bo Saturn vplival z opozicijo na rake, predvsem tiste, rojene v tretji dekadi. Treba bo aktivirati še zadnje spremembe, ki so nujno potrebne. Kompromisov tu ne bo. 10. januarja nastopi lunin mrk v raku, kar bo prineslo kar nekaj napetosti in usodnih sprememb, na katere se težko vpliva z močno voljo. V Raku bo tudi sončev mrk 21. junija, v katerem se bo lahko dokončno realiziralo tisto, kar se januarja ne bo. V juniju bo Merkur retrograden v znamenju raka, takrat se lahko pričakuje kakšne konfliktne, delikatne zadeve. Upočasnil se bo ritem življenja, čas pa zavrtel nazaj, v preteklost. Popravni izpit ne bo najlažji, bo pa nujno potreben, da raki naredite spremembe, ki se morajo narediti. Za ljubezen bo najugodnejši čas v avgustu, ko bo Venera, kraljica ljubezni, bivala v znamenju raka. Veliko možnosti je za kakšne večje spremembe, na katere se ne računa. Vezi, ki so v kakršni koli krizi, se lahko v tem obdobju obdržijo s kakšnim dobrim kompromisom. Zadnja tretjina leta bo minevala predvsem v želji in potrebi po napredovanju, tudi na finančnem področju, zato boste raki veliko energije vlagali v načrtovanje, tudi v realizacijo, ki pa naj bo realizirana v drugi polovici meseca novembra, ko se Mars postavi v direktno gibanje. Leto 2020 bo za škorpijone leto, v katerem se boste želeli dokazati prav na vseh področjih. Že v prvi tretjini leta boste puščico usmerjali v cilje, ki jih zagotovo ne boste zgrešili. Mars v ognjenem strelcu vam bo pomagal, da boste polni energije in optimizma, kar je zelo dobrodošlo za vaše znamenje. Tudi v ljubezni boste želeli spreminjati zadeve, stavili boste na tisto preizkušeno. V mesecu maju, ko bo Venera retrogradna, boste opustili vse zadeve, o katerih ne boste prepričani, zaprli se boste v svojo školjko in počakali, da pridejo pravi trenutki za zmago. Vsekakor bo mesec november tisti, ki vam obeta spremembe, na katere boste računali. Zvezde vam dobro kažejo tako pri denarju kot tudi ljubezni. Vaš vladar Pluton biva v znamenju kozoroga, v katerem vam izpostavlja poslovno žilico in željo po varnosti. Konec aprila se obrne v retrogradno smer, zaustavili se bodo določeni projekti, ali pa se bodo na pot postavile ovire. Zadeve se lahko sprostijo šele v mesecu oktobru, ko Pluton preide v direktno gibanje. V 2020 je močneje izpostavljen vpliv tujine, to velja še posebno za poletne mesece, zato lahko pričakujete kakšno obetavno potovanje, ki vam bo obarvalo daljše obdobje v mavrične barve. Že takoj na začetku leta 2020 si boste dali zaobljube, kaj vse boste naredili, postorili v letu, ki prihaja. Polni nove moči in elana boste stopali naprej. Lunin mrk v januarju vas ne bo ustavil, močneje bo izpostavil čustva, ljubezen in strast. Včasih se boste počutili, kot bi plavali na oblaku sreče. Vaš vladar potuje po vašem znamenju, v katerem je zelo močan. Direkten bo na svoji poti vse do zadnjih dni v juniju, zato lahko v tem obdobju naredite veliko koristnega. Zadeve pa se lahko zaustavijo, ko bo potoval retrogradno, zdelo se vam bo, da stopicate na enem in istem mestu. V ljubezni boste blesteli v januarju in začetka februarja, ko kraljica ljubezni, Venera, prehaja vaše znamenje. Počutili se boste odlično, odličen bo tudi vaš videz. Ko bo Venera retrogradna v mesecu maju, pa se lahko zadeve nekoliko zalomijo, zato v tem času hitite počasi. Zadnja tretjina leta bo minila z veliko hitrostjo, saj boste imeli več projektov, primanjkovalo pa vam bo časa. Z veseljem se boste ukvarjali v letu 2020 z načrtovanjem kakšnega eksotičnega potovanja, če boste vztrajni, ga lahko tudi realizirate. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). mladi in prve objave ŠT. 12 I december 2019 Na dobrodelnem bazarju Bili smo v Londonu Neža Ravnak, 7. r. Taja Čerčnik, 9.b, OŠ Petrovče fe), egipčanskih mumijah … Po ogledu muzeja smo se odpravili proti trgu Picadilly Circus, kjer smo imeli čas za večerjo, prostovoljni ogled manjših znamenitosti in nakup v trgovinah. Pred odhodom v hotel pa smo si ogledali še China Town. Naslednji dan, po zajtrku, smo se odpravili v center Londona. Najprej smo si ogledali stolpnico »The Shard« oziroma »Črepinja«, ki je najvišja stavba v Evropi. Sledil je ogled najznamenitejšega mostu »The Tower Bridge«. Po končanem ogledu visokih stolpnic, ki so zaradi oblike dobile različne vzdevke, kot so npr. Walki Talkie, Čelada, Raketa, smo se odpravili v novo finančno središče – Canary Wharf, kjer smo imeli tudi čas za kosilo. Po kosilu smo se po reki Temzi z ladjico odpeljali do znamenitosti, kot sta Big Ben in London Eye. Pot smo nadaljevali do National Gallery, v kateri je razstavljenih več kot 2300 slik. Kmalu zatem pa je sledil ogled muzeja voščenih lutk – Madame Tussauds, kjer smo lahko spozna- li mnogo Hollywoodskih zvezd in se z njimi tudi slikali. Dan smo končali v Camden Townu, kjer smo si lahko kupili še spominke. Naš zadnji dan v Londonu smo začeli z ogledom katedrale svetega Petra, katere arhitekt je Christopher Wren, ki je tukaj tudi pokopan. Ogledali smo si tudi »Wobbly Bridge«, s katerega je zelo dobro viden The Globe Theatre, ki je deloval v času Shakespearja. S podzemno železnico smo se odpeljali do hotela, kjer smo prevzeli prtljago in se z avtobusom odpravili proti letališču. Ko smo opravili potrebne varnostne preglede, smo imeli čas še za zadnje nakupe spominkov. Naš vodič nam je pred odhodom v London rekel: »When you get tired of London, you get tired of life«. Prepričana sem, da je vsak izmed nas doživel prečudovit ogled Londona in se ga prav zares ni nihče naveličal. Po naporni in dolgi poti smo se veseli in polni novih doživetij varno vrnili domov. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili in izpeljali to ekskurzijo. Tokrat o »prav« in »narobe« T. Tavčar Sodelovalo je sedem oddelkov pet do šest let starih otrok iz žalskih vrtcev, skupaj 161 otrok s strokovnimi delavci. Med nastopom vrtčevskih otrok na zaključni prireditvi Na povabilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so v Vrtcih Žalec že peto leto zapored tri mesece razvijali projekt z naslovom »Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro«, s podnaslovom »O prav in narobe«. Izhodiščna zgodba o Mojci, Tevžu in kočijažu Matjažu, ki jo je ponudil arhiv OŠ Šempeter Na OŠ Šempeter so pripravili tradicionalni sejem Udeleženci ekskurzije v London V petek, 22. novembra, smo se učenci devetih razredov OŠ Petrovče odpravili na ekskurzijo v London. Naša dogodivščina se je začela v petek zgodaj zjutraj, natančneje ob štirih, ko smo se odpravili proti letališču na Dunaj. Tam smo imeli malo časa zase, nato pa smo se kar hitro začeli odpravljati proti varnostnim pregledom. Ko smo opravili vse varnostne preglede, smo počasi začeli vstopati v letalo. Let je trajal približno dve uri. Po pristanku v Londonu smo se odpravili proti hotelu, kjer smo odložili prtljago. Ker smo imeli v načrtu, da vidimo kar precej znamenitosti, smo se že prvi dan odpravili proti središču Londona s podzemno železnico, ki je bila naše prevozno sredstvo naslednja dva dneva. Najprej smo si ogledali Buckinghamsko palačo, kjer smo izvedeli zanimivosti o kraljevi družini. Naša naslednja destinacija je bil The British Museum. Tam smo izvedeli več o kamnu iz Rosette (ki je znanstvenikom pomagal razvozlati hierogli- 23 KPK, je otroke pritegnila. Strokovne delavke so vsebino v sodelovanju z otroki razširile in nadgradile. Nastale so nove zgodbe in ilustracije, zanimiva razmišljanja otrok. Beseda korupcija v svojem smislu pomeni nekaj slabega. Kaj o tem, kaj je prav in pošteno ter kaj je podkupovanje oziroma narobe, menijo otroci: prav je, da se postavimo v vrsto, da se lahko peljemo s kočijo. Narobe je: če ne čakamo v vrsti kot drugi, pa gremo mimo vrste, da se lahko peljemo s kočijo; da mu je dal šest evrov, da se je lahko vrinil; če pride nekdo k zdravniku, pa ga medicinska sestra vzame naprej, ker se poznata. Biti pošten pomeni: da poslušamo in ne nagajamo; da prijatelje povabimo in poslušamo drugega, kaj govori; da delimo z drugim igrače; da ni pravično, če igramo narobe igro. Podkupovanje pomeni: da nekomu nekaj ukrademo; če nočemo nakupovati, da drugim vzamemo tisto, kar so hoteli imeti; če rečemo drugim, da nam dajo prostor in ne dajemo za to nagrade; da tudi prijateljem ne damo nič, da nas vzamejo v igro; da se pogovarjamo, če kaj potrebujemo … Prireditev v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bila namenjena zaključku tega projekta. Na prireditvi so govorili: ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikić, podžupan Občine Žalec Matjaž Krk, vodja urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka in predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije Ljubljana mag. Vita Habjan Barborič. Čas, ko se začne počasi umirjati narava, dnevi postajajo vse krajši, z dreves odpada zadnje jesensko listje, na oknih se pojavijo prve ledene rože, dim iz dimnikov se začne sukljati srebrnosivo, na adventnem venčku prižgemo prvo svečko, v naravi se čuti mir in razlega spokojnost. Vzdušje v športni dvorani na dobrodelnem bazarju, sejmu »Dobre volje« naše šole, je bilo v petek, 29. novembra, ob 17. uri, ko smo začeli glasbeni program, resnično prijetno, lahko bi rekli čarobno, predvsem pa prikupno, navihano in razigrano. Za to so poskrbeli člani skupine Cinca Marinca in voditelj prireditve, domačin Matjaž Romih. Glasbeni skupini so se pridružili še mladi glasovi članov združenega šolskega otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Petre Remšak. Po glasbeni kopeli se je predpraznično vzdušje nadaljevalo v avli in na hodnikih naše šole, kjer so se obiskovalci lahko sprehodili med barvitimi in bogato obloženimi stojnicami z najrazličnejšimi izdelki, lahko so si izmenjali igrače, se posladkali s palačinkami in odžejali z božičnim čajem. Nad celotnim sejmom je bil navdušen tudi ravnatelj šole Uroš Vidmajer, ki je v nagovoru vsem poudaril, da je čutiti dobro voljo že v zraku. Posebej je nagovoril in pozdravil med zbranimi dobrodelnega tekača Bogomirja Dolenca, ki bo 18. septembra 2020 na zunanjem športnem igrišču naše šole tekel za Ustanovo Mali vitezi, fundacijo za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Nad zbranimi prispevki so bili na koncu prav tako zadovoljni vsi učitelji in drugi delavci šole ter koordinatorica in vodja celotne prireditve, učiteljica Božena Svet. Prijetno predpraznično vzdušje na OŠ Šempeter MLADI AVTORJI Dober dan, življenje! Življenje je velika stvar. Vedno in povsod je s tabo, kamor koli greš. Pozdrav življenju je kot Sonce, ki te zjutraj s svojimi žarki požgečka in te zbudi, je kot ptica, ki lepo poje in s tabo leti. Življenje se zdi neskončno, a ga je vendarle enkrat konec, in vedno teče – nikoli se ne zaustavi. Kot je Tone Pavček zapisal v pesmi Dober dan, življenje!, je to visoko, veliko, a le zdi se večno, kar v resnici ni. Vsega je enkrat konec, vendar pa se na to ne smemo zanašati in moramo živeti življenje le najboljše, kar se da. Dobre priložnosti moraš vedno zgrabiti in jih izkoristiti, tudi če greš v neznano. V življenju moraš skozi vse – žalost, veselje, zmago in poraz. Vse do zadnjega hipa moraš marsikaj izkusiti, da lahko ločiš dobro od slabega. Obiskati moraš vse kotičke tega sveta, da se naučiš kaj, spoznaš nove ljudi in njihovo kulturo. Kljub vsem potovanjem in spoznanjem moraš vedno k sebi – domov. Svet je zelo velik, veliko možnosti je. Vsakdo je lahko nekaj drugega. K pravicam pa spadajo tudi obveznosti in odgovornosti. Ni narobe, da si »nor«, le prava mera norosti te mora obdajati. Dar in skrivnost si razlagam kot vsako stvar na svetu, ki ima svoj pomen in skrivnost. Vsakdo – ali kaj – nekaj skriva, nekaj ima, nekaj podarja ali pa si nekaj želi. Nič ali nihče ni brezpredmeten. Življenje je lahko milo – cona udobja, v kateri lahko živiš, a če želiš premikati meje, moraš iz te cone udobja skočiti, začeti z več, želeti več in s tem, ko si zastaviš cilj, dobiš moč, da ga uresničiš. Lahko pa je življenje tudi na robu prepada, pripravljeno, da skoči. Takrat iščemo pomoč. Sama si v takih trenutkih govorim spodbudne misli, kot so: »Vstani in se poberi!« Življenje kljub različnim težavam ljubimo, saj je naš največji dar. Brez njega ne bi bilo drugih – manjših. Mladostništvo je najlepše obdobje v življenju. Svoboda je eden izmed najlepših trenutkov najstništva, mladostništva. Ptičje petje, jutranje Sonce in druge lepe stvari, ki jih odrasli ne opazijo. Preprosto jih pustijo za sabo, ker se jim mudi v službo. Mladi na splošno najbolj cenimo dobre prijatelje, družino in svobodo. Srečamo se tudi z osamljenostjo, nekateri celo z depresijo, največ pa se jih boji svojih sošolcev. Zbadajoči, nesramni in kruti sošolci pa tega sploh ne opazijo. Tudi take primere se da rešiti s prijatelji, družino, učitelji in drugimi sočutnimi vrstniki. Vrednote so nekaj pomembnega, kar potrebujem v življenju in s čimer se spoprijemam. Najbolj sledim svojim sanjam in nasvetom svojih staršev. Čeprav se mi zdijo včasih tečni, vem, da mi želijo le dobro. Med drugim sem tudi verna. Kristjani imamo zapovedi, po katerih se ravnamo in živimo. Čeprav so to na neki način pravila, smo svobodni ter imamo pravico do svojega mnenja in izražanja. Tudi to je vrednota. Ariana Ermenc, 8. razred, OŠ Šempeter v Savinjski dolini 24 savinjske zgodbe ŠT. 12 I december 2019 Zvezde so plesale, znani obrazi pa peli z našo Tamaro Lucija Kolar os. arhiv Ta. T., arhiv POP TV Tamara Tavčar je 22-letna študentka, plesalka, plesna učiteljica in sodnica ter voditeljica, ki v cvetu svoje mladosti že blesti na velikih odrih. O njej smo v Utripu nazadnje pisali pred štirimi leti, ko je bila še gimnazijka, takrat si je v Ostravi na Češkem priplesala naziv svetovne podprvakinje v kategoriji solo članice – street dance show in njenih plesnih odličij je bilo še veliko. Neverjetno pozitivna, dinamična in igriva Petrovčanka Tamara Tavčar pa je danes ne le odlična plesalka, temveč tudi študentka četrtega letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, učiteljica, plesna sodnica, spremljevalna plesalka mnogim znanim in manj znanim pevcem, tudi voditeljica prireditev. V dneh, ko se je razpletla nova sezona popularne glasbene oddaje Znan obraz ima svoj glas na POP TV, pa se je mnogi spomnijo kot spremljevalne plesalke »v ozadju« zvenečih pevskih imitacij. Tamara je pravi praznični biser za naš pogovor ob koncu leta. Trenutno je vaša najbolj izpos­ tavljena plesna vloga sodelovanje v televizijskem glasbenem šovu Znan obraz ima svoj glas. Kako ste pravzaprav prišli zraven? »K sodelovanju me je povabil priznan slovenski koreograf Miha Krušič. Miho sem že od malih nog zelo dobro poznala in spoštovala, saj je bil eden izmed sodnikov, ki je sodil na tekmah, kjer sem tekmovala, v Sloveniji in v tujini. Je človek z ogromno izkušnjami in uspešno izpeljanimi projekti. Med drugim je Mihi pred leti Svetovna plesna organizacija IDO podelila naziv koreografa leta. Zato sem bila zelo vesela povabila in vključitve v njegovo ekipo profesionalnih plesalcev. Zdaj z njim uspešno sodelujem že tri leta. Poleg trenutnega sodelovanja v oddaji Znan obraz ima svoj glas z njim ustvarjamo tudi projekte, kot so Slovenija ima talent in Zvezde plešejo, kjer prav tako sodelujem kot spremljevalna plesalka. Poleg televizijskih projektov pa ustvarjamo še različne nastope po vsej Sloveniji. To, da me je Miha vključil v ekipo profesionalnih plesalcev, mi pomeni ogromno. Že kot mala deklica sem občudovala plesalce na televiziji in koncertih ter si želela, da bom nekoč lahko tudi jaz tako plesala.« Kakšno je bilo pravzaprav vaše delo v oddaji Znan obraz ima svoj glas? »Naloga spremljevalnih plesalcev v oddaji je bila, da dodelamo točke tako, da so videti enako kot posamezni videospoti oziroma nastopi pevcev, ki jih tekmovalci imitirajo. Tako je bilo število koreografij odvisno od števila točk v posamezni oddaji. Vse je bilo odvisno od tega, kakšne so pesmi, ki jih imitirajo, v izvirniku. Ali so prisotni stranski liki ali ne. Nekatere točke so bile bolj plesne, druge bolj igralske. Ravno zato, ker se pri tem združujeta igra in ples, mi je bilo sodelovanje v toliko večje veselje. Običajno smo imeli spremljevalni plesalci na začetku tedna najprej sami trening, na katerem smo pos- 22. uri. Čez teden smo točko dokončno postavili na studijskih vajah, kjer so prisotni še tekmovalci. Običajno smo imeli v tednu dve studijski vaji, ob sredah in petkih. Naše nedelje pa so bile popolnoma posvečene oddaji. Na POP TV smo se zbrali že v dopoldanskih urah. Najprej smo opravili generalko celotne oddaje, nato pa smo se postopoma pripravljali za oddajo. Maska, kostumi, samostojno ponavljanje koreografij. Ob 20. uri pa je šlo zares.« Dobre, slabe plati tega sodelovanja? »Takšno sodelovanje ima vsekakor ogromno dobrih plati. Z nastopi sem pridobila ogromno izkušenj za nastopanje. Še posebno zanimivo je bilo zato, ker je oddaja potekala v živo in tako rekoč ni bilo popravnega izpita za napake, ki bi se morebiti zgodile na odru. Sodelovanje pri takšnih projektih prinaša vsekakor tudi ogrom- Plesalci v zaodrju oddaje na POP TV (Tamara prva z leve) tavili nekakšno ogrodje točke. Zaradi različnih obveznosti, ki jih plesalci imamo (poučevanje v plesnih šolah, študij, služba), so bili treningi ob poznih večernih urah, večinoma po Na odru oddaje Znan obraz ima svoj glas (Tamara desno) no novih spoznanj in prijateljstev. Sama težko najdem kakšno slabo plat tega sodelovanja. Morda je bilo še najtežje usklajevanje študijskih obveznosti. Čeprav je to bolj izziv, saj se obveznosti na fakulteti precej razlikujejo od tistih v osnovni ali srednji šoli. Ker so oddelki precej bolj številčni, ni časa za prilagajanje in opravičevanje izostankov. Na naši fakulteti zahtevajo res redno obiskovanje predavanj in vaj. Vsako odsotnost moramo nadomestiti. Potrebni sta predvsem iznajdljivost in samostojnost, da morebitno odsotnost, ki je pri meni, lahko rečem, kar precejšnja, ustrezno nadoknadiš. Moj dan je po navadi zato precej dolg in velikokrat sem zdoma tudi po 18 ur.« Kako ste doživljali glavne akterje te oddaje, ki se iz tedna v teden pre- Tamara je bila romantična v videospotu Sto trenutkov z Žigo Deržkom. oblačijo in pojejo v »drugih kožah«? »Vse tekmovalce izjemno spoštujem, kako so se bili sposobni preobraziti vsak teden iz lika v lik. Tako malo časa so imeli na voljo, pa takšne predstave so nam prikazali. Resnično neverjetno. Vsi so bili zelo prijetni, tudi ko so kamere ugasnile. Težko bi se odločila za svojega favorita. Iskreno bi si želela, da bi lahko zmagali vsi. Prav vsak je bil nekaj posebnega in vem, da so vsako nedeljo dali vse od sebe in prikazali najboljšo možno imitacijo.« Spremljamo vas tudi kot spremljevalno plesalko sodnice v oddaji in odlične pevke Lee Sirk. Kako dolgo sodelujete z njo? »Z Leo sem se spoznala ravno v prejšnji sezoni oddaje Znan obraz ima svoj glas, ko je bila še med tekmovalci. Z njo pa sem začela sodelovati letos, ko me je Miha Krušič, ki tudi sodeluje z Leo kot njen koreograf, povabil k sodelovanju pri projektu Melodije morja in sonca v Portorožu. Tam sem prvič nastopila kot njena spremljevalna plesalka. Zelo dobro sva se povezali in vesela sem, da sem zdaj postala del njene ekipe, s katero ima koncertno turnejo po Sloveniji, imenovano Po svoje.« Kakšna je pravzaprav Lea in kakšno je sodelovanje z njo? »Lea ni samo odlična pevka, pač pa tudi izjemna oseba. Sodelovanje z njo mi je zares v veliko veselje. Še posebno sta mi všeč njena sproščenost in pozitivna energija. Trenutki z njo so preprosto najboljši, polni smeha in zabave. Zelo dobro se razumemo. Je zelo odprta oseba in nanjo se lahko zaneseš kadar koli. Kot je bilo že velikokrat omenjeno v oddaji Znan obraz ima svoj glas, kako občutljiva je Lea glede čistoče, lahko to sama tudi iz prve roke potrdim. Lea je namreč Ob Ani Dežmah, ki je odlično imitirala Aretho Franklin. pozorna na vsako stvar oziroma detajl. Tako dobro, da ima na vsakem koncertu s seboj likalnik in nam, tik predno gremo na oder, še polika naše kostume. Ravno zaradi njene zagnanosti in maksimalnega vložka v delo se mi zdi, da uspešno izpelje resnično vse, kar si zada.« »Ob koncu leta je treba pogledati nazaj, se spomniti dobrih in tudi slabih trenutkov, vse sprejeti pozitivno in biti ponosen nase. Ceniti moramo še zlasti male stvari in odnose, predvsem z bližnjimi, ter s takšnimi pozitivnimi mislimi stopiti v novo leto in novim ciljem naproti. Kakšna anekdota iz zaodrja? »Eden izmed zanimivih pripetljajev, ki mi bo še dolgo ostal v spominu, je vsekakor nastop na letošnjih Melodijah morja in sonca v Portorožu. Med nastopom z Leo Sirk so nam jo naši kostumi pošteno zagodli. Ker so bili zgornji deli kostuma – topi, iz zelo drsečega materiala in brez naramnic, so nam med plesnim nastopom zlezli navzdol in posledično se je zgodilo, da smo plesale zgolj v nedrčkih. Ker je bila koreografija zelo dinamična, nobena izmed nas tega ni čutila. Kaj se nam je pravzaprav zgodilo, smo opazile med nastopom na ekranu, ki se nahaja pred odrom. Ker je prenos potekal v živo, se ni dalo nič popraviti ali spremeniti. Svoj nastop smo morale kljub tej nesreči nadaljevati in izpeljati tako, kot je bilo treba, pa čeprav pomanjkljivo oblečene pred celotnim avditorijem v Portorožu in hkrati vsemi gledalci pred TVzasloni, ki so prireditev spremljali v živo.« Pred sedmimi leti ste za Utrip povedali, da razmišljate o študiju na AGRFT oziroma da se vidite v poklicu, kjer bi združili igralske in plesne sposobnosti, poleg tega pa želite opraviti tudi izpit za plesno sodnico in opravljati delo trenerke. Večina se je uresničila že prej, kajne? Kaj so zdaj vaši največji izzivi? »Vsekakor je gledališče poleg plesa moja druga ljubezen in zdaj z nastopi na televiziji lahko ti dve ljubezni združim. Poleg tega ostajam še vedno pri javnem nastopanju, saj povezujem tudi različne prireditve. Res se je nekaj od naštetega uresničilo že veliko prej, kot sem sama pri- savinjske zgodbe ŠT. 12 I december 2019 čakovala. V letu 2018 sem namreč imela možnost opravljanja sodniškega izpita, ki sem ga uspešno opravila in si tako pridobila naziv plesne sodnice Slovenije za moderne tekmovalne plese. Tako zdaj skozi leto veliko svojih koncev tedna preživim na tekmah, v vlogi sodnice. Glede študija pa se je moje razmišljanje spremenilo takrat, ko sem začela poučevati otroke v plesni šoli. Po nekaj letih poučevanja in pripravljanja tekmovalcev na tekmovanja sem ugotovila, da so otroci tisti, s katerimi želim biti tudi v prihodnosti povezana. Tudi sama želim biti ena izmed tistih učiteljic, ki spremljajo in spodbujajo svoje učence pri doseganju njihovih ciljev. Tega sem bila deležna sama na OŠ Petrovče in pozneje tudi na I. gimnaziji v Celju. Po končani gimnaziji sem se zato odločila za študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Trenutno sem v četrtem letniku, tako da me do konca študija loči zgolj še eno leto in lahko bom opravljala zame enega izmed najlepših poklicev. Poleg rednega študija na fakulteti pa trenutno opravljam licenco za trenerko športnega plesa na Plesni zvezi Slovenije, kar bom končala prihodnjega decembra 2020 in je trenutno moj največji izziv. Tako bom še formalno izobražena za plesno poučevanje in menim, da je to odlična popotnica za naprej.« Pred štirimi leti smo v Utripu, ko ste bili še gimnazijka, pisali o tem, da ste si priplesali naziv svetovne podprvakinje v kategoriji solo članice – street dance show. Odtlej smo vas poleg različnih plesnih angažmajev srečevali kot učiteljico plesa, kot spremljevalno plesalko, tudi kot voditeljico … Katera izmed teh vlog vam najbolj leži? »Moram priznati, da se mi ves čas dogaja precej stvari in časa za počitek ni veliko. Poleg študija se trudim kar najbolj izkoristiti čas in početi tisto, kar me najbolj veseli. Ob sodelovanju v televizijskih oddajah, različ- izmed teh vlog je meni ljubša. Ples, gledališče, javno nastopanje so del mene že od malega in brez njih ne morem. Kombinacija se mi zdi najboljša. Marsikdo me velikokrat vpraša, kaj je z mojim prostim časom, ali ga sploh imam. Moj odgovor je zelo preprost. Seveda ga imam, vendar ga zapolnim s tistimi stvarmi, ki me najbolj veselijo.« Sodelovali ste tudi z mladim pevcem Žigo Deržkom v videospotu Sto trenutkov, za katerega ste prispevali koreografijo in odigrali vlogo natakarice. »Snemanje videospota je bila zame zanimiva izkušnja, še posebno zato, ker sem prevzela še vlogo koreografinje za spot. Z Žigo se poznava že od malega, spremljam ga na njegovi poti in ga zelo spodbujam, saj menim, da ga čaka čudovita glasbena prihodnost. Z velikim veseljem sem sprejela povabilo k sodelovanju. Tako sodelovanje kot tudi snemanje je bilo nadvse zabavno in prijetno. Ekipa je bila super in menim, da je končni izdelek odličen. Ponosna sem tudi, da je Žiga v zgolj parih treningih osvojil korake in v spotu pokazal, da ima poleg pevskega še plesni talent.« Znan obraz ima svoj glas, sodelovanje z Leo Sirk in še kaj so vam gotovo odprli vrata še kam. Se vam obeta kakšna nova izkušnja? »Vsi projekti, pri katerih sodelujem, so nekako medijsko bolj izpostavljeni, zato lahko rečem, da se mi vrata v ta svet s tem vsekakor še bolj odpirajo. Zelo sem vesela, da sem lahko začela s takšnimi in drugačnimi sodelovanji že pri teh letih. Zavedam se, da sem še precej mlada, in verjamem, da se v prihodnosti lahko odprejo še številna nova vrata. Sama bom vsekakor delala v tej smeri in se trudila pridobiti čim več novih izkušenj. Za zdaj dokončujem trenutno aktualne projekte, vsekakor pa se že veselim tistih, ki prihajajo v novem koledarskem letu. Kateri točno bodo, Z Leo Sirk na Melodijah morja in sonca, kjer so jim jo zagodli kostumi. nih nastopih po Sloveniji, snemanju videospotov in reklam še poučujem in predajam plesno znanje na mlajše generacije. Poučujem v različnih plesnih šolah po vsej Sloveniji. Od Celja, Ljubljane, Novega mesta do Kopra. Trenutno se predvsem posvečam tekmovalcem, tako da večinoma izvajam individualne treninge in se z njimi udeležujem tekmovanj. Kadar mi ostane še kakšna urica časa, pa še delujem kot animatorka na rojstnodnevnih zabavah za otroke. Zelo pa sem vesela, da so me zdaj že dve leti zapored povabili in mi zaupali vlogo voditeljice tradicionalne prireditve Športnik leta v Občini Žalec. Izjemno veliko veselje mi je sodelovati s takšno ekipo. Svojega sovoditelja Jana Podbrežnika poznam že vrsto let, saj sva skupaj preživljala osnovnošolska leta. Je izjemen prijatelj in sovoditelj. Dobro sva se ujela in vsako leto zelo uživala na odru. Sama bi se težko odločila, katera še ne vem, vsekakor pa sem prepričana, da časa za počitek ne bo. In tako je prav. Sem namreč zelo aktivna oseba, ki je težko pri miru. In vedno se mora nekaj dogajati.« Kakšne so vaše želje za leto 2020 in kaj bi priporočali mladim, ki še iščejo pravo pot in svoje sanje? »Ob koncu leta je treba pogledati nazaj, se spomniti dobrih in tudi slabih trenutkov, vse sprejeti pozitivno in biti ponosen nase. Ceniti moramo še zlasti male stvari in odnose, predvsem z bližnjimi, ter s takšnimi pozitivnimi mislimi stopiti v novo leto in novim ciljem naproti. Tako zase kot za druge si želim, da bi se nam uresničili vsi zadani cilji in bi lahko posegli po najvišjih zvezdah. Verjamem, da nam uspe z dovolj veliko mero motivacije, samozavesti in poguma. Vsem mladim bi želela sporočiti, naj bodo drzni in prepričani vase. Če imaš to, ni razloga za neuspeh. In še nekaj: vedno lahko dosežemo še več.« 25 Z medom in pripravki pomagal moškim izboljšati potenco D. Naraglav Franc Udrih pri 96 letih čebelari ter prisega na med, čebulo, šport, čim manj jeze in počne skoraj vse kot v mladosti. »Moj čebelnjak je moje veliko veselje, takšnega nima nihče,« z nasmehom pravi Franc. Malo je takšnih starostnikov, ki bi pri 96 letih počeli vse to, kar lahko Franc Udrih iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je sicer tudi dedek dveh priznanih košarkarjev, Bena in Sama Udriha. Pred dnevi smo ga obiskali in se z njim podali tudi do njegovega čebelnjaka, ki ga ima postavljenega na sončni legi v Martjakih pri Zalogu, kot pravijo temu delu hribovitega obrobja Spodnje Savinjske doline. Čebelarjenje je v širši družini Udrihovih prisotno že v več generacijah. Vse svoje življenje je z njim povezan tudi Franc. Ko je deset let po poroki in smrti žene ostal sam s svojima sinovoma, se je v to dejavnost vključil še intenzivneje, saj je vsak dinar bil še kako dobrodošel za družinski proračun. »Imel sem osemdeset in tudi več panjev. Z veseljem sem čebelaril in hodil v službo. Vmes sem doživel srčni infarkt in se predčasno upokojil. Trudil sem se, da bi moje življenje bilo spet čim bolj takšno, kot je bilo prej. Pri tem so mi pomagale čebele, ki so me prijetno zaposlovale. Veliko sem tudi užival medu in cvetnega prahu, tako da sem znova postal pravi »kerlc«. Z medom mojih čebel in pripravki, ki sem jih pripravljal z medom, cvetnim prahom in nadvse finimi, kot moka zmletimi orehi, pa sem pomagal tudi marsikateremu moškemu izboljšati potenco. Ti pripravki so se zelo prodajali, res so šli za med, kot radi rečemo, a pozneje se mi tega ni več dalo delati, saj je za to bilo potrebno veliko časa. Tudi s čebelarjenjem sem pred nekaj leti prenehal in to svoje delo prepustil vnuku Alešu, ki je uspešno gospodaril precej let in imel tudi več kot 120 panjev. Sem mu pa rad pomagal, tako da sem bil vseskozi vsaj malo zraven.« Ljubezen do čebel in čebelarjenja »Pred časom se je Aleš zaradi redne službe in težav, ki so se zgrnile nad njegovim čebelarstvom, saj je prišla bolezen in mu uničila skoraj večino družin, čebelarjenju odpovedal. Meni pa žilica in ljubezen do čebel nista dali miru in tako sem lani ob svojem 95. letu znova začel čebelariti,« z navdušenjem pove Franc in s pogledom ošvrkne svoj čebelnjak, ki je zares nekaj posebnega, ali kot sam pravi, da takšnega nima nihče. Panje namreč krasijo slike rožic in čebele, ki jih obletavajo med nabiranjem medu. Prave rože pa lepšajo tudi predprostor pred čebelnjakom. Franc je ob tem poln načrtov, eden izmed panjev, ki mu ga je podaril sin Silvo ob rojstnem dnevu, še čaka, da dobi poslikavo. Prostora v čebelnjaku pa ima še za kakšno družino. Letos si je že ustvaril dve novi. Pri tem je zanimivo, da pri delu s čebelami ne uporablja nobene zaščite, saj pravi, da ga imajo čebele rade, če ga katera piči, pa je to za krepitev njegovega zdravja. Dokaz, da ne uporablja zaščite, so tudi fotografije, na katerih ima opravka z letošnjim rojem. Odrezal ga je z drevesa, na katerem so čebele ustvarile roj, in ga nato spravil v panj. Franc prisega na med, čebulo in šport In kaj Franca ohranja tako vitalnega in aktivnega? »V prvi vrsti se človek ne sme preveč jeziti. Dobro se je znati brzdati, četudi ti kdo reče kaj takšnega, kar ti ni po godu. Jeza resnično škoduje, zato se je bolje izogniti njenemu izbruhu, čeravno to ni vedno lahko. Pomembno vlogo ima tudi hrana, ki mora biti uravnotežena in raznolika. Poleg tega jaz nadvse prisegam na čebulo, ki jo jem vsakodnevno in je pojem na teden toliko kot ena velika družina. Lahko bi rekel, da jem čebulo, kot bi jedel jabolko. Čebula razstruplja, je naravni antibiotik, po njej se ne rediš in tudi če mastno ješ, ti čebula to maščobo razgradi. Kot čebelar pa vsakodnevno uživam tudi med. Mislim, da sta čebula in med tisto, kar me ohranja zdravega in vitalnega. Pri tem pa seveda ne gre pozabljati na telesno aktivnost, šport ali vsaj vsakodnevno hojo v naravi, kjer se naužijemo dovolj svežega zraka. Pozabljati ne smemo niti na vsakodnevni trening naših možganov, ki si jih lahko bistrimo z reševanjem križank, igranjem kart in s številnimi drugimi oblikami delovanja, ki nas silijo k razmišljanju,« odločno pove Franc, se narahlo zasmeje in doda, da pri njemu to povsem »špila«, saj drugače ne bi bil takšen, kot je. Šport, del njegovega in družinskega življenja Življenje Franca Udriha je vseskozi prepredeno tudi s športom, čeprav se sam v mladosti z njim ni aktivno ukvarjal, je bil pa zelo hiter v teku. To je kot mlad fant dokazal na armadnem prvenstvu v Zagrebu, ko je zasedel tretje mesto. Pozneje in danes šport predvsem rad gleda. Ponosen je bil na svoja sinova, ki sta bila dobra košarkarja in odbojkarja, že vrsto let pa je ponosen na svoja vnuka Bena in Sama, ki sta priznana košarkarja in ju je obiskal tako v Ameriki kot tudi Španiji. »Rad gledam vse športe, čeprav imam ene raje kot druge. Slovenija je nedvomno pravi športni fenomen glede na število prebivalcev. Med gledanjem se tako vživim v igro, da bi kdo mislil, koliko nas je v sobi. Tako glasen sem, ko komentiram in spodbujam,« pravi Franc, ki je tudi lovec, vinogradnik, gobar in velik ljubitelj planin. Veliko hodi na Goro Oljko in druge okoliške hribe. Rad gre tudi na Veliko planino, na Golte in še kam. V šali pravi, da bo še enkrat šel na Triglav, kjer je bil nazadnje ob svoji 72-letnici, ampak ko bo star sto let, bo šel s helikopterjem. Za konec še povejmo, da Franc tudi sam gospodinji, kuha, pospravlja. Poleg športa na TV rad spremlja poročila. Za bistrenje možganov pa se rad posveča reševanju križank, ki so še ena njegova strast, rad pa tudi zapoje, saj je v preteklosti deloval v kar nekaj pevskih zborih in je lahko pel kar tri glasove. OPTIKA Simona že 25 let Naročite se vsak dan od 8. do 18. ure! Kratke čakalne dobe in 10 % gotovinskega popusta na korekcijska očala! Vesel božič in srečno 2020! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 12 I december 2019 Zgodilo se je tistega decembra … Lucija Kolar Z listanjem decembrskih številk Savinjskega občana, Savinjčana in Utripa Savinjske doline zaključujemo letošnje sprehode po izdajah naših časopisov v enakih mesecih, kot izhajajo aktualne številke. Bogastvo dediščine, ki jo prinašajo tiskani mediji našega območja že polnih 41 let, skoraj polovico tega obdobja, dvajset let, pa Utrip Savinjske doline, je mogoče spremljati tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (www. dlib.si). Vtipkate Savinjski občan, Savinjčan ali Utrip Savinjske doline, pa bo pred vami dobra štiri desetletja dogajanja v dolini. Kaj pa se je zgodilo tistega decembra? Savinjski občan, december 1978 Mlajši tega nimajo v svojem spominu, nekoliko starejši pa se še spomnijo, da je bil 22. december v Jugoslaviji dan JLA, Jugoslovanske ljudske armade. Decembrski Savinjski občan pred 41 leti je že na naslovnici prinesel zapis o tem da je bila v Žalcu osrednja proslava, v kulturnem programu so sodelovali tudi pripadniki JLA iz celjskega garnizona. Med podeljenimi priznanji in plaketami pa so podelili tudi knjižne nagrade za najboljše šolske naloge, ki so jih pisali učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol v občini na temo 'TITO – VRHOVNI KOMANDANT OBOROŽENIH SIL'. Na drugi strani je Savinjski občan poročal, da so v Žalcu na dan republike, na še en velik praznik nekdanje države (29. november) položili tudi »temeljni kamen za nov hotel, ki bo nastal na podlagi skupnih vlaganj med občinama Kruševac in našo občino. S takšnim sodelovanjem se konkretno potrjujeta bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov«. Hotel Žalec stoji še danes in še vedno spominja na tiste čase, občina pa je dobila tudi nov Hotel A. mezen priključek, 12 milijonov bo šlo iz krajevnega samoprispevka, drugo pa bodo sredstva SIS za komunalo in ceste Žalec, PTT Celje in udarniško delo krajanov.« Savinjski občan, december 1989 Savinjski občan, december 1978, str. 11 Takole brezbarvno pa so svojčas povabili na prireditve, razprodaje in še kaj. Pravzaprav se mi zdi v času, ko nas zasipavajo s pisanimi, že kar kičastimi ponudbami iz vseh mogočih koncev, kajti v tem času se je rodil splet in prinesel poleg prednosti tudi neprijetne učinke, že kar osvežujoče. Ko smo že pri Hotelu Žalec, je Savinjski občan deset let pozneje prinesel novico z naslovom Žalski hotel mešano podjetje. »Hmezadova delovna organizacija Golding, nosilec gostinstva in turizma v občini, in Fanika Lomovšek, dozdajšnja vodja RTC Rogla, sta ustanovila mešano podjetje Hotel Žalec. V mešano podjetje bosta vložila kapital v razmerju 70 : 30, takšno razmerje pa bo tudi v delitvi dobička. Se po daljši agoniji tega hotela, gostinstvu in turizmu v Žalcu obetajo boljši časi? Fanika Lomovšek, ki je 11 let uspešno vodila Rekreacijski center Rogla, pravi, da je mešano podjetje Hotel Žalec zanjo nov izziv, ki gotovo daje možnost kreativnosti, strokovnosti in kakovosti.« Fanika Lamovšek je takrat povedala, Savinjski občan pa zapisal: »Računamo zlasti na goste Savinjske doline in tranzitne turiste pa tudi tujce. Žalec ima dobre pogoje za kongresni turizem, kar so potrdili tudi Gorjupovi dnevi, zanimiva pa je tudi širša turistična ponudba. Pričakujem, da bomo z zainteresiranimi našli skupen jezik in sodelovanje. Mislim pa, da bi za razvoj stacionarnega turizma veliko pridobitev pomenil bazen.« No, po tridesetih letih bazena Žalec še nima, ima pa fontano in ekomuzej, pa še kaj, kar privabi turiste. Spomin pa je tudi Hmezadova banka (in že tudi Banka Celje, ki jo je kupila), za katero so tistega decembra podpisali pogodbo o ustanovitvi kot univerzalne pravne naslednice Interne banke Hmezada. Savinjski občan, oktober 1978, str. 19 Savinjski občan, december 1985 Na naslovnici je bilo objavljeno obvestilo, da bo otroke po vseh krajevnih skupnostih med 22. in 30. decembrom obiskal Dedek Mraz, ki je takrat večinoma pokrival naloge vseh dobrih decembrskih mož, vsaj javno. Obvezno predstavo in kar 6500 daril za otroke je razdelil po dolini. Savinjski občan, november 1989, str. 3 Častni predsednik celjske turistične zveze pa je podelil priznanje Zvonetu Štormanu za najboljše zasebno gostišče na Celjskem. Med štiridesetimi gostišči na tem območju se je med pet najboljših uvrstilo tudi Gostišče Matjaž s Polzele. Se še spomnite? Savinjčan, december 1992 Savinjski občan, december 1978, str. 1 O uspehih prepoznavnega savinjskega slikarja Adija Arzenška je pričala vest na 4. strani. Zdaj že pokojni Adi Arzenšek, ki so ga mnogi poznali tudi po poslikavi fasade na Lesninini blagovnici v Levcu, je takrat prodiral na tuje. »V novembru je imel tri samostojne razstave v Avstriji in Švici. Vse tri razstave so izjemno uspele, kar bi sklepali po zelo ugodnih ocenah kritikov, pa tudi po velikem zanimanju obiskovalcev za njegova dela.« Na naslovnici je Savinjčan prinesel novico o podelitvi turistične vrtnice Blagovnici Žana v Žalcu: »Z bogatejšo ponudbo in lepšo podobo je žalska blagovnica dobila še novo ime, Žana. Postala je okolju prijaznejša in obiskovalcem vabljivejša.« V Šempetru je Petrol odprl nov bencinski servis in takrat smo zapisali, da so se »stranke samopostrežnega načina točenja goriva hitro navadile, v kakšni zadregi lahko priskočijo na pomoč delavci Petrola. Po 27 letih si ne predstavljamo več drugega kot samopostrežnega načina, no, delavci na servisih pa še vedno radi priskočijo na pomoč. Savinjski občan, december 1985, str. 1 Savinjski občan, oktober 1978, str. 4 Poročali smo tudi o uspehih savinjskih odbojkarjev, ekipa Sipa Šempeter je bila po prvem, jesenskem delu sezone vodilna v prvi odbojkarski ligi. Savinjski občan, oktober 1978, str. 20 Savinjski občan je tistega decembra ob obširnem nizanju načrtov objavil tudi zimsko idilo zasneženega Žalca. Mestno jedro se je od takrat občutno spremenilo, še bolj pa se je spremenil vozni park. Na 5. strani je bil zapis o težavah mlekarne v Arji vasi: »Sanacijski program za leto 1986 pa že zajema vsebinsko in dolgoročno usmeritev mlekarne, predvsem pa odpravo vzrokov, ki so do zdaj povzročali izgubo. Gre torej za naloge, ki jih bo moral opraviti kolektiv mlekarne, pomemben delež pa bo moral prispevati družbeni svet oziroma odgovorni dejavniki v občinah, v regiji in seveda tudi republiki. Že prvi savinjski sir edamec na trgu sirov namreč na tržišču primanjkuje, povečali pa bodo tudi proizvodnjo sadnih jogurtov, skute in masla. Na proizvodni program bodo vplivale tudi cene, saj je razumljivo, da se bo moral tudi kolektiv mlekarne obnašati skladno z ekonomskimi zakonitostmi. Z načrtovano strukturo proizvodnje za naslednje leto bodo 59 odstotkov mleka predelali v mlečne izdelke, za polovico manj pa načrtujejo pasteriziranega in posnetega. Do zdaj je veliko razumevanja pokazala Ljubljanska banka, prav pa bi bilo, da bi se vključile tudi druge banke. Zagotavljanje obratnih sredstev – predvsem pa pokritje izgube – je temeljnega pomena za sanacijo, ki bo uspešna le, če bo hitra in učinkovita. Koliko časa bo mlekarna še poslovala z izgubo, je odvisno prav od sanacije v tem letu, saj vsako prelaganje in zavlačevanje pomeni stopnjevanje izgube zaradi visokih obresti, je poudaril direktor mlekarne Andrej Čulk.« V Braslovčah so podpisali sporazum o sofinanciranju in izgradnji krajevnega telefonskega omrežja za celotno Krajevno skupnost Braslovče, smo zapisali na 15. strani Savinjskega občana. »Sporazum določa izgradnjo 190 telefonskih priključkov v predračunski vrednosti 60 milijonov dinarjev. Od tega bodo krajani prispevali 38 milijonov, kar pomeni 200 tisočakov za posa- Savinjčan, december 1992, str. 1 Utrip Savinjske doline, december 1999 Na 10. strani je Utrip zapisal, da je SIP Šempeter dobil novo lakirnico, v katero je investiral 2,4 milijona tolarjev, Hmezadova trgovina, ki je bila leto poprej eno izmed najhitreje rastočih podjetij v Slovenije (med 200 podjetji), pa je kupila Jeklo Ruše. Utrip Savinjske doline, december 1999, str. 10 križanka / NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 12 I december 2019 27 Prenovili fasadno sliko D. Naraglav Prenovo slike so zaupali preboldskemu umetniku Žigi Hriberšku Ustvarjalne sledi Eduarda Salesina ostajajo v njegovem kraju in okolju Savinjske doline. Njegovi so številni predakti na arhitekturnih telesih hiš. S tehniko sgraffito, vrezovanjem v omet fasade, je ustvarjal reliefe različnih globin. Je soavtor obdelave pročelja Hmeljarskega inštituta v Žalcu, reliefov na pročeljih zadružnih domov v Preboldu in Petrovčah, na nekdanjem Kmetijskem kombinatu v Žalcu, pa tudi številnih naročenih kiparskih portretov narodnih herojev, umetnikov. Njegova sta tudi v bron odlita portreta Frana Levstika pred Kulturnim domom na Vranskem in pred Medobčinsko splošno knjižnico v Žalcu. sana na steno,« nam je povedal Žiga Hriberšek in dodal: »Pred začetkom smo originalno poslikavo poslikali ter premerili vse potrebne elemente in detajle. Gre za precej veliko sliko, dimenzij 4 metre v širino in 4,5 metra v višino. Zato je bilo potrebnih dosti predpriprav in premisleka, saj je zadeva v svoji osnovi preprosto zasnovana: štirje barvni toni, omejena količina detajla, kar pa jo paradoksno dela zahtevnejšo za poustvari- ti, saj mora biti vse točno na svojem mestu, natančno.« »Slika mora biti kar se da zvesta originalu. Edino napis pod sliko originala (KZ PREBOLD) sem moral na željo naročnika opustiti,« je še povedal Žiga in dodal, da si je treba v primerih, ko gre za kulturno dediščino, vedno prizadevati za ohranitev originalnih del, če je to le mogoče. Ker pa se po strokovni oceni tega ni dalo storiti, so morali ubrati najboljšo možno pot, reprodukcijo originala. Zadružni dom z obnovljeno sliko avtorja Žige Hriberška Jeseni so na stavbi Kmetijske zadruge Savinjska v Preboldu dolina prenovili fasadno sliko, ki jo je pred 60 leti ustvaril savinjski kipar in nekdanji učitelj likovnega pouka na OŠ Žalec Eduard Salesin. Prenovo slike, ki jo je načel zob časa, so zaupali preboldskemu umetniku Žigi Hriberšku, ki je poskrbel za ohranitev avtentične podobe slike Eduarda Salesina, hkrati pa stavbi pridal svoj likovni pečat. Načrti za rekonstrukcijo poslikave na Zadružnem domu v Preboldu so se uradno začeli že lani. Poslikava je bila v zares dotrajanem stanju in je začela odpadati od stene stavbe, kar je bilo nevarno tudi za mimoidoče. Objekt so si prišli ogledat strokovnjaki iz Zavoda za spomeniško varstvo, ki so se skupaj z investitorjem, Zadrugo Savinjske doline, odločili za obnovo propadle fasade in rekonstrukcijo poslikave. »Sredi prejšnjega leta sem bil povabljen k oddaji ponudbe za izvedbo del. Ponudba je bila izbrana in tako smo letos septembra začeli dela. Original- na poslikava je bila narejena v tehniki sgraffito (t. i. fasadna kraspanka), pri kateri se slika reliefno vdolbe v prej nanesene barvne plasti ometa. Gre za apneni omet, ki zna biti, če je podvržen različnim vremenskim vplivom, dolgoročno problematičen. Ker je imel celoten objekt že od predhodne obnove na določenih delih novo fasado, so se tudi na tem delu stavbe odločili za sodobno fasado. Poslikave zato ni bilo mogoče rekonstruirati v originalni tehniki, ampak kot reprodukcijo, ki ni vdolbena, temveč nari- Srečno, zdravo in uspešno leto 2020! Rešitev križanke iz novembrske številke: UNIFOREST-ZA-VARNO-INHITRO-OPRAVLJENO-DELO. Nagrajenci: 1. Olga Krajnc, Vrbje 75, Žalec; 2. Amalija Rojc, Dolenja vas 168, Prebold; 3. Vlasta Pšaker, Parižlje 51 c , Braslovče. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani PAN TIM, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. SREČNO 2020 Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj novembrske križanke v Utripu Savinjske doline je Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do vključno 20. 1. 2020. 28 živimo z naravo ŠT. 12 I december 2019 Orali s stoletnim plugom T. Tavčar Ernest Obermajer s Polzele je lastnik muzeja traktorjev, v upravičenju pa ga ima Občina Polzela. V zbirki jih je kar 21 in so dobro ohranjeni. Ker pa bi zbiratelj rad povečal zbirko tudi s starimi priključki, je pred časom v Srbiji našel dvobrazdni plug, star več deset let. Kot je povedal, njegova starost seže v čas med prvo in drugo svetovno vojno. Zdaj ga je obnovil in s svojimi sosedi in prijatelji v soboto, 7. decembra, pripravil na parceli Cajhn uspešno demonstracijo pluga. Povedati velja, da so »komande« pri plugu ročne, to pomeni da ni nobene hidravlike. zkst-zalec.si Z demonstracije starega pluga Prvi usposobljeni ocenjevalci piv T. Tavčar Petek, 20. decembra, od 17.00 do 19.00 Božičkova dnevna soba, Šlandrov trg Sobota, 21. decembra, ob 17.00 Srečanje z Božičkom, gasilski dom Levec Sobota, 21. decembra, ob 18.00 Otvoritev in blagoslov jaslic “Pri Juhart” v Levcu Certifikate podelili senzoričnim ocenjevalcem piva Nedelja, 22. decembra, od 10.00 do 18.00 (tudi 22., 25., 26. in 29. 12. 2019 ter 1. 1. 2020 oz. po dogovoru) Ogled 16. razstave Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas Nedelja, 22. decembra, ob 16.00 Novoletna pravljica Pika Nogavička, otroška predstava, obisk Božička po predstavi, Dom kulture Svoboda Griže Nedelja, 22. decembra, 17.00 Adventni koncert: Ženski pevski zbor Gotovlje, Dvorec Novo Celje Nedelja, 22. decembra, ob 18.00 V Slakovi zidanici, večer glasbe Lojzeta Slaka, koncert, Dom II. slovenskega tabora Torek, 24. decembra, ob 22.30 Pohod z baklami k polnočnicam s kratkim koncertom, gasilski dom Zavrh pri Galiciji Sreda, 25. decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel Četrtek, 26. decembra, ob 10.00 Blagoslov konj, pri cerkvi v Galiciji Četrtek, 26. decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel Prejemniki in podeljevalci certifikatov Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je pripravil v četrtek, 6. decembra, v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu slovesnost, na kateri so podelili certifikate udeležencem, ki so uspešno končali usposabljanje za senzorično ocenjevanje piv. Usposabljanje so izvedli v sodelovanju s Flavour Activ iz Združenega kraljestva, ki je vodilna organizacija v svetovnem merilu za raziskovanje senzorike pijač, in Gospodarsko zbornico Slovenije – Zbornico živilskih in kmetijskih podjetij. Usposabljanje je zamišljeno v obliki treh stopenj. Za vzpostavitev usposabljanja so se že v prejšnjem letu odločili zaradi treh razlogov. Skupaj z Združenjem slovenskih pivovarn so ugotovili, da v Sloveniji nimamo usposobljene ekipe ocenjevalcev piv, ki bi lahko podala strokovno in neodvisno oceno kakovost piv, kot jo poznajo druga živilska področja, kot so jedilna olja, mlečni ali mesni izdelki. Drugi motiv je bil ponuditi pivovarjem možnost pridobiti znanja, ki jih bodo lahko uporabili pri svoji dejavnosti, saj bodo sposobni prepoznati d d d d d dd d dd dd d Želimo vam lepe d božične praznike d d in srečno vožnjo v letu 2020. d d Avtoservis Rona, Robert Vasle s.p. Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter E-pošta: robert.vasle1@siol.net, Tel.: 041 411 342 morebitne napake v svojih izdelkih in jih s pomočjo znanja, od kod izvirajo, lahko tudi uspešno odpravili in tako dvignili kakovost. Usposabljanje pa ni namenjeno samo pivovarjem, temveč tudi laični javnosti, z namenom dviga kulture pitja piva, njegove popularizacije in s tem dviga razpoznavnosti in krepitve ugleda pivovarstva. Usposabljanje poteka v obliki osmih srečanj, na katerih se udeleženci naučijo praktičnega prepoznavanja arom in spoznavajo njihov izvor. V tem letu so končali že drugi krog usposabljanja, ki je potekalo na prvi in drugi stopnji, prihodnje leto pa bodo nadaljevali usposabljanje že na vseh treh stopnjah. Tako so podelili 21 certifikatov za ocenjevalce na prvi stopnji, 10 udeležencev pa je pridobilo že certifikate druge stopnje. Certifikate so podelili dr. Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, dr. Boris Gadzov iz Flavour Active in doc. dr. Iztok Jože Košir, vodja usposabljanja z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec. Četrtek, 26. decembra, ob 18.00 Dobrodelni božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica z gostom Matjažem Žmaharjem, obiskovalce bo nagradil tudi Božiček, telovadnica OŠ Griže Četrtek, 26. decembra, ob 19.00 Božični koncert domačih pevcev in instrumentalistov, cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu, Petek, 27. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Čarovnik Nik, Dom II. slovenskega tabora Petek, 27. decembra, ob 18.00 Koncert: Gino & Band, Šlandrov trg Sobota, 28. decembra, ob 10.00 Prihod Dedka Mraza, Konjeniški center Amay Sobota, 28. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Pod prazničnim dežnikom, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 29. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Rudi in praznične kremšnite, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 30. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Lisička zvitorepka, Dom II. slovenskega tabora Torek, 31. decembra, ob 20.00 Silvestrska predstava: Slovenec in pol, Dom II. slovenskega tabora Torek, 31. decembra, od 22.00 do 2.00 Silvestrovanje s skupino Happy Band, Šlandrov trg PO DOLINI / informacije ŠT. 12 I december 2019 29 Povezani tudi v ustvarjalnosti K. Rozman Duštvo Dobra ideja je pripravilo razstavo fotografij in izdalo kompilacijo avtorske glasbe Polzelanov. Polzelska Komenda je do 9. decembra gostila razstavo fotografij z naslovom JU-BI-JU, ki so jo odprli na prijeten poznojesenski večer, 26. novembra. Naslov razstave ima dvojni pomen: to so začetnice imen avtorjev razstave, prebrano v angleščini pa nosi še pomembnejše sporočilo: Bodi to, kar si. Bina Plaznik in Jurij Žohar sta na ogled postavila svoje fotografije, dopolnile pa so jih »skenaže«, ki jih je ob igri s skenerjem ustvarila njuna takrat še ne triletna hčerka Julija. Polzelana Bina Plaznik, z umetniškim imenom Bina Vista, in Jurij Žohar sta po duši umetnika. Bina se poleg animacij za otroke v vlogi klovnese v zadnjem času ukvarja predvsem s pisanjem in fotografijo, Jurij pa z glasbo kot avtor in producent. Kot je ob odprtju razstave, ki ga je popestrila osemletna flavtistka Goja Lajlar, povedala Bina, delujeta v Društvu Dobra ideja. Bina se s fotografijo ukvarja profesionalno, Jurij pa se je fotografije v bolj tehničnem smislu lotil šele pred kakšnimi sedmimi leti, predvsem kot Binin pomočnik na zahtevnejših fotografiranjih, kot so poroke. Kot je povedal, je na porokah zadolžen predvsem za dogajanje v ozadju, in ko je enega izmed takih dogodkov na travniku prekinila nevihta, je lahko posnel odlične fotografije strel. Nevihte ga privlačijo tudi na morju, tako da je bilo na Komendi na ogled več fotografij s tem motivom. Tudi Bina se je predstavila s serijo fotografij narave, ki jim je dodala še nekaj odličnih črno-belih fotografij. Julijine »skena- Srečanja starejših po dolini D. N., T. T. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi jih pripravijo krajevne organizacije RK, ponekod tudi Karitas ter upokojenska društva in društva veteranov in drugi, ki poskrbijo za dobro hrano in pijačo in prijetno druženje s programom in družabnim vzdušjem. že« so popestrile razstavo, nastale pa so iz povsem preprostega razloga: da je tudi Julija počela nekaj zanimivega, medtem ko sta imela mami in ati delo. Na isti večer sta Bina in Jurij predstavila tudi glasbeni projekt Društva Dobra ideja z naslovom Polzela ima svojo muziko. To je druga kompilacija avtorske glasbe Polzelanov, ki je tokrat izšla na USB-ključku. Gre za skladbe različnih glasbenih žanrov manj in bolj znanih ustvarjalcev iz polzelske občine. Letos se predstavljajo posamezniki in skupine: Aleš Romih, Juriš, Jan Potrč, Dead Crew, Legalo Kriminalo, David, Morje, Dry Fish, Pihalni kvintet Sakstet, Sintos Project, Hailenstein, Codogast, Hiv, Emanuel in Pihalni orkester Cecilija. Ker je letos prezgodaj za vedno odšel celjski glasbenik Janez Wolhar, ki je dolga desetletja sodeloval v več polzelskih bendih, sta dve skladbi posvečeni prav njemu. Raznolika so tudi besedila skladb – od družbenokritičnih do romantičnih in duhovnih, ponosni pa so tudi na instrumental polzelskega orkestra in kvinteta. Kompilacije brez podpore donatorjev ne bi Bina, Jurij in Julija povezani tudi v umetnosti bilo. Kot predsednica Društva Dobra ideja je Bina Plaznik povedala, da so ponosni na polzelski glasbeni izdelek in na to, da so tudi letos z odprtimi rokami projekt sprejela in podprla tako lokalna podjetja in ustanove kot tudi nekatera preko meja polzelske občine. Društvo Dobra ideja sta leta 2013 ustanovili Bina Plaznik in Pika Pilko. Njuno sodelovanje danes ni več tako pogosto, društvo pa prireja razstave, organizira delavnice za otroke, pomemben glasbeni projekt je Polzela ima svojo muziko, ki ga bodo po besedah Bine verjetno še razširili. Na kompilaciji predstavijo glasbenike, ki se prijavijo na razpis. Spominski večer D. Naraglav Na ogled so postavili tudi razstavo o življenju in delu Janka Kača. Srečanja starejših krajanov so v zadnjih mesecih leta že tradicionalno pripravili v vseh občinah naše doline. V Mestni skupnosti Žalec so pripravili srečanje starejših nad 75 let v Hotelu Žalec. V MS Žalec je kar 517 krajank in krajanov, ki so stari 75 in več let. Od tega je 85 zakonskih parov, 31 jih je v domovih za starejše. Za popestritev druženja v Žalcu so s svojo glasbo poskrbeli Duo A&M in člana FS Kobula iz Petrovč, zakonca Pevec, ki sta zaplesala dva plesa v Kukčevih nošah iz začetka 20. stoletja. Drugi decembrski torek je bilo 21. druženje krajanov iz Trnave, Šentruperta in Orle vasi, starejših od 70 let v Gasilskem domu Trnava. V programu so sodelovali učenci POŠ Trnava, ki so peli, deklamirali in plesali, ansambel Ubrane strune iz Griž ter Irena Štusej, ki je povezovala druženje. Na Ponikvi pri Žalcu se je tradicionalnega prednovoletnega srečanja krajanov, starih nad 70 let, udeležilo 50 starostnikov. S kulturnim programom so jih obdarili pevci MoPZ KD Ponikva in instrumentalna skupina pod vodstvom Karmen Kos Zidar. Na srečanju so posebej obdarili najstarejša navzoča krajana, Venčeslava Krstavčnika (79 let) in Štefanijo Jezernik (84 let). Srečanja v Šempetru 12. decembra se je udeležilo okrog 120 starejših nad 70 let starosti. V KS Šempeter sicer živi 491 krajanov, starih 70 in več let, od tega 23 nad 90 let. Za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela še šempetrska etno skupina ŠemBis – Šempetrski biseri, ki delujejo v sklopu DU Šempeter, in trio Glasbeni deci. V KS Galicija je 250 krajanov starejših nad 70 let, osem celo nad 90, najstarejša na srečanju je tokrat bila Antonija Krulec, ki je v 92. letu. Bogat kulturni program so pripravili učenci POŠ Trje s svojimi mentoricami, Gališki ženski pevski zbor, pevski zbor Klepetulje in Veseli Pruhovčani. V dvorani Doma krajanov v Vrbju so se krajani, stari nad 65 let srečali že ob letošnjem krajevnem prazniku novembra. Povabili so jih 134, srečanja pa se je udeležila tretjina izmed njih. Ob srečanju so pripravili tudi razstavo članov sekcije ročnih del Marjetica DU Vrbje. Že zadnjo oktobrsko soboto so se v Svetem Lovrencu tradicionalno srečali najstarejši občani Občine Prebold, ki so dopolnili 80 in več let. V Občini Prebold je toliko starih 268 občank in občanov, od tega jih je 47 v domovih za starejše. Najstarejša občanka v tem klubu starostnikov je Fanika Raček iz Latkove vasi, ki bo 10. februarja 2020 stara 107 let. Nje že nekaj let ni več na teh srečanjih, najstarejša med udeleženci pa je bila 97-letna Marta Vozlič iz Dolenje vasi. Dogodek so obogatile učenke OŠ Prebold pod vodstvom Simone Žvikart Repnik, za vesel in zabaven prizvok pa so poskrbeli člani ansambla Zaka pa ne. Vsak udeleženec je lahko domov odnesel eno izmed ponatisnjenih knjig Janka Kača. župan Vinko Debelak v svojem nagovoru zahvalil prejšnjemu in zdajšnjemu preboldskemu občinskemu svetu za odločitev o ponatisu knjižnih del Janka Kača, pisateljevim svojcem pa za dovoljenje za izdajo. Janko Kač je s svojimi deli uvrstil Spodnjo Savinjsko dolino na zemljevid slovenskega socialnega realizma. Njegov slog zaznamujejo izrazna živahnost, dinamičnost pripovedovanja in barvit jezik, poln narečnih besed in med ljudstvom udomačenih tujk. Svoje sposobnosti je namenil SREČNO 2020! Starejše je v Trnavi nagovorila tudi podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan. Letošnji Ta veseli dan kulture so v Občini Prebold zaznamovali s spominskim večerom, posvečenim savinjskemu pisatelju Janku Kaču, domačinu iz Latkove vasi. Glavni razlog za ta dogodek je bila predstavitev njegovih knjižnih del, ki jih je ponatisnila Občina Prebold v tem letu. Prireditev je potekala v sodelovanju s KUD Svoboda Prebold. Dogodka so bili posebej veseli Kačevi sorodniki na čelu z nečakinjo Marijo Petek, ki je po svojem stricu Janku Kaču nedvomno podedovala ustvarjalne pesniško-literarne gene. Pisatelj je v svojih delih krepko povezan z domačo, savinjsko grudo, zanj je bila kot zdravilo. Bil je ponosen na svoj rod in s prefinjenim posluhom za domače običaje, navade in mišljenje. Takšen nam slika like resničnih tukajšnjih ljudi, njihovo zanesljivo kmečko modrost, povezano s krajevnimi posebnostmi. V tem duhu pa so tudi pesmi Marije Petek, ki se zrcalijo v nastopih in na zgoščenkah ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še iz Šešč. Večer se je začel s projekcijo slikovnega gradiva o življenju in delu Janka Kača, ki jo je z besedami pospremila knjižničarka Lea Felicijan. V kratke odlomke je dramatizirala tudi Kačevih pet knjižnih del: Med padarji in zdravniki, Grunt, Pisane zgodbe, Moloh, Na novinah. Interpretirali so jih člani KUD Svoboda Prebold Martina Aubreht, Ana Stenovec, Marko Reberšek in Tomaž Aubreht pod vodstvom predsednice društva Manje Holobar. Za osvetljavo je skrbel Janko Pirc. O Janku Kaču, kot ga obravnavata literarna kritika in teorija, je spregovoril Lovro Rizmal, študent doktorskega programa slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Dogodek so z glasbenim programom obogatili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, oddelka Prebold: Hana Štruc, Neža Breznikar, Iza Čater, Inja Žužek, Matevž Hrboka in Bor Kodrun. Ob koncu se je tudi hmelju, bil je med soustanovitelji Inštituta za hmeljarstvo, urednik Hmeljarja in človek, ki je bil »včasih malo robat, vendar srčno dober in pošten, in tak bo ostal v srcih hmeljarjev«, kot je njemu v spomin v glasilu Hmeljar nekoč zapisal Lojze Kač. Poleg tega večera in ponatisa knjig so ob tej priložnosti v Občinski knjižnici Prebold postavili na ogled tudi razstavo o življenju in delu Janka Kača, ki si jo je mogoče ogledati do 15. januarja 2020 v času njene odprtosti. 30 KRONIKA / PO DOLINI ŠT. 12 I december 2019 S pomočjo solidarnosti ponovno pod svojo streho D. Naraglav Na Žana Kotnika po devetih mesecih spet posijalo sonce sreče. Tako je bila videti hiša po požaru in odstranitvi povsem pogorelega dela. Začetek leta je bil za 22-letnega Žana Kotnika iz Galicije nadvse žalosten, brezizhoden, vpijoč v nebo, saj je kot strela z jasnega ostal brez svojega doma, ki je bil še edino, kar je ostalo od njegove družine, saj je malo pred to nesrečo ostal brez očeta, dobri dve leti prej pa tudi brez mame. Uničujoči požar mu je tako vzel spomine na življenje v hiški, ki mu je ob ljubečih starših veliko let dajala zavetje in varnost. Naenkrat tega ni bilo več, a le po devetih mesecih je na mestu nekdanje zrasla nova hiša in spomini so se vrnili, z njimi pa tudi neizmerno veselje in hvaležnost vsem in vsakemu posebej, ki so mu pomagali v nesreči ter mu omogočili, da bo letošnje božične in novoletne praznike praznoval v svojem novem, lepem in toplem domu. Žan sicer že od 1. novembra znova živi na naslovu, kjer je bil pred uničujočim požarom. Hiša je gotova in vse v njej, treba je še urediti okolico in ustreznejši dovoz do nje. Pred dnevi smo ga obiskali in z njim obudili sicer neljube spomine na nesrečo, ki ga je najprej pahnila v žalost in negotovost, nato pa mu ob izjemni pomoči krajanov in mnogih drugih znova prinesla vedrino in upanje v lepšo prihodnost. »Pred 11 meseci sem bil soočen s strahotnim dejstvom, da mojega doma ni več. Bilo je tako, kot bi mi nekdo porezal noge. Zaradi nenadne izgube očeta, ki je umrl zaradi zastoja srca le dobre tri mesece pred tem požarom, pa je vse bilo še toliko huje. Nisem vedel, kako in kaj, a neizmerna in hitra pomoč sokrajanov, Krajevne skupnosti Galicija, Krajevne in Območne organizacije Rdečega križa Žalec, Občine Žalec in številnih drugih dobrotnikov iz vse Slovenije me je naravnost presenetila in še zdaj ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Vse skupaj je podobno sanjam, ki pa so se uresničile in mi omogočile, da lahko spet normalno zaživim in z optimizmom zrem v prihodnost. Občutki v novi hiši so lepi in s polno hvaležnosti do vseh, ki so mi to omogočili. Ostaja pa žalosten spomin na starša in na tisto strašno noč, ko so ognjeni zublji požirali moj dom,« pravi Žan, ki dela kot študent v gostišču pri Vranskem, Žan na sedežni garnituri s svojo malo mucko TRGOVINA Z AVTODELI Bartog d. o. o., PE Žalec Tomšičeva ulica 15, Žalec Tel.: 713 15 00, www.bartog.si DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Žanova nova hiša, ki je še en dokaz solidarnosti in dobrote. pred njim pa so še trije izpiti in diploma za inženirja živilstva in prehrane, kar naj bi dokončal v prihodnjem letu. »Vse skupaj je podobno sanjam, ki pa so se uresničile in mi omogočile, da lahko spet normalno zaživim in z optimizmom zrem v prihodnost. Občutki v novi hiši so lepi in s polno hvaležnosti do vseh, ki so mi to omogočili.« Zgodilo se je 5. januarja zgodaj zjutraj Ko je prišlo do požara, je Žan spal. Za osvežitev žalostnega dogodka spomnimo, da je požar izbruhnil v soboto, 5. januarja, ob 4.48. Požar je gasilo 60 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. O požaru so takoj obvestili predstavnike občine in občinske civilne zaščite, intervencijo pa končali okoli osme ure. Takoj po požaru so na pomoč Žanu poleg gasilcev priskočili sosedje in drugi sokrajani. Predsednik KS Galicija Peter Vipavc se spominja: »Gasilci so me okoli sedme ure zjutraj obvestili, da je Žanu Kotniku pogorela hiša. Šel sem takoj na kraj dogodka in aktiviral krajevni odbor Rdečega križa s predsednico Dragico Tratnik, ki se je povezala z žalskim območnim združenjem Rdečega križa, da so za fanta priskrbeli najnujnejše potrebščine. Z nekaj sokrajani smo se takoj organizirali, fotografirali prizorišče, objavili fotografije na spletni strani in Facebook profilu Krajevne skupnosti Galicija ter tako razširili novico o tem, da Žan potrebuje pomoč.« Občina Žalec je takoj po požaru Žanu omogočila bivanje v hotelu, nato pa je dobil najemniško stanovanje v Šempetru. Žalsko združenje Rdečega križa je začelo zbirati finančna sredstva in drugo pomoč. Da bi bila pomoč čim bolj učinkovita, so že v ponedeljek po požaru sestavili odbor za pomoč pri obnovi, ki se mu je pridružil tudi poslanec Aleksander Reberšek, ki ima za sabo že vrsto dobrodelnih projektov. Hiša je bila zavarovana, zato so morali domačini oziroma prostovoljci s čiščenjem požarišča počakati do ogleda predstavnika zavarovalnice, že v petek, torej manj kot teden dni po požaru, pa so si očiščeno požarišče ogledali še gradbeni strokovnjaki in ugotovili, da je pametneje hišo zgraditi na novo kot obnavljati precej poškodovane zidove. Takoj naslednji dan so prostovoljci odstranili streho in začeli rušenje do prve plošče nad kletjo, kmalu pa so začeli tudi gradnjo nove hiše in jo po devetih mesecih tudi dokončali. Nova hiša s 120 kvadratnimi metri »Vsako jutro, ko se zbudim, je zame nekaj posebnega, novega, drugačnega od prej, spomini so še vedno močni in vezani na moj nekdanji dom, ki ga sicer ni mogoče primerjati z zdajšnjim novim. Kljub temu bo trajalo še nekaj časa, da bom pozabil na vse hudo in začel uživati v vsem tem, kar imam zdaj,« z iskrico v očeh pove Žan in mi predstavi hišo z vsemi prostori. Skupne bivalne površine je 120 kvadratnih metrov, od tega jih je polovica v spodnjih in polovica v zgornjih prostorih, ki jih povezuje lepo stopnišče, ki mu manjka še ograja. V spodnjih prostorih je hodnik s stopniščem, dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, spalnico in kopalnico, v zgornjih prostorih pa sta še dve veliki mansardni sobi, hodnik in še ena kopalnica, ki so prav tako dokončani, a ju za zdaj ne bodo opremljali. So pa pripravljeni za čas, ko se bo Žan odločil ustvariti družino. Prav tako pa je iz zbranega denarja bilo kupljeno novo pohištvo za spodnje prostore. Hiša ima talno gretje in tudi kletne prostore, ki so edini ostali od nekdanje hiše. Za novo so bila podarjena vsa okna, prav tako je bila podarjena kritina, pa beton za vse plošče in še marsikaj, vse drugo pa je bilo kupljeno in narejeno iz zbranih sredstev. Žanu družbo delajo dve mački in pes, ima pa tudi nekaj drugih domačih živali, za katere skrbi. Kot vsi mladi rad uporablja računalnik, kdaj pa gre tudi malo v družbo, da se razvedri. Sicer pa vsak drugi dan dela v kuhinji v gostišču Grof, kjer opravlja vsa dela od priprave do kuhanja. Glede tega, kaj rad kuha in kaj je njegova specialiteta, pa je rekel, da posebne specialitete nima, saj pripravlja hrano z ljubeznijo in odgovornostjo ter je vsaka jed vredna spoštovanja. Bo pa za praznike naredil medeno šunko, ki pa je njegova specialiteta in jo je pripravljal, ko sta starša še živela. Ob slovesu še enkrat izreče vso zahvalo vsem, ki so pokazali tako veliko solidarnost in dobrodelnost ob njegovi nesreči ter izgradnji nove hiše, česar si niti v sanjah ni mogel predstavljati. Enako pa v imenu Krajevne skupnosti, ki je tudi koordinirala akcijo, zahvalo izreka njen predsednik Peter Vipavc ter ob tem dodaja, da so v njihovi KS do zdaj imeli že kar nekaj podobnih nesreč in vse s solidarnostjo krajanov in mnogih drugih tudi uspešno sanirali. Avtomehanika Dosedla s. p. Ul. Florjana Pohlina 5, Žalec Mob.: 031 608 349, 031 350 119 Fax.: 710 22 01, e-mail: matjaz.dosedla.@siol.net DIAGONOSTIKA VOZIL ● AVTO SERVIS OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL ● SERVIS ZAVOR ● IZPUŠNI SISTEMI ● AKUMOLATORJI ● PRIPRAVA VOZILA NA T. P. ● VULKANIZERSTVO Vsem strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2020. Za mizo v jedilnici, ki je sestavni del kuhinje in dnevne sobe. kronika ŠT. 12 I december 2019 MALI OGLASI PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislin. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA. Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) NUDIM masaže, protibolečinske terapije in pomoč na domu. Info.: 051 613 992 OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2019 Za kulturni praznik v letu 2020 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: • Savinova plaketa z denarno nagrado, • Savinova plaketa, • Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 13. januarja 2020, na naslov: Občina Žalec – župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ – SAVINOVA ODLIČJA. Št. spisa: 094-0006/2019 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje Lea Felicijan, s. p.; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 31 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) ZAHVALA Zapustil naš je naš dragi skrben ati, ljubeč dedi, brat in svak AVGUŠTIN OREŠNIK (1935–2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutnih slovesa stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in druge darove ter tolažilne besede. Zelo ga bomo pogrešali. Vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu nas je nepričakovano zapustila ljuba mama, stara mama, tašča in teta Življenje je kot nežen cvet, ki bogato dehti, dokler živi. Potem pa kar naenkrat dokončno oveni. LOJZKA ŠKRABAR iz Šempetra Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili bolečino in nam izrazili besede sočutja in tolažbe. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Najlepše se zahvaljujemo gospodu Škofleku za opravljen cerkveni obred, gospodu Jagru za besede slovesa, pevcem Savinjskega zvona, gospe Galič za glasbeno spremljavo in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame MARIJE – MICI KREGAR iz Dolenje vasi 162 se iskreno zahvaljujemo za vse, kar ste ji darovali. Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, pozornosti in slovo na njeni zadnji poti. Hvala zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Celje, župniku gospodu Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sin Jože in hčerka Helena z družinama Bil je, a ni ga več, ostaja pa v naših srcih. ZAHVALA Vedno in večno bo z nami, naš dragi mož, ati, dedi in brat SLAVEK – SLAVO HALUŽAN iz Pongraca 77 Zapustil nas je v 83. letu starosti, ko je tiho za vedno zaprl oči. Hvaležni smo vsem, ki ste nam bili v najtežjih trenutkih v oporo, pomoč in tolažbo. Posebej hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, oddelkom žilne kirurgije, intenzivne interne medicine ter za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, JKP Žalec, vsem, ki ste bili v pomoč pri postrežbi na pogrebu, pogrebni službi Ropotar in številnim drugim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil OTO ARTELJ iz Ruš 4, Petrovče Vsem, ki ste se poslovili od njega, iskrena hvala za izrečeno sožalje in sočutje. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: sin Oto z ženo Iris in vnukoma Žakom in Mašo ter njegova Tatjana z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 V SPOMIN 28. decembra bo minilo pet let, odkar nas je zapustil ati, stari ata, brat in prijatelj JERNEJ ZAGORIČNIK iz Šempetra Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, položite cvetje in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 20. januarja 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. zanimivosti 32 ŠT. 12 I december 2019 Postajališče spremenijo v jaslice Trkaj: »'Point' je to, da smo skupi …« B. Plaznik D. N. Na prvi sneženi dan, v zadnjem mesecu starega leta, 13. decembra, je na Šlandrovem trgu nastopil Trkaj z gostoma. Trkaj z gostoma, mladima reperjema z imenom UM in Kuna, je dodobra zagrel občinstvo, ki je vztrajalo na Šlandrovem trgu, čeprav je močno snežilo. Glasbeniki so se predstavili s svojim pogledom na svet in poželi precej odobravanja med mlajšim in starejšim občinstvom. Trkaj je med drugim povedal: »Ta božični duh mi je ful lep. Da se malo povežemo. Kar je pomembno, niso darila, niti to, kar spijemo, 'point' je to, da smo skupi, da se mamo radi, da v tem turbokapitalizmu še občutmo kakšne vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje, sreča, družina, družba, solidarnost, in čeprav so to vrednote, ki iz dneva v dan bolj izginjajo, imamo musko, ki lahko shrani te občutke za večno.« Postajališče je v prazničnem času spremenjeno v božično zgodbo. Že več kot desetletje zelo posebne jaslice ustvarjajo v Zavrhu pri Galiciji, tik ob gasilskem domu. Njihova posebnost je, da so narejene v avtobusnem postajališču, ki se v adventnem času spremeni v prikaz božične zgodbe Jezusovega rojstva. Najzaslužnejši za postavitev je Alojz Podvršnik, poznani krajevni ume- tnik, ki rezbari v lesu in izdeluje različne umetnine iz lesa. Vsako leto se z veseljem loti postavitve krajevnih jaslic, ki »pozdravijo« vsakogar, ki gre peš ali se pelje mimo gasilskega doma. Kot je povedal Alojz, postavitev traja tri do štiri dni. Zanimiva je vzidana plošča na jaslicah, na kateri so vpisane letnice, ko se je v kraju zgodilo kaj pomembnega za boljše življenje. Na primer: leta 1953 so dobili elektriko, nato cesto (1964), vodovod (1968), asfalt (1977), avtobus (1986), telefon (1988), leto pozneje je bil ustanovljen PGD Zavrh. Krajani se vsako leto na božični večer zberejo pri jaslicah, nato pa z baklami družno odidejo k polnočni sveti maši v župnijsko cerkev svetega Jakoba. Jaslice v Zavrhu bodo na ogled vse do 2. 2. 2020. Praznična Ledenka za otroke T. Tavčar Kulturno društvo Vrbje priporoča ogled predstave otrokom iz vrtca in osnovnošolcem, računa pa tudi na posluh prijateljskih gledališč, s katerimi sodeluje AG Vrba. Trkaj z gosti med nastopom na Šlandrovem trgu Poštar Pavli pobral pisma T. T. Božičkov poštni avtobus s poštarjem Pavlijem in poštnimi palčki že več dni potuje po Sloveniji ter pobira pisma, v katerih so otroci Božičku zaupali svoje največje želje. V petek, 13. decembra, se je ustavil tudi v Žalcu, kjer ga je pričakalo okrog 300 otrok iz vrtcev in osnovnih šol iz Občine Žalec. Avtobus je pripeljal Božičkov najmlajši brat, z njim pa so prišli tudi poštni palčki in poštar Pavli. V poštne nabiralnike so shranili pisma, ki so jih napisali otroci, ter jih opremili s poštno znamko in domačim naslovom. Poštar Pavli bo vsa pisma prebral, ožigosal in jih posredoval Božičku. Božiček pa bo vsakemu otroku v domačem nabiralniku pustil darilce. Dogodek je pospremilo veliko smeha, glasbe in dobre volje, otroci pa so s palčki tudi zaplesali. Za večjo praznično čarobnost je poskrbel tudi sveže zapadli sneg. Nastopajoči v otroški gledališki predstavi Ledenka z režiserjem Frenkom Železnikom V soboto, 7. decembra, je po dolgem času luč sveta ugledala otroška predstava Amaterskega gledališča Vrba Vrbje. Avtor zgodbice Ledenka je Frenk Železnik, sicer član in igralec AG Vrba, ki je v predstavi tudi režiser, scenograf, kostumograf, mojster za luč in ton. Zgodbica skozi pravljični svet opozarja na nič kaj pravljično resničnost: neusmiljeno segrevanje sveta in kopičenje smeti, za kar smo odgovorni sami! V mladi igralski ekipi so otroci iz Vrbja, Gotovelj, Ločice, Matk … Lepo so se ujeli in navdušili obakrat polno dvorano obiskovalcev. Mladi ustvarjalci v predstavi tudi pojejo in plešejo, prvič pa so se srečali z gledališkim odrom in se odlično odrezali. Režiser Frenk Železnik že ima izkušnje z otroškimi gledališkimi skupinami in se je z veseljem in predano lotil projekta in ga odlično opravil. Led je torej prebit in starejši gledališki skupini se je tako pridružila še otroška. Kako pa se škrateljci iz zgodbice borijo z mračno Garbo, pa si pridite pogledat. Najbolj oblegan poštar pred božičnimi prazniki je gotovo poštar Pavli.