GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 41 — Leto III. Murska Sobota, 18. oktobra 1951 Cena 5 din Tekmovanje med organizatorji izobraževalnih tečajev Posamezni kraji v murskosoboškem okraju so začeli z velikim razumevanjem in navduševanjem organizirati izobraževalne tečaje. To kažejo sestanki po ljudskih odborih, sestanki množičnih organizacij in društev s svojimi pripravami. S tekmovanjem je začel KLO Prosenjakovci, ki se je obvezal na sestanku vseh množičnih organizacij v M Soboti, da bo v tečaj pritegnil v svoji vasi 40 ljudi, v Središču pa 30. Sklep Prosenjakovčanov nas ni iznenadil, ker se je njihovo delo. kazalo tudi do sedaj v izpolnjevanju vseh gospodarskih in političnih nalog. Takoj v začetku tekmovanja je tudi 1ZUD v Tošanovcih sporočil svoj sklep, da bodo vsi člani društva prihajali na predavanja, ki jih bo v vasi priredila ljudska univerza Predavatelji Kmetijske šole v Rakičanu so sklenili, da bodo nadaljevali v vasi z izobraževalnim delom, ki so ga začeli lansko leto. V Sebeborcih so sklenili, da bodo novembra začeli s tečajem. Zlasti je poudariti napredek majhne vasi Vučje Gomile, ki z leta v leto bolj napreduje. Prav tako kot v Prosenjakovcih, tu izpolnjujejo vse svoje gospodarske in politične naloge. Zato bodo letos tudi imeli izbraževalni tečaj. V Fokovcih se pripravljajo. Ne bodo pa nič zaostajali Čepinčarji, ki so vsako leto imeli predavanja. V Markovcih delajo razne načrte za tečaj. V Prosečki vasi so sklenili, da se bodo vključili v tečaj v Mačkovce. Sedaj je naloga KLO Mačkovci, da takoj začne z organizacijo tečaja. V Dol. Slavečih so na sestanku vseh množičnih organizacij sklenili, da bodo redno obiskovali predavanja ljudske univerze. Do danes nosi, kar se tiče organizacije, prvo mesto v okraju vas Križevci. Tudi oni so obljubili, da bodo letos pravočasno začeli s tečajem. Seveda, da bo letošnje tekmovanje zahtevalo od Križevčanov veliko več truda, če bodo hoteli obdržati prvo mesto v organizaciji tečaja. Prav tako delajo v Gor. Petrovcih. Tudi v ostalih vaseh pripravljajo tečaje. Tako v Beltincih, Lipovcih, Gančanih, Krogu, kjer so vedno imeli ogromno številno ljudi na predavanjih Ljudske univerze in še nekaterih. Za ostale vasi še nimamo podatkov, zato je naloga teh KLO, da takoj sporoče podatke, oziroma začnejo z delom, če še niso. Vsled velikega številna krajev, ki pripravljajo izobraževalne tečaje, je Okrajni odbor Ljudske prosvete sestavil tekmovalni načrt, katerega naj se Vsi pridržujejo, ker pravočasna organizacija tečaja prinaša že nekaj točk. Že sedaj tekmujejo množične organizacije in društva pri vključevanju čim večjega števila svojih članov in ostalih ljudi v tečaj. To tekmovanje bo trajalo do konca tečajev. Tekmovanje med tečaji bo v naslednjih točkah: 1. Kateri kraj bo prej ustanovil vodstvo, svojega tečaja in javil Okrajnemu odboru Ljudske prosvete seznam teh članov. 2. Kateri tečaj bo pravočasno pripravil vse materialne pogoje za svoje delo (prostore, razsvetljavo, kurivo, čiščenje prostorov). 3. Kateri tečaj bo pravočasno začel z delom. 4. kateri bo najbolje rešil notranjo organizacijo tečaja. 5. Kateri tečaj bo najbolje izvedel mobilizacijo predavateljev v domačem kraju. 6. Kateri tečaj bo najbolje in pravočasno poskrbel predavatelje Ljudske univerze in zbral naj višje število poslušalcev (upoštevati je odstotek in ne število ljudi). 7. Kateri tečaj bo meseca oktobra poslal na enodnevni tečaj največ svojih predavateljev. 8. Kateri tečaj bo na osnovi svojega dela najbolje uredil svojo ljudsko knjižnico (ureditev kartoteke, seznamov, dvig števila bralcev in knjig, čuvanja knjig, dvig kvalitete knjig). 9. Kateri tečaj bo največ prispeval za festival 1952. 10. Kateri tečaj bo s svojim delom najbolj dvignil splošni kulturni razgled svojih tečajnikov. 11. Kateri tečaj bo s pravilnim delom ne samo obdržal, ampak celo zvišal številno tečajnikov. 12. Kateri tečaj bo imel najboljši obisk v odstotkih. 13 Kateri tečaj bo sorazmerno številu prebivalstva dosegel najvišji odst. tečajnikov (upoštevala se bo tudi raztresenost vasi in oddaljenost od mesta predavanja). 14. Kateri tečaj bo zbral največ ljudi za obisk državnih posestev in zadrug. 15. Kateri tečaj bo zvišal količino in kakovost dela v svojem vaškem društvu. 16. Kateri tečaj bo s svojim delom ustanovil društvo v svojem kraju, če društva še ni. 17. Kateri tečaj bo pošiljal redna poročila na Okrajni odbor Ljudske prosvete (v začetku o delu vseh množičnih organizacij, KLO in društev, o delu organizacije in zbiranja ljudi za tečaj. kateri tečaj bo pravočasno poslal podatke o socialnem sestavu tečajnikov o delu v tečaju, o održanih predavanjih, o problemih, ki se pojavijo v začetku in ves čas trajanja tečaja, o željah tečajnikov, o številu predavanih ur, o obisku Itd.). Vse uspehe od priprav tečajev pa do konca bomo objavljali v časopisu OOOF in po možnosti v republiškem časopisju ter v glasilu Ljudske prosvete »Obzorniku«. Vsi KLO, množične organizacije, društva in ostali, naj se takoj ravnajo po teh točkah medsebojnega tekmovanja. Okrajni odbor Ljudske prosvete bo vsak mesec razglasil zmagovalce posameznih skupin izobraževalnih tečajev in Jim podelil »Priznanje« za vsak mesec posebej. Končno dobi »Priznanje« tisti tečaj, ki bo dosegel največ točk v vsem tekmovanju. Prosimo vse KLO, organizacije in društva, kakor tudi posameznike, da pošljejo pripombe k temu tekmovalnemu načrtu, da bo OO LPS lahko izdelal čim boljši tekmovalni pravilnik BUDIMPEŠTA — Na Madžarskem že dalj časa vpisujejo mirovno posojilo. Vsi madžarski listi morajo dnevno priobčevati članke za agitacijo mirov nega posojila — ki gre nedvomno v vojaške namene. Pogum velja Izkoriščani zadružniki so se postavili v bran za svojo pravice 27. septembra so imeli zadružniki kmečke delovne zadruge v Mali Nedelji hrupen sestanek. Čeprav je kazalo, da so se zadružniki razdelili v dva tabora, je sestanek bil dober. Značilno in prav je bilo predvsem to, da tisti, ki no jih nekateri hoteli prikrajšati za njihove pravice, ne kritizirajo le za plotom, temveč so na sestanku povedali svoje in se močno postavili v bran svojih pravic. Najvažnejša sporna točka je bil način zapisovanja delovnih dni. Mali kmetje in nekdanji brezzemljaši so branili svoje pravice in zahtevali, naj se opravljeni delovni dnevi zapisujejo pošteno, ne tako kot doslej Vendar se brigadirka, Sobočanova Barbika, ki je čitala opravljene delovne dni za vsakega posameznika, za njihove pripombe ni mnogo zmenila. »Mali« so bili namreč v manjšini in sicer zato, ker Je v zadrugi več »velikih«. Kljub temu pa je prav, da se ne pustijo prikrajšati pri svojih pravicah in da upajo velikim v obraz, povedati njihove krivice Kar niso mogli doseči na tem sestanku, jim bo pomogla oblast, ki že raziskuje nepravilnosti in izkoriščanje pod zadružno firmo. Zato ni imela prav ona zadružnica, ki je na sestanku z Žalostjo in ogorčenjem obenem vzkliknila: »Siromaki smo bili in smo, čeprav smo v zadrugi Ne daste nam pravic.« Dodati bi še morala: »Zato si jih bomo sami vzeli.« Gotovo bo tudi ona našla kmalu pravico v svoji zadrugi Upravičeno pa je bilo njeno ogorčenje nad krivicami, ki so jih delali njej ih ostalim »malim« v zadrugi. Le poglejmo, kako so nekateri zadružniki, bivši večji kmetje »pametno« gospodarili. S svojo živino, ki ie niso hoteli združiti v skupnih hlevih so vozili in orali kmetom nezadružnikom. ki nimajo lastne vprege za odškodnino so ti hodili delat na zadružna polja in tako opravljeni delovni dnevi so se pisali v dobro bivšim lastnikom te živine Tako delajo vsi bivši veliki kmetje s predsednikoma upravnega in nadzornega odbora, le s to razliko, da predsednik upravnega odbora ni pustil pisati tako opravljene delovne dni na svoje ime, temveč na ime svoje žene. Med drugimi je Joško Sobočan, član upravnega odbora, z zadružno vprego vozil privatniku gnoj Za šesturno vožnjo je računal pet in pol dni košnje, kar je njegova snaha brigadirka Barbika beležila v VIL skupino, torej vsak dan opravljenega dela za dva delovna dneva. Tako izkoriščajo zadružnike in nezadružnike, kakor so jih včasih. Tudi glede ohišnic se ne ravnajo po zadružnem pravilniku Nekateri jih niso pustili odmeriti, Štefan Sobočan pa je celo rekel: »Merite, kakor hočete, sejal pa bom, kakor bom sam hotel.« Zadruga še do 23. septembra ni delila žita svojim članom; seveda, ker ga »veliki« imajo tako dovolj. Da je ostalo precej njiv nezasejanih in neokopanih, ni bilo krivo le vreme, pač pa je bila krivda predvsem tistih zadružnikov, ki razpolagajo s konji Kakor kaže, delajo največkrat nalašč tako, da bi potem laže kritizirali, kako v zadrugi ne gre. Te nepravilnosti so lahko počenjali tako dolgo zato, ker imajo v svojih rokah upravni in nadzorni odbor. Zato niso marali za skladiščnika zadružnika Franca Bohanca ki je naredil tečaj za skladiščnika, temveč so si za skladiščnika žita izbrali članico upravnega odbora, za kletarko pa predsednico nadzornega odbora. Tako je odbor imel vse v svojih rokah in ni dajal nikomur računa o delu Končno pa so se le izkoriščani zadružniki opogumili in na sestanku izpovedali svoje Posledice in sicer dobre posledice za izkoriščane za izkoriščevalce pa odgovornost, tudi ne bodo izostale. Za Perzijo se je z Anglijo sprl še Egipt V času ko angleška diplomacija in angleško gospodarstvo doživlja resne dneve zaradi nacionalizacije perzijske petrolejske industrije, ki je dajala Angliji letno več sto milijonov dolarjev dobičkov, se je z Anglijo sprl še Egipt Tako britanska vlada v teh dneh, ko se nahaja v najhujšem notranjem volilnem boju za parlamentarne volitve, mora reševati dve za britanski imperij zelo kočljivi zadevi Egiptovska vlada je namreč sporočila svetu, da je sklenila odpovedati angloegiptovsko pogodbo iz leta 1936, po kateri smejo imeti Angleži okrog 40.000 vojakov na področju Sueškega prekopa. Egiptčani zahtevajo umik britanskih čet iz Egipta in Sueški prekop zase, obenem pa zahtevajo zase tudi angloegiptovsk! Sudan, ki je bil doslej pod angleško-egiptovsko upravo. Z izgubitvijo Sueškega prekopa bi Anglija izgubila zelo mnogo, ker bi izgubila prekop, ki jo veže s posestvi v Indiji, Malaji, Vzhodni Afriki in Avstraliji, kakor tudi z naftonosnimi področji Srednjega vzhoda. Egiptovsko ljudstvo Je ta sklep vlade zelo pozdravilo, podprle pa so ga tudi vse ostale arabske dežele. Anglija je dala svojim četam zapoved, da naj uporabijo orožje, če bodo napadene in naj se ne umaknejo Iz egiptovskega ozemlja. Istočasno je angleška vlada izjavila. da ne more pristati na egiptovsko zahtevo, pač pa je pripravljena na pogajanja glede revizije pogodbe. Pozneje je izjavila, da je pripravljena prepustiti svoja oporišča ob prekopu Egiptu, če bodo prešla pod skupno poveljstvo obrambnega pakta za General Collins v Jugoslaviji V nedeljo je prispel v Beograd ameriški general L. Collins, načelnik štaba ameriških suhozemskih sil Častnemu gostu je maršal Tito priredil v nedeljo slavnostno večerjo, na kateri so bili navzoči tudi ameriški veleposlanik Allen, več naših generalov, pomočnik zunanjega ministra itd. Mast in olje ni več v obvezni prodaji Pretekli teden je Zvezna vlada FLRJ izdala uredbo, s katero se odpravlja obvezni odkup svinjske masti oziroma debelih prašičev in oljčnega olja. S to uredbo je razveljavljen odkup vseh količin masti, olja in pitanih prašičev, ki je bil pridelovalcem predpisan za leti 1951 in 1952. Obenem pride mast in olje v prosto prodajo brez kakršnih koli omejitev in bodo potrošniki lahko kupovali tudi brez bonov le za denar. Namen te uredbe Je, kakor tudi vseh prejšnjih, zboljšati preskrbo naših delovnih ljudi, pa tudi vzpodbuditi kmete, da bodo povečali svojo proizvodnjo. Naš trg je z maščobami dobro založen, zato bo sedanja sprostitev nedvomno prisilila privatne proizvajalce da bodo znižali cene in se približali oni v socialističnem sektorju, ki znaša 300 din za kilogram masti. Po svetu PARIZ — Predsednik začasnega odbora Atlantskega pakta A. Harriman je izjavil, da je proizvodna zmogljivost držav Antlantskega pakta štirikrat večja od zmogljivosti Sovjetske zveze. Harriman je mnenja, da le primerna oborožitev Zapada lahko prepreči nadaljnje ogrožanje s strani Sovjetske zveze. BONN — V zapadnonemški prestolnici Bonnu so se sporazumeli trije visoki komisarji zapadnih sil s predsednikom zahodnonemške vlade kanclerjem Adenauerjem glede izvajanja washingtonskih sklepov. Kakor smo že poročali so se tri Zapadne velesile sporazumele, da bodo Zahodni Nemčiji dale čim več samostojnosti in jo kot enakopravnega partnerja vključile v Atlantski pakt. S tem se bo sedaj pokazalo, ali je Sovjetska zveza resnično želela združiti obe Nemčiji, ali pa so bile predlagane enotne volitve v ustavodajno skupščino le diplomatska poteza, s katero so hoteli preprečiti vključitve Zahodne Nemčije v Atlantski blok. O skupnih volitvah še razpravljajo. LONDON — V Angliji postaja predvolilni boj vedno hujši Kandidature je postavilo že nad 1000 kandidatov. Obe glavni stranki — laburisti in konservativci računajo z zmago, vendar se prvi boje neuspehov laburistične vlade v anglo-perzijskem in anglo-egiptovskem sporu, drugim pa slabo prija vzdevek, da so vojni hujskači. MOSKVA — Moskovska vlada je sporočila svetu, da Sovjetska zveza ne nasprotuje reviziji mirovne pogodbe z Italijo, če bodo istočasno izvršene tudi revizije mirovne pogodbe z njenimi satelitskimi državami Madžarsko, Češkoslovaško, Romunijo in Bolgarijo in če bodo tudi te države sprejete v Organizacijo Združenih narodov. Za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi Nekaj misli z okrajne partijske konference v Ljutomeru Predzadnjo soboto je bila v Ljutomeru okrajna partijska konferenca, katere se je udeležilo 112 delegatov osnovnih partijskih organizacij. Konferenci so prisostvovali člani CK KPS tovariši Zavcer, Novak, Ingolič, Babnik ter sekretarji okrajnih komitejev Partije iz Radgone, M. Sobote in Lendave. Po sprejetju dnevnega reda konference je govoril tov. Bogo Verdev, sekretar okrajnega partijskega komiteja za ljutomerski Okraj. V svojem izčrpnem poročilu se je dotaknil predvsem partijske politike na vasi in vloge Partije v procesu demokratizacije javnega življenja. Odnos do kmetov in med kmeti Često se porajajo pritožbe o previsokih načrtih obveznih oddaj kmetijskih pridelkov in odmeri davkov Zagovornik popuščanja privatnikom kažejo s prstom na politiko do kmeta v sosednjih okrajih, meneč, da tamkajšnji ukrepi niso tako ostri. Tudi pri nekaterih vodilnih tovarišev prevladuje teorija o previsokih načrtih. Naši ljudje preradi pozabljajo na utrjevanje številnih zadrug, za kar imamo uspešna zdravila: pravilno politiko do privatne- ga kmeta, zadrug in socialnih grupacij znotraj zadrug. Teorija o zaščiti šibkih privatnih kmetov pomeni utrjevanje privatnih pozicij na vasi. Tudi mali kmet se danes pojavlja na trgu s kmetijskimi pridelki in s previsokimi cenami manjša kupno moč nekmečkega prebivalstva. Takozvana vaška revščina je zapustila vas in odšla v industrijo. Ostali so večinoma večji, srednji in manjši kmetje, ki so se v stari Jugo-slaviji medsebojno sovražili in drug drugemu prežali po imetju. V boju za obstanek je marsikatera kmetija prišla na »boben« in padla v naročje nekmetov — vaških oderuhov in buržujev. Našemu kmetu smo dolžni povedati, da je medsebojno sovraštvo koristilo tretjemu, ne pa njim samim. Danes se mali kmetje nesmiselno borijo proti zadrugam, dočim večji kmetje v zadrugah nasprotujejo njihovemu sprejemu v zadrugo iz osebnega stališča. Odpor enih in drugih je mogoče streti s pravilno davčno in odkupno politiko. Malega kmeta je treba pripraviti do tega, da bo vstopil v zadrugo in se tam boril proti špekulativnim nakanam posameznikov — za napredno zadružno gospodarjenje. Njegovo mesto je v zadrugi, kajti edino v njej lahko nekaj pridobi na račun večjega kmeta. S tak- šno politiko ga ne preganjamo, nasprotno, pomagamo mu iz zaostalosti in revščine. Pot naših zadrug V zadrugah še vedno nekateri večji kmetje zapostavljajo socialno šibke zadružnike. Mislimo predvsem na one kmete, ki niso nikdar delali, marveč so se bavili s konjskim športom in vozarjenjem v gorice. Pogosti so razgoni zadružne živine. V okolici Križevec so vaške tercialke blizu župnišča poskušale uničiti zadrugo z razgonom živine. Partijska organizacija jih je pravočasno postavila pred množico. V nekaterih zadrugah se je pojavil politični teror in grožnje zadružnim voditeljem z državnim preobratom, obešanjem itd. Sirijo ga sovražniki v zadrugah in privatni kmetje ter ga v raznih oblikah skušajo uveljaviti napram delovnim zadružnikom. Posamezniki iz vrst večjih kmetov onemogočajo pravilno organizacijo dela, odklanjajo obratne kredite, prikrivajo inventar, si prisvajajo pridelke — vse z namenom, da bi ustvarili nezadovoljstvo med socialno šibkimi zadružniki. Proti vsem pojavom so se borile partijske organizacije, posamezni komunisti, Zadružni sklad, Svet za zadružništvo, Fronta itd. Velik korak naprej je zavestno nastopanje šibkejših zadružnikov (Veržej), ki se že krepko, borijo za svoje pravice. Partija se bo borila proti sovražni propagandi o novi vojni. Za uveljavljanje teh smotrov so potrebna predavanja o gospodarstvu, o naši zunanji politiki do svetovnega miru, urejanje odnosov znotraj zadrug a pomočjo poštenih zadružnikov, onemogočanje špekulantov in zaviralcev zadružništva itd. Občni zbori naj rešujejo gospodarska vprašanja v zadrugah, vzgoja zadružnikov pa bodi skrb množičnih organizacij. Politika do zadrug ni za vse enaka, ravna se po tem, kakšna je posamezna zadruga. Nemogoče se je pavšalno boriti proti posamezni zadrugi, temveč je treba udariti po posameznikih ali pa v celoti po posameznih KDZ, kjer ne vodijo nikakšne brige za razvoj socialističnih proizvodnih odnosov. Utrjevanje zadrug je dokaj zamotan proces, vreden natančnega presojanja in ukrepanja. Ljutomerski okraj jo osamljen otok na Štajerskem, obdan s trdnjavo privatnih kmetov. Uspeh razvoja v zadružništvu je zatorej odvisen tudi od razmer v soseski in gospodarstvu sploh. Privatna okolica moti naše ljudi. Potrebna je večja pomoč, zlasti s strokovnjaki in sredstvi za mehanizacijo kmetijstva. Do nedavnega smo (Nadaljevanje na 2. strani) Srednji vzhod. Anglija z drugimi zapadnimi državami namreč prav v teh dneh pripravlja organizacijo obrambnega pakta za Srednji vzhod. Istočasno je guverner Sudana izjavil, da ne bo dovolil zunanjega vmešavanja v sudanske zadeve. Jugoslavija dobila 28 milijonov dolarjev posojila od Mednarodne investicijske banke V Washingtonu je bil podpisan sporazum o dolgoročnem posojilu Mednarodne banke za obnovo in razvoj, po katerem bo Jugoslavija dobila 28 milijonov dolarjev v raznih evropskih valutah za nabavo strojev in naprav za elektrogospodarstvo, za modernizacijo rudnikov, za dovršitev naprav za elektrolizo cinka itd. Posojilo bomo morali odplačevati v 25 letih. Na Koreji še vedno nič novega Na Koreji se sedaj že dalj časa pogajajo zvezni oficirji o tem, pod kakšnimi pogoji bi nadaljevali mirovna pogajanja. V nekaterih vprašanjih so že dosegli soglasje, ne pa še glede velikosti nevtralnega ozemlja. Da se je zadeva lahko se bolj zavlekla, je prišel vmes spet incident, ki so ga sicer Amerikanci priznali v kolikor ta teden ne bo prišlo do nadaljevanja mirovnih pogajanj, bo res izgledalo vse zavlačevanje že nekoliko preneumno. Boji na Koreji divjajo sedaj kar naprej. Čete združenega poveljstva so na srednjem delu fronte nekoliko napredovale, vendar so tudi Kitajci poslali v boj sveže enote. Perzija ljubosumno čuva svoj petrolej Perzijska delegacija se že dalj časa nahaja v New Yorku, kjer pred organizacijo Združenih narodov, oziroma pred Varnostnim svetom brani svoje interese. Mosadik je sprejel že več tujih diplomatov, ki so mu priporočali tako ali tako rešitev. Verjetno se bodo pagajanja med perzijsko in angleško vlado nadaljevala, kakor je nasvetoval Truman. Tudi predstavniki Afrike bodo prišli v Zagreb Naš nacionalni komite za ohranitev miru prejema vsak dan številna pisma iz raznih krajev sveta s pozdravi in obvestili o udeležbi na mirovnem sestanku v Zagrebu, ki bo prihodnji teden. Poleg drugih se je javilo tudi več javnih delavcev iz Afrike, ki bodo v Zagrebu zastopali svoje narode. Jugoslovanska delegacija v Abesiniji V Abesinijo je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki želi vzpostaviti prijateljske odnose med obema deželama Na čelu delegacije se nahaja pomočnik zunanjega ministra dr. Vilfan Pozneje bo slična abesinska delegacija obiskala Jugoslavijo. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 18. oktobra 1951 Za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi Nadaljevanje s 1. strani imeli v okraju le enega agronoma. Zadnje čase se je pomaknil kazalec na boljše, seveda z neštetimi intervencijami na višjih oblastnih forumih. Umetno izboljšanje življenjske ravni zadružnikov nima večjega pomena za razvoj zadružništva Zadružnikom je treba pomagati, da si bodo s svojim delom izboljšali življenje. Sem sodi pomoč v elektriki, motorjih, traktorjih, s krediti za gradnjo večjih zadružnih objektov, strokovna pomoč itd. Zadruge so že začele trgovati z inozemstvom, s čimer bodo pridobile devize za nabavo strojev Vse privilegije, ki jih imajo zadruge. bo treba izkoristiti za splošni gospodarski napredek v zadrugah, ne pa za trenutno izboljšanje življenja zadružnikov, kot je bilo do sedaj. Kaznovalna politika do saboterjev in politične sabotaže v zadrugah in izven njih je večkrat prešibka in neefektna. Človek nehote dobi vtis, da je odgovornim organom več do zasledovanja valutnih tihotapcev, kakor pa do mnogih kričečih primerov protizakonitosti V zadrugah Kazenski procesi se dolgo zavlačujejo, čemur sta vzrok neekspeditivnost v poslovanju preiskovalnih organov in slabo izvedene preiskave Čeprav je bilo v zadnjem času vro čenih precej izstopnih izjav še to ne pomeni da gre za splošen pojav v zadrugah Zadruge so v napoto samo zakrknjenim sovražnikom napredka ki so morali odstopiti del premoženja številnim hlapcem Jernejem. Teh sovražnikov ni mnogo zato je borba Partije proti njim koristna za večino naših ljudi Gre za odpravo tisočletnih krivic na vasi za enakopravnost, kmečkih liudi, za odpravo izkoriščanja in za višjo organizacijo dela ter izboljšanje kmetijske proizvodnje Naloga partijskih organizacij te odgovorna Resnične škodljivce zadružništva naj postavijo pred sodbo množic Pravosodni organi jim naj poslužijo z zakonom. Partija in množične organizacije pa so dolžne, da jih s političnim prepričevanjem razkrinkajo v očeh poštenih kmečkih ljudi Pri izvajanju teh nalog se bo treba bolj oslanjati na voljena zadružna vodstva. Ugotavljati bo treba tudi vzroke podajanja izstopnih izjav. Borba za boljšo kvaliteto odrskih prireditev Partijske organizacije ljutomerskega okraja so pričele z borbo za demokratizacijo javnega življenja. V enoletni praksi so preizkusili razne oblike dela. Obnesle so se oblike dela v množičnih organizacijah in društvih, ki stoje trdno na strani ljudstva. V okraju je močno razvito kultumo-prosvetno delo. V kulturnih društvih je vključenih 1433 članov ali 6,6 odstotka skupnega številna prebivalstva, kar pomeni 0,6 odstotka nad republiškim povprečjem. Ker ima kultumo-prosvetna dejavnost v okraju tradicijo, je dolžnost komunistov, da se poleg borbe za idejno čistost v prosvetljevanju kmečkih ljudi posvetijo ustanavljanju novih in številčni krepitvi že obstoječih društev in organizacij. Po podatkih je včlanjenih v društva 27 odst. vseh Članov. Največji odstotek so dosegli na Stari cesti, kjer dela v društvu 75 odst. članov Partije, v Globoki 66 odst., na Kogu 66 odst., v Križevcih 54 odst., v Ivanjkovcih 53 odst v Vučji vasi 42 odst itd. V okraju deluje 78 knjižnic z 19.144 knjigami ali eno knjigo na 1.2 prebivalca. Primerjava števila prebivalstva s številom izposojevalcev knjig nam pokaže, da si 9,4 odst. prebivalstva izposojuje knjige ( v okraju 1 knjiga mesečno na prebivalca, republiško povprečje tri knjige letno na prebivalca). Število čitateljev se je dvignilo v zadnjem letu za 150 ali 10 odst. Letos do konca aprila so društva priredila 68 dramskih prireditev ali 13 krat več kot leta 1949. Napredek pri kulturnoprosvetnem delu bi lahko bil še večji, seveda ob popolni skrbi partijskih organizacij. V preteklem letu so organizirale prireditve vse množične organizacije in društva, stremeč pri tem za društvenimi dohodki. V cepljenju kulturnega dela v posameznih vaseh ni bilo dovoljnega izbora igralcev in nastopajočih, pri čemer je trpela kakovost prireditev. Partijske organizacije čaka odgovorna naloga: poskrbijo naj, da bodo vse organizacije vključile svoje sposobne člane v samostojna kulturne društva, ki so edinole sposobna, da s kakovostnimi stvaritvami učinkujejo na zavest gledalcev. Množične organizacije in gasilska društva lahko organizirajo prireditve za razvedrilo prebivalstva, srečolove, tombole itd. s čemer si bodo zagotovile društvene dohodke. Ponekod so nekateri člani Partije preobremenjeni s številnimi funkcijami, posamezniki pa ne delajo v nobenem društvu. Partijske organizacije naj poskrbijo za njihovo vključitev v društva. Nič manj ni pomembna skrb za idejno vsebino dela društva. Naše dramske skupine večkrat zaidejo v slepo ulico. Društvo v Veržeju prireja poleg gasilskih čet in nekaterih mladinskih sekcij vsebinsko najslabše prireditve. Večkrat se pojavijo na vaškem odru dvomljive igre in skeči, kot »Vrnitev«, »Trije tički«, »Moč uniforme« itd. V okraju je registriranih več pevskih zborov, vendar se ta panoga umetnosti zanemarja. Potrebno, jo je podpreti, kajti narodna in umetna pesem je najuspešnejši mobilizator ljudstva in lahko mnogo opravi pri krepitvi narodne zavesti kmečkih ljudi. Tudi telesno-vzgojnim organizacijam in obrambnim društvom je v sedanjem meglenem mednarodnem položaju potrebna večja pomoč. Po organizacijskem poročilu tov. Dernekovičeva, se je razvila živahna diskusija, v kateri je sodelovalo 22 delegatov osnovnih partijskih organizacij. Sprejeli so tudi sklepe za bodoče delo Partije na vseh področjih družbenega življenja in izvolili nov okrajni komite z revizijsko komisijo. Malonedeljčani in prleško „gostüvanje ‘‘ Predpreteklo nedeljo so prebivalci ljutomerskega okraja slavili Praznik kmečkega dela. Slavja se je udeležilo preko 2000 kmečkih ljudi. Na popoldanski prireditvi je prisostvoval tov. dr. Helij Modic, minister za pravosodje pri republiški vladi. V dopoldanski reviji kmečkega dela je sodelovalo le nekaj desetin zadružnikov iz vinogradniških obdelovalnih zadrug, Malonedeljčanov, Krapinčanov, Veržejčanov itd. Ocenjevalna komisija je naštela 16 okrašenih kmečkih vozov, štiri krapinske jezdece in štiri konjske športnike na dirkalnih vozovih. Stara cesta je bila zastopana s trlicami in predicami pri kolovratih. Krapinske gospodinje so mesile in pekle krapce ter kvasenice Zadružniki Železnih dverih in Presike so se postavili s škropljenjem vinske trte in drugimi opravili v goricah. Za okrašenim vozom z veliko maketo upravnega poslopja železnodverske zadruge in za gasilci so stopali kosci in star možicelj, oblečen v veliko pleteno steklenico. Jeruzalemčani so pokazali živo znamenje: »zibačo« z majhnim človeškim bitjem. Prihod malonedeljskih svatov sta s trombo in zvonci naznanila dva »pozavčina«. Njuno oblačilo so krasili znaki v živih barvah in trakovi trobojnic. V rokah sta imela sekire in palice z ježevo kožo Marsikdo je okusil ostre ježeve konice. Na štirih vozovih so se pripeljali svatje s »püšeljci« in z belo oblečeno nevesto ter spremstvom Starešina je bil posebno živahen. Na vozovih so bili pritrjeni vaški grbi in znamenja, vsem pa je kraljeval veliki klopotec železnodverskih goric. Popoldne so na velikem odru nastopili Malonedeljčani s tradicionalnim prleškim »gostüvanjem«. Uvodno besedo sta imela »pozavčina«, priskočil pa jima je na pomoč znani šaljivec Lebar iz Vučje vasi, ki je zapel »gostüvanjske« litanije in z njimi navdušil gledalce. Kmečki obred okrog »gostüvanja« je bil dokaj izvirno prikazan. Nastopajoče je motilo pomanjkanje nekaterih potrebščin in nenavadna okolica. Tudi dva godca in sprva revolucionarni Lebar so klonili pod težo vinske kapljice in so proti koncu obreda skoraj odpovedali. Za zaključek še to: nedeljski praznik kmečkega dela ni povsem uspel. Organizatorji so pričakovali večjo udeležbo in pestrejši program. Kmečke ljudi je motilo nesigumo vreme in dokaj mrzel zrak. Bilo je tudi govora o babinski »rüši«, ki je klavrno odpovedala in nasedla govoricam o previsoki davčni akontaciji. Naj bo tako ali drugače: v bodoče bo treba za slično praznovanje izbrati primernejši čas. Že nedeljska skomnost je pokazala, da med ljudstvom živi mnogo starih običajev, katere je z rosnimi pripravami mogoče postaviti na oder, ne da bi trpela izvirnost in kakovost prireditve. Tudi za to panogo ljudskoprosvetnega dela naj bi veljalo obče udomačeno načelo: šele, ko bo stvar zrela za javnost, jo postavi pred gledalce! Takšna praksa zahteva mnogo žrtev pri vajah v skupinah, vendar so te žrtve ob nastopu bogato poplačane z nepristransko sodbo gledalcev. To je le bežno napotilo za bodoče načrte, ki ga bo ob takih prilikah vedno upoštevati Z delom je treba nadaljevati Priznati moramo, da prekmurske vasi niso bile nikoli tako razgibane, kakor v letu 1948, ko so pričeli z gradnjo zadružnih domov. Ta delovni polet je nekaterim prinesel lepe uspehe, saj so v letu 1948 oziroma 1949 dogradili svoje domove. Samo v soboškem okraju so pričeli z delom na 30 gradbiščih. Niso pa povsod prijeli resno za delo. Ni malo takih gradilišč, kjer je v začetku še nekako šlo, potem pa so prenehali z delom in še danes stoji tako. Največje uspehe pri gradnji so dosegli graditelji zadružnih domov tam, kjer niso odnehali, dokler niso s požrtvovalnlm delom izbojevali tudi zmago. Danes so ponosni na ta svoj uspeh. Ne mislimo tu govoriti o Čepincih, Ženavljah, Gornji Lendavi in drugih, ki so svojo nalogo častno izpolnili (čeprav bi pri Gor. Lendavi lahko omenili, da bi tudi zunanjost doma že lahko uredili). Omenimo predvsem taka gradilišča, kjer še bijejo borbo, da bi dom čim prej opremili in pa taka, kjer so zaspali pri svojem delu. Namesto, da bi jim bil dom v ponos, so jim razvaline doma v sramoto. Frontovci Prosenjakovcev bodo imeli brez dvoma enega najlepših domov v okraju. Vztrajno nadaljujejo z delom in ni več daleč dan, ko bodo s ponosom lahko dejali: »Naš zadružni dom je popolnoma dograjen!« Tudi v Črnelavcih nočejo odnehati z delom, čeprav imajo kup težav. Uspehi njihovega dela so že vidni. Pravijo, da ne bodo odnehali prej, dokler ne bodo popolnoma dokončali doma. Tudi v Gradišču so se zganili. Sicer so šele začeli zadružni dom znotraj urejevati, vendar bodo trgovino KZ lahko že kmalu preselili v nove prostore zadružnega doma. Počasi, toda vztrajno nadaljujejo z delom v Dol. Slavečih. Čeprav imajo kup zaprek, nočejo odnehati. Težave s krediti se pojavljajo na vseh gradiliščih. Le delo ne sme zastati, kaj denar, nekje ga bomo že »istaknili« pravijo graditelji v Dol. Slavečih. Žalostno sameva zadružni dom v Ti- šini. Tako nekako izgleda, kakor človek, ki bi imel le pol klobuka. Dvorana še nima strehe. Kdaj jo bo imela, je težko povedati. Tudi v Dokležovju gre trdo. Res da so pričeli z notranjimi deli, pa je kmalu vse nekam zaspalo. Nekateri so že ogromno žrtvovali za gradnjo doma, dočim pa drugi le čakajo. Kaže, da ni nikogar, ki bi resno ugotovil, da jim dom v surovem stanju ne prinaša nobenih koristi. Težko je tudi razumeti, da tako močna vas in gospodarski center, kot so Beltinci, ne more dograditi doma. Marsikje že resno premišljujejo, da tako ne more iti naprej. Res ne gre. Treba je nadaljevati z delom, kajti domovi niso bili grajeni za streho vrabcem, pač pa da bi bili gospodarska in kulturna središča naših vasi. To pa bodo le takrat, ko bodo popolnoma dograjeni. Ni pa mogoče iti mimo mimo gradilišč, ki delajo le sramoto svojim graditeljem. Kaj pravijo v Budincih, Dolencih, Markovcih in še v Lončarovcih o svojih domovih. Le temelji so, ki so pričeli že razpadati. Tudi pripravljeni material, je začel kopneti. S travo prerasli razpadajoči temelji so slika zadružnega doma v Murskih Črncih, Kdaj bi lahko že imeli v Vanečih dom vsaj pod streho, če bi nadaljevali z delom. Letos je mnogo zamujenega na gradiliščih zadružnih domov. Toda prav sedaj je čas, ko je delo na polju končano da se temeljito pogovore o svojem domu. Kjer ne bo manjkalo volje, bo delo šlo. Razstava del. piscev iz Prlekije V Gornji Radgoni prireja okrajni odbor Ljudske prosvete od 14. do 21. okt. 1951 v prostorih OLO Radgona, prvo razstavo del piscev iz Prlekije, ki služi v počastitev 400-letnice izdaje prve slovenske knjige. Ob odprtju razstave bo slavnostna akademija, ob zaključku pa v dvorani prosvetnega doma literarnoglasbeni večer, na katerem bodo nastopili Cvetko Golar, Manko Golar, Katja Špurova in Kajetan Kovič. -jh. Kako vam ugaja ,,Ljudski glas"? Nekaj naših naročnikov nam je v svojih pismih izrazilo svoje želje, kakšen naj bi bil Ljudski glas, da bi bolj ustrezal potrebam in željam naših ljudi. Ker so nekateri predlogi dobri in jih je možno upoštevati, uredništvo in uprava pa hočeta željam naročnikov ugoditi v mejah možnosti, razpisujemo anketo, da bi zvedeli mnenja čim več naših naročnikov in čitateljev. Zato prosimo, da nam najpozneje do konca novembra odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Kako vam ugaja Ljudski glas kot tednik obmorskih okrajev? 2. Kaj čitate najrajši in kaj ne čitate, ker vas ne zanima? 3. Kaj bi radi čitali, pa je doslej bilo v našem listu premalo ali pa nič? O čem naj bi Ljudski glas več pisal, kot je doslej? 4. Kaj mislite o Ljudskem glasu vi in vaša družina in kaj mislijo o njem vaši sosedi in prijatelji? Prosimo, da odgovorite na ta vprašanja ali pa le na nekatera, če ne morete na vsa. Razen odgovorov na ta vprašanja pa lahko napišete še svoje opombe, če želite nekaj, kar tu ni zajeto. Čim več odgovorov bomo zbrali, tem bolj bomo lahko zadovoljili naše naročnike in čitatelje v prihodnjem letu. Sporočite nam tudi, kako vam pošta dostavlja naš list in če imate v zvezi s dostavo lista kake želje ali predloge za hitrejšo dostavo. Odgovor pošljite na naslov: Uredništvo Ljudskega glasa, Murska Sobota. Cvetoče koprive z obmurskih vrtov Zadnjič sem zašel v Prosečko vas. Jesen je in ljudje pasejo. V Prosečki vasi pa se še za pašo prepirajo. Sicer ne vem, če za jesensko ali spomladansko, le to sem slišal, da se je neki kmet jezil, zakaj mora za 30 kvadr. metrov paše plačati toliko kot drugi za cel oral in to krajevnemu ljudskemu odboru, V Ratkovcih pa sem že v začetku tega meseca videl, da jo pospravljali zelje, Čeprav sedaj najlepše raste. Pa tudi ni šlo brez prepira (kaže, da se Prekmurci sploh radi prepirajo), ker je zelje imelo drugega lastnika kot zemlja, na kateri je raslo. Zelje je bilo last Ro- zalije Lenger, ki je vzela zemljo, na kateri je raslo, v zakup za letošnje leto, njiva pa je last Štefana Jonatha. Ker pa se je lastniku zahotelo, da posoja žito za drugo leto, je zelje brez pomisleka posekal. Potem sem nadaljeval pot po novi lončarovski cesti, katero pa v resnici ne bi smel imenovati novo, ker so jo začeli delati pred štirimi leti, samo da je še niso v celoti naredili, ker je en kilometer za tako kratek čas preveč. Nato me je zaneslo Čez Muro, kjer sem zvedel čudovite stvari. Prišli so neki ljudje, ki so na kamionih pripeljali neke aparate, s katerimi lahko oplodijo vsako žensko, ki pride pred aparat. Pa ne samo, da lahko, ljudje so mi zatrjevali, da zagotovo vsaka žen- ska zanosi, ča jo obsveti luč iz aparata. To pa je huje kot v Ameriki, kjer znajo umetno oplojevati krave! Da nimajo v aparatu skritega samega svetega duha, sem mislil in sem si želel to čudo ogledati. Pa so imeli le navaden röntgenski aparat. Zato svetujem tistim ženskam iz radgonskega okraja, ki so ga še plašijo, naj si ga kar mirno ogledajo, saj ni nič nevaren. V okolici Svetinj bi se skoraj zgubil, take ceste imajo. Pravijo, da tista cesta na katero zem zgrešil, še nima gospodarja. Zato sem v Ivanjkovcih hotel poiskati vlak, da bi laže odpihal naprej. Pa sem spotoma naletel na moža, ki je šel isto pot, ker bi rad oddal pismo za naš Ljudski glas. Ponudil sem se mu, da lahko odnesem, ker bom tako v kratkem svoje popotne zabeležke odnesel uredniku. Pa bi me njegovo pismo skoraj drago stalo. Sicer mi je zaupal, da je v svojem članku napisal o največji koprivi obmurskih vrtov; pa nisem smel odpreti, ker je bilo naslovljeno na uredništvo. V pismu pa je začel: »Še nekaj o gospodu Šajnoviču...« Toda kaj vam bom pripovedoval naprej, ko pismo ni bilo podpisano. Prav zaradi tega pa se je urednik hudo razjezil na mene: »Še ti mi prineseš nepodpisano pismo, ko sem takih dobil že več!« Ker je urednik vrgel pismo v koš, sem ga neopazno pobral in se napotil v Kamenšček, da se prepričam, če je res, kar piše v njem. Namreč nočem biti zahrbtnež niti strahopetec, kot so tisti, ki se pod svoje pismo ne upajo podpisati. Ko sem jo pogumno mahal po cesti, so me zmotili nenavadni glasovi iz bližnje hiše. Z več glasov sem razločil, da se prepirajo, kdo je kriv, da sem jaz zvedel za njihove »skrivnosti« (namreč Šajnovičeve). Takrat pa sem še jaz zgubil pogum, ker imam že izkušnje, da tako razpoloženje ni nič kaj primerno za intervju. Zato sem bil vesel, da sem jo lahko neopazno pobrisal. I Kopač: Od Lendave do Sobote V Dobrovniku sem obiskal starega znanca, ki ml je potrdil moje mnenje. Res bi dobrovniški hrib in hribi naprej ob državni cesti: strehovski, filovski, bogojinski lahko dajali boljše vino. če bi jih zasadili z žlahtno vinsko trto. »Toda, dokler bomo gospodarili na tak način, bo tudi vinska trta rasla po starem in ljudje se bodo tolažili s šmarnico Lahko je gojiti vinsko trto tam. kjer so veliki vinogradi... Pa bo tudi pri nas bodočnost storila svoje,« je zaključil Ko sem bil sam na cesti, sem razmišljal o peronospori in o ameriškem kaparju Ko je peronospora uničila žlahtno vinsko trto, so jo zamenjali s šmarnico. Ali bodo tudi naše jablane in hruške, ko jih bo uničil ameriški kapar, zamenjali s kakimi divjaki? In pozneje, ko bo sadni škodljivec v glavnem premagan, bodo pustili to sadno drevje, da bo raslo naprej, kot so pustili šmarnico? Kakšno napredovanje v gospodarstvu je to? Pripekalo je opoldansko sonce, ko sem se peljal po dobrovniški cesti proti ledavskemu mostu. Še enkrat sem se ozrl po vinorodnih hribih, ki sem Jih puščal na desni strani, nato pa sem sklenil pozabiti na te stvari. Kaj naj storim jaz k vsemu temu. ko nisem kmetijski strokovnjak niti kmet? S hribov sem svoj pogled spustil na ravnino pod hribi, na kateri sem tudi tam stal. Čeprav sta bili rž in pšenica še v snopih in križih, je na strnišču bilo razločiti slabo žetev. Predvsem slaba je bila na najbližjih njivah, kjer sem dobro razločil redko Strnišče na nekaterih mestih. Brez dolgega ugibanja se je dalo ugotoviti, da je to povzročila voda, ker je žito bilo redkejše po nižjih legah in nižinskih predelih njiv. Včasih se nam zdi, da je naša prekmurska ravnina res ravna. Ker od severnih gričev pa do Mure ni nobenih večjih hribov in gričev, so Jo nekateri že primerjali ravni mizi. Ob mokrih letih pa se lahko ugotovi, da je ta ravnina precej grbasta. Ne vem, kako je ob suhih letih na teh poljih, ker tukaj nisem mnogo hodil. Zato sem počakal moža, ki je s kolesom prihajal za menoj. Na moje vprašanje mi je razlagal: »Zares slaba letina Je bila letos. Voda je vzela mnogo žita Nekaj ga je propadlo že jeseni ob setvi, ker zaradi stoječe vode ni vzklila Drugod je vzklilo, pa je pozimi voda uničila setev.« »Vem, da Je jesen bila hudo mokra,« sem se spomnil. »Saj bi tudi Lendavčani skoraj plavali pa je voda kmalu odtekla.« »Nekaj vode je že odteklo, druga pa je ostala vso zimo,« je dodal. »Če je z lendavskega pašnika odtekla, je verjetno tudi s teh polj,« sem podvomil. »O, saj je odtekla, da na njivah, in travnikih ni bilo videti morja, kot ob nalivu. Toda po takihle dragah,« pokazal ja na travnik, kjer se je draga v vijugah razpletala v daljavo, »je ostala do pomladi, ponekod do košnje.« »Po njivah pa ni takih drag,« sem ugovarjal, ko sem se ozrl še na drugo stran ceste, kjer so bile njive, in se prepričal da jih res ni bilo, vsaj v bližini ne. »Takih drag ni, ker se jih ne splača orati. Zato jih kmetje rajši puste neizorane in po njih kosijo. Le poglejte te njive! Če se peljete po oni cesti pod hribi proti Tešanovcem, imate ob cesti same njive. Tu pa ni mogoče vsega orati, zato so njive tako pomešane s travniki. Njiva je namreč hudo občutljiva. Če je nekje le za ped nižja, lahko deževje v deževnem letu uniči pridelek, ker se tamkaj nabira voda. To je dobro vidno na oni koruzi: pri cesti je še precej lepa, v sredi njive pa je majhna in rumena, ker je imela preveč vlage.« »Pa se voda od tu ne da speljati nikamor?« sem ugibal. »Kam, če je ob deževju povsod preveč vode? Kadar Je preveč dežja, je pač voda. Bog pomagaj!« Opazil sem, da naju je pri teh besedah radovedno pogledal star očanec, ki je pravkar prioral do ceste, po kateri sva se peljala. Zato sem se ustavil. Povedal je, da orje za setev ajde in pojasnjeval, da ni mnogo upanja na dober pridelek, če bo še naprej prevladovalo deževno vreme. Toda če ne bo posejal ne more pričakovati nobene žetve. Če bo posejal pa bo morda le kaj zraslo. »Pa se temu ne da pomagati?« sem mu segel v besedo »Pomagati bi se že dalo, mnogo pomagati, če se ljudje ne bi tako težko privadili na nekaj novega: Že dalj časa to prevladovala suha leta, zato so tudi ta polja rodila. Čeprav se niso mogla primerjati z onimi pod hribi, vsaj voda ni delala škode. Od lanske jeseni pa vse do danes pa je bilo toliko dežja, da že dolgo ne toliko. Morda nastopijo spet mokra leta, kot se jih spominjam iz svoje mladosti. Mokra pa tem poljem ne prijajo. Kot pravim, ljudje so se navadil na suha leta, zato ni nihče čistil jarkov.« »Tudi jaz sem mislil da bi se po Jarkih dala voda morda speljati v potoke.« »Ste kakšen kmetijski strokovnjak?« me je vprašal. »Kmetijski strokovnjak nisem, le radovednež sem.« »Kdor koli ste, vidim, da ne mislite narobe,« je nadaljeval zadovoljno. Pripovedal je, kako je pozimi prekapal po svojih njivah, da je voda lahko odtekala. »Nekaj setve sem obvaroval lahko pa bi je še več, če bi vsakdo izčistil jarek na svojem svetu. Pa se ljudje niso mnogo zmenili za to. Zastonj so bile vse moje prošnje in opomini pri ljudskih odbornikih in na sestankih. Bo že, kakor bo božja volja, so me zavračali. Jaz pa rečem, držimo se starega ljudskega pregovora: Pomaga) si tam in bog ti bo pomagal! Če pa ne bomo sami očistili in poglabljali Jarkov, jih tudi bog ne bo. In ne le to, da jarkov ne čistijo in ne poglabljajo, nekateri niti mostov več ne uporabljajo. Kar v Jarek namečejo zemlje in se vozijo čez. Kje pa naj potem odteka voda? Če bi očistili in poglobili jarke ter bi •kopali kanale od Sobote do Lendave, o katerih se je že toliko govorilo nam mokre letine ne bi mnogo škodovale.« Pri razlaganju se je tako razvnel da nisem prišel do besede. Njegove ugotovitve pa so bile tako zanimive, da me niso nič dolgočasile. »Nekateri ml očitajo, da sem slab kristjan, ker ne zaupam v božjo moč (n pomoč,« je nadaljeval. »Ne vem, kako vi mislite, rečem pa vam, kar sem sam prepričan. Tudi včasih, ko so te njive in travnike bile last madžarskih grofov, je bog pomagal in je prav tako vladal svet, kot danes, pa smo vsako zimo čistili in poglabljali jarke in čez njive smo izkopali prekope, da je deževnica sproti odtekala. Pa so tudi grofje bili strašno pobožni saj so tik oltarja imeli svojo klop. In kljub temu smo morali kopati jarke... Danes, ko je ta zemlja naša, pa so mnogi preleni za to.« »Mnogo je odvisno od dobrega gospodarstva,« sem mu pritrdil. »Mnogo, skoraj vse. Toda naši ljudje so okorni in neokretni Ko jim bo voda nekaj let zaporedoma vzela večino pridelka na teh njivah, šele takrat bodo začeli ugibati, da bi bilo treba nekaj ukreniti. Dokler na lastni koži ne občutijo, jih jo težko prepričati Predolgo sva se zadržala. Pa sem vesel ker se z vami da več pomeniti kot z našimi vaščani. Pa nič ne zamerite, sem kmet, ki se ni nikjer učil govoriti Zato povem, kakor mislim in kar mi teži srce.« Z roko si je potegnil čez znojno čelo in pognal kravice. Plug je zarezal v vlažno črno prst... Mož mi je ugajal Brez strahu mu je povedal svoje misli čeprav me ni poznal kakor tudi jaz ne njega. Če bi imeli mnogo takih, preudarnih ljudi bi marsikaj bilo bolje. Gotovo je že mnogo izkusil in se pri tem tudi mnogo naučil ker skozi življenje ni šel zavezanimi očmi. Vsaj kaže tako. (Nadaljevanje sledi) Murska Sobota, 18. oktobra 1951 »LJUDSKI GLAS« stran 8 IZ OBMURSKIH KRAJEV Ljudska zaostalost in prijatelji ljudstva Kakor smo že poročali, so v začetku oktobra začeli v radgonskem okraju z rentgenskim pregledom vsega prebivalstva v starosti nad 15 let. Sedaj pa poročajo, da se pri teh pregledih pojavljajo razne težave, ker ljudje ne prihajajo. Prebivalci Apaške kotline so se stoodstotno odzvali, ker so prepričani, da bo tak pregled koristil le njim. Reakcija pa, kakor vedno, jo tudi to hotela izkoristiti v svoj namen. Kot najboljši prijatelji ljudstva so hoteli ljudi posvariti, naj ne gredo k rentgenskemu pregledu, ker ženske, ki bodo stopile pred ta aparat, bodo zanosile. Z izdajanjem kartonov v raznih barvah pa se izvaja neka razlika med ljudmi. In naposled govorijo, da so taki pregledi za ženske grešni iz verskih razlogov. Kdo je sedaj večji prijatelj ljudstva, tisti ki skrbi za njegovo zdravje — kar je bil edini namen rentgenskih pregledov — ali tisti, ki ga plaši z bedastimi parolami, da bi ga držal v zaostalosti? In zakaj nekateri ljudje takim bedastim parolam in pretirani sramežljivosti nasedajo? Na ta vprašanja, pa si lahko vsak razumen in preudaren človek sam odgovori. -jh Našli so zagonetno umorjeno človeško truplo V Ledineku v radgonskem okraju so našli pred dnevi v nekem gozdu pod motornim vozilom, last Klemenčič Milana iz Gor. Radgone, ki je bilo pred dobrim tednom ukradeno izpred bližnje gostilne Krajnc Jožeta, umorjeno človeško truplo. Neznanec je imel na sebi le spodnje hlače in pulover. Na glavi in po ostalih delih telesa je imel močne poškodbe. Komisija je končno dognala, da je bil nasilno umorjen, vendar okoliščin umora niso mogli ugotoviti. Kmalu so spoznali, ga gre za 27-letnega Ivana Flaškerja, doma iz Ledineka, ki pa je imel slabo preteklost. Že več mesecev se je skrival pred organi ljudske oblasti, ker je zaradi raznih kriminalnih dejanj pobegnil iz zapora ter je še naprej vlamljal in kradel. Domnevajo, da so ga umorili njegovi sodelavci zaradi kakega medsebojnega spora. Ker so hoteli zabrisati sled za umorom, so vrgli na umorjenega motorno kolo s namenom, da bi preiskovalne organe preslepili z nesrečo vsled padca s vozilom. Preiskava se nadaljuje in bomo o končnih ugotovitvah še poročali. jh. Novi traktorji za zadružnike Pretekli teden je zadružni sklad v Soboti prejel tri nove traktorje, ki so namenjeni našim zadružnikom. Novi učni traktorji znamke »Deuz« so vzbudili med zadružniki, pa tudi med ostalimi kmetovalci precejšnje zanimanje. Strokovnjaki so vedeli povedati, da so traktorji bili kupljeni v Nemčiji imajo vsak po 30 konjskih sil in so uporabni za kmetijska dela ter prevoze. Orjejo z dvobrazdnim plugom 20 do 26 cm globoko. Vsak traktor ima še kosilnico, jermenico itd. Z eno besedo — vsak, kdor si jih je ogledal, je moral priznati, da so res dobro izdelani. Imajo pa še eno dobro lastnost, da porabijo zelo malo goriva, na uro okrog 2 litra nafte. Vendar pa to niso zadnji traktorji za zadružnike v soboškem okraju. V kratkem, kakor imajo obljubljeno, bodo prejeli še več traktorjev te znamke in več ročnih traktorjev. Obsojeni razgrajači Pred dnevi je na zatožni klopi pred ljudskim sodiščem v Ljutomeru sedela druščina razgrajačev; Branko Magdič iz Lukavec, Milan Mlinarič in Janko Kranjc iz Noršinec ter Avgust Filipič iz Babinec. Obtožnica jim je očitala, da so 22. septembra t. l. ob 23. uri zvečer razgrajali pred gostilno Vrabl v Križevcih pri Ljutomeru. Na svojem pohodu skozi vas so s kričanjem izzivali službujočega miličnika, vodnika Franca Vorleca, ki jih je pred poslopjem postaje opozoril, naj se razidejo. Razgrajači miličnika niso ubogali, temveč so ga poskušali napasti. Obtoženi Magdič je med prebivalstvom blatil ugled Ljudske milice. Govoril je, da so križevski miličniki pokvarjeni ljudje, ki nepravilno postopajo z delovnim ljudstvom. Na sodišču je utihnil, ker ni imel dokazov za svojo prvotno trditev. Razgrajači so bili obsojeni na 1 do 4 mesecev zapora. Stročjevaški pretepači so obtičali na limanicah Pred dobrim mesecem sta bila na Ormoški cesti v Ljutomeru napadana sekretar IV. rajona OF tov Šimon Novak in njegov prijatelj Franc Ozmec. Napadli so ju poznani Stročjevaški pretepači: Janko Sršen, Danijel Blagovič in Franc Mlakar, ki so ob dveh ponoči zapustili gasilsko veselico Na potu proti domu so s kričanjem budili speče ljutomerske prebivalce »Junak« Blagovič je dal pobudo za napad. Napadalci so dvakrat vrgli Novaka na tla in mu prizadejali lažje telesne poškodbe. Pijani Sršen se je spravil nad žrtvino dvokolo in ga onesposobil za vožnjo. Po storjenem dejanju so napadalci zbežali, toda niso ušli zasluženi kazni. 10 mesecev bo lahko premišljeval Zadružnik Matija Škrinjar iz Libanja se je letos zelo potrudil, da bi povečal svojo količino pridelkov. Ni mu bilo mar, kaj bodo rekli zadružniki h pa so pravočasno odkrili njegovo nepošteno delo, čeprav je mislil, da jih bo lahko potegnil za nos. Tako je preoral zadružni pašnik, posejal oves in si po žetvi snopje prisvojil. Julija mesečo je zapeljal voz pšeničnega snopja v svoj kozolec in ga skril pod snopje ovsa Na sled so mu prišli ob mlačvi zadružnega žita za nagrado pa so mu privoščili nekoliko daljši počitek: sedel in premišljeval bo lahko 10 mesecev v zaporu. Če si nekdo dela zakone sam Prepozno se je Šimon Bajec iz Pinc v lendavskem okraju spomnil, da je treba vsako prodajo in podaritev zemlje ter premoženja prijaviti pristojnim oblastem. Zaradi tega se je pred dnevi zagovarjal pred lendavskim ljudskim sodiščem. Bajcu je bilo dobro znano, da so v Istri na prodaj cenena posestvo z domačijami, ki so jih zapustili italijanski državljani ob odhodu v Italijo Požvižgal si je na Pince in na svoje, v bivši Jugoslaviji z agrarno reformo pridobljeno posestvo ter premeteno izračunal: v Prekmurju bom zemljico drago prodal, v Istri pa jo poceni kupil. Računal je na mastno vsoto denarja, ki mu bo ostala v žepu. Ivanu Robinu iz Miklovca v čakovškem okraju je prodal hišo z gospodarskim poslopjem in 11/2 orala zemlje za 270 tisoč din, Francu Adurjanu iz Doline 2 orala zemlje za 100 tisoč din in Pavlu Gerenčerju iz Doline 11/2 orala zemlje za 80 tisoč din. Kupci so mu takoj izplačali 172 tisoč din, s katerimi je odpotoval v Istro in si tam poiskal cenejšo domačijo. Zakonski predpisi, ki urejajo promet z nepremičninami, pa med drugim določajo, da je edino izvršilni odbor OLO pristojen za izdajanje dovoljenj za prodajo ali podaritev zemlje in nepremičnin. Bajec teh predpisov ni upošteval, zato je na javni obravnavi na Okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi bil obsojen na 2 meseca zapora, plačilo 5000 din in zaplembo vseh prodanih nepremičnin. Dobro obiskan sejem v Murski Soboti V ponedeljek je bilo na Trgu Zmage v Murski Soboti zelo živahno. Že prejšnji večer so postavljali stojnice, ki so bile ta dan preobložene z različnim blagom: tekstilom, čevlji, železnino, predvsem z raznimi lonci, lončarskimi izdelki in razno suho robo. Bilo je tudi mnogo kostanjev in drugih stvari za kuhinjo. Tudi kupcev je prišlo mnogo, da je vse dopoldne bilo tesno okrog stojnic. Požar v Ropoči 9... oktobra ob pol devetih zvečer je izbruhnil požar pri malem kmetu in tajniku KLO Ropoče in Krašči Bonafurtu. Kmalu so prihiteli na kraj požara ropočki gasilci, za njimi pa še kraški, motovilski, domajinski in pertočki. Vendar se ni dalo mnogo rešiti. Začelo je goreti gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal, od stanovanjske hiše pa so ostale le stene. Živino in inventar so v glavnem rešili. Škoda, ki je le delno krita z zavarovalnino, znaša okrog 150.000 din. Sumijo, da je ogenj bil podtaknjen iz maščevanja. L. B. Ljutomerčani so odlični ugankarji Podružnico »Športne stave« pri ljutomerskem nogometnem klubu je zadnje tedne večkrat obiskala tetka »sreča« s svojimi nagradami. Čedalje bolj se širi krog ugankarjev o izidu tekem med moštvi v I. zvezni nogometni ligi. V 49. kolu je odbornik nogometnega kluba Ivo Martinušič uganil izid 12 tekem v lestvici liginih moštev in zadel nagrado v znesku 5776 din. Štefan Gorački, Rado Gnezda in Joško Tibaut so uganili 11 tekem in prejeli po 727 din nagrade. V 46. kolu je Stane Vizovišek zadel drugo nagrado v znesku 2046 din. V 47. kolu »športne stave« je 13 članov podružnice razvozljalo uganko 11 tekem in sl zagotovilo druge nagrade. Še enkrat: Opeka zadružnega doma na treh koncih Tišine Na članek, objavljen v 29 številki našega lista pod gornjim naslovom, smo dobili odgovor prizadetega tov Mariča iz Tišine. Ker je njegov odgovor predolg, povzemamo le glavne misli. Tov. Marič ni namenil odgovoriti na omenjeni članek, pa je po dolgem času kljub temu odgovoril, da ne bi kdo mislil, da je dopisnik zadel resnico. Pri zadružnem domu čaka 2000 novih strešnikov, da se z njimi pokrije streha, ko bo dvorana dograjena. Tudi 21.000 zidakov čaka na delavce, da bi dozidali dvorano, in les za ostrešje je tudi na stavbišču. Ker je v navedenem članku dopisnik trdil, da sta strešnike in les, namenjene za zadružni dom, uporabila Marič in še nek drug gospodar v vasi za svoja poslopja, zato delo pri zadružnem domu ne gre naprej. Marič pravi, da ni njegova šupa kriva, če dvorana ni pokrita, ker je tega materiala dovolj, le »lokalni material« manjka. Zato je najvažnejše, da se prime za delo in gradi, pa bo zadružni dom kmalu dograjen. Kar pa je Marič dobil od materiala, namenjenega za zadružni dom, pa —' kakor trdi — je dobil po pravilni poti ter je pošteno in drago plačal, ker mu je tov. Mesarič dovolil vzeti ta material po pravilni (zakoniti) poti. Kdor pa bi rad vedel, po kakšni pravilni poti je to dobil, naj vpraša njega, on mu bo že pojasnil. Morda sc bo še kdo oglasil in povedal svoje mnenje, zakaj delo pri gradnji zadružnega doma v Tišini ne gre naprej. Naši čitatelji pišejo V Velki imajo delavno gasilsko društvo Eno izmed najmlajših gasilskih organizacij je prostovoljno gasilsko društvo v Velki. Kljub temu je pokazalo mnogo volje za delo in pri delu tudi precej uspehov. Dali so popraviti shranjeno motorno brizgalno in so jo usposobili za svoje potrebe. Sedaj pripravljajo tudi prostor, kjer bodo brizgalno hranili. Pri tem pa ne pozabljajo niti na prosvetno delo in za prihodnje tedne pripravljajo kulturno prireditev. -jh. Ne bodo jih pozabili Predzadnji četrtek je Prostovoljno gasilsko društvo pri Benediktu v Slovenskih goricah pripravilo poslovilni večer tovarišem in članom svojega društva, ki so se odpravljali v našo Armijo na odsluženje vojaškega roka. Ob tej priliki je društvo izgubilo za nekaj let kar pet dobrih članov. Od odhajajočih se je v imenu društva poslovil z ganljivimi in bodrilnimi besedami poveljnik gasilske čete tov. Holc. Predsednik KLO tov. Rajko pa jim je dal nekaj dobrih napotnic o dolžnostih in disciplini v novi službi. Tako so se člani prostovoljnega gasilskega društva dostojno poslovili od svojih sotovarišev, odhajajoči pa so obljubili, da bodo tudi v bodoče storili vse, kar bo v njihovi moči, za izgradnjo socializma in za obrambo domovine, kakor so doslej bili vsako uro pripravljeni reševati ljudsko imetje pred nesrečo. -jk. Dober vinski pridelek V Kmečki delovni zadrugi »Tihomir« pri Benediktu v Slovenskih goricah pridno trgajo grozdje. Z zadovoljstvom nosijo težke brente zrelega grozdja v stiskalnico. Že na oko so računali, da je letošnji pridelek dvakrat tolikšen kot lanski. To jim je potrdila le stiskalnica, ko so v prvih dneh iztisnili čez 4000 litrov sladkega mošta, a niso pobrali le niti polovice grozdja. Lansko leto pa so pridelali le 6000 litrov mošta. Za tako dober pridelek ima največ zaslug brigadir Kraner, ki pravi, da je s strahom opazoval širjenje peronospore po sosednjih vinogradih. S skrbnim škropljenjem pa mu je uspelo obvarovati grozdje, iz katerega sedaj s ponosom stiska žlahtno kapljico. Na brigadirja Kranerja pa so ponosni vsi zadružniki, saj jim bo vinograd prinesel lepe dohodke. Z vinom bodo lahko nadoknadili, kar so zaradi podpovprečne letine zgubili pri žitaricah. Seveda bi z vestnim delom lahko izboljšali pridelek ostalih kultur, čeprav le za malenkost ko bodo vsi zadružniki posnemali Kranerja in še nekatere pridne zadružnike kot So Žižek, Repič, Lizika Iskra, Rajterjeva in še nekateri, bodo bolj ponosno gledali na svojo zadrugo, ki. jim bo tudi več nudila. -j k. ŠPORT Pokalni nogometni tekmi Mura: Nafta 3:2 Zaradi incidentov, ki so se dogodili na pokalni nogometni tekmi med Nafto in Muro v Lendavi, je NZS tekmo razveljavila. V četrtek, 11. t. m., je bila odigrana ponovna nogometna tekma in to v Soboti. Čeprav je bil delovni dan, Je za tekmo vladalo veliko zanimanje, kakor vedno, ko se srečata stara prekmurska rivala. Na gole ni bilo treba dolgo čakati. Že v 2. minuti je Fujsov strel obtičal v mreži. Kmalu je gostom uspelo izenačiti. Mura pa je v zadnjih sekundah prvega dela igre dosegla drugi gol. Norčič je lepo poslužil Zelka, ki jo je pognal v mrežo. Po odmoru so dobro razpoloženi napadalci Mure začeli napad za napadom na vrata Nafte. Izkazala se je pa obramba Nafte, ki se Je uspešno zoperstavljala. Tretji gol je nepričakovano dosegel Horvat, ki je z lepim strelom zadel sam zgornji kot V zadnjih minutah pa je igralcem Nafte uspelo znižati rezultat Pri Nafti se je poleg Štefanca odlikoval še Hegeduš. Pri domačih je bil zelo dober Simon in pa v drugem delu igre napadalna vrsta v celoti. Največ preglavic je delal obrambi gostov Ludvik Norčič. Moštvi sta bili disciplinirani in sodnik ing. Božičev iz Maribora ni imel težkega dela. S sodnikom sta bili zadovoljni obe moštvi. Mura: Železničar (Maribor) 1:0 Po zmagi nad Nafto je v nedeljo enajstorica Mure slavila novo zasluženo zmago, ki je pa prenizko izražena v go- lih. Zmaga na vročih tleh v Mariboru proti Železničarju je vsekakor presenečenje, ker je moštvo Železničarja v zadnjem času doseglo več pomembnih uspehov. Edini gol v vsej igri je dosegel v 25. minuti Zelko iz enajstmetrovko. Ostro streljano žogo v sam desni spodnji kot Ukmar ni mogel ujeti. Železničar je imel slab dan Zadovoljila je pa krilska vrsta, posebno odlična sta bila Šiftar in Žižek. Tudi pri moštvu Mure je bila obramba na mestu Zid Norčič, Simon in Klepec se ni dal zlepa prebiti. Nevaren srednji napadalec Železničarja Rafold se ob odličnem Simonu ni mogel uveljaviti, kajti Simon mu je bil stalno za petami Tudi branilca Klajnšček in Maroša sta bila dobra, posebno prvi, ki je imel težjo nalogo. Napadalci so se trudili, toda v odločilnem trenutku ni bilo strelca na vrata. Režonjo, ki je bil poškodovan v tekmi z Nafto, je v vratih zamenjal Hrastelj. Čeprav prvič v vratih v prvem moštvu, je svojo nalogo prav pohvalno opravil. Igro je vodil sodnik Orel iz Maribora. Jesenski kros na Cvenu Tekmovanju v čast 10. obletnice naše Armade so se pridružili ljubitelji konjskega športa. V ta namen organizira klub za konjski šport v Ljutomeru zanimivo prireditev, ki bo 21. oktobra ob 13. uri na Cvenu pri Ljutomeru. Na sporedu jesenskega krosa so štiri kasaške enovprežne dirke, ena kmečka in ena kasaška dvovprežna dirka ter dve galopski dirki. V zanimivem tekmovanju bodo sodelovali pripadniki JA iz murskosoboškega garnizona in domači kasači iz področja obmurskih okrajev. Otrok je zanetil požar V soboto, 6. oktobra, ob 8. uri zjutraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Stanka Severja, delavca v Bučečovcih. Takoj so prihiteli domači gasilci, ki pa niso mogli pogasiti ognja. Zgorelo je gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Nastalo škodo cenijo nad 120.000 dinarjev. Poslopja niso bila zavarovana. Vaščani Bučečovec domnevajo, da je ogenj povzročil triletni otrok. Velika ugodnost! Obveščamo vse interesente, da so v nedeljo dne 21. oktobra 1951 vse naše poslovalnice odprte v času od 7.30 do 12. ure. Izkoristite ugodno priliko in obiščite naše poslovalnice, ki vam nudijo bogato izbiro raznovrstnega blaga. UPRAVA MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA „MANUFAKTURA - GALANTERIJA” MARIBOR V KRATKEM IZIDE izbor iz del LOUISA ADAMIČA ,,IZ DVEH DOMOVIN" Založba ,,Obzorja", Maribor, Prešernova 1 Pozor! Obveščamo vse kmečke zadruge bivše mariborske oblasti, da si lahko nabavijo v našem podjetju en gros vsakovrstno galanterijsko blago po dostopnih cenah. Obenem obveščamo, da se vrši dne 3. novembra 1951 v Mariboru na Glavnem trga velik jesenski sejem, kjer se bodo ne vseh naših stojnicah in v vseh poslovalnicah sprejemala naročila. Izbira je velika, zato pohitite s nakupom! Oglejte si naše zaloge v veleblagovnicah v Gosposki ulici št. 18 in v Jurčičevi ulici št. 5. Predbeležbe sprejema uprava podjetja Gosposka ul. 18-II Trgovsko podjetje »MANUFAKTURA - GALANTERIJA« Maribor OKRAJNO MIZARSTVO LJUTOMER sprejema vsa mizarska dela. - Cene solidne ! - Mehka spalnica iz našega materiala stane n. p. 21.000 din. Sprejmemo več mizarskih pomočnikov in enega lesostrugarja. UPRAVA. OBVEŠČAMO VSE ŽIVINOREJCE da bo sejem za plemenske bike simentalske pasme dne 26. oktobra v Beltincih. dne 27. oktobra pa v Puconcih. Lastniki rodovniških bikov naj prinesejo s seboj rodovniške izvlečke. Dostop na sejem bodo imeli samo tuberkulirirani (cepljeni) biki. Cene bodo od 25 do 50 odst. višje od takratnih cen klavne živine. Poverjeništvo za kmetijstvo OLO Murska Sobota. PREKLIC Podpisani Lah Jakob iz Vitana 5 se zahvaljujem tov. Podgorelec Gizeli iz Jastrebec, da je odstopila od tožbe zaradi izgreda, ki se je dogodil dne 28. septembra v KDZ na Kogu. KINO MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 19. do 24. oktobra ameriški film v naravnih barvah »Ples na vodi«; od 25. do 28. oktobra ameriški film »Bil sem vojna nevesta«. V nedeljo 21. in 28. oktobra pri predstavah ob 15. in 17.30 uri bodo. imeli prednost pri nabavi vstopnic obiskovalci s podeželja. Zato prosimo obiskovalce iz mesta, da si film ogledajo ob delavnikih in pri predstavi v nedeljo ob 20. url. MESTNI KINO V LJUTOMERU predvaja od 19. do 21. oktobra jugoslovanski film »Trst«; od 26. do 28. oktobra ameriški film »Brzojav na zapad«. Pisalno mizo iz trdega lesa prodam. Titova 5, Murska Sobota. Pletem nogavice in puloverje. Naročila sprejemam na domu. Horvat Ivanka, Ljutomer, Stari trg 10. t i Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 18. oktobra 1951 Trgatev in Vinarska zadruga v G. Radgoni Trgatev po vinskih goricah radgonskega okraja, ki obsegajo 1300 ha, od katerih je dobra polovica v socialističnem sektorju, je v polnem teku. Večina zasebnih kmetov je pospravila letošnji vinski pridelek samorodnice. Pred dnevi pa so pričeli s trgatvijo v gornjeradgonskem vinogradniškem gospodarstvu na področju Polic, Črešnjevc, Kapele ter na državnem posestvu v Novem vrhu, Lokavcu in Plitvičkem vrhu, kakor tudi v VINOZ Ana in Janžev vrh. Zaradi neugodnega vremena in jesenskega deževja v septembru ter vročine v avgustu bo letos kvaliteta vina mnogo slabša od lanskoletne. Po nekaterih predelih bodo nabrali tudi manjše količine kot lani, z izjemo vinogradniških predelov Novi vrh, Lokavec in sosednjih. Vinarska zadruga Gornja Radgona je odkupila že okrog 6 vagonov mošta, od katerega je prevzela okrog dva vagona in je najvišja sladkorna stopnja pri moštu le 18 odst., dočim je bila lani 26 odst. V mnogih primerih pa je sladkorna stopnja mnogo nižja, zlasti pri sortah rulendec, traminec ter deloma tudi rizling. Vinarska zadruga v Gornji Radgoni, ki združuje 564 rednih članov se je na odkup letošnjega vinskega pridelka dobro pripravila. Pred kratkim so nabavili tri vagone transportnih sodov in štiri velike sode-ležake, ki jih je dobavilo sodarstvo Franc Kosi iz Križeva Kapaciteta vinskih kleti te zadruge bo zadoščala za vskladiščenje letošnjega mošta. Zadruga je lani poleg redne kupnine za mošt izplačala svojim članom v dvakratnem doplačilu 3,500.000 din, dočim so nekateri vinogradniki prejeli še dodatek za kvaliteto Nadalje je zadruga nudila vinogradnikom tri vagone kolja, potrebno količino galice in žvepla ter škropilnice in posamezne dele škropilnic. Vinogradnikom v Janževem vrhu in Kapeli, ki jim je toča zmanjšala pridelek za 15 odst., je za- druga izplačevala po 1000 din podpore. Enako podporo je dala vsem članom, ki so si letos naredili električno napelja- vo. Poleg tega zadruga pomaga članom z dajanjem strokovnih nasvetov. Velike težave ima letos s kreditom, vendar upajo, da bodo tudi te težave Sčasoma odpadle. Težave jim povzroča tudi to, da Uprava državnih železnic že eno leto zavlačuje postavitev električne kolodvorske črpalke v Gornji Radgoni za transportiranje vina. S primitivnim polnjenjem vagonskih čistem mora zadruga zaposliti in plačevati precej delavcev, kar vpliva na cene vinu. Zadruga tudi skrbi za obnovo vinogradov in pospešuje strojno obdelavo z rigolanjem tudi pri zasebnih vinogradnikih. Velike vinogradniške površine so bile zrigolane s traktorji goseničarji v Vinogradniškem gospodarstvu Radgona in VINOZ Janžev vrh. Na državnih posestvih v Radgoni in Kapeli goje nad pol milijona cepljenk, kar je lep napredek pri obnovi našega ogroženega vinogradništva, ki ga zadnja leta vedno pogosteje napadajo razne bolezenske hibe kot sta peronospora in oidij. Socialistična vinogradniška gospodarstva in Vinarska zadruga v Gor. Radgoni so brezdvomno najvažnejši in najmočnejši faktor pospeševanja vinogradništva. -j h. Vskladiščenje krompirja V krompirjevih gomoljih je veliko vode, zato so za vskladiščenje čez zimo zelo občutljivi Gomolji dihajo in potrebujejo za življenje hrano; zato tudi z najskrbnejšim vskladiščenjem ne moremo zmanjšati izgub do marca, ko začne krompir močneje kaliti, za manj ko 5 odstotkov. Povprečno računamo, da izgubimo čez zimo okrog 10 odstotkov pridelka. S slabim in nepravilnim vskladiščenjem povečamo izgubo mnogokrat na 20, 30 in celo več odstotkov. Kaj to pomeni za gospodarstvo posameznega pridelovalca in kaj za celotno narodno gospodarstvo, si lahko izračunamo. V Sloveniji pridelujemo krompir na približno 60.000 hektarih površine in pridelamo na leto okrog 60.000 vagonov krompirja. Če računamo, da zaradi slabih kleti in nepravilnega vskladiščenja izgubimo čez zimo samo 15 odstotkov pridelka, pomeni to za narodno gospodarstvo Slovenije izgubo 9000 vagonov krompirja. Če izgubo zmanjšamo vsaj za 5 odstotkov, prihranimo 3000 vagonov ali trideset milijonov kilogramov krompirja. Če zmanjšamo izgubo na teži, zmanjšamo tudi izgubo na semenski vrednosti krompirja. Podobno kakor med rastjo, potrebuje tudi vskladiščeni krompir zračno in suho okolico, zavarovano pred vlago, mrazom in preveliko toploto. Najprimernejša toplota za prezimovanje krompirja je 2 do 3° C. Če pade toplota pod 2° C, nastanejo motnje v normalnem dihanju: krompir se osladi; če pade toplota še bolj, krompir zmrzne; če se pa potem toplota dvigne, začne krompir naglo gniti. Navadno začne krompir zmrzovati pri 2° C pod ničlo. Pri stalni toploti nad 6 ° C začne prezgodaj kaliti, pri toploti nad 8° C pa se najraje razvijajo škodljive bolezenske kali. Če v kupu krompirja primanjkuje zraka, toplota naglo raste, organizem gomoljev postopoma slabi; gomolji lahko segnijejo ali pa, ko jih posadimo, delajo v zemlji namesto Kali gomoljčke, ki potem segnijejo. Iz tako oslabelih gomoljev zrastejo zelo slabe rastline, ki jih rade napadejo bolezni. Prav tako škodljiva je prevelika vlaga, ki skupaj z večjo toploto podpira razvoj raznih škodljivih organizmov, ki močno napadajo zdrave gomolje. Zato zapazimo prve znake gnilobe 20 do 30 centimetrov pod vrhom kuna kjer se na meji toplega zraka (zaradi dihanja, ki prihaja v dotik s hladnim, usede izparjena voda; gomolji se ovlažijo in gnijejo. Od tod se prenaša okužba v spodnje plasti; toplota zaradi razpadanja gnilih gomoljev zraste na 25 in več' stopinj Celzija; iz kupa se dviga para, krompir gnije bolj in bolj in okužuje sosednje gomolje. V takem slučaju moramo krompir takoj prebrati in ločiti zdrav krompir od bolnega. Da se izognemo takim izgubam, moramo krompir pred vskladiščenjem dobro prebrati in izločiti vse drobne, bolne, namrzle, otolčene in kakorkoli ranjene gomolje, ki utegnejo pogubno vplivati na ves vskladiščen krompir. Ranjene, bolne in drobne gomolje čim preje pokrmimo ali skisamo; zdrav krompir pa shranimo, strogo ločenega po sortah, v dobro zračenih in čistih prostorih. Najstrašnejša bolezen gobavost že ozdravljiva Gobavost že od nekdaj velja za najstrašnejšo bolezen na svetu. To je kronična bolezen (podeduje se) in sicer povzroča počasno razpadanje posameznih delov telesa Več tisoč let pred našim štetjem so jo že poznali na Kitajskem in v drugih krajih vzhodne tropične Azije. Morila pa je tudi po Afriki in drugod Prvotno so jo najbolj razširjali trgovci in vojaki, ki so jo končno prinesli celo v Evropo. Najbolj je razsajala v srednjem veku. Sedaj se bori proti gobavosti svetovna zdravstvena organizacija, ki jo podpira 55 držav. V angleških kolonijah širom sveta je še sedaj skupno okoli 3 milijone gobavcev. Mnogo smrti povzroča gobavost tudi v francoskih kolonijah itd. Da bi kolikor mogoče gobavost omejili, so v Afriki zgradili cele vasi, kjer žive le gobavci. Tako se ti ljudje ne mešajo z drugimi in s tem tudi ne morejo bolezni razširjati. To pa še ni vse, kar je bilo storjeno za preprečitev te strašne bolezni. Moderna zdravniška veda je že toliko napredovala, da je iznašla posebna zdravila za gobavce, tako da je sedaj mogoče gobavost v mnogih primerih že tudi ozdraviti. KONZERVIRANJE RIB Z ELEKTRIKO Norveška ribarska industrija je pričela na nov način konzervirati ribe. Nalovljene sveže ribe izpostavijo v posebnih prostorih vplivom elektronskih žarkov, s čimer sterilizirajo ribje meso, kajti elektroni ubijajo vse mikrobe. Tako ostanejo ribe precej časa sveže in niso zanje potrebne hladilne naprave. Novi način konzerviranja olajšuje tudi prevoz, kajti rib ni treba prevažati v hladilnikih. Letos rekordna proizvodnja sladkorja Iz Srbije in Vojvodine, kjer je središče naše sladkorne industrije, poročajo o letošnjem rekordnem pridelku sladkorne pese. Osem naših sladkornih tovarn dela že dva meseca s polno paro. Računajo, da bomo letos v Jugoslaviji proizvedli okrog 20.000 vagonov sladkorja, kar presega naše potrebe, ki jih cenijo na 14.000 vagonov letno. Zaradi tega je cena sladkorja tudi že znižana od 700 na 250 din za kg. Ameriški študenti se prihajajo učit v Evropo za zdravnike V Ameriki so študenti zelo vzljubili zdravniški poklic. V ZDA je postal pravi naval na medicinske fakultete, ki so se tako hitro napolnile. Zaradi tega so mnogi ameriški študenti prišli v Evropo študirat medicino. Tako so sedaj tudi evropske medicinske fakultete napolnjene, posebno še v Švici in Danski Z ozirom na tak naval za zdravniškim poklicem bodo v ZDA verjetno razširili študij medicine. Koliko atomskih bomb je že pripravljenih? Proizvodnja atomskih bomb je sicer v največji tajnosti, vendar gotovi krogi računajo o številu že izdelanih atomskih bomb. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih pripomočkov. Tako poročajo, da so v ZDA leta 1945 izdelali mesečno po 3 atomske bombe, pozneje pa se je proizvodnja še povečala. Računajo, da imajo ZDA sedaj že 750 do 1000 atomskih, bomb. Na drugi strani je znano, da atomske bombe izdeluje tudi v SZ. Prva atomska bomba je v Sibiriji eksplodirala leta 1949. Če računamo, da ima SZ enako atomsko industrijo kot ZDA, bi lahko imela največ do 200 atomskih bomb. Prednost pri atomskem orožju imajo Američani tudi zaradi prevoznih sredstev letal in oporišč. Tri vrste ameriških letal namreč že lahko dosežejo s svojimi poleti sleherni kraj v SZ in se tudi lahko vrnejo, nasprotno pa imajo Sovjeti le en tip letal, ki lahko doseže Ameriko. Kar se tiče kontrole OZN nad proizvodnjo atomske energije, je doslej šele prazno besedičenje, tako da obe velesili neomejeno izdelujeta doslej najstrašnejše morilno orožje. TOBAK, CIGARA IN CIGARETA TOBAK SMO DOBILI IZ AMERIKE Iz Amerike smo dobili v Evropo mnogo koristnih, pa tudi nekoristnih rastlin. Med prve prištevamo krompir, koruzo, papriko in paradižnik, med druge pa v prvi vrsti najbolj razširjeno rastlino na svetu — tobak. V Evropo ga je prinesel let 1559 Spanec Fernandes de Toledo. Tobak si je hitreje osvojil Evropo kakor krompir in koruza. Utiral si je pot iz države v državo. Ljudje so slepo verjeli v njegovo zdravilno moč in prav zaradi tega si je tako hitro osvojil svet. V Evropi so med prvimi kadili v Španiji in sicer pipo. Od tu je preko Franclje začelo prodirati v ostale države kajenje pipe in noslanje. Zaradi množičnega noslanja v Italiji je papež Urban VIII. prepovedal noslanje in kajenje ter zagrozil s prekletstvom nad neposlušnimi. Ta prepoved je bila skoraj 100 let v veljavi, vendar so ljudje kadili in noslali še naprej. Kajenje pa je bilo prepovedano tudi v Angliji in še v nekaterih državah. Angleški kralj Jakob I. je kadilca celo kazno- val s smrtjo, toda tudi on ni uspel s svoje zemlje pregnati tobak. Koncem XVIII. stoletja se je pipi pridružil resen tekmec — cigara. Kadili so jo najprej v Nemčiji, nato pav Angliji, kmalu pa tudi v vseh drugih evropskih državah. Leta 1862 pa se je pojavila cigareta, ki je grozila izpodriniti pipo in cigaro, toda kakor vidimo, ji ni uspelo. Tega leta je namreč začela v Dresdenu na Nemškem obratovati prva tovarna cigaret. Cigareta se je zelo dolgo borila za prvo mesto na svetu, dokler ni po prvi svetovni vojni zmagala. Postala je najbolj priljubljena večini kadilcev. NAJVEČ TOBAKA PRIDELAJO V ZDA IN V INDIJI Največ tobaka na svetu proizvajajo ZDA in sicer eno tretjino vse svetovne proizvodnje. Najboljše vrste tobaka uspevajo v državah Ohio, Pennsylvaniji, Floridi, Virginiji, Marylandu, Wisconsinu in na otoku Karoli- ni. V teh deželah uspeva znameniti »burley« za pipo in tudi najfinejši cigaretni tobak. Na drugem mestu v proizvodnji tobaka je Indija, ki pa nima posebno pomembnih vrst, kar je tudi vzrok, da precej malo izvaža. Močni izvozniki kvalitetnega tobaka pa so Indonezija, Java, Filipini in Borneo. Dober tobak, pridelujejo tudi na področju Smirne, Tapezunta in Samsuna v Turčiji. Tem vrstam je soroden Krimski in Kubanski tobak iz Sovjetske zveze. Znan. pa je tudi bolgarski in grški tobak, vendar pa le za domače potrebe, ker se zaradi slabše kakovosti ne more kosati s tobakom iz drugih držav. JUGOSLOVANSKI TOBAK SI JE OSVOJIL SVETOVNA TRŽIŠČA V Jugoslaviji gojimo prvovrsten tobak, s katerim z uspehom nastopamo na svetovnih tržiščih. Makedonija je pri nas največje področje drobnolistnatega aromatičnega tobaka orientalske vrste. Iz njega proizvajamo prvovrstne cigarete. V Hercegovini vzgajamo tenak tobak zlatorumene barve, znani hercegovski tobak, katerega cigarete so najbolj iskane na svetu. Razen tega gojimo tobak še v drinsko moravskem področju, ki je močnejšega okusa in ga uporabljamo za proizvodnjo srednjih vrst cigaret ter nazadnje še vojvodinski tobak, za cigare in za pipe. Tobak je naš važen Izvozni artikel. Izvažamo ga predvsem v Belgijo, Holandijo, Švico, Anglijo, Finsko, Izrael, Egipt, Zapadno Nemčijo, Avstrijo in še v nekatere druge države. V teh državah je naš tobak izredno cenjen in se zelo dobro plačuje. Kvaliteto našega tobaka razen klimatskih in ekoloških razmer dviga tudi dobro strokovno nadzorstvo nad proizvodnjo, sortiranje in fermentacija tobaka, kar opravljajo specializirani agronomi, tehniki in obratovodje na podlagi znanstvenih izkušenj tobačnega instituta v Prilepu. Temu namenu služi tudi naša planska graditev novih, modemih objektov v naših tobačnih tovarnah. Kotiček za gospodinje Prhaj odstraniš, če si vsakih 14 dni zdrgneš lasišče s tekočino, ki jo pripraviš takole: namakaj 4 dni v pol litra žganja pet srednje debelih čebul, ki si jih poprej na drobno sesekljala.« Rjave cigaretne madeže odstraniš z roba marmornate mize ali s porcelanastega pepelnika, če jih zdrgneš z zamaškom in komaj vlažno soljo. Miši odpraviš iz prostora, ako tja na mestiš nekoliko lončkov mente. Njenega duha namreč miši ne prenesejo. Žamet likaj le na narobni strani z ne prevročim likalnikom in prav narahlo. Oljnate madeže odstraniš z občutljivih svilenih tkanin, ako jih zdrgneš z mešanico enakih delov terpentina in limoninega soka. Bolhe se te ne bodo prijele, če si telo zdrgneš s kolonjsko vodo. Ribje olje bo izgubilo neprijeten vonj in okus, ako mu boš dodala 1 odst. eukaliptusovega olja. Oljnate madeže odstraniš z lesa, marmorja, pološčenega platna, če jih zdrgneš z mešanico 80 gr limoninega soka, 400 gr lanenega olja in 60-gr krompirjevega škroba. Osuši s čisto krpo. Mešanico pripravi v steklenički, ki jo pred uporabo dobro pretresi. Rumenkaste madeže, ki nastanejo zaradi kapljanja iz slabo zaprtih pip na dnu kopalne kadi ali umivalnika, odstraniš z milom in plovcem. Če pa so madeži zastareli, zlij v kad vrelo vodo s sodo, počakaj nekaj ur, nato pa, zdrgni z milom in plovcem. Predmete iz neobarvanega usnja (torbice, listnice itd.) očistiš s čistim bencinom, s sredico belega kruha ali, kar je tudi najbolje, s surovim mlekom. Ako hočeš odstraniti rjo z noža ali srebrnih predmetov, namoči zarjaveli predmet v kislo mleko za 12 ur, nato dobro obriši in zdrgni s plovcem. Če se hočeš prepričati, da potrebuje sobna cvetlica vode, udari s členkom po lončku. Če je zvok votel, pomeni, da je zemlja suha, če pa je zvok poln, je zemlja dovolj vlažna in cvetlice ni treba zaliti. Prepogosto zalivanje namreč škodi, ker prično zaradi prevelike vlage korenine gniti. Če je zamašek prevelik, ga vrzi za nekaj minut v vrelo vodo. Plutovina bo take postala, elastična in zamašek boš lahko potisnila tudi v ozek vrat steklenice. Plesnive madeže z vrhnjega usnja čevljev odstraniš z 10-odstotno raztopino borove kisline. Splakni potem mesto s čisto vodo in osuši z mehko krpo, nato pa namaži s tanko plastjo vazeline. OB IZVIRIH PREKMURSKEGA TISKA (Za jubilej slovenske knjige napisal M. Kokolj) (2 nadaljevanje) Ako nadaljujemo za prekmurskim tiskom ob izvirih na Madžarskem, se moramo najprej ustaviti v Sombotelju, kjer je bilo upravno središče Železne županije in se je po ustanovitvi škofije osredotočilo tudi cerkvenoupravno življenje katoliških Prekmurcev. Tam smo že leta 1796 srečali tiskarnarja Antona Siessa ki je še do 1. 1804 tiskal nove izdaje M Küzmičevih evangelijev in molitvenikov pa tudi protestantske Sijartove Mrtvečne pesmi 1829 je tiškarnar Ferenc Perger natisnil Cipotov protestantovski molitvenik Duhovni aldovi, v revolucionarnem 1848. letu pa so izšle iz tiskarne Imreja Bertalanffyja Zgodbe vogerskoga kralestva, ki jih je spisal znameniti gornjeseniški plebanoš Jožef Košič. Skoraj petdeset let po teh zgodbah ne natisnejo v. Sombotelju nič slovenskega Sele v letu 1897-98 izidejo tam Gerelyeve Male biblie, ki jih je poslovenil turniški kaplan Peter Kolar za vse razrede normalske šole. Za prekmurski katoliški tisk postane Sombotelj posebno važen po ustanovitvi škofijske, tako imenovane Cerkvene štamparije (Egy- házmegyei nyomda). Rodila se je iz potreb katoliških konservativcev v boju z vedno bolj napadalnim liberalizmom na Madžarskem. Njen dejanski ustanovitelj je škofov tajnik in cenzor — tišinski rojak— dr. Franc Rogač. Pomen te tiskarne za Prekodonavje je podoben onemu, ki ga je imela nekoč Katoliška tiskarna za klerikalni tisk na Kranjskem. Od tam izhajajo od 1904 do odcepitve Prekmurja od Madžarske: Kleklov Kalendar Srca Jezušovoga, njegov mesečnik Marijin list, njegov tednik Novine za vogrske Slovence in še druge Kleklove knjižice za ude bratovščin ter podobno. Sombotelj je imel s svojimi tiskarnami dvakrat viden delež v proizvodnji prekmurskega tiska: konec 18 st. v času katoliške obnove po premagani reformaciji v Prekmurju ter v zač. našega stoletja, ko konservativni krogi mobilizirajo katoliške množice v boju zoper liberalno buržoazno. Delež somboteljskih tiskarn se da primerjati z onim, ki ga je imelo tamkajšnje bogoslovje za vzgojo katoliških voditeljev v Prekmurju in dalo v dr Ivanocyju in Kleklu najvidnejša predstavnika. V mejah nekdanje Madžarske je bila današnja Bratislava ali kakor so ji rekli Požon, ko je tam izšla l. 1817 druga izdaja Št. Kuzmičevega Nouvega zakona. Ni nam na razpolago Slovenski abecedar za deco od neznanega avtorja, ki bi naj izšel v Bratislavi že 1793 in ga omenja Fekonja v donesku o književnosti ogrskih Slovencev, priobčenem v Domu in svetu 1892. Köszeg, nemški Güns, po naše Kisek, je slavnoznana trdnjava iz časov protiturških bojev, ki jo je branil Nikolaj Jurišič. Za vzgojo prekmurskega katoliškega naraščaja je tudi to mesto dokaj pomembno, saj so se v tamkajšnji benediktinski sirotišnici in gimnaziji vzgajali vidni prekmurski sinovi, n. pr. Košič, Borovnjak, Ivanocy, oba Klekla,. Sakovič, Baša in drugi. Daleč manj viden je pomen Köszega za tisk in založništvo našega tiska, saj sta v tiskarni Karla Reicharda in sinov izšla le l. 1848 dve protestantski knjigi in to: tretja izdaja Št. Küzmičevega Nouvega zakona s pridejanim Terplanovim prevodom Knig žoltarskih in Kardoševa priredba Krstšanskih cerkvenih pesmi. Prva je izšla na stroške tiskar-narja, druga pa körmendskega knjigoveza Udvaryja Ni nam znano, da bi v Köszegu izšla še kaka naša knjiga. Fickovo Novo mariansko cvetje iz 1837, ki ga navaja Simoničeva bibliografija, sodimo ni bilo namenjeno Prekmurcem, preje Belim Hrvatom na Gradiščanskem. Ob Rabi, že izven slovenskega jezikovnega območja, leži mesto K ö rm e n d, kamor so naši ljudje iz Porabja in Goričkega zahajali po kupčijski h opravkih. Tamkajšnji knjigovez Ferenc Udvary je ustregel povpraševa- nju slovenskih katoliških in protestantovskih knjižnih odjemalcev ter v letih 1837-53 izdal ob lastnem strošku dober ducat, prekmurskih knjig. Za protestante je založil Kardošev prevod Dr. Luther Martona mali katekizmuš z dodatkom Kratki navuk krstšanstva, njegove Krstšanske cerkvene pesmi in Pobožne molitvi, za katoličane pa razne ponatise M. Küzmičevih evangelijev, molitvenikov in katekizmov. Poleg Kardoša je pri körmendskem knjigovezu izdal porabski avtor Košič svojo poučno knjigo Zobrisani Sloven i Slovenka med Murov i Rabov. Körmend je prihajal v poštev kot založniški kraj za severne Prekmurce posebej še zato, ker v tistem času v Monoštru še niso našli založnika slovenskih knjig. Ker pa tam ni bilo tiskarne, je Udvary dajal knjige tiskati v Pešto, Köszeg in Stari grad. Na ta način se Stari grad —na poti med Bratislavo in Györom ki se po Madžarsko imenuje Magyaróvar, uvšrča med izhajališča prekmurskega tiska. V petdesetih letih 19 stoletja je tiskarnar Aleksander Czeh izvršil že omenjena naročila körmendskega založnika Udvaryja, na račun lendavskega knjigoveza Andraša Balogha pa še štiri ponatise M Küzmičevih del ter protestantovski Novi abecedar. Keszthely ob Blatnem jezeru se uveljavlja med našimi izviri edinole s Cipotovo Predgo ... na stotni spoumenek nastavlanja puconskoga spravišča cerkvenoga, ki je bila »vödana na stroški pobožnoga gmajnara Kuhar Števana Tešanovskega«, natisnjena pa pri Marku Grünbaumu 1884. V severnih predelih Madžarske pod gorovjem Buick je mesto Eger ali Jager, kakor je natisnjeno na naslovnih straneh prekmurskih prevodov. Roder jevih zgodb staroga i novoga zakona, za | šolsko detco, ki so trikrat izšle v letih 1873-91. Tamkajšnja licejska tiskarna je natisnila 1910. 1. še popularni Kleklov molitvenik Hodi k oltarskom svestvi. | Po Kleklovi izjavi je tam izšel zato, ker je tiskarna slovela, kot solidno in ceneno podjetje. V Monoštru, na robu slovenskega jezikovnega ozemlja in središču okraja, ki je obsegal del severnih Prekmurcev, so začela prekmurska dela izhajati pozno ter v dokaj skromnem obsegu in sicer od 1895 do prve svetovne vojne iz tiskarne Bele Wellischa, ki je bil tudi sam izdajatelj. Poleg anonimnega Kratkega krstšanskega navuka za malo deco (1895) omenjamo: dve molitveni knjigi s pesmimi, ki sta ju oestavila števa novski šolnik Anton Števanec in mart- janski Jožef Pusztai, tri izdaje anonimnega, zelo razširjenega Starišinstva i zvačinstva, dve izdaji knjižice Paduanski sveti Anton ino kruh siromakov, tretji ponatis Košičeve Križne poti, Luther Martona žitek, katerega avtor je bivši vučjegomilanski učitelj in poznejši monošterski sodni tolmač Pavel Luthar. Najbolj iskana knjiga pa je bila Dober pajdaš kalendarium, ki je izhajal od 1899 in se nadaljeval pozneje v Soboti in še vso prvo jugoslovansko dobo do prvih let okupacije, ko so mu Madžari odvzeli življenje. Dalje prihodnjič Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik. Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček račun Narodna banka M Sobota 641-903-322 Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna