Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. ■ II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose stev* 7 Gena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 m mr Leto VIII. - Štev. 44 Gorica - 1. novembra 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek NAUKI OGRSKE VSTAJE Brez dvoma smo vsi z velikim zanimanjem zasledovali potek madžarske revolucije. Destalinizacija je zavzela nepričakovano smer. Že na Poljskem se vidi, da ne gre za navaden titovski pokret, ker so takoj izpustili na svobodo kardinala Višinskega, dočim se Tito še m mogel odločiti, da bi posnemal poljski zgled. Še bolj so nas iznenadili O-gri, ki gredo v svoji borbi za svobodo do konca. Iz svojih zastav so uporni domoljubje izrezali rdečo zvezdo, v državni grb se je vrnil znak sv. Štefana. Svoboščine, ki jih zahtevajo, se ne dajo spraviti v sklad ne s titovskim, ne z leninskim komunizmom, kot so n. pr. zasebni obrati v kmetijstvu, obrti in trgovini. Madžarski dogodki docela spreminjajo obstoječi položaj. Vzporedno s spremembami na Poljskem pomenijo velik udarec Sovjetski zvezi ter manjšajo nevarnost za svetovno vojno v bližnji bodočnosti. Znatno spreminjajo položaj v juž-no-vzhodni Evropi. Za Jugoslavijo pomenijo nevarnost, da ne bi tudi med Hrvati ali celo med Srbi kaj zavrelo, kar bi moglo imeti nedo-gledne posledice za naše krvne brate. Toda v prvi vrsti so ti dogodki za primorske Slovence, ki so se v letošnjih volitvah na Tržaškem v tako velikem številu izrekli za komunizem, plameneč opomin. ALI SMO POLITIČNO ZRELI? To vprašanje nam stavi pretekli leden »Novi lista, ko govori o občinskih in deželnih volitvah na Goriškem v letošnji zimi in poziva k skupnemu nastopu komunističnih in nekomunističnih strank v krajih, kjer so ogrožene skupne narodne koristi. To muziko poznamo iz letošnjih občinskih volitev na Tržaškem. Tu so besednjakovci agitirali za povezavo nekomunistov s komunisti v podeželskih občinah. Uspeh je znan. V Dolini sedi na županskem stolčku g. Lovriha, ki gre v svoji protikatoliški vnemi tako daleč, da javno v cerkvi moti cerkvene obrede. V Nabrežini je tak skupen nastop tako izborno branil o-grožene slovenske koristi in slovensko obal, da prav zaradi tega nastopa sedi v občinskem odboru šest italijanskih svetovalcev namesto e-Tinko število izključenih slovenskih svetovalcev. Na Ogrskem se je p0. kazalo, da je bila komunistična stranka pravljičen papirnat grad, ki je slonel na navzočnosti sovjetske armade in komunistične tajne policije. Ker na Primorskem ni take armade in lake tajne policije, je treba drugih pripomočkov. Ali pa se zaveda dovolj »Novi lista, da je prevzel pri svoji volilni propagandi vlogo, ki jo je imel na Ogrskem strah pred sovjetsko armado in tajno policijo? Ali bi ne bila sramota za primorske Slovence, ,la hi se bratili s tistimi komunisti, titovskimi in vidalijevskimi, katerih somišljeniki so streljali na madžarske dijake in delavce, ki so se borili za osnovne človeške svoboščine? Ali se ne bi lahko svetovna javnost zgražala nad nami, ako bi nam niti borba za svobodo pri drugih narodih ne odprla oči? KOMUNIZMU NI Mm ZA NARODNE INTERESE »Novi list« je mnenja, da bo povezava s slovenskimi komunističnimi strankumi rešila naše narodne koristi. Saj smo videli, koliko je komunistom mar za naš narod. Tito je več let slepil ljudi s svojimi frazami, da ne du za nobeno ceno niti koščka slovenske zemlje. Potem pa je mirno podaril Trst in okoliške slovenske občine Italiji. Tržaški ti-tovci so mnenja, da se ne splača boriti za slovensko šolo na Tržaškem, ker je v njej premalo odločno protiklerikalne smeri, in da je zato ni škoda, če v dveh letih izhira. Vidalijevec, občinski svetovalec, pa je koj po volitvah začel rabiti v na-brežinskein občinskem svetu samo italijanščino, da se s tem prihrani več časa. Sicer pa niti besednjakovci sami niso tako naivni, da bi verjeli, da je slovenskim komunističnim veljakom za naše narodne koristi kaj mar, temveč govorijo o enotnem volilnem nastopu samo zato, ker se sami sramujejo priključiti se komunistom, ako se jim ne pridružijo tudi Slov. dem. zveza in Slov. kat. skupnost. CERKEV IN POLITIKA Očita nam tudi »Novi listu, da ne znamo opredeliti odnosov Cerkve do politike. »Novi list«, gotovo ni kompetenten, da bi nam dajal take nauke. Mi se dobro zavedamo in smo to že tudi zapisali v »Katol. glasu, da Cerkev ne more biti odgovorna za našo politiko. Pok. De Ga-speri je poudarjal: Če je v našem delu kaj dobrega, je to po zaslugi krščanskih načel, ki jih skušamo uveljavljati v javnem življenju. Za napake, ki jih delamo, pa smo sami odgovorni. —• Zavedamo pa se tudi besed velikega papeža Leona XIII., ki je zapisal o političnem udejstvovanju katoličanov v okrožnici »Im-mortale Deiu: »Ne se udeleževati političnega dela, bi bilo prav tako pregrešno, kakor nič delati za skupno blaginjo, tem bolj, ker katoličane nagiblje vera sama na zvesto opravljanje takega dela.a Zato smo se dolžni katoličani organiziran času primerno v takih političnih organizacijah, v katerih bi bilo mogoče na najboljši način in v najvišji meri vplivati v javnem življenju v smislu krščanskih načel. Jasno je, da Cerkev pri tem ne deli neposrednih navodil, pač pa opozarja na splošne smernice družabnega razvoja, ker mora tudi javno življenje sloneti na božji postavi. V poedinih primerih, kadar se zdi cerkveni učni oblasti primerno in potrebno, i-ma ta oblast pravico in dolžnost, opozarjati na nevarnosti, ki jim gredo nasproti katoličani v javnem življenju, kot je to storila Cerkev, ko je zabranila sodelovanje s komunizmom. To je prišlo do izraza tudi pri nas pri zadnjih občinskih volitvah. Mi smo se teh navodil držali in smo odklonili skupen nastop s komunisti. »Novi list« je ubral drugačno pot in je s tem pokazal, da nima več pravice govoriti v imenu resničnih katoličanov. Kot je pokazal izid, ni imel slovenski narod od volilne propagande novolistarjev nobene koristi. KDO JE NAJVEČJI SOVRAŽNIK VERE »Novi listu, pravi, da smo to mi, ker delamo, po njegovem mnenju, za napake svoje stranke odgovorno Cerkev. Tega ni dokazal. Nam pa se zdi nekaj drugega. Največji sovražniki vere niso odkriti in borbeni komunisti, ki javno izpovedujejo svoje prepričanje, temveč ljudje, ki se delajo katoličane in zlorabljajo narodna čustva prebivalstva zato, da vabijo katoliške ljudi na sodelovanje s komunizmom. S tem krhajo odporno silo slovenskega naroda na-pram komunizmu ter uničujejo plodno, zemljo, na kateri naj bi se razvijal in procvital naš katoliški pokret. OGRSKA V BORBI ZA SVOBODO \ sredo zjutraj je po vsem svetu učinkovala kakor bomba novica o junaškem uporu madžarskega ljudstva proti domačim in sovjetskim komunističnim nasilnikom. Začelo se je v Poznanju in Varšavi, nadaljevalo se je v Budimpešti. To so bili kresovi, ki so, kakor v časih turških vpadov, klicali na udar proti vsem, ki v imenu srpa in kladiva tlačijo nekoč svobodne krščanske narode Vzhodne in Srednje Evrope. In kakor je nekoč vzplamtela francoska revolucija proti fevdalizmu, tako se danes vzhodnoevropska ljudstva dvigajo proti modernemu suženjstvu, ki jih je že predolgo tiščalo k tlom v imenu zlaganega progresizma, dasi je komunizem z dejanji pokazal, da ima najbolj nazadnjaško splošno, gospodarsko in socialno politiko in je najbolj groba oblika modernega kolonializma ter imperializma. Potlačil je pravo demokracijo, človeka je oropal svobode in dostojanstva, ki mu ga je dal sam Bog, podvrgel si je druge narode. Toda čaša je bila prepolna. Prišel je čas, ko je bil marsikdo Pripravljen dati raje življenje, kakor da bi še dalje moral živeti v suženjstvu. Tako je po Poznanju in Varšavi zavrelo še v Budimpešti, kjer je iz manjše demonstracije študentov zaradi nasilnih nastopov politične policije nastal upor. Mladina v ospredju Kdo se je prvi uprl ? Študentovska in delavska mladina, ki se ji je kmalu pridružil velik del vojske in kmetov ter ostalega prebivalstva. Uprla se je lista mladina, ki so jo enajst let vzgajali v boljševiškem nauku. Ta mladina, ki ne pozna več starih časov, je zapela visoko pesem »vobodi in ta pesem že odmeva v srcih vseh podjarmljenih narodov. Potek dogodkov V torek 23. oktobra so madžarski študentje manifestirali v znak vzajemnosti s Poljaki, ki so odstranili nekaj trdih stalinovcev in zahtevali umik sovjetskega vojaštva iz Poljske. Tudi madžarski študentje so zahtevali enake spremembe. Vlado naj bi prevzel Imre Nagv, ki je bil pod Ra koši jem v zaporu. Proti de- monstrantom je ostro nastopila komunistična politična policija, ki je demonstrante neusmiljeno pretepala. To je povzročilo ogorčenje med vsem prebivalstvom. Dijakom so se začeli pridruževati mladi delavci, pa tudi mladi častniki in vojaki. Razjarjeni nad vedenjem politične policije so začeli trgati rdeče zvezde ter srpe in kladiva — znake vsiljenega komunizma. Na cestah je bilo vedno več ljudi. Množica je drla k vojašnicam, kjer so ljudje dobivali, ali pa so si jemali orožje, in začeli so se napadi na sedeže politične policije in komunistične partije. Vlada ni 'bila več gospodar položaja. Tedaj je nastopilo sovjetsko vojaštvo in upor proti madžarskim komunistom se je razširil v upor proti sovjetskim napadalcem. Uporniki se niso bali sovjetskih tankov, ki so jih kosili kot snope. Želja po svobodi je bila močnejša od strahu za življenje. Tedaj so poklicali na oblast Imre Nagy-a, ki je moral naj-prej podpisati odlok za poklic sovjetskega vojaštva, da pomaga vladi zatreti upor, ter odlok o proglasitvi prekega soda. Odstavili so tudi prejšnjega tajnika madžarske komunistične partije Geroe-a. Na njegovo me^to je bil imenovan Janos Kadar. Imre ,Nagy je sestavil novo vlado ljudske fronte, ki je pozivala upornike k miru in predaji, a vse zaman. Padle,borce so takoj nadomestili drugi. Upor se je razširil iz prestolnice na deželo. Nagv-jevi vladi uporniki niso verjeli in zaupali, ker so vedeli, da je moral delali le tisto, kar so mu ukazovali sovjetski generali. Tudi Mikojan in Suslov sta priletela z letalom v Budimpešto, a sta jo kmalu popihala domov. Ljudje, ki so bili tiste dni po naključju v Budimpešti, so po vrnitvi v Avstrijo ali drugam na Zahod pripovedovali o nepopisnih strahotah sovjetskega vojaštva in madžarske politične policije. Ker uporniki niso bili povezani, je bila povsod precejšnja zmeda. Nihče ni točno vedel, kakšen je položaj, čeprav so uporniki postali gospodarji zahodne in južne Madžarske. Komunisti so ostali na oblasti le na meji s Sovjetsko zvezo in tam, kjer so se lahko opirali na sovjetske bajonete. Ves svet se zgraža Ves svet se je začel zgražati nad Sovjeti, ki so s tanki morili Madžare, kateri so se v svoji domovini borili zato, da postanejo gospodarji v lastni hiši in so zahtevali odhod tujega vojaštva. Sovjeti bi bili lahko poklicati na desetine divizij in bi upornike pomandrali. toda pritisk svetovne javnosti je bil premočan. Ves svet je imel v rokah dokaz, da so Sovjeti največji kolonialisti in nimajo nikake pravice proglašati se za zaščitnike malih in kolonialnih narodov. Kri madžarskih borcev je razgalila njihovo politiko. Besede o svobodi, ki prihajajo iz ust sovjetskih diplomatov, so dišale po tankih in smodniku. Nekaj časa so se obotavljali in tuhtali, kaj naj store, uporniki pa so pritiskali. Avstrija in druge države so jim začele pošiljati sanitetni material za ranjence. Tri zahodne velesile so zahtevale takojšnjo sejo Varnostnega sveta, da bi razpravljal o položaju na Madžarskem, kjer so Sovjeti s svojim vojaškim vmešavanjem kršili mirovno pogodbo. Sovjeti so se upirali, toda v Varnostnem svetu jih je podprla le Jugoslavija in še ta se je vzdržala glasovanja, tako da je samo sovjetski zastopnik glasoval proti vpisu madžarskega vprašanja na dnevni red, ostale države pa so se izrekle za vpis. Vlada popušča Mindszenty na svobodi Madžarska vlada je začela popuščati. Nagy je verjetno pritiskal na Sovjete, naj tudi oni popustijo, ker je ljudski srd proti njim premočan. Tako je Nagy že v nedeljo zvečer sporočil, da se bo pogajal s Sovjeti za odhod sovjetskega vojaštva iz Madžarske. Dalje se je obvezal, da bo vlada takoj razpustila politično policijo in ustanovila namesto nje novo ljudsko policijo. Oddelkom, ki so ostali zvesti vladi, je ukazal, naj streljajo le, če so napadeni, sicer pa naj ustavijo ogenj. Vlada se je začela pogajati s študentovskim revolucionarnim odborom. Uporniki so čakali, ali bo vlada izpolnila svoje obljube ali ne, vendar je kmalu zavladalo premirje. Zadnja poročila pravijo, da vlada Predsednik Gronchi v Gorici V soboto 3. t. m. bo obiskal Gorico državni predsednik Giovanni Gronchi. Na Travniku se mu bodo ob 4h popoldne poklonile civilne in cerkvene oblasti. — Gospodu državnemu predsedniku izražamo dobrodošlico tudi vsi Slovenci v Italiji z željo, da bi se tudi po njegovem prizadevanju dokončno našlo sožitje v miru in pravici med itaP. in slov. narodom v ital. republiki. Izraelski napad na Egipt V Palestini je ozračje znova napeto. Ker čakajo iraške čete na meji med Irakom in Jordanijo in ker je v Jordaniji zmagala protiangle-ška ter Egiptu naklonjena struja, tako da je Jordanija že pristopila k nekaki vojaški zvezi med Egiptom, Sirijo in Jordanijo, ki so ustanovile skupno vojaško poveljstvo, je tudi Izrael izvedel delno mobilizacijo, da zavaruje svoje meje. A-meriške oblasti so pozvale vse svoje državljane, živeče v deželah Srednjega Vzhoda, naj jih čimprej zapustijo, ako nimajo tam res kakih važnih opravkov. Položaj je bil zelo napet in v ponedeljek 23. t. m. zvečer so izraelske čete nenadoma vdrle na Sinajski polotok. Sklicana je bila nujna seja Varnostnega sveta, da bi razpravljal o nevarnem napadu. Tu je prišlo do čudnega položaja: proti predlogu ZDA sta vložili veto Anglija in Francija, ki sta medtem napadli Egipt. Poljska Na Poljskem se položaj počasi ustaljuje. Na vladi so tako imenovani mehki ali narodni komunisti z Gomulko na čelu. ki bi radi dosegli nekak kompromis med komunizmom in demokracijo, kar je seveda nemogoče. Gotovo bo tudi tu svoboda zahtevala prostejšo pot. Komunistične in protikomunistične sile se bodo pomerile pri januarskih volitvah, če bodo le količkaj svobodne, kar pa še ni gotovo. Za zdaj je zanimivo, da je šel Poljakom vsiljeni sovjetski vojni minister maršal Rokosovski na »dopust« za nedoločen čas in da so spustili na svobodo kardinala Višinskega, kar je ljudstvo zahtevalo med zadnjimi demonstracijami. Višinski je že v ponedeljek bil zopet v svojem dvorcu v Varšavi. Sv. oče mu je poslal brzojavko z iskrenimi čestitkami. v deželi še precej negotovosti. O tilniku sovjetskih čet se ne sliši še nič konkretnega. Uporniki pa zagotavljajo, da ne bodo predali orožja, dokler se Sovjeti ne bodo popolnoma umaknili. Medtem je Rusija uvidela, da ne more več braniti svojih postojank in je sklenila umakniti svoje čete iz Ogrske in tudi iz ostalih satelitskih držav. Uporniki pa so že prej osvobodili kardinala Mindszentvja, ki se bo kot zmagovalec vrnil na svoje mesto v Budimpešto. Naj bo bodoči razvoj tak ali drugačen, eno lahko rečemo z vso gotovostjo: Junaško madžarsko ljudstvo je dalo zgodovini novo smer. Njegov upor pomeni konec komunistične poti navzgor, pomeni obsodbo komunistične gospodarske socialne in splošne politike, pomeni obsodbo komunizma in njegovega celotnega sistema, zgrajenega na verigah, ki jih je začela trgati ne-utešena želja zatiranih narodov po svobodi, po svobodnem uveljavljanju vseh božjih in človeških pravic. Prelita kri ne more biti zaman. Stran 2 NAŠ TEDEN V CERKVI 4. 11. nedelja, 24. pol).: Zahvalna: sveti Karel Boromejski, šk. 5. 11. ponedeljek: sv. Caharija in Elizabeta 6. 11. torek: sv. Lenart, šk. 7. 11. sreda: sv. Janez Gabrijel Perboar, mučenec S. 11. četrtek: sv. Klavdij in tovariši, m. 9. 11. petek: sv. Božidar (Teodor), m. 10. 11. sobota: sv. Andrej Avelinski, m. * SV. ANDREJ AVELINSKI (1521-1608) je kot duhovnik imel službo odvetnika pri cerkvenem sodišču. Ko mu je ušla mala laž pri neki. pravdi, je tako obžaloval, da se je odpovedal tej službi in deloval le v dušnem pastirstvu. Bil je silno goreč. Bog ga je večkrat odlikoval s čudeži. Ko je 10. novembra 1608. pristopil k oltarju, da bi maševal, je začutil slabost; trikrat je začel začetno molitev: »Stopil bom k oltarju božjemu,a a ni mogel nadaljevati. Zadela ga je kap. Kličimo ga na pomoč proti nagli smrti. V tem mesecu vernih duš nam je njegova nenadna smrt opomin, naj se varujemo greha, tudi malega, tudi male laži. Tedaj bo smrt, čeprav nenadna, vendar srečna. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je stopil Jezus v ( čoln in z njim so šli nje- > govi učenci. In glej, nastal je na morju velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi — on je pa spal. In pristopili so učenci, ga zbudili in rekli: Gospod, reši nas, utapljamo se. — In Jezus jim reče: Kaj ste boječi, maloverni? — Tedaj vstane in zapove vetrovom in morju — in nastala je velika tišina. Ljudje so se pa začudili in so govorili: Kdo je ta. da so mu pokorni vetrovi in morje? * Gorje malemu čolnu na razburkanem morju! Prepuščen je na milost in nemilost grozečim valovom, ki ga z lahkoto obračajo zdaj sem, zdaj tja, sunkovito butajo obenj in ga divje napadajo, dokler ga morda razjarjena voda ne pogoltne ali razbije. Znano je, da vihar na morju ni prijetno doživetje. Apostolom je ob taki priliki slaba predla: u-tonili bi, poginili v vodenem grobu, ako jih ne bi Zveličar čudežno rešil. Opisani prizor je primerna podoba človeštva v naši dobi. Tudi danes divja v svetu čuden moralni vihar: izpostavljeni smo nevarnim zmotam, raznim napadom in nevarnostim zemlje in podzemlja, ki se kakor besneči valovi zaganjajo v človeški rod, da ga pogubijo. Smo kakor v nevarnem morju pogubnih zmot. ki nam grozijo z gotovo smrtjo: taka zmota je n. pr. brezboštvo, ki z železno silo tlači številne milijone ljudi; ,v njem ni pravega mesta za Boga in ne za dostojno življenje svobodnih oseb; zaradi tega rdečp diktatura ne vodi v srečo, temveč v strahotno propast. Druga taka zmota je verska in moralna brezbrižnost, ki šteje veliko število pristašev. So ljudje, ki sicer Boga in vere ne preganjajo, a se niti za Boga niti za vero niti za moralo nič ne menijo; vse to jim je deveta briga. Mislijo, da te reči niso potrebne in se zatorej zanje ne brigajo. A naj nikar ne mislijo, da bodo ušli božji kazni! Človek brez Boga nič ne velja, pravi modro star pregovor. Tretja taka zmota je nekr-ščunska uživanjaželjnost in pogansko izživljanje, ki obsega velike množice ljudi. Kar vsi bi se nekam radi zgolj zabavali in vedrili, brezskrbno in nespametno uživali ta svet, kot da bi ne bili ustvarjeni za nebesa. Pomnimo: na svetu smo od danes do jutri, mi živimo za nebesa, na katera se je treba skrbno pripraviti. Ni mogoče imeti raja na zemlji in v nebesih! Življenjski materializem je torej težka zmota. Četrta taka zmota je krščanska malomarnost (plitvost, mlačnost, povrs-nost in duh. lenoba), ki ima v svoji oblasti premnoge kristjane, katerim ni prva in glavna skrb Bog in večni blagor naše duše, marveč bolj naše časno ugodje. Ljubijo lagodnost, za Boga jim je kmalu vse preveč. Vedimo, da je samo e-den pravi vir naše resnične sreče: večni neustvarjeni Bog. — Pa sličnih zmot je se dosti. Važno je sledeče: zavedati se moramo, da so nam vse zelo nevarne, smrtno nevarne, in da je nasa rešitev ena sama, namreč Zveličar Jezus Kristus. Z globokim prepričanjem kličimo vztrajno božjega Rešitelja na pomoč: Gospod, reši nas, utapljamo se! Vsega hudega, reši nas, o Jezus! življenja !!*?!? T ZA KANONIZACIJO PIJA IX. V četrtek “o olb navzočnosti nekaterih kardinalov, mnogo -kofov in drugih visokih prelatov rimske kurije v baziliki »v. Lovrenca izven rimskega obzidja odprli krslo a telesnimi ostanki služabnika božjega papeža Pija IX. Take vrste rekogni-cija trupla se izvrši pri vsakem kandidatu za oltar. Kakor je znano, je v toku proces za proglasitev blaženim papeža Pija IX. Truplo je bilo izredno dobro ohranjeno, prav tako pontifikalna oblačila, v katere je bil oblečen. Izraz njegovega obraza je bil prav tak. kakršnega so nam ohranile fotografije njegovega časa. NA POLJSKEM Pred dnevi je objavila agencija Kath-prcss, da so poljake komunistične oblasti pomilostile 80-letnega škofa iz Katovic, msgr. Stanislava Adamskcga, katerega so izgnali iz njegove škofije leta 1952. Pod močnim nadzorstvom je bil šikof prepeljan v bližino Poznanja na odkazani mu kraj nadaljnega njegovega bivanja. Sedaj, ko so vrnili kardinalu \ išinskemu vse časti ter je zopet zasedel svoje mesto v Varšavi, je upati, da se bodo verske razmere ustalile ter bo konec zapostavljanju vere na Poljskem. KRIVICE POPRAVLJAJO Argentinska vlada je nakazala 2 milijona pesov za obnovo bazilike sv. Dominika, ki so j« 16. junija leta 1955 zažgale pero-nistične tolpe. Nakazilo je bilo utemeljeno z dejstvom, da je cerkev proglašena za narodni spomenik. OLIMPIJSKE IGRE Z MASO Olimpijske igre v Melbournu bodo začeli » pontifikalno sv. mašo, ki jo bo v navzočnosti kardinala Gilroya opravil mel-Imrnški pomožni škof. Računajo, da bo navzočih 100.000 oseb. DAN STARČKOV V Essenu so organizirali dan za pomoč starčkom. Ustanovo za pomoč starčkom in invalidom vodi pater Viljem Kes-ina. Kancler Adenauer mu je poslal pismo, v katerem pravi, da se mora človeška družba urediti tako, da se noben človek, ki je -postal star, ne bo čutil osamljenega in zaipuščenega. MODERNI SVET IN ZAVEST GREHA O tej temi bodo razpravljali francoski katoliški intelektualci v Parizu od 7. do 13. novembra. Govorili bodo številni izobraženci ; med njimi tudi rektor Katoliškega zavoda msgr. Blanchet in član francoske akademije Daniel Rops. IDEALNI DELAVCI Šest mladih holandskih delavcev je zapustilo domovino in odšlo za dve leti v misijone v Tanganiko, kjer bodo brezplačno pomagali pri raznem delu na misijonskih postajah. Veliki idealizem mladih fantov je napravil na domačine silno glo-bosk vtis. UNIVERZE ZIDAJO S slovesno pontifikalno sv. mašo, ki jo je daroval msgr. Hansseu, je bilo odprto prvo poslopje katoliške univerzitetne klinike v Nimvvegenu na Holandskem. Novo poslopje ima 7 nadstropij, v katerih so oddelki za porodništvo, materinstvo, psihiatrijo in nevrologijo. Računajo, da bo celotna katoliška klinika dograjena v desetih letih. TAJNE SVETE MASE V PODZEMLJU V koncentracijskem taborišču v mestu Vorkuts v Sibiriji so duhovniki v rudniških rovih skrivaj opravljali sv. mašo. Zadnje upanje za žrtve komunistične idejne nestrpnosti je torej vera in krščanska ljubezen. KOREJSKO ROMANJE V FATIMO Pet duhovnikov in šest drugih ljudi je prispelo iz Južne Koreje na romanje v Fatimo. Marijo bodo prosili, da bi naklonila trajen mir njihovi deželi. To je bilo prvo romanje iz daljne Koreje v Fatimo. Sv. oče za zmago pravice, miru in svobode na Ogrskem DUHOVNIŠKO LETO Da bi povečali število duhovniških poklicev, so škofje v Paragvaju napovedali »Duhovniško leto«. V tem letu bodo pobijali predsodke staršev do duhovniškega poklica in zbirali sredstva za zgraditev treh novih semenišč. VRAČAJO SF, V Litvo se je vrnil msgr. Ramanausaks, pomožni škof iz Selsiaia, ki je bil leta 1916 aretiran in deportiran v Sibirijo. Ostal bo pod nadzorstvom v nekem kraju škofije Vilkaviski, kjer mu je dovoljeno ostati na zdravljenju. Istočasno je prišlo v Litvo nad 100 duhovnikov, ki so bili dolgo let internirani v Sibiriji. Sedanji kraj njihovega bivališča ni znan. Policija je objavila o njih le nejasne podatke ter izjavila, da se zaenkrat ne morejo vrniti na svoje domove, ker si morajo opomoči od naporov dolgega potovanja. ŽIVI KRIŽ V newyor-kem stadionu je v nedeljo II. oktobra 811 tisoč oseb prisostvovalo veliki verski 'manifestaciji v proslavo 80-letniee rojstva sv. očeta. Tisoč deklet višješolk je v belih in rumenih oblekah uprizorilo o-gromen križ na stadionu. V sredino križa je bil postavljen oltar, kjer je nevvjorški kardinal Spellman daroval sv. mašo in imel tudi krasen govor. 80 tisoč glava množica je na glas molila rožni venec in pela evharistične in druge pesmi. NEDELJA FILMA V Avstriji bodo letos prvič organizirali »Nedeljo filma«. V vseh cerkvah bodo pozivali vernike na čut odgovornosti v pogledu kina. Vprašanje dobrih in slabih filmov bodo obravnavali v pridigah. Avstrijska katoliška komisija za film je objavila seznam 200. filmov, ki bodo predvajani ob tisti priliki. Sveti oče je preteklo soboto 27. oktobra naslovil na škofe vsega sveta encikliko, v kateri poziva »na križarsko vojsko molitve, da bi mir in pravica zavladala med ogrskim ljudstvom, ki krvavi v nezaslišanem trpi jen ju.a »Žalostni dogodki,« piše sv. oče, »ki so zadeli narode Vzhodne Evrope, predvsem Nam tako drago Ogrsko, so globoko užalostili Naše očetovsko srce, a ne samo Naše, temveč tudi vseh tistih, ki jim je pri srcu svoboda posameznikov in narodov in spoštovanje človekovega dostojanstva. Odgovornost Naše apostolske službe Nam narekuje, da se obračamo na vas in na vse vernike z iskreno prošnjo, da bi skupno z Nami molili k Bogu. v čigar rokah je vsa oblast v nebesih in na zemlji, da bi se prenehalo prelivanje krvi in da bi zavladal tisti mir, ki temelji na pravici in ljubezni ter pravi svobodi. Naj bo vsem jasno, da porušeni red med narodi ne more znova vzpostaviti ne moč orožja, prinašajočega smrt, ne nasilje zoper državljane, katerih srčnega čustvovanja ne more zamoriti, ne lažnivi nauki, ki kvarijo duše in kratijo pravice Cerkve in krščanske ter državljanske vesti. In niti ne more zunanja sila zadušili v narodu hrepenenja po resnični svobodi. Ob teh težkih dogodkih, ki tako hudo prizadevajo del Naših ljubljenih otrok, se Naš spomin s hvaležnostjo povrača v one dni, ko srno se kot osebni delegat Našega predhodnika Pija XI. udeležili mednarodnega evharističnega kongresa v ogrski prestolnici. Takrat smo bili priča žive vere ogrskega ljudstva. I Stran S Župan Lovriha javno govoril v dolinski župni cerkvi Lovrihov protest doživel polom - Sledi preiskava Ko se podirajo komunistični maliki v sovjetskih kolonialnih deželah, divja nad katoliško vero v Dolini pri Trstu nova rdeča nevihta. Svoj višek je dosegla oh Lovrihovem javnem protestnem govoru v cerkvi pred Najsvetejšim. Vse, 'kar sedaj sledi, se zdi na Tržaškem, kjer vlada popolna versika svoboda in je Cerkev za^i-tena po državni ustavi, skoro neverjetno, toda stotine prič potrdijo, da je to poročilo resnično. Županov govor v cerkvi V sredo zvečer 24. oktobra 1956 smo imeli v naši župniji velik pogrel) pokojnega Josipa Čuka. ki je bil dolgo vrsto let cerkveni in narodni pevec. Ker je po znanem škofijskem odloku izrecno določeno, da smejo v cerkvi ob pogrebih peti samo le cerkveni zibori, zato je dolinski g. župnik Štuhec naročil cerkvenim pevcem, naj zapojejo iz hvaležnosti do pokojnega Čuka primemo žalostinko v cerkvi. To je bilo tudi pred pogrebom sporočeno sinu pokojnega. Ko smo v velikem sprevodu prinesli pokojnega v cerkev in bi morali zapeti cerkveni pevci, tedaj je naenkrat na ves glas javno v cerkvi spregovoril dolinski župan Lovriha. Takoj ob prvih besedah ga je g. župnik javno o-pomnil, da nikomur ni dovoljeno motiti •cerkvenega obreda in javno govoriti v cerkvi. Dolinski župan se za jasen opomin ni zmenil in je v naj večji tišini svoj govor nadaljeval. Hvalil je pokojnega, katerega da je dolinski župnik spodil s cerkvenega kora. Našteval je zasluge pokojnega za narod, za cerkev (!), za borbo delavcev, imenoval ga je tovariša in nato z mnogimi jasnimi in odločnimi besedami zahteval, da morata v cerkvi vpričo tega mrliča zapeti oba vaška zbora, cerkveni in narodni (to je komunistični!). Dalje se je spozabil tako daleč, da je jasno in ponovno in s povzdignjenim glasom zahteval, da morata oba zbora zapeli v cerkvi cerkvene in narodne pesmi. Župan Lovriha, ki je držal v rokah svojega malega sina, je dramatiziral svoj ogorčeni protest s pozivom v imenu otroka, vseh vaščanov in vseh župljanov, čeprav, je izjavil dobesedno, bo zato vržen v ječo do konca svojega življenja. Župan Lovriha je stal sredi cerikve kmalu za krsto sredi številnih pogrebcev, ki so ga vsi dobro slišali. Govoril je obrnjen proti oltarju. Nemogoče je popisati strahotni vtis, ki ga je izval ta nepričakovani napad. Nekaj ljudi je odšlo iz cerkve, vsi drugi pa sino mirno poslušali župana — brezbožnika, ki si drzne onečastiti posveče- ni, sveti kraj župne cerkve. Ko je po približno petih minutah bilo konec Lovri-hovega protesta, je g, župnik glasno vprašal sorodnike pokojnega, če so za ta nastop župana naprosili. Sorodniki so jasno odgovorili, da ne, in talko še je cerkveni pogreb vršil v redu do konca in duhovnik je ostal do konca prisoten; če bi sorodniki županov nastop v cerkvi dovolili, bi se duhovnik umaknil od pogreba. Po končanih molitvah pri grotbu se je oglasil še drugi novi lovrihovec Edvin S vab, vzgojitelj in asistent v titovskem dijaškem domu v Trstu. Ta mladi rdeči Dolinčan je v svojem dvajsetem letu ob odprtem grobu določil, da se vsi vaščani strinjajo z zahtevo župana v cerkvi! Nato so se pogrebci mirno razšli. Zakaj je župan govoril? Pokojni Josip Čulk je bil dolgoletni cerkveni pevec. Leta 1955 v februarju sta prišla h g. župniku cerkvena pevca Ota Ignacij in Lovtriha Darij. Postavila sta v imenu vseh moških cerkvenih pevcev ultimat, da mora župnik pustiti mlajše fante k titovskemu zibom ali pa vsi moški pevci zapustijo cerkveni kor. Ker župnik ne pusti pametnih fantov v komunizem, zato je večina moških pevcev zapustila cerkvrni zbor. ostali so na svojem mestu le štirje. Župnik je prosil na vse načine nekatere zaslužne in večletne cerkvene pevce, naj ostanejo in naj se pridružijo novemu zboru. ki je začel po volji mladih fantov rasti na razvalinah nekoč slavnega starega zbora. Med temi, ki jih je g. župnik izrecno prosil, naj ostanejo, je l>il tudi pokojni versiko in narodno zavedni Josip Čuk. Priče živijo, da je tako res, in te priče to dejstvo jasno potrjujejo in so ga že podpisale. Samozvani komunistični govornik se je tedaj sredi župne cerkve pošteno lagal, ker je poročal Dolini, da je župnik tako zaslužnega moža spodil s kora! Pokojni Čuk je tudi nekaj časa po nesprejetem ultimatumu zahajal k vajam cerkvenega zbora, pozneje pa je zaradi velike starosti popustil, a dokler je bil zdrav, je prihajal k nedeljski maši in tudi pomagal prepevati njemu znane pesmi. Vsega tega seveda »novi dolinski kaplan Lovriha« — to je njegov sedanji vaški priimek — ne zna, ker nikoli ne pride v certkev in zato je poleg nedovoljenega govora y certkvi zapadel posledicam obrekovanja. Obrekoval je duhovnika v cerkvi, ko je ta izvrševal kot postavljeni dušni pastir vpričo stotin vernikov cerkveni obred. POMEMBNE MORSKE IN REČNE ZVEZE Že tri mesece traja spor za Sueški prekop. Prekop, ki pelje skozi egiptovsko narodno ozemlje, je upravljala tuja družba. Dohodke so si delili tujci. Oglejmo si, katera so ona pomembna pota na svetu, ki gospodarsko, finančno in strateško izzivajo pohlep velikih svetovnih velesil. V Evropi predstavljajo v gospodarstvu važno vlogo reke Ren in Donava, ožina Kategat ter kielski kanal, ožini Dardanele in Bospor ter Gibraltar. REN. Pot po reki Ren, ki izvira v Alpah in teče proti severu, predstavlja pomembno rečno pot, ki ima mednarodni značaj; ureja jo sporazum iz leta 1868. sklenjen v Mannheimu. Plovba po reki Ren je dovoljena vsem ladjam proti plačilu, s katerim vzdržujejo potrebna re:»o-lacijska delu 1111 reki. Varstvo nad spoštovanjem sporazuma imajo: Anglija, Belgija in Združene države Amerike. DONAVA. Podonavski sporazum iz lela J921 ureja prosto vožnjo po Donavi med Dunajem in Črnim morjem. Od J,.ta |ij ("> je podonavska pot pod nadzorstvom Sovjetov. OŽINA KATEGAT. Med Baltskim in Severnim morjem leži ožina Kategat. Vožnja skozi to ožino je prosta, ker se je Danska leta 1857 odpovedala zahtevam po potnini. KANAL KIEL. Kielški kanal deli polotok Jutland od zaledja in veže reko Elbo z mestom Kiel in tako veže Severno morje i Baltskim. Po versajskem miru je prekop odprt mednarodnemu prometu. ožini Dardanele in bospor. Ti dve ožini sta v turški posesti in vežeta Črno morje s Sredozemskim. Po pogodbi iz leta 18.16 v Montreuxu je pol 'kozi ti dve ožini prosta za vse trgovske ladje. GIBRALTAR. Franeosko-angleška pogodba iz l('*a !9()l ter • franeosiko-španska pogodba iz lela 1912 jamčila p ros! o pot skozi Pokojni Čuk Josip je bil zvesti cerkveni pevec, lepo se je z Bogom spravil, z delom za cerkev in za narod si je zaslužil velik pogreb, Lovriha in Švab pa sta govorila proti volji sorodnikov in zlasti županov predrzni nastop je velik pogreb do konca pokvaril. Prednost brez primere Če tudi bi bilo vse res in vse opravičeno, kar je tako j^vno in silno pribijal in izrecno zahteval dolinski župan V župni cerkvi, ostane njegov nastop predrznost brez primere! Težko si je izmisliti krivico, ki se ni v zadnjih petdesetih (!) letih zgodila duhovnikom v Dolini! Toda hudobija se stopnjuje in prišlo je po krivdi mednarodnega in zločinskega komunizma do sramotnega incidenta v cerkvi pred Najsvetejšim. Čeprav nekaterim zakasnelim kristjanom ne ugaja, da ta komunistični brezbožniški nastop vzamemo tako resno, smo dolžni omeniti kratko še sledeče: isti vsemogočni Lovriha je v zadnjih osmih letih že trikrat sodil cerkev in duhovnike ob treh pogrebih. Ko smo 'blagoslavljali novi zvonik, je po dobroti tržaškega g. škofa javno govoril in vpričo vseh oblasti smešil katoliški način reševanja socialnega problema. Letos spomladi ni pustil blagosloviti nove občinske palače, o drugih neštevilnih izipadih ob političnih shodih ter o sporih in tožbah s privatniki pa sploh tukaj ne govorimo! V Dolini smo se do 24. oktobra 1956 zadovoljili le z upanjem na boljše čase in na skromna poročila v časopisih, a komunistični župan je napadal vedno bolj in zadnji njegov nastop v cerkvi je višek njegove borbe proti veri. Dolinsko župnijo zagrinja nova žalost in sramota. Toda če kdaj, velja gotovo sedaj tudi za katoliško župnijo v Dolini velika resnica našega Cankarja: Velikega petka je bilo treba, da je zasijalo ponižanemu človeštvu jutro velikonočnega vstajenja! Ob pogrebu krščansko in naravno zavednega Josipa Čuka si je dolinski župan sam izkopal grob, v katerega bo v moči zakona pokopano njegovo večletno javno sovraštvo do svete Cerkve in njenih predstavnikov!’Po ustavi italijanske republike je katoliška vera zaščitena in prav tako dobro ime vsakega človeka! »Tuja učenost«, ki sta jo ob velikem pogrebu oznanjala Dolini Lovriha in Švab, se po krvi foudinupeštanske mladine vali nazaj v plombirani vagon, v katerem so jo nemški Židje pritihotapili v največjo slovansko državo in je od tam prilezla v sredino katoliške žuspne cerkve na Tržaškem! Bolečina duhovnikov in vseh do-bromislečih vernikov je velika zato, ker se jjeI plrotdst in obrekovanje zgodilo v cerkvi, KJER SE HRANI NAJSVETEJŠE! Dolinski g;. župnik je vso zadevo uradno sporočil cerkvenim oblastem, organi krajevne javne varnosti pa sami vodijo preiskavo. Resna beseda Števerjancem in Jazbincem to ožino. Toda trdnjava nad ožino je v angleški posesti od leta 1701, a jo danes zahtevajo Španci zase. Med Azijo in Afriko je velike važnosti SUEŠKI KANAL. Ta odpira Evropi pot do Indije in veže Sredozemlje z Rdečim morjem. Upravo kanala je imela, po pogodbi iz leta 1888 v Carigradu, posebna družba. Danes vlada hud spor za posest in dohodke tega kanala. V Južni Aziji je važna trdnjava Singapur in MALAŠKA OŽINA. Ta loči otoka Mala-ka in Sumatra v dolžini 774 km in predstavlja važno pot med Bengalskim zalivom in Kitajskim morjem. Trdnjava Singapur je prosto pristanišče, tržišče kavčuka in kositra. Spada pod britansko krono. BERINGOVA OŽINA (med Ala-ko in Rusijo), FORMOŠKA OŽINA (med J-’<>r-mozo in Kitajsko celino) in KOREJSKA OŽINA (med Japonsko in Korejo) imajo zlasti velik strateški pomen. OŽINA LA PERO USE (med Japonsko in otoki Saha-lin) je velikega pomena v gospodarskem oziru, ker nadzira ribarjenje. V novem svetu pa predstavljata velik gospodarski pomen PANAMSKI PREKOP in MAGELANOVA OŽINA. Kar je Sueški prekop za Evropo in Azijo, to je Panamski za Ameriko. Popolno posest nad tem prekopom imajo Združene države, ki so si pridobile trajno posest nad cono široko 8 kilometrov. MAGELANOVA OŽINA leži v Južni Ameriki in deli Južno Ameriko od Ognjene zemlje ter veže Atlantski ocean s Tihim oceanom z ožino dolgo 568 km. Med Argentino in Čile so lela 1881 podpisali pogodbo. ki zagotavlja prosto pot vsem ladjam. Iz tega kratkega pregleda vidimo, da je le nekaj vodnih poti prostih. Za ostale pa veljajo mednarodni predpisi. Sldvenski javnosti je znano, da se v števerjanski občini bije huda bitka med onimi, ki so za priključitev občine h Gorici, in med onimi, ki so za samostojno občino. Pristaši priključitve so zelo delavni in so z odobrenjem policijskih oblasti izvedli pobiranje podpisov na prošnji za priključitev h Gorici. Na ta način hočejo prikazati, da je talka »ljudska volja«. N$ glede na to, čutimo dolžnost, da vse podpisnike in posebno vse pobomike podpisovanja opozorimo na nekaj dejstev: 1. Pri tej akciji ne gre samo za začasno rešitev nego za trajno. Saj ee enkrat pristopijo k mestu, jih bo to objelo in jih ne bo več izpustilo. Zgledi štandreške občine, ločniške in drugih pričajo, da se podeželske občine po priključitvi k mestu odpovedo erfkral za vselej svoji samostojnosti. So pripravljeni števerjanski Občinarji enkrat za vedno izgubili svojo samobitnost in samostojnost ter postati pozabljeni privesek goriške mestne občine? Odločajo se ne samo zase, temveč tudi za vse svoje otroke in potomec. Zato naj premislijo. 2. Vsaka zadeva ima dve plati, sončno in senčno. Propagandisti za priključitev slikajo ljudem samo sončno stran, govorijo jim samo o »dobrotah«, ki jih bodo deležni kot meščani. V tem primeru se nam zdijo podobni Linhartovi Županovi Micki, ki je hotela vzeti meščana Siissen-heima samo zato, da ho »gospa«. Gledala je samo na »dobrote«, ki jih bo imela kot gospa. Tako tudi števerjanski pristaši priključitve gledajo samo na dobrote, katere jih baje čakajo v mestu: na lepe eeste, na elektriko, avtobus, na vodovod in na tisoč drugih reči, ki jih imajo meščani, in vse to brez vsakih davkov. »Kajti v Gorici davkov ne plačujejo,« tako nam je trdil neki Jazbine«. Lepe sončne sanje vaškega človeka, ki veruje, da bo vse to prišlo tudi k njim oni dan, ko bodo postali »meščani«. Poleg tega se jim zdi, da bodo v mestu vedno »gosposko« postreženi na vseh uradih, posebno na občini, dočim da je pri njih v tem oziru tak nered. Tako sonce jih mami. Pri tem ne vidijo senc, ki so predvsem v tem, da bodo na milost in nemilost izročeni drugim. Izgubili bodo samostojnost ter postali briški repek goriške občine. V domači občini nekaj pomenijo tudi Jazbine, v mestni bodo »na koncu sveta«. Želijo več napredka. V domači občini je najlepša priložnost, da pokažejo svojo podjetnost in si pomagajo k boljšim razmeram. Končno še velika senca: iz slovenske občine bodo prišli v italijansko. V slovenski občini si vsaj deloma kujejo u-sodo sami, v mestni jim jo bodo kovali drugi, ki drugače čutijo kot oni. Ali bi ne bil že ta pomislek zadosten razlog, da branijo lastno občino? Čudimo se zato, da se za priključitev k mestu zavzemajo tudi osebe, ki hočejo sicer hiti narodne in zavedne, katoliške ter demokratične. Moč demokracije je v samoupravljanju. Oni se pa temu odpovedujejo. Moč krščanske ideje je tudi v zvestobi narodnim idealom. Oni se jim s svojo akcijo dejanski odpovedujejo. Drugi narodi prelivajo svojo kri za neodvisnost in svobodo. Oni se tudi zadnemu ostanku narodne neodvisnosti, ki jo predstavlja lastna občina, prostovoljno odrekajo. Podpisniki in propagandisti za priključitev števerjanske občine h goriški naj nekoliko premislijo teh nekaj razlogov, ki smo jih navedli, in potem naj se odločijo. Živimo v demokraciji in moramo voljo večine spoštovati, tudi če se z njo ne skladamo. Vendar smo zgornje misli napisali, da se števerjanski občinarji laže orientira, jo in da se. zavejo, kakšno odgovornost prevzemajo pred sedanjim rodom, ki sodi njih dejanja, in pred zgodovino. Županova Micka je pravočasno spregledala. Bog daj, da hi tudi števerjanski občinarji, da ne bo prepozno. Trma in vaške zamere so bile vedno slab svetovalec. r VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO Kaj je to zavod »De propaganda fide«? Ali so tudi Slovenci med gojenci tega zavoda ? Radoveden kristjan Zavod »De propaganda fide« je ustanovil leta 1627. papež Urban VIII. za vzgojo misijonarjev-domačinov. To se pravi — za vzgojo bogoslovcev, ki pridejo v Rim iz misijonskih krajev, v Rimu končajo študije, postanejo duhovniki in se spet vrnejo v domačo škofijo. V zavodu je letos 230 gojencev iz vseh petih kontinentov, od Islandije do Južne Afrike, od Amerike do Avstralije. Pred zadnjo vojno je bilo največ Azijcevr — Kitajcev in Indijcev. Zavodu je priključena univerza, ki jo obiskujejo gojenci zavoda in tudi gojenci drugih misijonskih zavodov. Univerza ima filozofsko in teološko fakulteto. Poleg teh je še misijonski institut z dvema fakultetama: to je z misijonsko in pravno. Prvi Slovenec, ki je živel v zavodu »De propaganda fide«, je bil misijonar dr. Ignacij Knoblehar, ki je končal študije v zavodu in ki je naučil slavnega jezikoslovca kardinala Mezzofantija v treh tednih na popoldanskih sprehodih slovenščine. Misijonar Knoblehar je bil, kakor je dobro znano, eden izmed začetnikov misijonskega dela ob Nilu sredi prejšnjega stoletja. Knoblehar j a so v Avstriji prištevali med glavne raziskovalce tedanjega časa. (Dr. Fran Jaklič je objavil dolg življenjepis o tem misijonarju.) Za Knoble-harjem so prišli drugi Slovenci v zavod šele leta 1941 in še to čisto slučajno. Ko so Nemci po okupaciji Štajerske zaprli vse slovenske šole — torej tudi bogoslovje v Mariboru, je sv. oče na posredovanje pokojnega prelata Odarja sprejel v ta zavod osem slovenskih bogoslovcev iz mariborske škofije. Zavod namreč zaradi vojnih razmer ni imel prirastka iz misijonskih krajev, zato so slovenske Im go .-lovce sprejeli kot goste brez vsake obveznosti, da bi se morali po končanih študijah posvetiti misijonskemu delu. Sprejem je omogočil kardinal Fumasoni-Biondi, prefekt sv. kongregacije za širjenje vere, od katerega zavod neposredno zavisi. Fumasoni-Biondi je namreč kot a-postolski delegat v Združenih državah Amerike spoznal Slovence po takratnem jugoslovanskem poslaniku Pitamicu, ki je skupaj s francoskim poslanikom, znanim pesnikom Paulom Claudelom, prihajal vsako jutro k njegovi maši. Sedaj ni v zavodu nobenega slovenskega gojenca. So pa Slovenci med predstojniki in profesorji. V zavodu sta podravnatelja g. Rafko Vodeb in dr. Jezernik, na univerzi pa profesorja doktorja Vodopivec in Štaleer. Misijonska prireditev y Gorici Letošnja misijonska prireditev v Gorici na praznik Kristusa Kralja je privabila na Placuto toliko ljudi, da jih je lepo število moralo domov, ker zanje ni bilo več prostora. Pričakovanje občinstva ni bilo razočarano, pa čeravno je igral-ika skupina Marijine družbe izgubila z odhodom Saksidovih sester nekaj najboljših igralk. Ob sodelovanju SKPD in Mladeniške Marijine kongregacije je pripravila igro. ki je bila gotovo ena najleipžih v kroniki misijonskih prireditev. Pozdravni govor je imel č. g. dr. Humar, voditelj dekliške Marijine družbe. Njegove besede so segle globoko v srce vsem, zlati še, ko je poudaril, da je »današnja prireditev tudi manifestacija za junaški ogrski narod, ki v teh dneh bije svoj krvavi boj za zmago luči nad temo.« V prvem delu sporeda so nastopile male deklice iz Vrlea in nam na njih lasten način ljiibko in prisrčno deklamirale nekaj misijonskih pesmic in zbornih recitacij. Njh skromen spored je zaključil lep prizorček: telefonski pogovor med zamorsko in slovensko deklico. Zbor dekliške Marijine družbe nam je nato zapel dve pesmi, misijonsko in na čast Kristusu Kralju. To je bil nekak uvod k lepi in veličastni Terčeljev! spevoigri »Luč«, ki so jo .pridni igralci, v režiji g. Komaca in oh spremljavi g. prof. Fileja, izredno doživeto podali. Pozorišče igre je moravska dežela, ki še tava v temi poganstva in prižiga kresove na čast svojim bogovom. Kresni večer je in mladenke rajajo in pojejo okrog ognja ob spremljavi goslarja. A njihovo brezskrbno veselje se izpremeni v žalost in srd, ko izvedo iz Ljuhiničih ust, da se je izneverila bogovom in postala kristjanka. Goslar jo prekolne, slepi oče se nad njeno izpovedjo zgrozi, a najhujše jo zadene od strani ljubljenega Radovana, ki ji v navalu jeze zasadi nož v srce. Sveta brata Ciril in Metod sta prav v tej noči gosta Ljubiničine hiše. S svojo molitvijo izprosita pri Bogu spravo in zdravje njenim prebivalcem in luč sv. vere vsem. Slepi oče spregleda. Ljubimci se smrtna rana zaceli in skupno s spreobrnjenim Radovanom zapojejo slavospev Bogu kristjanov, ki ga tudi oni sedaj priznavajo za edino pravega Boga. Dejanje poteka živahno in lahkotno, glasbeni vložki prof. Fileja čudovito poživljajo ves potek igre in ji dajejo pečat veličastne koralne molitve, ki zadobi svoj višek v zaključnem slavospevu. Zdelo se je. kol da je ta igra nalašč pripravljena za te dni, ko se na istih tleli bije srdit boj za zmago krščanstva nad novodobnim poganstvom. Občinstvo je s toplim odobravanjem sledilo napetim dogodkom na odru in odšlo na svoje domove poživljeno v veri, da bo Luč končna zmagovalka nad temo današnjih dni. Ko bi se hoteli spuščati v podrobnosti, bi se morali ustaviti ob vsakem igralcu in pohvaliti njegove zmožnosti in izredno dobro pripravo. Naj velja zato naše priznanje in naša zahvala za ta lepi odrski užitek prav vsem, ki so pri igri sodelovali. Našo najlepšo zahvalo in priznanje pa zasluži požrtvovalni režiser, ki je igro s tako ljubeznijo in skrbjo pripravil. Nič manjšo zahvalo ne dolgujemo predsedniku SKPD, prof. Fileju za njegov dragocen prispevek pri uglasbitvi posameznih vložkov. Tako je igra »Luč« postala lepa umetnina, na katero smo lahko ponosni in ki bo brez dvoma našla bogat odmev tudi po drugih odrih. Med odmori se je 7, velikim navdušenjem vršil srečo! o v na izredno bogato število lepih dobitkov, za katere so preskrbele požrtvovalne družbe, nice in plemeniti goriški darovalci. Spevoigra »Luč« sc bo ponovila v nedeljo 11. novembra. Opozarjamo vse, ki se igre mislijo udeležiti, da si pravočasno preskri>e vabila. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v Trstu je posvetil svoj sobotni sestanek dogodkom na Madžarskem in na Poljskem. Sprejel je naslednjo resolucijo: Mladi katoliški izobraženci v Trstu, združenimi v Slovenskem kulturnem klubu, s trepetom svojih duš in s sočustvovanjem spremljamo boj za svobodo, ki so ga pričeli poljski in madžarski rodoljubi. v V trenutku, ko teče kri po budiin-peštanskih ulicah, kličemo Združene demokratične narode, da ustavijo s silo državo, ki hoče s tanki zatreti krik po svobodi in socialni pravičnosti. Poljski in madžarski junaki! Verujemo z Vami v zmago združenih naprednih narodnih sil, ki so povezale univerzo in tovarno, srednjo šolo in kmetijo. Mladini vsega sveta ste postali svetel vzgled junaštva in poguma, ljubezni do svobode, branilcev krščanskega izročila in zvestobe narodu. Naša srca, junaki, so ipri Vas! Obisk Pretekle dni se je mudila na Primor-, skem vrhovna prednica šolskih sester č. m. Terezija Vidan, po rodu Dalmatinka. Obiskala je vse postojanke, kjer delujejo naše šolske sestre na Tržaškem in Goriškem. Po obisku sester v Žabnicah in v Beli peči je odšla na Koroško. Povsod je pustila vtis dobre in ljubeče matere, ki ji je pri srcu duhovna rast in pa apostolsko delo kongregacije. Lepo priznanje Tržaška Cassa di Risparmio je dala na razpolago nad dva milijona lir za nagrade marljivim dijakom. Najvišjo nagrado lir 50.000 je dobila tudi dijakinja maturantka slovenske klasične gimnazije DIOMIRA FABJAN. Marljivi dijatkinji, ki se vidno udejstvuje v reviji »Vera in dom« in naših kulturnih organizacijah, iskreno čestitamo. Nagrade po 25.000, 10.000 in o.OOO lir so prejeli tudi drugi dijaki slovenskih srednjih šol. Marljivim dijakom naj bo to priznanje v ponos. Nova cesta Trst-Dunaj Italijanski in avstrijski predstavniki .so imeli prejšnji teden v Celovcu sestanek, posvečen načrtom o gradnji nove avtoceste, ki bo povezovala Benetke in Trst z Beljakom, Celovcem, Gradcem in Dunajem. Z avstrijske in italijanske strani vlada za to avtocesto veliko zanimanje, vendar bo treba premostiti še marsikatero težavo, da se bo ta zamisel uresničila. Tehnieni-gospodarski razlogi ne predstavljajo največjih težav. Težje bo rešiti finančno stališče. Na tržaški postaji Ko sem stopal mimo prodajalniee časopisov na tržaški železniški postaji, je večkrat zbudilo mojo pozornost neko dejstvo, mimo katerega skoraj ne morem neopaženo. Pred teboj se množi eela vrsta italijanskih časopisov in revij vseh vrst in barv. Mnogo je tildi angleškega, ameriškega, francoskega in nemškega dnevnega in periodičnega tiska. Da, celo švedske in danske liste opaziš. Zaman pa iščeš in gledaš, da bi našel vsaj v zadnjem kotu kioska kak slovenski časopis. Pri tem se človeku nehote vrine vprašanje: čemu to zapostavljanje? Ali se morda bojijo kake »okužbe« s strani slovenskega tiska? Morda pa hočejo s tem »dokazati«, da je Trst »eitta italianissima«... ? Koristno je, da so tam na razpolago največji svetovni listi kot n. pr. angleški ali francoski, saj tako lahko človek direktno seže po tisku, ki v svobodnem za-padnem svetu nekaj pomeni. Nič nimamo tudi proti temu, da imajo tam razobešene danske in švedske dnevnike. Toda vprašamo se: Komu le služijo razni »Stockholms-Tidningen«, ali »Dagens Nyheter« ali pa kjobenhavski »Politiken«? Najbrž ni v celem Trstu pet ljudi, ki bi obvladali švedski oziroma danski jezik. Tudi med vsakdanjimi potniki ni ljudi, ki bi jih omenjeni časopisi zanimali. Morda pa jih hranijo le za tistih nekaj skandinavskih turistov, ki enkrat na leto obiščejo Trst... Brez pomislekov je treba oibsoditi take in podoibne poizkuse preziranja slovenskega časopisja, in to zlasti v Trstu, ki je narodnostno mešano mesto in ki ima' dnevno opraviti z jugoslovanskimi obiskovalci. Kaj takega zmore le slepa nacionalistična strast. — Saj v drugih italijanskih mestih ni tako. Na beneškem kolodvoru n. pr. najdeš tudi naše časopise. Baje imajo tudi v Rimu na postaji »Kat. glas«. Le na glavnem kolodvoru mesta, ‘ki je v veliki meri dolžno zahvalo delu slovenskih rok, si naš človek ne more nabaviti časopisa v svojem jeziku. Nepristranski opazovalec naj sodi. ali je to pošteno ali ne! Sv. Ivan Preteklo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja je. nastopila na odru naše Marijine družbe šolska mladina z lepo misijonsko prireditvijo. Deklice Marijinega vrtca so uprizorile lepo misijonsko igrico in deklamirale nekaj zelo posrečenih deklamacij. Gospodična, ki jih je vežbala, se je z njimi zelo potrudila. Deklice so igrale zelo naravno, izgovarjale razločno in glasno, da jih je bilo veselje poslušati. Škoda, da je bilo prekratko, je bila splošna sodba številnega občinstva. Gotovo taki nastOipi koristijo tudi vaji v lepi in pravilni slovenščini. Želeti ‘bi bilo, tla bi prišlo do pogostnih takih prireditev. Skedenj Naš dmgi kulturni večer se je vršil v sredo 24. t. m. Pozdravni besedi gdč. Mirande Zafred je sledil Cankarjev večno-lepi slavospev Slovenski zemlji, ki ga je prečital g. Paoli. Nato pa smo napeto poslušali zanimivo predavanje g. prof. Šaha. Zamislili smo se, kaj pomenijo besede »narodna zavest« in se vprašali, kako je z nami v tem oziru. V bežnem pregledu zgodovinskega razvoja našega naroda smo videli, da se kljub zatiranju in razkosavanju naše zemlje, jeklena žilavost našega naroda ni omajala. To nam je poroštvo, da naš rod ne bo izumrl, dokler ne bo sam hotel. V naši omahljivosti naj nas bodrijo besede škofa Slomška, ki jih je govoril koroškim Slovencem na binkoštni praznik. Pravico imamo, da v svojem jeziku govorimo in se v njem kulturno razvijamo, saj nam to pravico potrjuje binkoštni praznik sam s čudežnim govorom apostolov v raznoterih jezikih, med katerimi je bil zapopaden tudi naš slovenski jezik. Danes pa so razmere na Tržaškem precej drugačne kot so bile pred leti. Na razpolago imamo šole v svojem jeziku, ob nedeljah in praznikih moremo poslušati božjo besedo v svojem jeziku; naši kul- tujni delavci se trudijo s prireditvami, revijami in dr., da dvigajo- našo kulturno raven. Poslužimo se teh kulturnih pridobitev, saj smo po njih toliko hrepeneli in stradali! Ob spoznavanju kulturnega bogastva našega naroda; bo rasla tudi naša narodna zavest. Narod sredi katerega živimo, ki je vajen videti v nas le narod služkinj, [tile k ar ir in kmetov naj spozna, da smo izobražen in prebujen rod. Predavanje je izzvenelo v želji, da bi tople 'besede g. predavatelja našle pot tudi v srca vseh ostalih škedenjcev. Ob koncu se je razvil živahen razgovor. Prihodnji kulturni večer bo v novembru. Zgonik V nedeljo 21. okt. smo pokopali našega cerkovnika Franca Živca. Zapustil je nas in družino komaj 52 let star. Bil je res dober krščanski mož, kakor jih je malo v tej vasi. Užival je obče spoštovanje in zato je imel obilno spremstvo pri pogrebu. Ni pa bil v čislih pri naših partijcih, ki so svoj prezir pokazali tako, da njih rdeči zbor, ki poje skoro pri vsakem pogrebu, zanj ni našel ne časa ne volje za pogrebno pesem. Sicer pa je pok. Franc gotovo tako še bolj zadovoljen, ker v nebe ih še bolje razume, da dvema gospodoma ni mogoče služiti, peti pa tudi ne. Smo uverjeni, da moli pri Bogu v nebesih, kakor je molil na zemlji, za svoje zaslepljene sovasčane, ki niti ob smrti ne morejo pozabiti na mrko sovraštvo. Bazovica 11. novembra bo 100-letniea naše župnije. Za ta važen dan se skrbno pripravljamo s tridnevno duhovno obnovo. Govoril bo č. g. Ludvik Šavel j. — »Slovenski oder« pa bo za to priliko v naši dvorani vpri-zoril »Tržaško legendo«. Zaključna seja mestnega sveta V petek zvečer 26. oktobra je bila zadnja seja goriškega mestnega sveta. Zupan je v svojem poslovilnem govoru izrazil zahvalo vsem svetovalcem za sodelovanje v občinskem svetu od izvolitve do danes. Del govora je posvetil tudi predstavnikom slovenske manjšine, ko je dejal, da so Italijani smatrali Slovence na Goriškem za slovensko govoreče enakopravne italijan?lke državljane. Priznal je, da njih politika v odnosu do slovenskega prebivalstva ni bila vedno zadovoljiva, a da se je v zadnjem času mnogo naredilo po slovenskih in po narodno mešanih vaseh. Sledili so pozdravni govori predstavnikov posameznih političnih ;'kupin in med drugimi sta spregovorila tudi slovenska svetovalca g. Darko Šuligoj in g. Rudi Bratuž. Izrazila sta županu in odboru zahvalo v imenu slovenske manjšine; gospod Rudi Bratuž je med drugim dejal: »Odkar je bil pred osmimi leti izvoljen goriški občinski svet, so svoje sonarodnjake predstavljali v občinskem svetu najprej šest, pozneje pa štirje slovenski svetovalci. Koliko borb je bilo potrebno pred 50 leti. da smo zasedli ta mesta. Danes smo lahko zadovoljni, da se je sen naših očetov uresničil, čeprav smo ga pričakovali pol stoletja. Takrat se je zdelo nemogoče, da bodo Slovenci prišli do te pravice, ker to ni bilo v skladu z zavezništvom med Italijani in Nemci, ki so tu prebivali. Vedeli smo, da naša naloga v olbčinskem svetu ne bo lahka, vojne so še poslabšale upanje, da pride do sožitja in prijateljstva med Italijani in Slovenci. Vsakdo sodi le slaba dejanja bližnjega in ne svojih. Toda nepristranski sodnik bo zgodovina, kajti samo zgodovina bo pomirila ene in druge, da bo prišlo do pravega miru med narodi, ki so se preveč časa sovražili.« Sledilo je odlikovanje svetovalcev, ki so prejeli srebrno kolajno z mestnim grbonj Dne 11. novembra 1956 stoletnica župnije v Bazovici Dr. IVAN PREGELJ: NOVI ZVONOVI »Prav mi je,« je odvrnil skromno in pokorno Zlatoper. Župnik Lužnik so oznanili neke pomladne povelikonočne nedelje pri krščanskem nauku, da so slišali, da bi farani radi imeli nove zvonove in da je on te želje prav vesel in da želi, da ne ostane samo pri željah in besedah, in da zato vabi občinske može po krščanskem nauku k sebi, da se pogovorijo, kako in kaj in da se bo videlo, če bi ta reč šla ali ne. Zlatoper Tone je vse to poslušal z odprtimi ustmi in tako silno mu je postalo nemirno pri srcu, da je bil čisto ves zmešan in bi bil, če bi ga bili gospod vprašali, koliko da je Bogov, gotovo povedal vsakotero število, samo pravega ne. Sreča božja, da tedaj župnik niso izpraševali odraščenih in da niso tako osramotili Toneta pred otroci in eelo Tino, ki bi potem gotovo za ves svet ne marala nevernega Toneta. V nekaki blaženi omotici in nestrpni nepobožnosti je minulo Tonetu opravilo. Ko se je preril iz eerkve, so ž