KAKO SE PREHRANJUJEJO SLOVENCI
Veľena KOCH
UVOD
Prehľana prebivalstvaje zĺcalo vsakdanjega Življenja posameznika in družine; označuje socialni
oziroma družbeni položaj' stopnjo gospodaĺskega razvoja in tudi znanja.
V sodobnem svetu ima znanost o hĺani in prehrani vedno večjo vlogo, saj prav nepravilni
prehrani pľipisujejo močan vpliv na nastanek oziroma pojavnost civilizacijskih obolenj (Shils,
1995, Fox, 1995).
Tako govorimo danes o prehrani z vidika varovanja zdravja, kot o enem izmed pomembnih
zunanjih dejavnikov' ki vplivajo na nastanek nekateľih vľst ľaka, ki jih poleg bolezni srca in
ožilja uvrščamo med najpogostejša civilizacijska obolenja tudi v Sloveniji (Zdravstveni
statistični letopis' 1996).
Po podatkih Svetovne zdľavstvene oľganizacije (SZo) opažamo, da število teh obolenj naľašča
in da je vedno večji delež prebivalstva, ki sodi v skupino prebivalstva z rizičnim indeksom
telesne mase.
Sklepamo lahko, da je źelja po zagotavljanju hrane mnogokľat enostranska; pľemalo se
zavedamo, da je kakovost zauźitehrane mnogo pomembnejša od same količine.
Podatki o prehrambnih navadah pľebivalcev so temeljnega pomena za oblikovanje smernic
načina in vrste pĺehrane, ki zagotavlja varovalni učinek na človekov organízem.
Do sedaj v Sloveniji upoľabljeni statistični podatki, ki se nanašajo na poľabo določenih živil, so
le grobi in ne prikažejo celotnega pľegleda kakovosti prehľane prebivalstva'
Po opravljeni raziskavi o prehľanskih navadah odraslih pľebivalcev Slovenije smo dobili dovolj
zanesljive podatke' na podlagi katerih lahko že pľedvidimo nekatere nujne spremembe v prehĺani
prebivalstva' S temi spremembami lahko vsaj delno vplivamo nazniźanje pojavnosti nekaterih
civilizacijskih obolenj (Trichopoulos, Willet 1996, Doll, Peto 1981, Willet 1995, Diet,... 1990).
Zaradivpliva prehranskih navad na zdravjejih razdelimo na dobre in slabe ( Wilson, l99l).
Z opravljeno raziskavo smo pridobili podatke o:
- energijski in hranilni vrednosti povprečne dnevne prehĺane odraslega prebivalca Slovenije
- pogostosti povprečno zalźĺtíh živil na dan,
- ritmu prehranjevanja,
- načinu pripľave nekaterih Živil v vsakodnevni prehĺani,
- navadah ob zauživanju hľane.
Poleg navedenih ciljev smo želeli ugotoviti tudi to, ali obstajajo med posameznimi ľegijami v
Sloveniji razlike v kakovosti prehrane, ki bi utegnile vplivati na pojavnost ľaka, posebno raka
debelega črevesa in danke.
dr' Verena KOCH, univ.dipl.ing., Pedagoška 
fakulteta, 
Ljubljana
5

Pojem prehranskih navad' ki so del našega vsakdanjega življenja, ne obsega le navad ob samem
zauŽivanju hľane, temveč tudi kakovost prehĺane (količino makro in mikrohranil), ritem
prehranjevanja (Farby' 1964) in način pľehranjevanja. Razlike' ki jih v prehĺanskih navadah
prebivalcev različnih področij opažamo, so vsota mnogih vplivov: fizioloških, socio-
ekonomskih, kulturno-verskih in psiholoških.
V razvoju prehranskih navad ima izľedno pomembno vlogo družinsko okolje. Izkušnje v
zgodnjem otroštvu močno določajo poznejša nagnjenja, vedenje in osebnost otrok (Booth,
1990, Mieselman' 1996). Glede vpliva staršev na odločanje o sprejemanju živil pľi njihovih
otrocih so ugotovili naslednji, tako imenovani ''družinski paradoks'' (Rozin, 1996)' ki govoľi, da
z zg(edom starši vplivajo na izbor priljubljenih Živil pľi otrocih, da uveljavljajo tradicionalna
pĺavila pri pripravi hrane (vplivi matere so pri tem močnejši od vpliva očeta) in da so otroci bolj
nagnjeni k posnemanju vedenja starša istega spola.
Svetovna zdľavstvena organizacija je na osnovi rezultatov mnogih raziskav pripravila
pripoľočila zdrave oz. varovalne prehĺane' Kriteriji, ki se nanašajo na energijski delež hĺanljivih
snovi in nekatere kvantitativne parametre, so bili v naši raziskavi uporabljeni za pľimerjavo in
ugotavljanje lastnosti prehľane povprečnega odraslega prebivalca Slovenije.
VZOREC IN METODE DELA
Na področju celotne Slovenije smo z uporabo dvostopenjskega naključnega vzoĺčenja izbrali
2183 anketiľancev, moških in žensk v starosti med 18łim in 65-tim letom' Anketirane smo
spremljali tudi v povezavi z določenimi sociodemogľafskimi spremenljivkami (spol, starost,
izobrazba, tip naselja, regija).
Za metodo dela smo izmed znanih metod epidemioloških raziskav uporabili metodo vpľašalnika
pogostosti uživanja določenih Živil (Cameron' 1988' Willet' 1990). Vprašalnik smo oblikovali
na podlagi pilotske študije' s katero smo določili 64 najpogosteje uživanih živil iz vseh živilskih
skupin. Z uporabo statistične analize smo rezultate ovrednotili tudi na podlagi statistično
značilnih razlik med anketiranci' ki so bili ľazdeljeni v skupine glede na spremljane
sociodemogľafske spremenlj ivke.
Vprašalnik 
je poleg pogostosti zauź|tih živil vseboval vprašanja, ki so se nanašala na ritem
prehľanjevanja in na način priprave nekaterih živil.
RBZUL:ľATI
Hranilna vrednost povprečno dnevno zauź,ite hrane odraslega v Sloveniji v pľimerjavi s
priporočili SZo kaźe, da je:
- Delež rlnevno z,allž,|t|h heljakovin v mejah priporočil in da med skupinami, razdeljenimi po
sociodemografskih spremenljivkah ni pomembnejših razlik.
6

- Deleź dnevno zauźitih skupnih ogljikovih hidľatov je 
v primeľjavi s priporočili premajhen,
saj dosega le 39,3vo eneľgije. Najbolj statistično značilne razlike obstajajo med skupinami,
ľazdeljenirni po ľegijah.
- Količina povprečno dnevno zauźitih prehľanskih vlaknin ne dosega niti spodnje meje
priporočil, saj Znaša Ie20,1 gldan.
- Eneľgijski delež skupnih maščob v povpľečni dnevni prehrani močno presega zgorĺjo
pripoľočljivo vrednost in znaša 44,37o.Tudi količina nasičenih maščobnih kislin v povpĺečni
dnevni prehľani odraslega prcbivalca Slovenije je pĺevelika in znaša I4,8?o eneľgije.
Povpľečna vnesena dnevna energija odraslega prebivalca Slovenije znaša po ľezultatih naše
ľaziskave II422'5 kJ/dan; rnnogo večji pĺesežek vnesene eneĺgije na dan imajo žerrske.
Statistično močno Značilne razlike v energijskih deležih hľanljivih snovi v povprečni količini
zaužite hľane na dan smo ugotovili med skupinami anketiranih, ki smo jih ľazdelili po
obravnavnih ľegijah.
Pogostost uživanja določenih živil
Izmed vseh naštetih živil anketiľani najpogosteje vsakodnevno uživajo mleko in joguľt, čepľav
je še vedno Í0 vo takih, ki mleka in mlečnih izdelkov nikoli ne uživajo.
od sadja najpogosteje vpľašani uživajo jabolka in hruške; 33'8 vo uživa to vľsto sadja I- do Ż-
krat na dan. Rezultati kažejo, da odľasli povprečno zalžijejo 1 sadeŽ na dan'
Pogostost uživanja vľtnirr kaže, da odrasli v Sloveniji najpogosteje uživajo pľesno solato,
kr'ompiĺ in paľadižnik, ostale vľste zelenjave uživajo povprečno l-kľat tedensko. Skoraj nikoli
ne uživa zelenjave kaľ lŻ ?o vpľašanih.
Vse vrste mesa, naštete v vprašalniku, uživajo arrketiľani povprečlro ĺ-kľat tedensko, le telečje
irr kunčje meso je na jedilniku povprečrro l-krat mesečno.
Glede rnaščobnih živil srno ugotovili, da kar 42,3 7o anketiranih nikoli ne upoľablja svinjske
masti' olj pa |e 2 %o vpľašanih'
Kľuh je najbolj pogosto zautito živilo med živi|iiz skupine žitinźitnih izdelkov - izľedno malo
posegajo anketirani po kosmičih, zdrobu, kašah.
odľasli pľebivalci Slovenije v kar 66,1 va - nem deležu pijejo pravo kavo vsak dan' Żl,4vo pije
vsak dan čaj,29'3 7o sadne sokove, 36,I %o pa osvežilne brezalkoholne pijače in mineralne
vode.
Z oziľom na odgovoĺe o pitju alkoholnih pijač kažejo ľezultati nerealno sliko porabe alkoholnih
pijač v Sloveniji.
Ritem pľehľanjevanja
osnovna informacija, ki srno jo želeli pridobiti, je bila pogostost zautitih dnevnih obrokov.
Ugotovljena pogostost uŽivanja rednih dnevnih obrokov kaŽe, da je lned arrketiľarrimi
najpogosteje zauŽit dnevni obľok kosilo, sledi večerja in nato zajtľk.
Ugotavljanje časovnega razmaka med posameznimi rednimi obľoki kaže, da je, posebno ob
upoštevanju dejstva, da pľibližno le % vprašanih uživa tudi dopoldansko rnalico, povpľečni
časovni ľazmak med zajtľkorn in kosilorn prevelik.
7

Navade, povezane z načinom hľanjenja in s pripľavo hľane
Rezultati kažejo, da:
- Je clelež anketiľaIlih' ki nikoli ne jedo v druŽbi, izľedno lnajhen (2'5 ľo).
- Je 10,4 7o tak|l'l, ki hľano vedno zaužijejo hitľo in 28,5 ľo takih, ki vedno jedo počasi
- 53,2 
ok 
vpľašanih pogosto poje vse, kar ima na kľožniku.
- 26, 4 7o vpľašanih dosoljuje hľaľlo na k-r'ožniku.
- 4'7,5 vo anketiľanih tedeľlsko uživa ocvrto meso.
Pogostost uživanja ľaz|ično pripravljenega mesa
S toploho obdelavo lnesa lnu spľemiĺrjamo ne le senzoľično, temveč tudi hľanilno vrednost. Z
vidika vaľovanj a zdĺavja v smislu dobľih prehľambnih navad pripoločarno pľedvsem dušeĄe in
kuhanje, le malokľat naj bi bilo na naših mizah pečeno, še rnanj pa ocvr'to meso. Na podlagi
ľezultatov naše ľaziskave je povpľečna dnevna količina zalsźiÍega mesa 1 1 2,8 g na osebo in kaľ
70,6 g mesnih izdelkov.
Rezultati kažejo, da skoľaj polovica (47,5 vo) anketiľanih uživa ocvĺto meso tedensko; pogosto
vpľašani uživajo pečeno meso, manj pogosto pa kuharro teľ dušeno.
Po izdelkih z rnanj maščobe posega več Žensk kot moških, skupina z višjo izobľazbo in
pľebivalci z niźjim indeksom telesne mase.
Pogostost uživanja zelenjaveje v primerjavi s priporočiIi SZo pľernajhna, saj vprašani najpogosteje
uživajo zelenjavo le 3_ do 4- kľat lra teden. Nikoli ne uživa zelenjave kar 10,6 vo anketirancev.
Najpogosteje pľesno zelenjavo uŽivajo anketiľani le v obliki sveže solate (24,5 ?o vsakodnevno),
zelenjavo kot pĺikuho pazauźije na dan povpľečno le 6,9 70 vpľašanih'
Indeks telesne mase
Rezultati so pokazali, da se sicer največji delež anketiľancev povprečno uvršča v skupino z ITM
20 do 25. Zanesljivo lahko trdimo, da več moških kot žensk pľipada skupini zITlŇ{ĺadŻ5.
Glede na Starost smo ugotovili višji ITM v starostni skupini nad 45 let; v tej skupini je tudi
največ ĺakih z lTM nad 27.
V povezanosti z izobrazbo je več anketiranih z ITM nad Ż'7 v skupini z osnovnošolsko
izobrazbo, glede na tip naselja paje večji delež vpľašanih z ITM nad25 v vaškem tipu.
Rezultati kažejo na prevelik deleŽ odraslih pľebivalcev Slovenije z ITM nad 25 (45'Ż vo); Íe źe
uvľščamo v skupino z dejavnikom tveganja za nastanek civilizacijskih obolenj.
POVZETEK
Rezultate naše ľaziskave o pľehľani pľebivalstva Slovenije lahko ob upoštevanju dognanj glede
povezanosti prehľane z zdravjem (Diet,.'. 1990, Primc-Źakelj, 1996' Stanič-Stefan,1996'
Pokoľn, 1994) stľnerno v naslednje zaključke:
- energijski deleži hranljivih snovi niso v mejah pĺipoĺočil SZo za zdravo prehrano'
- eneľgijska vľednost povprečne celodnevne pľehĺane je pľevisoka,

- nepravilen je ritem pľehranjevanja,
- prevelikaje poraba alkoholnih pijač'
- slabe pľehľanske lravade odĺaslih se pľenašajo tudi na osnovnošolce in srednješolce.
Keĺ so pĺehľanske navade osnovnošolcev in sľednješolcev tudi v Sloveniji povezane Z
neltstreznimi vedenjskirni vzorci odľaslih, je izľedno pomembno, da pľehľanska vzgoja postane
del vseživljenjskega izobraževanja prebivaistva.
REFERENCE
- Doll, R./Peto,R.l981. The causes of cancer: quantitative estimates of avoidable risks of
canceľ in the Urrited States today. Journal of National Canceľ Irrstitute, 86' s. 281_286.
- Booth' D'A. 1994. Psychology oť nutľition. London, Taloľ&Francis,228 s.
- Boyle, P./Pľimic-Žakelj' M. 1996. Evľopski kodeks pľoti ľaku. obzoľllik zdľavstvene nege'
30, s. 3-5.
- Bľaitman, L.E./Edlin' E.V./Stanton, J.L. 1985. obesity and caloľic intake: National Health
and Nutľition Examirrtiorr Survey of I9'lI-l9'75 (NHANES I), Jouľnal of Chrorrical
Diseases, 38' s. 
'727 
-'73Ż'
- Carneľol-l, M.E./Van Staveľen, W.A. 1988. Manttal Inethodology foľ Íbod col-lsumption
studies. oxfoľd, oxťoľd Univeĺsity Pľess, 259 s.
- Catugna, N./Subaľ, A.F./Heirnendirrgeľ' J./Kahle 
'L.L. 
1992. Nutľition and canceľ prevention
knowledge, beliefs attitudes and pľactice: The 1987 National Health Intľeview Suľvey.
Jottľna1 of Ameľican Dietetic Association, 9Ż, s. 963-968.
- Contento, I.R./Basch, C./Shea, S./Gutin, B. 1993. Relationship of mothers food choice
criteľia to food intake of pľeschool children: identification oť farnilly subgľoups. Health
Education, 20, s. 243-259.
- Fabry, P.Z'Eodoľ, Z./Heji' T'lZvolarrskova, T. 1964. The frequerrcy of meals. Lancet' 2, s.
6r4-',700.
- Fox, B.A./Carneľon'A.G.l995. Food Science, Nutľiton & Health, London,388 s.
- Passmore, R'/Eastwood, M.A. 1986. Human rrutľition and dietetics. London, s.34-39.
- Pokorn, D. l990. Politika prehrane in ľak v RepLrbliki Sloveniji' onkološki dnevi otočec.
- Pokorn, D. l 990' Ritarn unošenja hrane i efekti po zdravlje. Hľana i ishľana' 31,2-3, s. 93-99.
- Pokorn, D. 1994. Risk Íactors connected with the appeaľance ofcronical diseases and cancer
in the Republic of Slovenia. Radiological and Oncology, 28, s. 40-48.
- Pompe-Kiľn, V./Pĺirnic-Žaketj, M./Feľligo1, A. 1992. Zeĺnljevicli incidence ľaka v Sloveniji
l978-1987' Ljubljana, onkološki inštitut, 104 s.
- Pľehľana in zdravje v R Sloveniji. 1996. Ljubljana, Medicinska fakulteta, Inštitrrt za higieno, 29 s.
- Pľimic - Žakelj M. 1996. Pľehľana irr zbolevaĄe za ľaki clebelega črevesa in ctanke. V:
Tehnologija, hľana, zdľavje: knjiga de1 
= 
Technology, food, nutrition: pľoceedings. l'
slovenski kongľes o hrani in prehľani z mednaľodno udeleŽbo, 2L-Ż5 . Aprí| l 996, Bled 
= 
1 st
Slovenian Congľess on Food and Nutrition with Interlrational Participation, April 2I-25,
1996'Bled.Ljubljana,DruštvoŽivilskihinpĺehĺanskihstľokovnihdelavcevSlovenije,1997,
9

Primic 
_ 
żakelj,M' 1993. Etiologija in primarna prevencija ĺaka. Zdľavstveno varstvo, 32, s.
193-198.
Primic - Żakelj,M. 1997. Meso v etiologiji ĺaka. V. Meso v prehrani in zdravje. Radenci'
s.5'l-62
Rozin, P. 1996. The socio-cultural context of eating and food choice. V: Food choice,
acceptance and consumption. London, Blackie Academic Professional, s. 83-102.
Slrils, M.E./olson, J.A./Shike, M. 1994. Modeľn nutľition in hcalth and discasc' Malvcľn,
Lea & Febiger, 1635 s.
Stanič - stefan, N. 1996. Zdravo življenje. V: Tehnologija, hrana' zdravje: knjiga del 
=
Technology, food, nutrition: proceedings' 1. slovenski kongres o hrani in pľehĺani z
mednarodno udeležbo, 2l.-25. AprIl 1996' Bled 
= 
lst Slovenian Congľess on Food and
Nutrition with International Participation, April Ż1-Ż5, 1996, Bled. Ljubljana, Društvo
Tľichopoulos, D.ĄVillet, wC.l996. Introduction: nutrition and cancer. Cancer Causes and
Control, 
'7, 
s.3-7
WHo. Diet, nutrition, and the prevention of cľonic diseases. 1990. Report of WHo Study
Gľoup, Geneva' 1990,Ż03 s.
Willet, W.C. in dľ. 1990. Relation of meat' fat, and fibre intake to risk of colon cancer in a
pľospective study among women. New Engl J Med' 1990' 3Ż3, s. 1664-1672'
Willet, W.C./StampfeĹ M.J. 1990. Dietary fat and canceľ: another view. Cancer Causes
Control, s.1103-1109.
Willett, W 1990. Nutľitional Epidemiology' oxfoĺd university press, 1990, 396 s.
Willet,W.C' l995. Diet, nutrition and avoidable cancer' Enviľonmental Health Prespectives,
103, s. 165-170.
Wilson, J.D./Bľaunwald, E.llsselbacheĹ K.J./Peteľsdoľ, R'G./Martin, J.B./Fauci, A.Y'lRoot,
R.K. 1991. Haľrison's principles of internal medicine. I. in II. 12th ęd., NewYork, McGĺaw-
Hill, 2208 s.
Zdravstveni statistični letopis Slovenije l995' ZdravYar 1995,34' supl.4' s.
Zdĺavstveni statistični letopis Slovenije 1996'ZdravYar 1996'34' supl.4' s'
l0