LETO XXIII. — Številka 77
Ustanovitelji: obe. konference SZD1. Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka *» Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. _ Glavni urednik Igoi Janhar Odgovorni urednik  Albin Učakar
GLASILO
Albin učakar
SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sreda, 7. 10. 1970 Cena 50 par
Lisi Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Jami. r(a 1958 kol poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ib «r-d«b In sobotah
ZA GORENJSKO
Ob tednu otroka
Otroku moramo zagotoviti pravilno rast in razvoj, aa bo razvil vse svoje sposobnosti in se pripravil za Življenje. V tej pripravi ima izobrazba pomembno me-st° in vlogo.
STARŠI!
Vi ste prvi in najpomembnejši vzgojitelji svojih otrok. A/i dovolj, da otroka nahranite in oblačite. Mo-rat<~ ga tudi pravilno vzgojiti in izobraziti. " YZ*?°ie in izobrazbe pa otrok ne dobiva le z znanjem K knjig Vzgaja ga vse kar ga obdaja, vzgaja ga tudi o. kar vidi in sliši. Vsak odrasel človek, ki ga otrok / a m spozna, je otrokov vzgojitelj — tak ali druga-Ce"— dober ali slab.
Le z lastnim zgledom bomo otrokom vcepili prave jednotc, tiste, za katere želimo, da jih neguje in dalje razvija tudi mladi rod-
li Vtro^' & Je ljubljen, bo tudi sam dajal in vračal Mbezen. Otrok, ki mu zaupamo, bo znal to zaupanje t}nitJJt}.Se b° trudil pridobiti zaupanje drugih.. Otrok > ki živi v svetu napadalnosti, sebičnosti in negoto-stl, se bo tudi sam navzel sebičnosti, strahu in sovraštva.
STARŠU
Izobrazba in vzgoja sta najpomembnejši investiciji, naJu.,^rit*Da lahko vloži v srečnejši jutrišnji dan. V t,vr . ^izvaja in praktični dnevni akciji moramo tem
esticijam določiti pravi prostor. Vsak otrok ima že Pravico do osnovne izobrazbe.
in zanemarite možnosti, ki jo imate kot volivec Proizvajalec, kot samoupravljavec in strokovnjak ter
orf? xfn*  delavec.   Vplivajte,  da  bodo samoupravne
ne očtfve in strokovne rešitve služile razvoju družbe-materialne baze in koristile vzgoji in izobrazbi otrok
"» mladine.
h YZfi°i,le  ustanove  in  družbene  organizacije vam
'   J,,skujte šole za starše, poslušajte vzgojna preda-tj^J0, seznanjajte se z vzgojnimi vprašanji, prebirajte vs i p"s^"'iai,e radijske in televizijske oddaje, ki vam dan pripravljajo nasvete o negi in vzgoji. STROKOVNJAKI! st       V''     sfe Sl na^rau znanja in izkušenj o zdrav-Ve'"     socialni zaščiti, o vzgoji in izobrazbi, o urba-va      m komunalnih službah — družba pričakuje od vso  da boste vložili vse svoje znanje in sposobnosti, svojo ljubezen in zaupanje v mlado generacijo. Kakšen bo svet čez deset, petnajst let? .    ° je odvisno od vas, od vseh nas — od načina, kavarno danes pripravili otroke za jutrišnji svet. izkoristite teden otroka v ta namen!
Svet za vzgojo in zaščito otrok Jugoslavije
Stane Dolanc v Šk. Loki
škof j a Loka, 6. oktobra — Danes je škofjo Loko obiskal član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine si je ogledal Marmor Hotavlje in Iskro Železniki, popoldne pa se je z družbenimi delavci loške občine pogovarjal o nekaterih aktualnih vprašanjih naše zunanje in notranje politike.
Temeljna izobraževalna skupnost Kranj je pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Kranj v soboto, 3. oktobra, priredila dan prosvetnih delavcev. Zbranim prosvetnim delavcem je spregovoril republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec. Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar pa je govoril o gospodarskem in družbenopolitičnem razvoju občine. Med gosti je bil tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hatner,
Srečanje internirancev v Gozdu
Ob 26-lelnici požiga vasice Gozd so se v nedeljo zbrali nekdanji internirane! iz občine Tržič na I. srečanju, ki bo odslej vsako leto ob tej obletnici.
Zbor internirancev je odprl predsednik zveze združenj borcev NOB v občini Tržič tovariš Andrej Pehare. Spomine na težka leta v pregnanstvu pa je več kot sto udeležencem obudil tova.
riš Mirko Brejc, nekdanji interniranec v italijanskih in nemških taboriščih. Medtem ko so pionirji tržišklh šol odnesli venec na kraj, kjer je padel komandant II. bataljona kokrškega odreda Karlo, se je odvijal kulturni program, v katerem so sodelovali učenci obeh tržiških in kriške šole, nato pa se je oglasila partizanska pesem kot v nekdanjih dneh.
Po proslavi so skupine nekdanjih borcev in internirancev obiskale vse družine v vasici Gozd, da se z vaščanl po dolgih letih pogovore O nekdanjih dneh. V njihovem spremstvu so odšli tudi pionirji, s seboj pa so prinesli tudi darila. Ostali udeleženci pa so se zbrali na bližnjem travniku, kjer se je razvilo! sproščeno tovariško srečanje. — ok
Varčujmo
za traktor «n poljedelske stroje
B
Preddvor je star 900 let
Pretekli teden je bila v Preddvoru seja iniciativnega odbora za proslavo 900-let-nice Preddvora, ki so se je udeležili člani vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki krajevne skupnosti in tovariš Črtomir Zoreč, ki bo obdelal zgodovino Preddvora in jo na straneh našega lista predstavil Gorenjcem. 1070. leta se namreč Preddvor prvič omenja v uradnih listinah, čeprav je verjetno naselje še starejše.
Na seji so menili, da za proslavitev tako pomembnega jubileja ni dovolj samo enkratna slovesnost, ampak je obletnica priložnost, da Preddvor spremeni svojo podobo in postane veliko lepši in privlačnejši kot je sedaj. Zato je izredno pomembno aktivno sodelovanje prebivalcev kraja in . okolice, katere upravno središče je bil Preddvor. Za organizacijo proslavljanja so imenovali tri odbore,   in   sicer kulturno-
KRANJ
prosvetnega, turističnogostin-skega in gospodarskokomu-nalnega. Razen tega pa bo vsaka od organizacij praznovanje vključila v svoj delovni program. Na seji smo prav tako izvedeli, da so Predflvorčani tudi pri občinski skupščini naleteli na vse razumevanje in pomoč. Pred-
sednika Slavka Zalokarja so prosili za pokroviteljstvo slavja.
Kaj bi Preddvorčani radi za 900-letnico? Radi bi asfaltirali ceste, uredili avtobusna postajališča, olepšali zelenice, regulirali hudourni potok Suho, zelo radi bi bencinsko črpalko itd. Skratka, radi bi olepšali in obogatili
svoj kraj. S tem bo Preddvor spet pridobil sioves, ki ga je imel pred vojno. Za dosego cilja pa bodo potre* bovali precejšnja materialna sredstva, zato računajo na pomoč. Prav tako so se dogovorili, da bo začetek slavja sredi novembra, ko bo proslava in slavnostna seja krajevne skupnosti. -jk
Prosvetni delavci iz Pulfa
v Tržiču
Več kot deset let že sodelujeta občini Pulj in Tržič. Medsebojni stiki so najbolj pristni med prosvetnimi delavci obeh občin. V lanskem letu je večja skupina učiteljev iz tržiške občine obiskala svoje puljske kolege, hospitirala tam pri pouku in imela strokovne pogovore. Organizacija »Naša djeca« iz Pulja je letos omogočila letovanje  pod  zelo ugodnimi
Člani sekcije za komunalno samoupravo pri občinski konferenci SZDL Celje so v ponedeljek obiskali Kranj. S predstavniki občinske konference SZDL in nekaterih krajevnih skupnosti so izmenjali mnenja in izkušnje o delu in problemih krajevnih skupnosti v mestu in na podeželju.
Jutri (četrtek) bodo predsedniki aktivov zveze mladine v delovnih organizacijah na posvetovanju pregledali uresničevanje dogovorov sprejetih na prejšnjih posvetih. Dogovorili pa se bodo tudi o družbenem izobraževanju mladih v delovnih organizacijah. — V petek pa se bodo sestali predstavniki občinske konference ZM s predsedniki aktivov zveze mladine na osnovnih šolah. Pogovorili se bodo o delovnem programu.
Pri občinskem odboru ZZB NOV se bo jutri sestal odbor VII. SNOUB Franceta Prešerna. Na seji bodo med drugim razpravljali o delu odbora v prihodnjem letu.
Občinski sindikalni svet ta teden v delovnih organizacijah v občini z direktorji, s predstavniki samoupravnih organov in člani izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij nadaljuje s pogovori o gospodarjenju. —- Jutri pa bo seja občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Govorili bodo o sklepih druge konference slovenskih sindikatov, delovnem programu republiškega odbora in o pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij.
Na volilni konferenci občinske organizacije Zveze mladine v Kranju je bil za predsednika občinske organizacije ponovno izvoljen študent sociologije Zvone Filipovič, za sekretarja pa Karlo Cej, ki je že doslej opravljal to funkcijo. Na konferenci so prav tako izvolili ostale organe.
V ponedeljek, 5. oktobra, je regionalni klub poslancev Gorenjske pripravil pogovor s Cvetom Kobalom poslancem zbora narodov zvezne skupščine SFRJ o tezah o razvoju sistema ekonomskih odnosov s tujino. Zanimivega pogovora so se udeležili direktorji in drugi predstavniki večjih delovnih organizacij Gorenjske, poslanci republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS.
RADOVLJICA
Radovljica, 6. oktobra — Ob 16. uri je bila seja občinske konference komunistov. Razpravljali so o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah in o delu komiteja. Izvolili so tudi delegata za konferenco zveze komunistov Jugoslavije.
Radovljica, 6. oktobra — Predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij so danes na skupnem sestanku govorili o pripravah na proslavo OZN.
Občinska konferenca bo danes dopoldne pripravila posvetovanje o odnosih med SFRJ in Vatikanom po navezavi diplomatskih stikov. Na posvetovanju bo govoril predsednik republiške konference SZDL in član CK ZK Slovenije Janez Vipotnik.
V petek se bodo v Radovljici sestali predstavniki krajevnih skupnosti in komunalnih podjetij. Pogovorili se bodo o stroških za opremljanje stavbnih zemljišč.
pogoji trem izmenam učencev v njihovem mladinskem rekreacijskem centru. Konec preteklega tedna pa so učitelji iz Pulja Tržičanom obisk vrnili.
Skupino 43 prosvetnih delavcev iz Pulja, ki poučujejo na eksperimentalni šoli »Neven Kirac«, so spremljali tudi ravnatelji ostalih šol in predsednik društva »Naša djeca«. V petek so obiskali osnovno šolo »Dr. France Prešeren« v Kranju, zvečer pa so imeli tovariško srečanje z učitelji osnovne šole heroja Grajzerja iz Tržiča v Kompasovem hotelu na Ljubelju. Tega srečanja sta se udeležila tudi sekretar občinskega komiteja zveze komunistov inž. Kristjan Perko in podpredsednik občinske skupščine Stanko Stritih.
V soboto so puljski učite-
lji prisostvovali novemu načinu pouka matematike V drugem razredu s pomočjo učnega stroja — responderja pri tovarišici Eli Sitarjev! na osnovni šoli heroja Grajzerja, nato pa so si v spremstvu predsednika občinskega sindikalnega sveta tovariša Ivka Bcrganta ogledali delovni proces v tovarni Peko.
Po popoldanskem obisku Celovca in Gospe Svete s° se zvečer srečali tudi s predstavniki obeh ostalih tržiških šol, v nedeljo pa so si ogledali nekatere turistične kraje na Gorenjskem.
Skupino iz Pulja je V° Kranju in Tržiču vodil Mir; ko Brejc, dosedanji ravnatelj osnovne šole heroja Bračiča, ki so mu puljski kolegi ob 10-letnici sodelovanja kot enemu izmed pobudnikov izročili spominsko darilo, -ok
Kozjani so bili navdušeni
Trg Kozje je središče Kozjanskega, najmanj razvitega predela Slovenije. Kozjani so s svojim delom in pomočjo družbene skupnosti letos zgradili nov gasilski dom, ki ga uporabljajo tudi za drage, predvsem kulturne namene. Pri gradnji tega doma je pomagala tudi kranjska tovarna Sava, ki je domačir nom prispevala 300.000 starih dinarjev. Da bi se Kozjani oddolžili za pomoč, so1 pova-
bili v goste folklorno skupino in pevski oktet iz Save ter tamburaše iz Reteč prf škof ji Loki, ki so v soboto zvečer priredili v KozjeD* kulturni večer in navdušili polno dvorano gasilskega doma. Prav tako so domačinom izročili skromno darilo kot zahvalo za izredno g°* stoljubnost. Po kulturni p**" reditvi je bilo pravo ljudsko rajanje, ki se je vleklo flO-zno v noč. — jk
Krajevni praznik v Pozen
u
V nedeljo je krajevna skupnost Pozen i k proslavila krajevni praznik. Pred spominskim obeležjem NOB je bila popoldan proslava, ki se jo je udeležilo veliko domačinov in okoličanov. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali učenci osnovne
šole in člani KUD iz Cerkelj; AMD je že nekaj dni pre) počastilo krajevni praznik z zanimivim tekmovanjem >>lov na lisico«. Jutri pa bodo ga* silci iz Cerkelj jn Zgornjega Brnika imeli v Pozen i ku mokre gasilske vaje.
— an
Srečanfe borcev za severno meto
Pred kratkim so se v Podkorenu srečali borci za severno mejo v letu 1918/19. Srečanja se je udeležil tudi tedanji komandant za področje gornjesavske doline Ka-
I
rel Sef man. Izmed 44 še živečih borcev s tega področja se jih je srečanja udeležilo 24, drugi pa niso mogli Pnt* zaradi starosti ali oslabelosti.
Ib
pri Gorenjski kreditni »banki
Lepa izbira jesenske obutve
Alpina Žiri
Cenjeni potrošniki izkoristite!
Predsezonska prodaja ženskih škornjev in smučarske obutve po znižanih cenah
v prodajalnah Alpina Kranj, Škof j a Loka in Jesenice
V lekarnah dobro zaslužilo
Te dni je začel veljati odlok ° novih maržah v prometu z zdravili in sanitetnim materialom na drobno. Marže bodo odslej znašale največ 18 odstotkov od nabavne cene, doslej pa so znašale 6 odstotkov več. Lekarne dobro zaslužijo. Na tem področju gospodarstva je še vedno prisoten monopolni položaj proizvajalcev zdravil in lekarn. V lekarnah so lani skladi porasli za 56 odstotkov (v primerjavi z  letom  1968). Po-
Razstava poklicnih šol in dejavnosti poklicnega usmerjanja
trošnja zdravil raste popreč no 12 odstotkov letno.
Čeprav so že lani zmanjšali j marže v lekarnah, so bili dohodki v lekarnah najvišji v republiki. Lani so v lekarnah znašali poprečni osebni do- j hodki 182.000 S din, januarja j letos   187.000,   aprila  pa  že j 235.000 S din.
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva tudi v občini Kamnik Lekarna izkazuje najvišje osebne dohodke, in to v znesku 275.000 S din mesečno. J. Vidic
Nova bencinska črpalka
, ^reišnji teden so v Medvodah odprli novo bencinsko ^Palko podjetja Istra-Benz k1 K°Pra> Graditev črpalke, 1 bo obratovala neprekinje-°. je veljala 80 milijonov stanh dinarjev.
Podjetje Istra-benz namerava zgraditi bencinsko črpalko tudi na nasprotni strani ceste, kjer bodo uredili tudi avtopralnico, bife in turistično poslovalnico.
F. Rozman
Prispevek za mestno zemljišče
"Strežne   upravne službe g-i radovljiški občinski skup-lni Pripravljajo gradivo in Piedloge, na katerih območ-Di v prihodnje v radov-^ski občini pobirali prispe-za   uporabo  mestnega '
zemljišča. Zdaj je znano, da bodo takšna območja najbrž Radovljica, Bled, Gorje in še nekatera druga. Napovedujejo, da bo o tem sklepala občinska skupščina že na eni prihodnjih sej.    A. Ž.
Med obrtniškim sejmom bo v avli skupščine občine Kranj tudi razstava poklicnih šol in dejavnosti poklicnega usmerjanja na Gorenjskem. V ta namen so že organizirane vse poklicne šole, ki bodo razstavljale najboljše izdelke svojih učencev. Sodelovalo bo dvanajst poklicnih šol oziroma šolskih centrov, ki bodo zastopale deset dejavnosti: metalurško stroko bo zastopal železarski izobraževalni center Jesenice, kovinsko stroko bodo predstavile kovinarska poklicna šola iz Radovljice, poklicna šola ISKRA Kranj in šola za kovinarsko in elektrostroko Kranj. Prav tako poklicna šola Iskra in poklicna šola kovinarske in elektrostroke Kranj prikazujeta izdelke za elektrostroko. Gradbena stroka bo predstavljena kljub temu da ni poklicne šole na Gorenjskem, predvsem zaradi svoje deficitarnosti. Tekstilno oziroma oblačilno stroko bo predstavila poklicna šola šiviljske in pletilske stroke pri Tekstilni tehnični šoli. Učenci šolskega centra za blagovni promet bodo pokazali, kaj so dosegli na področju izučevanja trgovskega poklica. Čevljarsko stroko bo predstavil čevljarski šolski izobraževalni center Žiri. Blejska gostinska šola bo prikazala izbor kulinaričnih dobrot svojih učencev. Sodelovali pa bodo tudi gumar-
SA BENCINSKA ČRPALKA
kiatk     P Grad,teli 12 Kamnika, investitor pa je Petrol Ljubljana. Tako bosta v Kem dve bencinski črpalki: ena z desne, druga z leve strani ceste. — J. V.
V Kamniku zidajo novo bencinsko črpalko. Gradbena dela
Kamniku v
ji iz Save, čeprav letos šolski center Save ni vpisal novega prvega razreda. Predstavili bodo tudi nekatere vojaške poklice, ki jih lahko pridobijo učenci po osnovni šoli.
Vse omenjene šole bodo tudi prikazale zmogljivost in zasedenost za tekoče šolsko leto, prav tako pa tudi splošne in posebne pogoje za sprejem. Obenem bodo posredovani javnosti podatki o tem, koliko učencev in katerih poklicev je zapustilo te šole v zadnjih petih letih.
Vstop na razstavo bo prost in si jo bodo lahko ogledali
tako posamezniki kot skupine.
Zavod za zaposlovanje bo organiziral obisk za vse sedme in osme razrede osnovnih šol s področja Gorenjske. Obisk bo povezan z ogledom filmov iz posameznih strok in poklicev v dvorani kina Center. Tako ogled kot prevoz bo za vse učence brezplačen.
Otvoritev razstave bo v soboto, 10. oktobra, ob 10. uri.
To bo prva razstava svojo vrste in prireditelji pričakujejo, da bo pritegnila mnogo obiskovalcev vseh starosti.
75 razstavljavcev
na sejmu obrti in opreme
Za tretji sejem obrti in opreme v Kranju, ki ga bodo odprli v soboto, 10. in bo odprt v delavskem domu v Kranju do 19. oktobra, se je prijavilo 75 razstavljavcev. Razstavna površina v notranjih in zunanjih prostorih znaša tokrat prek 2000 kvadratnih metrov. Na sejmu bodo sodelovala štiri proizvodna podjetja, 10 trgovskih, 10 družbenih obrtnih podjetij in 51 zasebnih obrtnikov. Ti bodo na sejmu prikazali
tekstilne, elektrokovinske, obutvene in druge izdelke obrtnih strok.
Med sejmom pa bo v avli občinske skupščine odprta razstava del učencev v gospodarstvu z Gorenjske. Namen razstave bo usmerjanje učencev zadnjih letnikov osnovnih šol v razne poklice. Na njej bodo predvajali tudi različne filme o izbiri poklica. Zato priporočamo, da si razstavo ogledajo učenci in starši. A. Z.
Veletrgovina ŽIVILA Kranj
/!2S\ teden .JL^!™L=r gospodinjske = ~ opreme
v Blagovnici Cerklje od 4. do 10. oktobra
Ugoden nakup gospodinjske opreme in tehničnega blaga pod izrednimi pogoji na kredit in s 5 % popustom.
Priporočamo se za obisk
Združitev vrtcev v radovljiški občini
V radovljiški občini, kjer je od vseh zaposlenih 53 odstotkov žensk, je bilo do nedavnega šest samostojnih vzgojno varstvenih ustanov: na Bledu, v Radovljici, Lescah, Kropi, Kamni gorici in Bohinjski Bistrici. V četrtek pa je začel obratovati tudi vrtec z dvema oddelkoma v Gorjah.
Ker je radovljiška občina precej razdrobljena in so samostojni vzgojno varstveni zavodi v občini velikokrat le s težavo premagovali različne organizacijske, kadrovske in druge težave v vrtcih, so že dlje časa razmišljali, da bi se samostojni zavodi združili v enoten zavod, ali pa da bi se manjši priključili upravam šol, večji pa bi še naprej ostali samostojni. Ko sta izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti Radovljica in komisija za razvoj otroškega varstva nekajkrat obravnavala ta vprašanja, sta ugotovila, da bi bilo za nadaljnji razvoj in kvalitetnejše delo v vzgojno varstvenih ustanovah v občini najbolje, da se vsi vrtci združijo v enoten zavod. Prav za,to je radovljiška občinska skupščina, ko je ponovno preučila vsa vprašanja in predloge, v sredo popoldne sprejela sklep, da se vrtci združijo v enoten zavod, ki bo začel poslovati 1. januarja prihodnje leto.
V razpravi so med drugim ugotovili, da je učni uspeh otrok, ki so bili pred šolo v vzgojno varstveni ustanovi, veliko boljši od tistih, ki niso bili v vrtcih. Posebej pa so poudarili, da so potrebe po povečanju vzgojno varstvenih ustanov v občini vse večje. Zaradi razdrobljenosti občine, številnih naselij, delovnih organizacij in 53 odstotkov zaposlenih žensk pa
so v občini glede otroškega varstva še v posebno težkem položaju. Da je število otrok, ki so vključeni v organizirano otroško varstvo veliko premajhno, pove podatek, da je bilo letos v vrtcih le 292 otrok.
Prav zato posebna komisija že pripravlja program razvoja otroškega varstva v prihodnje in bo o predlogu na eni prihodnjih sej razpravljala tudi občinska skupščina.
A. Žalar
Delovni program SZDL v Radovljici
V četrtek, 1. oktobra je bila v Radovljici seja izvršnega odbora socialistične zveze, na kateri so pregledali delo konference in njenih organov v poletnih mesecih, govorili pa so tudi o nalogah občinske organizacije socialistične zveze v prihodnjih mesecih.
Člani izvršnega odbora so ugotovili, da je bilo dolo socialistične zveze med poletnimi počitnicami živahno. Še posebej ugodno so ocenili priprave in samo izvedbo II. zbora gorenjskih aktivistov in srečanja borcev jeseniško-bohinjskcga odreda v začetku septembra v Bohinju.
Ko so govorili o delovnem programu v prihodnjih mesecih, so sklenili, da bo 15. oktobra seja občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo med drugim obravnavali vzgojno varstveno problematiko v občini, zaradi opravičenih razlogov (odhod nekaterih članov izvršnega odbora na druge delovne dolžnosti) pa nameravajo na konferenci predlagati tudi nekatere kadrovske oziroma organizacijske spremembe v izvršnem odboru občinske konference SZDL.
Dogovorili so se tudi, da bo izvršni odbor na prihodnjih sejah ocenil uspeh turi-
stične sezone v občini, obravnaval bo akcijski program občinske skupščine, pripravil vse potrebno za seminar za vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze (ta bo oktobra ali novembra), pred koncem leta pa bo razpravljaj tudi o predlogu proračuna občine za prihodnje leto.
Za prihodnji mesec pa je predvideno, da se bodo se^ stali sekretariati vseh sekcij pri občinski konferenci SZDL. Na njih bodo izdelali okvirne delovne programe sekcij za prihodnje leto. — Razen tega pa je decembra predvidena še ena seja občinske konference SZDL, na kateri bodo ocenili letošnje delo občinske organizacije in uresničevanje stališč Socialistične zveze danes. Hkrati pa bodo takrat sprejeli program za prihodnje leto. A. ž.
Obnova Zli v kranjski občini
V četrtek, 1. oktobra je bila v Kranju druga seja občinske konference zveze komunistov. Osrednja točka dnevnega reda je bila obnova zveze komunistov v kranjski občini. Sklenili so, da je skrb za obnovo zveze komunistov v občini dolžnost vsakega člana in vsake organizacije ZK in morajo zato organizacije izdelati akcijske programe. Posebno skrb morajo organizacije posvetiti sprejemanju neposrednih proizvajalcev v ZK v Gozdnem gospodarstvu, Kmetijsko živilskem kombinatu, Aerodromu, Iskri, IBI, IKOS, Savi in PTT. Organizacije ZK Aerodrom, Cre-ina, IBI, IKOS, PTT, Cerklje, Jezersko, Kokrica, Preddvor, Primskovo, Stražišče, Šenčur in Vodovodni stolp in tudi druge pa morajo še posebej stremeti, da bodo članstvo v organizacijah pomladile. To velja še posebno za vključevanje mlade tehnične in humanistične inteligence v zvezo komunistov.
Sprejemanje in obnavljanje zveze komunistov pa narekuje poglobljeno idejnopo-litično in družbenoekonomsko usposabljanje. Zato je treba nadaljevati s sedanjimi oblikami programiranega izobraževanja v aktivih mladih komunistov.
Kvalitetna novost, ki so jo na konferenci sprejeli za obnovo zveze komunistov je tudi, da je treba v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer je dovolj komunistov, ustanoviti aktive oziroma organizacije ZK. Sprejet je bil predlog, da bodo ustanovili organizacije ZK v Gorenjskem tisku, Lesni industriji Kranj, Mer-kurju in Živilih, aktive pa v Komunalnem servisu, Zdravstvenem domu, Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, Zavarovalnici Sava, Gorenjski kreditni banki l11 Službi družbenega knjigovodstva ter v upravi občinske skupščine. Nadalje je bil j sprejet tudi sklep, da bodo ustanovili oddelke ZK v Bri-tofu, Bitnjah, žabnici, Goricah, Predosljah, Struževem, Dupljah, Podbrezju in na Visokem.
Vsi ti sklepi torej terjajo, da organizacije ZK v občin* ni in vsi komunisti čimpreJ izdelajo akcijski program® in konkretne zadolžitve z* sistematično obnavljanje zvC" ze komunistov v občini. To j velja še posebno za tiste or-i ganizacije, kjer število član-j stva pada oziroma je njihov sestav neustrezen.
A. Ž.
Mladina bo nosilec odpora
V sredo je bila v Kamniku seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so razpravljali o nalogah članov, vodstev in organizacij ZK v pripravah na organizacijo splošnega ljudskega odpora ter o akcijskem programu dela občinske konference ZKS in njenega komiteja.
Manjka prek 14 milijonov
dinarjev
V radovljiški občini so letos začeli z gradnjo treh osnovnih šol (Lesce, Radovljica in Bled). Gradbeno podjetje Bohinj bo v sodelovanju še z enim gradbenim podjetjem kmalu začelo graditi tudi osnovno šolo v Bohinjski Bistrici, medtem ko bodo načrti za gradnjo šole v Begunjah tudi kmalu končani.
Predsednik občinske skupščine Radovljica je v sredo na prvi seji po poletnih počitnicah pojasnil odbornikom, da za zdaj gradnja šol in priprave normalno potekajo. Le dograditev leske šole se bo zaradi zahtevno-
sti gradnje malo zavlekla, vendar pa zato na tem področju nimajo posebnih težav s poukom.
Potem pa so odborniki sprejeli sklep, da se odlok o gradnji šol v občini spremeni v tistem delu, kjer je predvideno, da bo gradnja vseh šol veljala 2,2 milijarde starih dinarjev. Ker so se od sprejetja odloka oziroma priprav na gradnjo in referendum gradbeni stroški povečali za okrog 80 odstotkov (kvadratni meter šolske površine je takrat veljal 1200, sedaj pa že 2100 do 2200 novih dinarjev),  bo izgradnja
vseh šol veljala okrog 48 milijonov dinarjev.
V občini bodo do 1975. leta na podlagi samoprispevka občanov, prispevka delovnih organizacij in proračuna občine zbrali 34 do 36 milijonov dinarjev. Tako bo zmanjkalo 14 do 16 milijonov. Predsednik skupščine je povedal, da občina že išče možnosti za premostitveni kredit za manjkajoči znesek. Dejal je, da se gradnja šol zaradi podražitev ne bo zavlekla in tudi predvidenega programa ne bodo spreminjali, ker morajo manjkajoči znesek zagotoviti do konca prihodnjega leta.
Seji sta prisostvovala Bojan Polak, član CK ZKS in Jože Drnovšek, sekretar občinskega medobčinskega sveta ZK Ljubljana.
Razprava je bila zanimiva. Kratke in jedrnate razprave z obilico dobrih predlogov in kritičnih pripomb so očitno kazale, da so se člani konference dobro pripravili na razpravo o tako pomembnem vprašanju kot so to priprave za splošni ljudski odpor.
»V naših pripravah je premalo prisotna mladina,« je dejal tovariš Bojan Polak, »predvsem oboroženega odpora. Fizična vzdržljivost in spretnost sta pogoj za uspešno obrambo. Zato moramo podpirati vse tiste družbene organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, kot so to taborniki, športna društva, strelske organizacije, gasilci, lovska društva itd.«
Tovariš Drnovšek pa je dejal, da smo prvo etapo v pripravah za splošni ljudski odpor uspešno zaključili. Povsod so organizirani odbori za odpor, skladi za financiranje teh priprav, organizirane   so   enote teritorialne
obrambe itn. V drugi, sedanji etapi, pa je naša naloga usmerjena k vzgoji prebivalstva, da se je vredno boriti za neodvisnost in svobodo.
Seji konference je prisostvovalo 75 odstotkov članstva, ki so izvolili Zvoneta Dragana in Aleksandra Skoka *P delegata za prvo sejo konte* renče ZKJ. Zvone Dragarf Je član CK ZKS in predsednik komisije za družbeno-cko-nomske odnose in politiko pri CK ZKS. Aleksander Skok je kmetijski tehnik, od 1968. leta pa sekretar komiteja občinske konference ZKS Domžale. Kamniški komunisti namreč volijo delegate za prvo sejo konferenci ZKJ skupno z občinskimi organizacijami ZK Domžale. Litija, Grosplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec. Novo mesto, Črnomelj, Met' lika, Trebnje, Brežice, Krško in Sevnica.
Na seji so sprejeli sklepa v zvezi s pripravami na splošni ljudski odpor in nalogami komunistov v teh P1"1" pravah in akcijski program dela občinske konference
do februarja 1971. leta.
J. Vidic
Kmetijsko
živilski kombinat Kranj
Obveščamo, da bo trgovina kmetifske mehanizacije v Kranju, Cesta JLA 2 (bivši Beksl) od 10. do 19. oktobra 1970 odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 18. ure.
Samoprispevek - osnova za financiranje krajevnih akcij
ftnetekli teden je tovariš Vinko Gobec, predsednik skupščine občin« Kamnik, sklical sestanek vseh predsednikov krajevnih skupnosti. Na sestanku so razpravljali o pripravah za Ponovno uvedbo samoprispevka. Sedanji samoprispevek v višini od 2 odstotka od osebnih dohodkov plačujejo občani kamniške občine od 1968. leta, iztekel pa se bo aprila prihodnjega leta.
V kamniški občini je 20 osebnih in drugih dohodkov krajevnih skupnosti. Krajev- občanov, in to za dobo petih ne skupnosti so 1968. leta od samoprispevka zbrale 116 milijonov S din. 1969. leta so zbrali 214 milijonov S din, Jetos do septembra pa 163 milijonov S din. Od tako zbranih sredstev so 195 milijonov S din porabili za moderni/i ClJo tuhinjske ceste, 31 milijonov pa za investicije v šolstvu. Drugi denar so porabili za gradnjo vodovodov, vaških P°ti, kanalizacije, elektrifikacije ipd.
Predsedniki krajevnih skupnosti so na sestanku izjavili, o3 si brez samoprispevka sPloh ne morejo več zamisliti dejavnosti sveta krajevne skupnosti. Prisotni so se strinjali, da bi prihodnje leto uvedli nov samoprispevek, vendar bi občani plačevali manj kot doslej. Sprememba naj bi bila tudi v tem, da od samopr is/pevka krajevne skupnosti ne bi več odvajala sredstva za gradnjo tuhinjske ceste. Vsa sredstva zbrana na področju krajevne skupnosti naj bi ostala za financiranje krajevnih delovnih akcij Krajevne skupnosti bodo v svojih programih Predvidele določena sredstva za financiranje šol in športnih naprav v skladu s programom sklada za razvoj družbenih služb. Zlasti tiste krajevne skupnosti, na kate-
let.
Nadalje so sklenili, da morajo sveti krajevnih skupnosti do sredine decembra pripraviti 5-letni razvojni načrt in 15-lctna predvidevanja razvoja posameznih krajevnih skupnosti. O uvedbi samoprispevka bodo razpravljali na sestankih socialistične zveze, zveze komunistov, zveze mladine in odbori raznih drugih društev.
V februarju in marcu naj bi družbenopolitični zbor občine Kamnik razpravljal o uvedbi samoprispevka. Skupščina občine Kamnik pa naj bi v začetku aprila razpisala referendum za samoprispevek.
Predsedniki krajevnih skupnosti so predlagali, naj skupščina občine Kamnik za leto 1971 ne predpiše prispevka za uporabo stavbnega zemljišča na področju krajevnih skupnosti Kamniške Bistrice, Godiča, Nevelj, Podgorja in S marce. Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča naj bi bd uveden le na področju krajevnih skupnosti Kamnik in Duplica.
Na področju kamniške občine so doslej z denarjem zbranim od samoprisj>evka občanov zgradili marsikateri za občane pomemben objekt, rern območju se bodo navc- j To pa je poroštvo, da se bodeni objekti gradili. Na se- do prihodnjega leta občani stanku so sklenili, da se bo- j ponovno na referendumu iz-do na zbonh volivcev zavze- | rekli za ponovno uvedbo sandal i za uvedbo samoprispev- moprisj^evka. ka  v  višini   1  odstotka  od J- Vidic
Nov potrošniški center
Podjetje živila iz Kranja Bradi v Bi t njem nov potrošniški center, če bo šlo vse po načrtih, ga bodo odprli že letošnjo jesen. Razen samopostrežne trgovine bosta v °bjektu tudi mesnica in bi-
fe. S tem centrom, katerega-gradnja bo veljala podjetje okrog 2 milijona dinarjev, bodo prebivalci Bitnja mnogo pridobili, saj so sedaj morali hoditi nakupovat v Strazišče ali v Kranj. lb
Asfaltne prevleke
Na
Biedu so letos začeli asfaltirati več cest. Do sedaj so sicer prevleko dobile 2e-
leška, Trubarjeva in Mladinska cesta, cesta pred flegarijo in prostor pred lekarno, lb
Razgrnitev geodetskih -katastrskih meritev
Katastrski urad občine Jesenice je razgrnil geodetske-katastrske izmeritve dela katastrske  občine Kranjska
gora in za območje Loga, ki si jih občani lahko ogledajo do 15. oktobra v sejni dvorani krajevne skupnosti.   B. B.
V zadnji številki biltena, ki ga izdaja skupščina občine Škofja Loka so objavljeni zanimivi podatki o narodnem do. hodku in proračunskih dohodkih po posameznih slovenskih občinah.
Po številu prebivalstva je škofjeloška komuna s trideset tisoč prebivalci na 18. mestu. Vseh občin v Sloveniji je šestdeset. Narodni dohodek na prebivalca naj bi znašal po planu za letošnje leto 11.774 dinarjev, kar uvršča škof jo Loko na šestnajsto mesto med slovenskimi občinami .
Dosti nižje pa moramo iskati, če želimo ugotoviti mesto loške komune glede na zbrana proračunska sredstva. Po pro-
računskih sredstvih in sredstvih za izobraževanje na prebivalca je na 46. mestu, po čistih proračunskih sredstvih na prebivalca pa na 43. mestu, če primerjamo občine v Sloveniji po deležu narodnega dohodka, ki ga zajema proračun ter izobraževanje, ugotovimo, da so za škofjo Loko le še štiri občine, ki v te namene trosijo manj denarja.
Povprečna proračunska sredstva na prebivalca znašajo v Sloveniji 451 dinarjev, v Škofji Loki pa samo 321 dinarjev. Sestavljavci podatkov vidijo glavni razlog za to v nizki stopnji prispevka iz osebnega dohodka v obravnavani komuni.
A. Igličar
III. SEJEM
OBRTI I\ OPREME \KRA\Jl! 01)
10.-19. X. 1970
NOVA TOVARNIŠKA HALA TOVARNE STOL — Na Duplici se bo zaposlilo 70 novih delavcev. Izvajalec del je SGP Slovenija ceste Ljubljana rsrojekt pa je izdelal Invest-biro Koper. V tem obratu bodo letno ustvarili okrog 700 milijonov S din dobička, kar kaže na izredno visoko storilnost dela in sodobno mehanizacijo. — J. V.
Obnovljeni ribezov nasad pri Podvinu
Uspešen preskus s črno folijo — Prihodnje leto že pričakujejo bogato letino
<| nasadu Resje pri Podvinu, ki je last kmetijske zadruge Radovljica (obrat KŽK Kranj), je na 22 hektarih okrog 7 000 jablan. Pisali smo že, da je letošnja letina jabolk sicer poprečna, da pa so jesenska in zimska jabolka boljša — debelejša in bolj aromatična, prodajati pa so jih začeli minuli teden. Zadruga ima v tem nasadu tudi nekaj hektarov črnega ribeza. Ribezov nasad se pri Podvinu ni obnesel, zato so že pred leti sklenili, da ga bodo obnovili,
»Lani spomladi smo naredili preskus. Dva hektara smo zasadili z rdečim ribe-zem. Ko sem bil nekaj tednov pred tem v Ljubljani v inštitutu, so ravno preskušali gojitev vrtnih jagod pod črno folijo. Razmišljali smo, da bi nekaj podobnega preskusili na rdečem ribezu. Dosegli smo izredne rezultate. Menda smo prvi v državi, ki smo preskusili gojitev ribe-
Slovenska kmetijska šola v Podravljah je edina slovenska šola te vrste na Koroškem, šolanje na njej traja dve leti, in to v glavnem pozimi, ko ni toliko kmečkega dela. čeprav ima šola dosti slušateljev,  so prizadevanja
za pod folijo. Letos so si nasad ogledali strokovnjaki že iz raznih krajev države.«
Sadjar Jože Avsenek nam je zaupal, da je z ribezom preden začne roditi veliko dola. Treba ga je okopavati, pleti, škropiti, gnojiti itd. Posebno prvi dve leti potrebuje ribez skrbno nego, da ga plevel ne preraste.
»S črno folijo je vsa ta skrb odpadla. Ribeza ni treba okopavati in pleti. Folija uničuje plevel, hkrati pa zadržuje vlago. Letos je nekaj grmiČev že obrodilo, prihodnje leto pa že pričakujemo bogato letino.«
Ko smo v nasadih primerjali grmiče, ki so jih posadili pod folijo, in nekaj takšnih, ki so jih okopavali in skrbno negovali (vendar brez črne folije), smo se sami prepričali, da je razlika očitna.
»In zakaj ste se odločili za rdeči ribez?«
»Predvsem zato, ker prodaja črnega ribeza precej ni-
Slovencev, da bi oblasti šolo priznale, zaman.
Prejšnji teden so se slušatelji te šole mudili na obisku v Sloveniji. Obiskali so kmetijski kombinat Emono in še nekatere druge kraje.
lb
ha. Enkrat ga je težko prodati, drugič pa je letina slaba. Rdeči ribez pa je zadnje čase pri nas vse bolj iskan za proizvodnjo raznih želejev.«
»Pa je gojitev rdečega ribeza pod črno folijo rentabilna?«
»Danes je težko dobiti delovno silo za tako velik nasad kot je naš. Ribez pa prvi
dve leti potrebuje skrbno nego. Za zdaj strojna obdelava ni mogoča. Pri nas črno negorljivo folijo proizvaja tovarna OKI Zagreb. 1,20 metra širok tekoči meter stane 100 starih dinarjev. Tovarniška garancija traja tri leta. Po tem, kar smo dosegli v dobrem letu, lahko rečem, da bo naš preskus zelo ekonomičen.« A. Žalar
Pomen in bolezni golše
(Nadaljevanje)
V primerih, ko je golša napihnjena dalj časa, živali shujšajo in oslabe. Lahko pride tudi, še posebno če se bolezen ponavlja, do prekomerne razširitve golše, ki se povesi.
Bolezen preprečujemo z ustrezno prehrano, zdravimo pa z izpiranjem golše prek kratke gumijaste sonde. Golšo napolnimo s toplo vodo, sondo izvlečemo in žival zasukamo tako, da ji glava visi navzdol. Nato s pritiskom na golšo iztisnemo njeno vsebino skozi kljun. Postopek nekajkrat ponovimo, z vmesnimi odmori. Nato damo v golšo adstringira-jočo in dezinficirajočo tekočino (npr. 2 °,o raztopino tanina, salicilne kisline ali kreolina) ter v naslednjih dneh nudimo živalim kašasto močnato hrano, če je hrana, ki je izzvala bolezen, čvrsta in iz zlepljenih vlaken, spiranje prek sonde ni uspešno in je treba hrano odstraniti s pomočjo kirurškega reza. Živali z izrazito povešeno golšo je najbolje pravočasno zaklati.
če živali preveč napolnijo golšo s težko hrano, s prevelikimi kosi krompirja, repe, pese in korenja, ali s preveliko količino težko prebavljive ali suhe hrane (npr. resasta hrana, ječmen, koruza, oves, grah in trda pšenica), ki ob navlažitvi močno nabrekne, se golša preobremeni in se prav lahko prekomerno raztegne. Golša je trda na pritisk. Če je žival požrla koničaste predmete (delci kosti, stekla ali kovine, zelo oster pesek), pride vsled pritiska na sapnik do motenj pri dihanju ali pa celo do predrtja stene golše. Pri zdravljenju trde golše nam včasih uspe hrano odstraniti preko kljuna z masiranjem golše, pri obsežnejši zama- • šitvi pa je treba golšo operirati.
Pri golobih ima golša še poseben pomen. Epitel sluznice golše pri njih namreč živahno bohota in epitelne celice maščobno propadajo tvorec t. i. gol-šino mleko, ki je belkastega, sirasto mastnega videza. Z njim golobi hranijo svoje mladiče. Pri golobih, ki so jim mladiči poginili, se golšino mleko razkraja, kar vodi v vnetje sluznice golše. Ker je1 pri tem moteno normalno delovanje mišičnine golše, se golša utegne prekomerno razširiti. Nasprotno golši kokoši je golša pri golobu zelo dobro oziljena in moramo pri operaciji računati na močnejše krvavitve, dr. S. Bavdek
Kmetijska šola v Podravljah
Ajdo pospravljajo
V teh dneh kmetovalci na Gorenjskem žanjejo zadnje žito, ajdo, ki pa ni več tako pogost posevek kot je to bilo v prejšnjih časih. Skoraj po-
vsod, tako v ravninskih kot v višinskih predelih, je ajda dobro obrodila. Tudi čebelarji so s pridelkom ajdovega medu zadovoljni. —an
Rdeči ribez v nasadu pri Podvinu. — Foto: A. žalar
Novo skladišče
za semenski krompir
V petek, 2. oktobra, je KŽK iz Kranja predal namenu novo skladišče za krompir, ki so ga zgradili v bližini Šenčurja. Skladišče je med najsodobnejšimi v Jugoslaviji. V njem skladiščijo krompir, ki ga pridela obrat
Delavke ob sortirnem stroju, ki sortira krompir po debelini.
treba posebej pobrati. — Foto: F. Perdan
Poškodovane gomolje pa je
Kmetijstvo pri KŽK. Krompir skladiščijo v posebne bokse z zmogljivostjo od 5 — 6 vagonov (1 vagon krompirja — 10 ton). Skladišče ima 26 boksov, tako da je zmogljivost skladišča okrog 150 vagonov krompirja. Dodatno lahko vskladiščijo še 50 vagonov v skladiščni hali.
Krompir poseben tekoči trak pripelje do sortirnika, ki ga sortira po debelini in od tu naprej v bokse. V vsakem boksu je nameščen ventilator, ki vleče zunanji zrak v boks, in tako krompir ohlaja do potrebne temperature. Najprimernejša temperatura za semenski krompir je 2 — 4 stopinje C, za jedilnega pa nekoliko višja. V hudi zimi pa krompir lahko tudi ogrevajo, in sicer z zrakom, ki ga segrevajo v skladiščni hali.
Letošnji pridelek semenskega krompirja je KŽK skorajda v celoti prodala Semenarni Ljubljana, odpadnega tovarni škroba Domžale, jedilnega pa različnim kupcem. Pridelali so okrog 350 vagonov krompirja.
Skladišče, ki je veljalo okrog 2,000.000 din, je podjetje zgradilo iz lastnih sredstev, gradbena dela pa so izvajali delavci podjetja SGP Projekt iz Kranja. lb
. nuu Petek, 2. oktobra, zvečer so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo del kiparja in atelja Toneta Svetine, ki jo je avtor imenoval .Nasilje in upor'. Na otvoritveni svečanosti že ?ovor" tl,di sam Svetina. Razstava, katere pokrovitelj je občinska organizacija zveze zdru-nJ borcev Tržič, vzbuja med Tržičani veliko zanimanje. — Foto: F. Perdan
Seja izvršnega odbora kulturne skupncsli EirsnJ
V ponedeljek je bila razmjena seja izvršnega odbora kulturne skupnosti Kranj. Sestanek je bil sklican na Pobudo kulturnih institucij zaradi pisma, ki ga jim je Poslal oddelek za občo upravo in družbene službe obči ne. To pismo se nanaša na delovni in finančni program kulturne skupnosti za prihodnje leto oziroma za na-daljnih pet let. Vsebuje tudi opozorilo, da je na področju kulture realno računati z 12 odstotnim porastem sredstev. (Predvideva se 12% povečanje   osebnih dohodkov.
To pismo je med kulturniki delavci povzročilo razburjenje, ker je šlo mimo organov kulturne skupnosti, zlasti pa še, ker je »omejilo« Porast   sredstev   za kulturo
na 12 %. V razpravi pa se je pokazalo, da ne gre za omejitev, ampak za realna predvidevanja,     izračunana na podlagi     petletne bilance. Kljub   temu   imajo organi kulturne skupnosti vse mož-I nostf, da postavijo občinski ; skupščini večji zahtevek. 1    Na seji je prevladovalo pre-! pričanje, da bodo za drugo j leto potrebna večja sredstva, ker bo treba dokončno materialni      položaj kulturo uskladiti z materialnim položajem  šolstva  in  če bomo hoteli organizirati strokovne centre   In   postaviti lastno analitsko službo, kar v letoš-n.fem letu, kljv.b težnjam ni bilo uresničeno.
Ob vprašanju, od kod dobiti sredstva, so nakazali tri možnosti. Prvič. Da postavijo pred skupščino občine za-
htevek za sredstva, kakršna so realno potrebna za uspešno delo kulturne skupnosii. Drugič. Poizkušali bodo poiskati notranje rezerve v sami organizaciji. Združili in s tem vsaj delno zmanjšali bi izdatke za administrativne službe. Treba bo tudi resno razmišljati v /.družitvi posameznih kulturnih institucij (npr. Gorenjski muzej in Zavod za spomeniško varstvo). Tretjič. Program razvoja kultur..- v občini Kranj zahteva, da bi morala kulturna skupnost doseči take odnose z republiškim skladom za pospeševanje kulture, da bi se večji del sredstev, ki se zbira v tem skladu iz občinskih dohodkov, vračal v občino, in sicer tistim dejavnostim, ki jih komuna potrebuje, pa jih sama ne more financirali.
Andrej Novak
w leetina
Kriza na Srednjem vzhodu
OSVETLITEV RAZMER NA
zanimivo knjigo dobite v vseh knjigarnah. Cena: 5 din.
S K A R S
(Nadaljevanje)
Vprašanje, kako sta si mogla nepremožna Peter Veit in Alojz SHar omisliti razmeroma kar dovolj veliko ti-skarnico, si razrešimo, ko zvemo za pojasnilo.
S pomočjo velike tvrdke z barvili in lužili »Chromos« iz Samobora pri Zagrebu sla *| si Veit in Sitar postavila moderno, čeprav malo liskar-nico. Dva velika tiskalna stroja pa velik izbor popolnoma novega črkovnega gradiva — vse to je tiskarnici zadostovalo, da si je pridobila lep sloves. Pa čeprav so vse tja do 1938 stavili vse ročno — tudi periodiko in knjige. V tiskarni, ki se je uradno imenovala »Tiskarna Veit in drug«, so bili zaposleni štirje ročni stavci, seveda poleg strojnika, vlagalk in knjigoveza.
Veitova tiskarna je tiskala knjige zahtevne bibliografske Akademske založbe (lastnik Silvester Skerl), dijaški mesečnik Mentor, ilustrirani mesečnik Rejec malih živali, revijo Raša pot, Hramove zapiske in druge periodične liste. V letih pred izbruhom druge svetovne vojne so v Veitovi tiskarni tiskali grafično zelo zahtevno glasilo slovenskih likovnikov »Umetnost«. Te revija, ki je bila nekako spričevalo strokovnosti male tiskarnice na podeželju, se je odlikovala ne le po izjemno jasnih in čistih reprodukcijskih umetninah, pač pa tudi po zelo okusnem tisku in zglednem metiianju (zrcalu).
Tudi Veitova tiskarna se je v času NOB dobro izkazala: partizanske tiskarne so dobivale z Vira poleg papirja in črkovnega gradiva tudi — stavce! V januarju 1. 1944 je Veit poslal na teren celo večji tiskalni stroj (avtomat).
TISKARNA V GROBLJAH
Okolica Domžal — vse tako kaže — je bila v času med obema vojnama prav posebno rodovitna za rast novih tiskarnic. Resda malih — a vendarle!
Tako je s 1. novembrom 1929 pričela z delom tudi Misijonska tiskarna v Grobljah pri Domžalah. Omislili so si jo ljubljanski lazaristi za svoje potrebe — t. j. za tisk nabožne misijonske literature.
Kot osnova tiskarniškega obrata so lazaristom rabili stroji iz nekdanje Krmpoti-čeve tiskarne na Viru pri Domžalah. Dokupili so nov stavni stroj, sčasoma pa so tudi stare, že odslužene Krm-potičeve stroje nadomestili z
m.mm
modernejšimi avtomati. Šmarno reči, da so podjetni lastniki svoj obrat temeljito posodobili in dosegli maksimalno izkoriščenost strojev — visoke naklade njihovega misijonskega tiska so to naravnost zahtevale.
Tudi črkovno gradivo je bilo v misijonski tiskarni ustrezno sodobnim zahtevam. Nabavili so tudi stereotipijo.
(Strokovno poučeni bralci naj ne zamerijo, če drugim bralcem prav po šolsko razložim, kaj je stereotipi ja. — To je izdelovanje stereotipov, kar pomenja ohranjevanje tiskarskega stavka z obiskovanjem v karton. To pa je že matrica, ki rabi za uliva-nje odlitkov — stereotipov, s katerimi tiskamo manj zahtevne tiskovine kot so časniki, časopisi, množična literatura, skratka vse, kar se tiska na rotacijskih strojih.)
Misijonska tiskarna v Grobljah je bila opremljena tudi s strojno opremljeno knjigoveznico. — Za strokovno ambicioznost te male tiskarnice je bilo značilno, da ši ,jć med drugim nabavila tudi nov stavni stroj »Inter-type« — tedaj najsodobnejši na vsem slovenskem ozemlju!
K sreči so se ohranili tudi splošni podatki o opremi tiskarne v Grobljah: stare Krmpotičevc tiskalne stroje so nadomestili najmodernejši avtomati heildelbcrger. Brzotiskalni stroji so bili opremljeni z avtomatičnimi vjagalci. — Knjigoveznica je imela rezalni stroj, zgibalnik in dva šivalna stroja!
Tiskarno v Grobi j ali je vodil misijonar Godina, tiskarski faktor pa je bil Janko Strnad, ki se ga spominjamo še kot sodelavca iz kranjskih tiskarn.
Misijonska tiskarna v Grobljah je tiskala: Katoliški misijoni, Naš list, Tuji svet, Kres, Vigred, Lučka z neba, Ljudski oder, Mi mladi borci, Slovenski delavec in še druge časopise. Zaposlenih je imela grobeljska tiskarna kar 40 delavcev. Ker pa so bili med delavci tudi številni redovniki — lazaristi, je bila režija proizvodnje znatno nižja kot pri drugih tiskarnah. Zato je bila Misijonska tiskarna v Grobljah močno konkurenčna.
V času druge svetovne vojne je okupator to tiskamo zasegel, stroje in črkovno gradivo pa odpeljal delno v Celovec, delno v Kranj.
(Dalje prihodnjič)
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA ZA  SEZONO 1970—71
REPERTOAR 1970—71
SNG — Drama Ljubljana
Peter Ustinov Thornton VVilder
POSLEDNJI ZAGON        SNOVALKA ZAKONSKIH ZVEZ
Mestno gledališče Ljubljana
Andrej Hieng Eugene Labiche, Žarko
OSVAJALEC  (Baltasar)   Petan, Ervin Fritz
GOSPOD EVSTAHIJ IZ
ŠIŠKE
SLG — Celje
A. Strintberg GOSPODIČNA JULIJA
Prešernovo gledališče Kranj
M. Friseh A. Leskovec
ANDORA DVA BREGOVA
S. Mrožek POLICAJI
Letos razpisujemo naslednje abonmaje:
RED PREMIERSKI — premakljiv RED KOLEKTIVI — četrtek RED KOLEKTIVI — petek RED DIJAŠKI I. — četrtek popoldne RED DIJAŠKI II. — petek popoldne
Cene abonmajev za sezono 1970 71
Redni abonma Vrsta 8 predstav
Dijaški abonma 8 predstav
L—V. VI.—IX. X—XII. L—II. balkon III.—IV. balkon
80,00 65,00 55,00 65,00 50,00
40,00 30,00 25,00 30,00 20,00
Vpisovanje abonentov za sezono 197071 od 5. do 17. oktobra 1970 vsak dan razen sobote in nedelje v pisarni gledališča, Titov trg 6, drugo nadstropje soba št. 55, od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
Pri sestavi repertoaija smo se hoteli približati čim širšemu krogu obiskovalcem in njihovim željam, zato smo izbrali iz repertoarja slovenskih gledališč dramska dela tujih in domačih avtorjev sedanje in polpretekle dobe. Zato želimo prikazati najrazličnejša dela Repertoar obsega tri drame, dve komediji, po eno farso in tragikomedijo ter satirično komedijo — musical.
Vse, ki ste že doslej obiskali naše gledališče, prosimo, da ostanete tudi v bodoče naši obiskovalci. Posebej pa vabimo k vpisu abonmaja nove abonente iz delovnih kolektivov in šol ter sploh vse ljubitelje gledališke umetnosti.
Prešernovo gledališče bo proslavilo 25-letnico svojega obstoja v popolnoma prenovljenih prostorih za publiko. Poleg dvorane, ki je bila renovirana lansko leto, smo letos preuredili vežo z garderobami in kadilnico z bifejem.
Kolektiv Prešernovega gledališča
9
III. mednarodni bridge turnir
V soboto in nedeljo je bil v festivalni dvorani na Bledu pod pokroviteljstvom Bridge zveze Jugoslavije III. mednarodni bridge turnir. Te miselne igre s kartami se je udeležilo okrog 500 tekmovalcev. Letos je prireditelj povečal število in vrednost nagrad. Bilo je namreč 20 nagrad, prva pa je znašala 500 dolarjev. — Že 30. septembra pa se je v festivalni dvorani začelo državno moštveno prvenstvo v bridgeu in pokalno državno prvenstvo juniorjev. 1. in 2. oktobra je bil potem v hotelu Toplice pokalni bridge turnir državnih repre-zeatanc, v Golf hotelu pa pokalni bridge turnir medmestnih reprezentanc.
Da Pri gamsu bolje je, kot pa riniti v gore, se Črnuh odloči, ko nekaj vase stoči.
Mihec je bil v škripcih. Kot vodja izleta bi moral on odločiti. Denar je imel, to ni bila težava, žejni pa so bili, to je bilo pa že huje. Samo da se ne bi preveč zavleklo, je bil že skoraj odločen, da gredo v krčmo.
»Jaz ne grem,« se je uprl Crnuh. škoda se mu je zdelo, da bi denar že sedaj zapravil.
»Ce bi le malo ...« je vztrajal Žolna.
»Le pol kozarčka,« se je vdal tudi Mihec.
»Vidva lahko, toda jaz ne grem. Potem ne bomo prišli nikamor v hribe,« Črnuh ni odnehal.
»Ne bo nas več zamudilo kot pet minut,« ja zagovarjal žolna žejo.
»Vidva gresta lahko,« je vztrajal Črnuh pri svojem. »Jaz ne grem.«
»Končno, tovariši, moramo pustiti mišljenju svobodo,« je dejal Mihec in sklenili so, da gresta pesnik in krojač sama v gostilno. Črnuh bo medtem pogledal po vasi. Če ju čez četrt ure ne bo za njim, se bodo dobili ob dvanajstih v Stahovici v gostilni Pri gamsu.
»Psov kot kaže ni,« je ugotavljal črni mož zase. Sicer pa kaj posebnega tudi ni pričakoval. V ljudi ni silil, ker so dopoldne pri delu.
Nekaj časa je črnuh čakal prijatelja, ker pa ju ni in ni bilo na spregled, jo je sam ubral proti gostilni Pri gamsu.
Mihec in Žolna sta stopila v gostilno Pri Katrci. Posebno prvi je takoj opazil zelo lepo krčmarico, ki ni mogla šteti več kot dvajset. Mihec je celo deloma pozabil na Tinco. Občudujoče je rekel:
»Tovariši, tale je pa lepa.«
»Eh, babe so babe,« se ni zmenil žolna, ker je več misli posvečal kapljici. Mihec se je tudi hitro zavedel:
»Ampak .. ., ampak . .. čez Tinco je seveda ni.«
Črni mož mu je potem razložil še vse O sebi in svojih prijateljih, o načrtu. Sploh se je kar razgovoril, kar ni bilo običajno zanj. Ker ni hotel več piti, je mislil plačati. Rad bi pogledal po vasi še za psi in mački. Gostilničar je videl v črnuhovi roki precej denarja, zato je sklenil, da ga ne bo hitro izpustil. Mora ga izkoristiti do konca.
»Boste že nazadnje,« je rekel črnuhu.
»Mislite iti «
»Ah, kaj bi že hodili. Saj imate še čas.«
»Malo moram pogledati še po vasi. Ko bo poldan, se bom vrnil.«
»Nikamor se vam še ne mudi. Sedite še malo, da pokramljamo in bo čas hitreje minil,« je brenkal gostilničar na svoje strune. Črnuhu se je pretirana prijaznost sitna zdela in je ostal. Povedal pa je, zakaj bi rad odšel.
»Kar ostanite. Ljudi tako in tako ni doma.«
Gostilničar se je spomnil sosedovega cucka, ki vedno laja nad gosti. Tistega bo ujel in mu ga dal. Razložil je gostu, da mu bo sam preskrbel psa.
»Če je pa tako, pa prinesi še enkrat, kar za oba!«
Gostilničar je videl, da je zdaj Črnuh njegov. Dobro je poznal goste in znal je ravnati z njimi, da jih je obdržal čimdlje.
»Po kaj pa greste na Veliko planino, če smem vprašati,« je dalje vrtal.
»Hm, ne vem. Malo bomo popili in pogledali, kako je gori. Jaz bom za psi pogledal nazaj grede, eden izmed prijateljev bo nabral rože, drugi pa je pesnik.«
Gostilničar je stol primaknil še za ped bliže in govoril skoraj šepetaje:
»Nekaj vam bom prijateljsko svetoval. Na Veliki planini nimajo veliko pijače; kar pa imajo, je drago. Zganja pa sploh nimajo. Poleg tega je treba dolgo hoditi in . . . r>c vem, če ste že slišali za Pasje pečine ali
Ivan
Krojač je naročil za oba pijačo, spotoma pa je svojemu tovarišu razložil to in ono iz pisanega sveta.
Medtem je Črnuh koračil proti Stahovici. Pot mu ni delala preglavic, ker je bila suha, pa tudi daleč ni bilo.
»Ampak, kako bomo vedel, kje je Pri gamsu,« ga je glasno skrbelo. Vseh skrbi pa je bilo konec, ko je zagledal ob cesti hišo, na kateri je visela nagačena gamsja glava, nad njo pa je še nekaj pisalo. Prebrati ni znal, a se mu je zdelo, da piše GOSTILNA — »Saj ta učenost ni tako težka,« je premišljeval.
Vstopil je v krčmo. Gostilničar se je nenavadnega gosta pošteno prestrašil. Če je še take notranjosti, kot je zunanjosti, potlej ne bo prijazen gost.
»Deci hudega,« je naročil črnuh.
Gostilničar se je zmedel:
»Ka-a-aj ste re-rekli, gospod. Hudega?«
»No, tistega žga - žga... ali kako se že pravi,« mu je pomagal črni mož. Krčmar je hitro prinesel deci žganja. Malo se je bal, če je pogodil pravo pijačo. Ker je videl, da se je črnuhov obraz zadovoljno zategnil, se je oddahnil. Postal je pogumnejši. Po svoji stari navadi, če je imel malo gostov, je vzel stol in se usedel poleg gosta. Rad je poprašal to in ono in tako marsikaj zanimivega izvedel o ljudeh. Sto ljudi, sto zgodb — je vedno pravil.
»Ste od daleč gospod?« je vprašal. Videl je, da je pred njim nenavaden človek, zato je hotel čimveč zvedeti o njem. Posebno ga je zanimalo, zakaj ima tako dolgo brado, saj kaj takega še ni videl.
»S Potoka sem,« je mirno zabrundal črnuh.
»O, vem, kje je, vem,« je hitel krčmar. Ugotovil je, da nenavaden gost ni nevaren.
peči, kot um pravijo. Tam je pot zelo ozka. Velik človek sploh ne more čez. Navzdol doli sami prepadi, navzgor pa živa skala, če sc vam vrti v glavi, prijatelj, je bolje, da ne greste, ker nazaj ne boste prišli . .. Manjšini in lažjim je lahko, pa še ti ne pridejo vsi čez .. . Bolje je, da tukaj popijete kozarček več. Ravno toliko boste imeli od izleta.«
Črnuha je resno zaskrbelo, kako bo šel čez Pasje peči. Kaj, ko bi storil, kot mu svetuje gostilničar? Še malo ni pomislil, da ima svet drugačen namen.
»Ne vem kako ... Na Veliki planini še nisem bil . . . Enkrat bi rad videl tisto,« Jc kolebaj.
»Ah, saj ni nič. Isto je kot tu, le človek se mora truditi, da pride gor. Saj veste, kako pravi staro reklo: Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor. He-hc-he . . . No, storite, kot hočete, vendar vam jaz ne bi priporočil • • • Pasje peči.«
»Vi že veste,« je zabrundal Črnuh in dal gostilničarju prav. Kaj bi hodil ure in ure, nazadnje pa ostal še brez »hudega«. »Prinesite, no še enkrat!«
»Ljudje so sploh neumni,« je dalje govoričil krčmar, »v planine gredo, da pogledajo v dolino Ali ne bi bili pametnejši, da bi že kar doli pogledali, kakšna je.«
Črnuhu se je dobro zdelo, da se je odločili kot mu je gostilničar svetoval. Saj sc res ne splača, je ugotovil. Skrbelo ga je le, kaj bosta rekla prijatelja. Razdora ne bi hotel delati.
Do poldneva je zvrnil še nekaj polnih kozarcev. Porabil je skoraj ves denar, V velikem Številu polnih kozarcev je utopil tudi trdno prijateljstvo.
Uro in pol čez dvanajsto sta tudi že rahlo okrogla prihitela v gostilno Pri gamsu Mihec in žolna.
»Tovariši, gremo takoj naprej, da bomo do večera na Planini.« ,
Razcestja
MIHA KLINAR
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Ja, samo tak odsev je še v njegovi duši malina ljubezen. Mrzla je. Hladna skala, ki je ^ria ne more več ogreti.
Tudi zaradi tega bi Slavko rad šel v Ljubljano. Bolj daleč je od Idrije. Tam bi sc lahko ravnal po besedah profesorja Andreja in zaživel Po svoje.
To bi moral zadnjič ob srečanju profesorju Povedati. Profesor Andrej bi ga prav gotovo razumel in mu odpustil, ker bi rad zapustil domačo deželo in odšel v Ljubljano.
»Tudi tam bi ne pozabil nanjo. Lahko bi ^ojo celo storil več kakor tu.«
lako bi moral reči profesorju in profesor bi mu verjel ter mu morda na nekakšen način celo Pomagal, da bi šel tja.
»Zamudil sem priložnost,« obžaluje, obenem Pa si dopoveduje, da bi lahko obiskal profesorja d Ck°^a V Trčmunu, kjer se bo profesor mudil 0 konca poletja kot gost monsignorja Trinka. \ takih misli ga vrže glas.
*Saj sem pri Uršičevih, ne?«
^lavko napenja oči v temo, da bi spoznal oskega> kj je st0pii predenj, kakor da bi po-gnal iz tal.
»Mogoce pa nisem prišel prav?« postaja ne-"anec negotov in se skuša otresti negotovosti.
se pišeš Uršič?« 2b >>Ne, Federle se pišem,«  odgovarja Slavko, gan zaradi presenečenja.
»Federle? Federle, hm? Federle? To ime? Hm, o ime?« razglablja moški in s čudno začudeno-v Jp Ponavlja: »Federle? Federle? Ja, to je bilo
KusiJi.' Ja,  politruk  Konstantin...  Ja, se-
veda ... Toda tista ... tista Federlova je bila nekje v Nemčiji. Ja, na Bavarskem.«
»V Nemčiji? Na Bavarskem?« gleda Slavko neznanca, potem pa pravi: »Ja, to je bila moja mama. Tri leta sva bila na Bavarskem.«
»Toda to je vendar nemogoče. Ne, ne more biti,;< mrmra neznanec odsotno.
»Je, je! Iščete mamo?« vprašuje Slavko.
»Ne. Uršičeve bi rad. Uršičevega Jakoba.«
»No, ja! Saj sem tudi jaz Uršičev, čeprav se pišem Federle. Uršičev Jakob je moj stric«
»Stric?« se neznanec nenadoma vzradosti. »Rekel sem, da nisem zašel. Ta hiša mi je vendar ostala za vse čase v spominu.«
Slavko ga ne razume.
»Gledaš me, kaj? Pa bi malodane rekel, da si me že videl, če se ne motim. Si bil kdaj v Ljubljani?«
»Bil. Z mamo in teto Marijo! Strica Jakoba smo šli obiskat! Ja, ja, seveda! Tam sem vas videl. Tam za žicami .. .«
»Ja, res je!« prekine neznanec nenadno Slav-kovo živahnost, a je ne more ustaviti.
»Vi ste Kosirnik! Stric Jakob velikokrat pripoveduje o vas. Skupaj sta pobegnila k Rusom in skupaj sta s konec vojne znašla v tistih barakah nad Ljubljano?«
»Ja, in skupaj sva potem ušla, a sva imela smolo. Tu, prav tu so naju zgrabili avstrijski žandarji.«
»Vem, veliko hudega sta prestala. Obsodili so vaju na smrt, a sta imela srečo. Cesar vaju je pomilostil, a stric Jakob mu je vseeno v Co-droipu pokazal figo... O, vesel vas bo. Stric Jakob' Stric Jakob!«
»Ne tako glasne,« ga prosi medvojni stričev prijatelj. »Ne tako glasno! Je stric doma?«
Slavko ne razume, zakaj se Kosirnik tako plaho ozira okrog sebe, dokler se na pragu ne pojavi stric Jakob.
»Jakob?« vprr.šuje Kosirnik, ker se je mrak že zgostil v večer.
»Kaj bi radi?« Jakob ne prepozna medvojnega prijatelja.
»Nisem se veliko spremenil? Me ne poznaš več?«
»Hm?« menca zbegano Jakob, dokler mu v spominu ne zazveni glas, ki ga pozna. »Ti? Kosirnik? Za božjo voljo, ti? Seveda, ti si!«
»Kosirnik. Junak Kosirnik,« pritrjuje Slavko, ki pozna stričevo pripoved o Kosirniku od začetka do kraja in ki je priča srečanju dveh starih prijateljev, ki se objemata in poljubljata. To poljubljanje se Slavku zdi čudno in nenaravno. Ne ve, da se tako ob srečanjih poljubljajo v Rusiji.
»Kdo bi si mislil? Odkod te je prineslo?« vprašuje stric Jakob hrupno.
»Tiše! Tiše! Nimam vizuma. Prišel sem kakor kak tihotapec.«
Kakor tihotapec?« ga Jakob ne razume in namršči čelo, kakor da bo tako lažje uganil, kaj je starega prijatelja prineslo.
»Vse boš zvedel. S posebnim namenom seta prišel. Samo v hišo me spusti. Ne bi rad, da bi me izpred te hiše že drugič odgnali žandarji.«
»Le vstopi! Le vstopi! Na razpolago sem ti, kar bo v moji moči.«
»Kakor tihotapec? S posebnim namenom?« razmišlja tudi Slavko in ugiba, kakšen naj bi bil Kosirnikov namen. »Z one strani je prišel?« sklepa in še enkrat preleti v misli vse stričeve pripovedi o Kosirniku. Avstrijcem je pobegnil. Dvakrat pobegnil! Ali pa celo trikrat? In junak je! Junak! To stric Jakob nenehno poudarja. Torej je prišel sem, če je prišel po tihotapsko, v imenu nove svobodne države v nesvobodni del domovine. »Treba bo paziti, da ga karabinjerji ne odkrijejo,« je Slavko takoj voljan, da bo stražil in pazil, da bi se morebitna karabinjerska patrulja ne približala hiši.
Da je Kosirnik komunist kakor mama, Slavko pozablja, ker o tem stric ni govoril.
Zato Slavko opreza in prisluškuje v večer, ki je vedno tišji. Slišati je samo oddaljeno skovi-kanje sove in šum Nadiže pod črnimi gozdovi Matajurja. Tudi potem, ko ga pokliče mama, bi rad ostal zunaj.
»Stražil bom, da nas ne presenetijo karabinjeri i,« bi rad še ostal zunaj.
»Ne bo jih. Le kaj naj bi hodili k nam?«
»A če pridejo? In najdejo Kosirnika?«
Nekaj spominov na Koroško
°b 50-letnici plebiscita napisal ANDREJ Pr0 TIŠLER
°dsto°MiV rubriki Gorenjski kraji in ljudje bomo ta teden stv0 J*    sPominom tržiškega strokovnega učitelja za čevljar-P°^oju Andreja Tišlerja na Koroško, posebno na usod
tede      «i une 10. oktobra 1920, od katerega bo poteklo ta soboto) že 50 let. Prihodnji teden bomo spet nada
nlI?iebiS 'Jevalj 7
Andr • * apisi Ivana Sivca »Na kmetiji od jutra do večera«, jil, .J Tišler je v spremnem pismu k tem spominom, ki nam da D pred nedavnim poslal, napisal: »Vljudno vas prosim, nek možnosti še pred 10. oktobrom objavite priloženi čla-seit! d ^0-Ietnici koroškega plebiscita. Da bom to napisal, cev _^°VetJal na zadnji seji naše občinske zveze koroških bor-da v~"~v.prostovoljcev; odbor zveze se je s tem strinjal. Upam, Avstrii an'lu n* nobene žalitve ali kaljenja dobrih odnosov z "Jo. Hvala in tovariški pozdrav...« Moje
*ko      zan,1'manJe za Koro-
šo]arSe8a že v leto 1910- Kot oSrio razreda tržiške
gjrn.Vne šole sem med dru-skei1Zletniki stal ob vojvod-ti pre&tolu pri Gospe Sve-v°dje POsJušal govor našega Ških ° • ustoučevanju koro-St°letJ7VOjVOCl Pred davnimi Na r
ittiei mi Pri Pijavi sem sloVe Pozne.ie Prililko čitati tedaj -l todnik »Mir«, ki je
k0 sem ^ V C610^"- Ta" kaj _m Sl Pridobil vsaj ne-cjh y>Jma o koroških Slovela l9loZat° SCm še,e Jeseni f0fm0i        ko1 vojsko uni-
Po časopisju sem potem zasledoval dogodke na Koroškem, zlasti še, ko je v letu 1920 nastopila plebiscitna doba. V ta namen je bilo več dobro obiskanih shodov; z nemške strani so kar deževale lepe obljube Slovencem. Na Brezjah sem se udeležil manifestacijskega shoda, kjer je Slovencem navdušeno govoril njiihov rojak, župnik iz Zrelca dr. J. Arnejc, ki je v času koroških bojev komaj ušel smrti. Obljube Slovencem so v marsičem celo presegale 7. člen državne pogodbe iz leta 1955; te obljube pa še do danes niso docela izpolnjene.
Plebiscitno ozemlje je bilo razdeljeno v večji del, to je cono A, in manjši del, cono B Za cono A je bilo določeno glasovanje za nedeljo, 10. oktobra leta 1920. Ce bi v coni A zmagali Slovenci, bi bilo glasovanje v coni B pozneje.
Tako sokolska kot orlovska zveza v Ljubljani sta želeli, da bi šli člani obeh telovadnih organizacij v dneh plebiscita na Koroško, seveda v civilu in brez orožja, pomagat domačemu orožništvu oz. s t raži ti slovenske domove, da ne bi sumljivi ljudje, ki so začeli prihajati iz cone B v cono A, terorizirali na dan glasovanja slovenskega prebivalstva. Iz Tržiča se nas je precej odzvalo. Sokoli so šli v Borovlje, orli pa v Šentilj ob Dravi. V noči od 9. na 10. oktober smo zajeli skupino takih ljudi, oboroženih z boksarji; priprli smo jih in jih dopoldne odgnali čez demarkacijsko črto brez vsakega incidenta.
Plebiscit je bil za nas izgubljen. Za Avstrijo je glasovalo 22.025 volivcev, za Slovenijo pa le 15.279 volivcev. Vzrokov za tak rezultat na tem mestu ne morem naštevati. Koroško ljudstvo ni bilo za plebiscit, ki ga je Wil-sonu predlagala ameriška oz. Milesova komisija, niti ne do-
I volj pripravljeno niti ne zre-| lo. Temu so razen neugodne demarkacijske črte med conama A in B botrovale tudi gospoda rsko-poli ti čne sile. Kljub temu pa je bila za Slovenijo pri štetju večina glasov na ozemlju južno od Drave (izpoved Lojzeta Udeta).
Za zmagovalko, nemško Avstrijo, pa je s tem napočil čas »izpolnjevanja« Slovencem pred plebiscitom danih obljub. Prvo, kar nas še danes zbode v oči, ko prestopimo državno mejo, so dvojezični napisi za naselja, ki bi morali biti, pa jih ni. Ali na primer napis »Deutsche Grenze« na Ljubelju (Glej Delo, št. 244 z dne 8. septembra 1970, Pisma bralcev!). In še bi lahko naštevali, toda povrnimo se dalje k mojim spominom.
Bilo je v letu 1932. Takrat sem obiskoval čevljarsko strokovno šolo na Dunaju. Sedel sem neke sobote po pouku v bližnjem parku in bral Slovenca. Po parku je hodil mlad gospodič v fraku, pokrit s polcilindrom. V roki je imel nabiralno puščico, s katero je šel od klopi do klopi. Prišel je tudi do mene, se odkril, priklonil in rekel: » Bit te um eine kleine Spende fiir unsere Grenz-deutschen.« čeprav sem takoj spoznal, za kaj gre, sem ga
vseeno naivno vprašal, čemu in za koga nabira prispevke. Pa mi je začel razlagati, da so Nemci ob jugoslovanski meji na Koroškem in štajerskem ogroženi od Slovencev, da potrebujejo svoje, to je nemške šole ter druge kulturne in gospodarske ustanove. Dovolj mi je bilo. Rekel sem mu, da je res ravno nasprotno, kot trdi on. Da sem doma ob meji in da poznam razmere, v katerih žive naši Slovenci kot manjšina in da mu zato ne dam nobenega prispevka. Rekel mi je samo še »Danke!« in odšel iz parka.
(Nadaljevanje in konec v soboto, 10. oktobra, na dan 50-Ietnice plebiscita)
Gorenjski Kraji
Seminar v Crikvenici
Občinski sindikalni svet na Jesenicah je sklenil nagraditi predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij z dvodnevnim izletom v Crikvenico. Združili naj bi prijetno s koristnim, zato bodo v tem obmorskem mestu pripravili seminar o pripravah in izvedbi občnih zborov, ki bodo predvidoma do konca letošnjega leta. Izlet in seminar bo 10. in 11. oktobra.
Rojstna hiša F. S. Finžgarja urejena
Akcija za ureditev rojstne hiše pisatelja F. S. Finžgarja se bliža koncu. Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice je pred leti ustanovila poseben odbor za urejanje pisateljeve hiše. Organizirali so akcijo zbiranja denarja pervpod jetjih, šolah in pri posameznikih. Precej denarja pa je dala rudi jeseniška občina. Predvidevajo, da bodo rojstno hišo pisatelja Finžgarja v Doslovičah odprli za obiskovalec že ta mesec.
Cesta čez Jelovico
Največ voznikov se je letos prepeljalo po cesti, ki pelje čez Jelovico iz Bohinjske Bistrice v Selško dolino in obratno. Ob nedeljah je vozil tudi avtobus turiste iz Ljubljane. Nekaj manj prometa je bilo na cesti, ki pelje čez Petrovo brdo v Baško grapo. Nabiralci gob, jagod in zdravilnih zelišč pa so se največ posluževali ceste po vrhu Jelovice, ki je tudi najbolj oskrbovana, saj zanjo skrbe delavci gozdnega gospodarstva Bled. B. B.
Stanovanjske hiše na žirovniškem področju
Po zazidalnem načrtu so na žirovniškem področju tudi parcele za graditev zasebnih individualnih hišic. Te naj bi gradili pod Rebrjo in ob Glenci v Brcznici. Tu je že do sedaj zraslo pravo naselje stanovanjskih hišic.
B. B.
Ureditev križišča v Lescah
Cestno podjetje Kranj ima v načrtu ureditev odcepa ceste pri Lescah za smer Jesenice in Bled. Ureditev je nujno potrebna, saj je bilo zaradi neurejenega križišča tu že več nesreč. Za predvideno graditev so opravili že vse meritve.
B. B.
Pevci iz Železarne v Crikvenici
Jeklar, pevski zbor železarjev z Jesenic, je bil tudi letos nagrajen z dvodnevnim izletom v Crikvenco. Odpotovali so v petek popoldan in še isti dan zvečer so priredili krajši koncert v počitniškem domu Železarne. Po prijetnem oddihu so v soboto zvečer gostovali v hotelu Danica na Kačjaku pri Crikvenici. Kakor v Crikvenici tako so jih tudi na Kačjaku poslušalci zelo toplo sprejeli.
ae
Z avionom v Rim
Osnovna organizacija železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah bo organizirala za svoje člane in njihove dru zine 10. in 11. oktobra dvodnevni izlet z avionom v Rim. Ogledali si bodo znamenitosti tega večnega mesta. Čeprav mora vsak udeleženec kriti polovico stroškov sam, je za izlet veliko zanimanje.
Lovska koča v Raju
člani lovske družine Dovje Mojstrana imajo svojo kočo na Brvoju ali kot sami pravijo v Raju. S prostovoljnim delom so jo dogradili leta 1962. Z Dovjega je do koče približno dve uri hoda. Pot vodi ob tesni Mlince, nato čez samoten Erjavčev rovt in strm hrib Krasno. V koči imajo vso opremo za kuho in štiri postelje. Vodo dobe pri bližnjem studencu, za razsvetljavo pa uporabljajo plinske svetilke. Kočo uporabljajo lovci predvsem v času lova na divje peteline.
Bodeški most
B. B.
Pred kratkim so začeli pri Bodeščah z gradnjo novega betonskega mostu čez Savo Bohinjko. Starega je narasla reka spomladi precej poškodovala in bi se utegnil prej ali slej porušiti Dokončati ga nameravajo še ta mesec, saj je Bode-ščanom hudo potreben, posebno še, ker je Sava Bohinjka .spomladi odnesla tudi Ribenski most. M. H.
U KO in Plamen mentorja kovaškega muzeja v Kropi
Pred kratkim je bilo v Kropi posvetovanje o muzejih v radovljiški občini. Predstavniki družbenih organizacij iz Radovljice in podjetij s tega območja so največ pozornosti posvetili Kovaškemu muzeju v Kropi. Posvetovanja se je udeležil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner.
V uvodnem govoru, je .direktorica radovljiških muzejev Maruša Avguštin poudarila, da. spadajo muzeji radovljiške občine med najmlajše muzejske ustanove pri nas. Njihov namen je predvsem prikazati podobo kulturnozgodovinskega in zgodovinskega razvoja tega območja Gorenjske.
Največji muzej je Muzej talcev v Begunjah, ki una tudi največ obiskovalcev. Je prav gotovo eden najprelre-sljivejših dokumentov naše preteklosti in presega lokalni pomen.
Čebelarski muzej v Radovljici se je izoblikoval na teritoriju z najstarejšo in najbolj razvito čebelarsko tradicijo v pokrajini, ki je dala enega največjih čebelarskih strokovnjakov prosvctl jen-ske dobe Antona Janšo.
Kovaški muzej v Kropi je vzkiil   iz   korenin najstarej- I ših  železarskih  območij   na i Slovenskem, ki je s svojimi ; izdelki že od srednjega veka j dalje   predstavljal   poseben ! pojem v okviru gorenjskega ' kovaštva   in   prispeval   po- . memben delež pri oblakova- j nju  gorenjske   kulturne pokrajine. Zebljarstvo v Kropi in   Kamni   gorici   z vsemi •vzporednimi pojavi je našlo odmev tudi v literaturi.
Zanimivo razstavno gradivo prav gotovo še ne predstavlja urejenega muzeja. Muzejski eksponati bi morali hiti primerno predstavljeni, šele tedaj bi dobili pravo muzejsko vrednost in s tem tudi pravo muzejsko in turistično funkcijo. Tu pa so radovljiški muzeji ostali na pol poti.
Muzej v Begunjah je bil pred desetimi leti še primerno urejen, danes pa je po svoji vsebini in postavitvi zastarel in nujno potreben preureditve. K sreči pa se ob sodelovanju Muzeja revolucije v Ljubljani že pripravlja načrt za novo ureditev zbirk. Pomoč je obljubil tudi republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti. V manj ugodnem položaju pa je čebelarski muzej v Radovljici, kjer se o sodobni muzejski ureditvi ne da govoriti.
Toda, ko ima čebelarski muzej na voljo za svoj razvoj vsaj primerne prostore v izrednem baročnem ambi-entu radovljiške graščine in celotnega mestnega jedra, se kovaški muzej v Kropi stiska v omejenih prostorih, ki onemogočajo pregledno postavitev eksponatov. Tu bo treba reševati kar dva problema hkrati: prostor in poleg tega tudi samo arhitekturno in naselbinsko okolje Krope kot celote. Kova-
Peter bo Ciril pa
Skorajda smo navajeni, da fantje tisti dan, ko gredo na nabor, vriskajo, pojejo, pijejo .. . Nekoč so fantje na okrašenih zapravi jivčkih in z bistrimi konji pohajkovali od vasi do vasi, od gostilne do gostilne, od dekleta do dekleta in sta bila dan in noč prekratka.
Motorizacija je izpodrinila konje in marsikatere stare običaje. Ko sem pretekli teden fotografiral skupino nabornikov, so me fantje povabili v bližnjo gostilno. Od šestih fantov so štirje naročili brezalkoholno pijačo, le dva sta naročila mali steklenici piva. Vse je zanimalo, kako je pri vojakih. Glede na to, da sem prek dvajset let nosil uniformo, so me radovedno poslušali in spraševali. Naj torej predstavim fante, ki so na sliki: i
ški muzej v Kropi je le del bogate kulturne zapuščine, ki jo hranita obe železarski središči Kropa in Kamna gorica. Zato bo treba čimprej oceniti vrednost posameznih stavb in določiti, kaj naj se popravlja in urejuje. Nujno pa bo treba najti poti primerne urbanizacije naselja, saj sodobno ; življenje zahteva nove objekte, garaže itd. Kovaški muzej je tesno povezan t sodobnim življenjem v Kro j pi, predvsem pa z dejavnostjo obeh podjetij U KO in l Plamena, Podjetji sla zato pripravljeni materialno P°"m magati muzeju, da si ureda primerne prostore in da bi obnovili slovensko peč, ki jO menda edina ohranjena topilnica železa pri nas, seveda pod pogojem, da imata P111, upravljanju muzeja pravico soodločanja. Izrazili so tudi željo, da bi v okviru kova; škega muzeja uredili tudj kotiček, ki bi prikazoval Kropo med' narodnoosvobodilno borbo.      L. Bogataj
topničar, mornar
Alojz Sušnik iz žage, delavec tovarne Stol, je pati'jel1 k strojnim inžinercem. An; drej Urh iz Županje njive p^,,, Stahovici, dijak eiektrotehm; škc šole, zaposlen v tovarni Stol, je potrjen, toda vojaško službo bo odslužil po končanem študiju.
Peter Urh iz Kališ, zidar p« Projektu Kranj, je potrje" k protiletalskem topništvu-Marjan Sušnik iz Zage, zidat pri kamniškem podjetjO Graditelj, je potrjen k zidat? i, j jem. '
Raj ko Spruk, kmečki, fam . 1 iz Gozda, bo služil vojsko V planinski pešadiji. Ciril S p m* iz Podstudenca pa bo mornar. I
Drugo leto bodo fantje « v vojaških suknjah. Le^ P0^ gum, saj morate spoznat'i tU? di »uniformirano« staran *lV" ljenja. J. Vidic
Kamniški fantje na naboru.
vpr"ede,J°' 2'- septembra, so bile na Bledu I. kmečke konjske dirke. Tekmovali so z loj trsko
tr.. &°>  jahači,  fc»w»»ii*W    lroeaXI in   u in  »o   n»11<»n&«>  nkraipn   k m (»i-k i V07.
ti
ke
Novake. - Foto:
Kljub t Jai,aci« "voščki, kasači posamezno in v dvoje in za najlepše okrašen kmečki voz. nij, . ternu, da traktorji in avtomobili vedno bolj izpodrivajo konje, je bilo na Bledu zbra-lojtJjf0 števll° močnih in lepih kmečkih konj. Posebno presenečenje je pripravila voznica tekm    ,vprege Torkarjeva iz Zasipa pri Bledu, ki je v tej disciplini premagala vse moške
K. C.
Janez iz Motni k a
Na h
P°dietiaVOn^u mesarskega
obS plladega fanta v ta ]ahi.Kl- Po Postavi bi fan-
solce       Uvrstil med osmo-
^icarie   ^bieki Pa med sla-ko na     Ioda  kaj hočemo, Pa v,dez često vara!
na nio arja Se uc™»« ie nie ^JC  radovedno vpraša-
* MoS°kVa0rilT Janez G^nar
^esarsk     , ,™am vesdje za sem s    ..Pokl,c'" *e leto dni e uc'l pri očetu, zdaj pa
sem v novi kamniški klavnici na izpopolnjevanju.«
»Torej hodiš po očetovih stopinjah. Kje pa je oče mesar?«
»Oče ima privatno mesarijo v Motniku. Živino kolje v Kamniku, ker so tu potrebni pogoji za zakol.«
»Te je oče nagovoril za ta poklic?«
»Ne, popolnoma sam sem se odločil za mesarja. Osemletko sem končal z dobrim uspehom. Tudi prvo leto šolanja v Živilski šoli Maribor sem končal brez dvojk. Dobro se učim. Zdaj grem že v drugi letnik.«
Janez je še povedal, da ima doma še brata in dve sestri, ki pa so vsi mlajši in je Janez prvi, ki si bo sam rezal kruh.
»Vstajam zjutraj ob štirih, domov pa se vračam pozno popoldne. Od Motnika do Kamnika je 24 km, vozim pa se z avtobusom. Zjutraj z lahkoto vstanem, to mi ne dela težav.«
Janez je povedal, da se še ni odločil, kje bo delal, ko bo izučen. V prostem času rad igra namizni tenis in pomaga staršem. Ko bomo to brali, Janez ne bo sekal in rezal mesa, temveč bo v rokah vrtel knjige drugega letnika. Jože Vidic
Zanimiva propagandna prireditev
Bled Beogradu
10. oktobra bo v Domu sindikatov v Beogradu zanimiva zabavno-glasbena prireditev z modno revijo gorenjskih podjetij pod naslovom Bled Beogradu. Priredilo jo bo turistično društvo Bled skupaj s tovarno čipk in vezenin in Almiro iz Radovljice. Razen tega pa bodo na prireditvi sodelovala tudi podjetja Sukno Zapuže, Elan Begunje, LIP Bled, Peko Tržič, šešir Škofja Loka in Alpina Žiri. V zabavnem programu pa bodo nastopili: Godba na pihala Gorje v narodnih nošah, folklorna skupina turističnega društva Bled. Slovenski oktet in zabavni orkester Franca Pu-harja s pevci. Podjetja bodo na modni reviji prikazala zmsko športno modo, hkrati pa bodo na prireditvi okrog 50 prestavljenih modelov gorenjskih podjetij izžrebali za gledalce v dvorani.
V drugi reklamni akciji pod naslovom Bled Beogradu pa bodo sodelovali blejski hoteli. V zimskem beograjskem TV kvizu bodo hoteli nagradili gledalce s 300 penzioni na Bledu. Razen tega pa bodo hoteli namenili za poslušalce beograjske radijske oddaje Večerna revija želja, ki je najbolj poslušana oddaja v Beogradu, 200 pen-zionov.
Ko smo se pred kratkim o teh propagandnih akcijah pogovarjali s turističnimi delavci na Bledu, so nam povedali, da bi radi Bled posebno v zimskih mesecih čimbolj približali prebiva! cem v sosednjih republikah. Tokrat so se odločili za Beograd, še posebno pa so zadovoljni, da so se v to propagandno akcijo vključile tudi delovne organizacije. Menijo namreč, da je le celovita predstavitev lahko tudi uspešna  turistična reklama.
Splošno izobraževanje na prvem mestu
Jeseniška delavska univerza že nekaj let uspešno sodeluje z radovljiško univerzo in pri tem dosegata obe ustanovi lepe uspehe
Preden začnemo pisati o letošnjem izobraževalnem programu jeseniške delavske univerze, moramo opozoriti na nekatere njene značilnosti.
Dejavnost vsake delavske univerze je v določenem smislu vezana na velikost občine in njene značilnosti. Ker jeseniška občinska skupnost ni tako majhna, so pred univerzo precej velike naloge, posebno zato, ker so se gorenjske delavske univerze dogovorile, da bo vsaka od njih opravljala posebne naloge. Jeseniška ustanova je obmejna, kar zahteva od nje še dodatna prizadevanja in trud. Da bi bila kos tej nalogi, že nekaj let sodeluje z radovljiško delavsko univerzo. Imajo redne tedenske sestanke in dogovore. Sodelovanje je uspešno tudi zaradi tega, ker sta občmi približno enako veliki in bi obe skupaj lahko imeli močno delavsko univerzo.
Kakšne so konkretne oblike sodelovanja med jeseniško in radovljiško delavsko univerzo?
Določene oblike izobraževanja razpisuje samo ena delavska univerza. Pri tem ni nikakršne ljubosumnosti. Odnosi so urejeni. Če ne bi bilo tako, bi propadla marsikatera vrsta izobraževanja. Kje bo šolanje, odloča v takem primeru število vpisanih učencev iz posamezne občine, razen tega pa še učni prostori, učiteljski kader in prometne zveze. Tiste oblike izobraževanja, po katerih je v obeh občinah dovolj »povpraševanja«, pa organizirajo tako v eni kot v drugi občini. Primer takšnega sodelovanja so tudi oddelki strokovnih šol komercialne, ekonomske, administrativne, avtomehanične, zidarske ter podobnih smeri, za katere letos na Jesenicah ni toliko prijav, da bi lahko organizirali te oddelke. Takšno izobraževanje je bilo na Jesenicah razvito med 1950. in 1960. letom. Letos bo jeseniška delavska univerza prvič po dolgem času brez teh oddelkov in so zaradi premajhnega zanimanja učence napotili v Radovljico, kjer je za te poklice več zanimanja in bo njihova DU šolanje tudi organizirala.
Glavno delovno področje jeseniške delavske univerze bo splošno izobraževanje, šolsko leto se je začelo že junija, ko se je v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje iz Kranja začelo poučevanje učencev, ki niso končali sedmega in osmega razreda in to za tiste, ki bi se radi izučili v gradbeništvu in lesni stroki. Ta podjetja bi rada dobila delavce doma. S tem bi se izognila fluktuaciji delovne sile, ki že močno ovira normalen razvoj omenjenih panog. »Poletna« osnovna šola je obenem tudi dober primer sodelovanja gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami.
Razen zadnjih razredov osnovne šole bo jeseniška DU organizirala tudi gospodinjske, kuharske, pletiljske in podobne tečaje, za katere je veliko zanimanje v zgornjesavski dolini. V enajstih krajih občine pa bo DU pozimi pripravila poljudna predavanja s področja zdravstva, vzgoje, estetike, turizma, šol za starše, šol za življenje in podobno. Pri tem izobraževanju sc namerava delavska univerza lotiti načrtnega dela in vzgoje. Ne moremo pa mimo tečajev, na katerih se bodo trgovski delavci seznanjali s psihologijo potrošnika in tujimi jeziki. Pobudo za takšne tečaje je dala trgovina Rožca, podprle pa so jo kmalu tudi ostale trgovske organizacije v občini. To je vsekakor prvi tovrsten primer na Gorenjskem. Jeseničani računajo na uspeh, saj so posamezna trgovska podjetja prijavila že precej svojih delavcev.
In še beseda o problemu, s katerim se verjetno srečuje samo delavska univerza na Jesenicah. To je nepismenost. Vedeti moramo, da je v mestu skoraj 3000 tujih delavcev, med katerimi mnogi nimajo osnovne izobrazbe. DU namerava organizirati opismenjevalne tečaje, vendar brez pomoči kadrovskih služb železarne in ostalih podjetij ne bo šlo. V poštev pridejo tudi tisti, ki so se že opismenjevali, vendar so zaradi presledka dobljeno znanje spet izgubili. Pri tem je namreč potrebna vztrajnost in trajnost izobraževanja.
S tem letošnji program jeseniške delavske univerze ni izčrpan, saj bodo po potrebi organizirali različne vrste splošnega in strokovnega šolanja. Ustanova želi, da bi bilo več posluha za družbeno izobraževanje, ki v občini po posameznih družbenih organizacija sicer obstaja, vendar ni enotno. Prav tako želijo, da bi dobili človeka, ki bi bil kos zahtevnim nalogam na tem področju. Najbolj ustrezen bi bil delavec s politološko ali sociološko izobrazbo.
Delavska univerza z Jesenic bo tako kot prejšnja leta sodelovala z ostalimi gorenjskimi univerzami ter republiško zvezo delavskih univerz. J. KoSnjek
Zahvala
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Primoža Fran t ar ja
M iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, vsem dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Enako se zahvaljujemo za vso skrb v dolgoletnem zdravljenju dr. Žgajnarju, vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurgičnega in internega oddelka bolnice Golnik, g. župniku, kolektivoma Živila in IBI Kranj ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Jezersko, 29. septembra 1970
žalujoči: žena, hčerke, zet, vnuk in drugo sorodstvo
Zahvala
Ob bridki izgubi mojega dragega moža
Franja Pernuša
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih dneh priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujem dr. Žgajnarju za dolgo in požrtvovalno zdravljenje, č. gospodu župniku za obiske in pogrebni obred, bolniški sestri Majdi za vso skrb in nego, vsem sosedom, društvu upokojencev in turističnemu društvu za nesebično pomoč ter predsedniku DU za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem za iskreno sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Preddvor, 5. oktobra 1970
žalujoča žena Anica
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Reje
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Rešku in dr. Podnartu, obema g. župnikoma in Tončki Lotrič ter pevskemu zboru iz Železnikov. žalujoči: hčerki Lojzka in Mari, sin
Rudi, sinovi Jože, Tone, Filip, Miro in Lojze z družinami, snahi Lojzka in Rozka, sestra Kristina, vnuki in Železniki, 3. oktobra 1370 vnukinje ter drugo sorodstvo
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica
Antona Bulovea
upokojenca Železarne Jesenice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom za poklonjeno cvetje, vence, za izrečeno sožalje ter pomoč. Prav lepa hvala tudi č. duhovščini in vsem govornikom za lepe govore. Posebna zahvala pevskemu zboru ter gasilskim četam, ki so ga spremile na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo dr. Mencingerju za njegovo nesebično pomoč ob vsakem času. žalujoča  žena  Marija,   sinova in
hčerke z družinami ter drugo so Smokuč, 23. septembra 1970 rodstvo
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla žena, mama, stara mama, sestra in teta
Pepea Marehel roj. Drol
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 7. oktobra, ob 16. uri na pokopališču Otoče.
žalujoči: mož Henrik, sinova Leon in Henrik z ženama, brata Jože in Karel, vnuki Tone, Eva, Miran in Otoče, Zaloše, Kranj, 5. oktobra 1970       drugo sorodstvo
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
Janeza Betona
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali vence. Posebno pa se zahvaljujemo g. duhovniku, pevcem DU, Društvu rejcev malih živali, kolektivu Tekstilni center Kranj, družini Novinec in družini Velikovrh.
Kranj, 5. oktobra 1970
žalujoči: hčerki Anica * možem, Ivanka z možem, vnukinja Damjanca, brat Jože ter drugo sorodstvo
Za večjo prometno varnost
NAPRAVE ZA DAJANJE ZVOČNIH SIGNALOV
Motorno vozilo mora imeti najmanj eno napravo zfl dajanje zvočnih signalov, ki mora dajati enolične zvoke nespremenljive moči. Motorna vozila, ki so namenjeO" za prvo pomoč, za gasilce, za organe za notranje zadeve ter vozila vojaških prometnih enot in vojaške po'1' cije, imajo poleg naprav za dajanje zvočnih signalov II posebno napravo, ki daje signale v tonih različni« višin. Naprava za dajanje zvočnih signalov mora bd1 na takšnem mestu, da je vozniku dostopna z njegovega sedeža.
NAPRAVA ZA VZVRATNO VOŽNJO VOZILA
Vsako motorno vozilo, razen motornega kolesa, tno& imeti tudi prestavo, ki mu omogoča vzvratno vožnj0. Ta določba pa izjemoma ne velja za motorna vozila «3 treh kolesih, ki so simetrično razporejena v vzdolžni oŠ1 in če njihova največja dovoljena teža ne presega 600 kfc'
KONTROLNE IN SIGNALNE NAPRAVE
Motorna vozila morajo imeti vdelane tele kontrol«*3
in signalne naprave:
osebni avtomobili:
merilnik hitrosti s kilometrskim števcem in svefi! ko, kontrolno modro žarnico za dolge luči, svetlo0 ni ali zvočni signalizator za kontrolo delovanj smernih kazalcev;
avtobusi, razen avtobusov v mestnem prometu:
merilnik hitrosti s kilometrskim števcem in sveti' ko, če ni vdelan tahograf kontrolno modro žarm za dolge luči in svetlobni ali zvočni signalizator kontrolo delovanja smernih kazalcev, tahograf registriranje hitrosti, časa in prevožene poti. '^f: morajo še kazalec pritiska za pnevmatične ah dravlične naprave delovne zavore, če je ta napi"3 ves čas pod pritiskom;
Trgovsko podjetje
Elita
Kranj, Titov trg 7
objavlja prosta delovna mesta:
1. prodajalke-ca konfekcijske stroke
2. prodajalke-ca metrskega tek* stilnega blaga
3. finančne knjigovodkinje
Pogoji:
1. kvalificirana prodajalka s prakso v konfekciji
2. kvalificirana prodajalka s prakso v manufaktut' stroki rt
3. ekonomski tehnik s triletno prakso v finančne knjigovodstvu . -
Prijave z opisom  dosedanje zaposlitve sprejem upravni  odbor trgovskega podjetja  Elita Kram-Titov trg 7 do zasedbe objavljenih delovnih mest.
MODNA HIŠA
*a iesensko-zimsko se-zono 70-71 je Modna ntsa v Ljubljani pri-Pravila bogato kolekci-I ekskluZivnih mode-0v ženskih plaščev in K°stimov v aktlialnih
^frialih, barvah in Kkr°nh, tako da bo lah-
sehVSaka &nska našla bl Primeren model
mm m-
Kupim rabljen KOTEL za kuhanje svinjske krme. Naslov v oglasnem oddelku
MOTORJA ^.
Prodam zimska JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 4349
Prodam drobni KROMPIR. Breg 6, Križe 4351
Prodam KROMPIR igor za prašiče in SEMENSKEGA. Dolhar Franc, Predoslje 47, Kranj 4427
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Praprotmi polica 8, Cerklje 4428
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 4429
Prodam VAJALNIK (paj-kelj). Praprot na polica 6, Cerklje 4430
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Velesovo 12, Cerklje 4431
Prodam skoraj novo peč na olje EMO-6 in otroški SEDEŽ za avto. Pirnaver, Šor-lijeva 17, Kranj 4432
Prodam  7  mesecev brejo KRAVO. Zg. Bela 22, Pred- j dvor 4433 1
Prodam ZAJČNIK za štiri i zajčje družine. Prešeren Rado, Vrba 4434 .
Prodam JABOLKA voščen- j ke po 60 S din na drevesu, j Zg. Brnik 1 4435 '
Prodam drobni KROMPIR. Olševek 3, Preddvor 4436
Prodam italijansko PLIN- , SKO PEC. Kranj, Ulica 31. j divizije 1, telefon 22-923 4437
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter še razno blago. Strahinj 63, Naklo
4438
Prodam   dobro ohranjeno PLINSKO   PEČ   eolget-avto- j matic   2800   ccal.   Naslov v oglasnem oddelku 4439
Prodam    SPALNICO in DNEVNO   SOBO   v   starem j stilu.   Mede   Roza, Strahinj 66, Naklo. Ogled v soboto in nedeljo do 17. ure 4440
Ugodno prodam dobro ohranjen AVTO škoda 1000 MB, letnik 1965. Puštal 84, Škof j a Loka 4442
Prodam FIAT 750, letnik 1967. Ogled vsako popoldne. Šemrov, Zg. Jezersko 4443
Ugodno prodam nov AMI 8. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Filipič, Lučine, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko 4444
Prodam FIAT 850 special. Naslov v oglasnem oddelku 4445
Ugodno prodam VOLKS-VVAGEN, letnik 1961. Sebenje 21 a, Tržič 4446
Prodam TOMOS AVTOMA. TIC in PONY expres. Trpin Božo, Moša Pijade 46, telefon 23-000 Kranj 4447
Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 66. Ogled v popoldan-
RAZPRODAJA ČEBROV KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ bo imel razprodajo novih in delno rabljenih, sicer odlično ohranjenih čebrov, ki bo V SOBOTO, DNE 10. OKTOBRA OD 13. DO 17. URE PRI PINTARJU FRANCU, SV. DUH ŠT. 7 PRI ŠKOFJI LOKI. Izkoristite ugoden nakup!
skih urah. Valjavčeva 19, Kranj 4448 Prodam NSU 1000, prevoženih 50.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 4451
m
m
Oddam opremljeno SOBO starejši ženski (upokojenki) ali dijakinjama. Naslov v oglasnem oddelku 4449
Brata iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Smajlovič, Kokrški breg 1 a, Kranj 4450
Iščem SOBO s kuhinjo ali brez v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4459
Prodam osebni avto AMI 6 in FIAT 750. Ogled v petek in soboto. Pogačnik, Prezre-nje 11, p. Podnart.
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te-lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
PARCELA V PREDDVORU — dokončan izkop, sortiran material, nova gradbena baraka, kompletna veljavna gradbena dokumentacija — zelo ugodno naprodaj. Informacije na naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu Ljubljana 314-392 vsak dan od 13. do 14. ure in od 19. do 20. ure 4400
Prodam GOZD v bližini Komende. Informacije na Visokem št. 11, Šenčur 4452
Prodam pol HIŠE z vrtom. Kišič " Ivo, Mandeljčeva 3 a, Kranj 4453
ZAPOSLITVE:
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Kolman Viktor. Grajska 16, Bled 4454
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Kolman Viktor, Grajska 16, Bled 4406
Sprejmem DELAVKO po urah za ročno barvanje in HIŠNO POMOČNICO začetnico. Hrana in stanovanje v hiši ter plača. Franc Konje-dič st., Delavska cesta 39, Kranj 4410
DIMNIKARSKO POD JETJE KRANJ takoj sprejme v uk VAJENCE z dokončanimi šestimi razredi osnovne šole. Nagrada 500 din.
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, takoj sprejmem. Rasi m Telkin, frizer, Tržič
FANTA za priučitev ali že priučenega sprejmem. Hrana :n stanovanje preskrbljeno. Zaletel, mizarstvo, Stanežiče 52, Šentvid — Ljubljana 4456
KROJAŠKO VAJENKO sprejmem takoj, po potrebi tudi z oskrbo. Mali Ivan, Le-tence 4, Golnik 4457
Iščem zastopnika za nabiranje naročnikov. Ponudbe oddati pod »najmanj 500 din« 4412
IZGUBLJENO
LETALIŠČE  LESCE! Pro-! sim   najditelja   črne žepne URE, da jo proti dobri na-| gradi vrne na upravo letali-j šča Lesce 4413
1 leto stare kokoši, 3 mesece stare jarčke in sveža jajca prodaja vsak torek, sredo in soboto VALILNICA NAKLO.
OSTALO
AMD   CERKLJE obvešča, da se prične tečaj za A, B, F kat. v sredo 14. oktobra. Prijavite se v trafiki Cerklje 4458
KINO
Jesenice RADIO
7. oktobra i talij, barvni film DEKLE S PIŠTOLO
8. oktobra amer. barv. CS film TIGRICA
Jesenice PLAVŽ
7. oktobra amer. barv. CS film TIGRICA
8. —9. oktobra amer. barvni film CHABASKO
Dovje-Mojstrana
8. oktobra franc. barv. CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC
Kranjska gora
8.   oktobra   italij. barvni film DEKLE S PIŠTOLO Javornik DELAVSKI DOM
7. oktobra ameriški barvni film CHABASKO ob 19. uri Radovljica
7. oktobra italij. barv. film POT SLAVE ob 18. uri, amer. barv. film NEVARNEJŠI OD MOŠKIH ob 20. uri
8. oktobra franc. barv. film UMOR V BAZENU ob 20. uri
9. oktobra amer. barv film IZKRCAVANJE V ANCIJU ob 20. uri
Bled
7. oktobra amer. barv. film HIŠA NAŠE MATERE ob 17. in 20. uri
8. oktobra franc. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP ob
i 17. in 20. uri
SENTA, SKLADIŠČE
KRANJ, Tavčarjeva 31 tel. 22-053
Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja naj kvalitetnejšo moko, kr milno moko, koruzo, pše nico, oves, ječmen, pšenic ni in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5 do 19. ure in ob sobotah
9. oktobra franc. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP ob
17. in 2 O.uri Škofja Loka SORA
7. oktobra brazil. barvni CS film ANTON 10, KI PRINAŠA SMRT ob 18. in 20. uri
8. oktobra italij. barv. film BOLJE VDOVA KOT... ob
18. in 20. uri
9. oktobra danski barvni film RDEČI PLAŠČ ob 18. in 20. uri
Kranj CENTER
7. oktobra angl. barv. iilm ŠTIRJE KOMANDOSI ob 16. in 18. uri, premiera sovj. barv. filma ZAKON ANTARKTIKE ob 20. uri
8. oktobra premiera zah. nem. barv. CS filma W1NE-TOU V DOLINI SMRTI ob 16. in 20. uri, sovj. barvni film ZAKON ANTARKTIKE ob 18. uri
9. oktobra zah. nem. barv. CS film VVINETOU V DOLINI SMRTI ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
7. oktobra amer. barv. film SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri
8. oktobra amer. barv. film PESEM ZLATEGA ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri
9. oktobra amer. barv. film OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 16. uri, angl. barvni film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 18. in 20. uri
Dom KAMNIK
8. oktobra amer. barv. film OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 18. uri
9. oktobra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 18. in 20. uri
Tržič
9. oktobra amer. barv. film PESEM ZLATEGA ZAHODA ob 18. in 20. uri
Preveč smrti na cestah
Kljub vsemu prizadevanju prometnih organov in vseh ostalih, ki skrbe za varnost na naših cestah, je v letošnjem letu (do konca avgusta) smrt spet in to še veliko bolj iskala žrtve prav na cestah. Samo v prvih osmih letošnjih mesecih je na Gorenjskim cestah umrlo 44 oseb, medtem ko je bilo' lani
Kino Center Kranj
ZAKON ANTARKTIKE,
sovjetski barvni film predvajan po sistemu TOOD-AO, SUPER-PA-NORAMA 70 mm.
Predstave: sreda, 7. oktobra, ob 20. uri; četrtek, 8. oktobra, ob 18. uri.
MATINEJE: sobota, 10. okt., ob 10. uri V DEŽELI PALČKOV, amer. barv. Walt Disncvev film nedelja, 11. oktobra, ob 10. uri OUILIVERJEVO POTOVANJE, ameriški barv. otroški film.
PREMIERE: sobota, 10. oktobra, ob 22. uri TETOVIRAN, franc. barv. CS komedija. V glavni vlogi Louis de Funes. nedelja, 11. okt., ob 21. uri HUDIČEVA BRIGADA, amer. barv. CS vojni film; torek, 13. okt., ob 20. uri SRCE JE SAMOTEN LOVEC, amer.
barv. VV drama.
Kino Dom Kamnik
OUILIVERJEVO POTOVANJE, amer. barvni otroški film
Na sporedu: 8. okt., ob 18. uri; 10. okt., ob 16. uri
KNEZ BOJEVNIK, amer.
barv. zgod. spcktakel Predstave: petek, 9. okt.,
ob 18. in 20. uri; sobota,
10. okt., ob 18. in 20. uri;
nedelja, 11. okt., ob 17.
uri.
MATINEJA: v nedeljo, 11. okt., ob 10. uri PISAN SPORED II., ameriške barv. risanke.
Kino Tržič Tržič
MATINEJA:  10. okt., ob
10. uri PISAN SPORED II., amer. barv. risanke;
11. oktobra, ob 10. uri V DEŽ ELI PALČKOV, nc?-:. Walt Di-snvevn 1— :a.
UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, amer. barv. komedija
Predstave: 10. oktobra ob 18. in 20. uri; 11. oktobra, ob 15., 17. in 19. uri.
v enakem obdobju mrtvih na cestah 25 oseb.
Največ smrtnih žrtev je bilo v nesrečah, ki so se pripetile avgusta. Avgust pomeni ne samo za naš turizem, pač pa tudi — kot vse kaže — za naš promet nekak vrh. Samo v tem mesecu je umrlo v prometnih nesrečah na Gorenjskem 12 ljudi. V avgustu je gostota prometa na naših cestah največja in kot kaže primerjava s preteklimi leti, se prometna avgustovska konica nikoli ni omilila. Nasprotno — vozil na naših preobremenjenih cestah, neprimernih za tak promet, je vsako leto več, več pa je tudi mrtvih. Naši vozniki se — kot kaže — ne znajdejo v tako gostem prometu, prav tako pa ne tudi tuji vozniki, med katerimi je veliko naših v tujini zaposlenih ljudi. Med njimi je precej takih, ki hočejo nadoknaditi izgubljen čas v dolgi koloni pred mejo, zato noga med vožnjo po gorenjski magistrali preveč pritiska na plin. Seveda pa to ni edini vzrok za prometne nezgode. Po podatkih, ki so jih zbrali na UJV Kranj, je bilo med smrtnimi žrtvami na cestah največ pešcev. Lani je v celem letu umrlo v prometnih nezgodah na Gorenjskem 25 pešcev, letos pa v prvih osmih mesecih 18.
Med vzroki, ki botrujejo nesreči pešca na cesti, je prav gotovo na prvem mestu peščeva neprevidnost sama. Med žrtvami je največ otrok in starejših ljudi, ki so vsak po svoje neprevidni — starejši se ne znajdejo več v tako gostem prometu, otroci pa so mladostno zale tavi in neučakani. Mogoče sta ti dve starostni skupini tudi med najbolj nediscipliniranimi uporabniki cest, saj se je večina prometnih nesreč, v katerih so umrli pešci, pripetila zunaj prehodov za pešce. Hude nesreče pa so se pripetile tudi na tistih prehodih, ki so sicer označeni, vendar slabo, tako, da jih vozniki ne opazijo, posebno še, če jih na prehod ne opozarja prometni znak.
Med ostalimi smrtnimi žrtvami v prometnih nesrečah so na drugem mestu sopotniki v osebnih avtomobilih (10 v letošnjih osmih mesecih), nato sledijo vozniki osebnih avtomobilov (6), nato kolesarji ter motoristi in mopedisti.
Med vzroki prometnih nesreč s smrtnimi posledicami je na prvem mestu neprevidno prečkanje ceste. Sledi vinjenost voznika in obnašanje za volanom, ki iz tega sledi.
Zabodel ga
V nedeljo, 4. oktobra, zvečer je pri gostilni Zlata riba v Kranju Ivan Podgoršek iz Kranja v prepiru z nožem zabodel v hrbet Dragota Mn-
Sama vinjenost namreč nikoli ne more povzročiti nesreče, pač pa nezanesljiva aH še pogosteje objestna vožnja vinjenega voznika in njegova zmanjšana sposobnost reagiranja v prometnih situacijah. Zaradi tega je v omenjenem obdobju na gorenjski cestah umrlo 10 ljudi.
Največ prometnih nesreč s smrtnimi posledicami se je pripetilo na območju občine Kranj. Vendar pa bi bilo napačno sklepati, da so kranjske ceste bolj nevarne od drugih gorenjskih, pač pa se v Kranj kot središče Gorenjske steka nešteto cest in je zaradi velike gostote prometa na teh cestah možnost prometnih nezgod toliko večja. Po drugi strani pa je tako razvejano cestno območje s slabimi cestami, polno slabo izpeljanih ovinkov, ožin, klancev in vzponov prava past za voznika, posebno za še bolj neveščega. Hude nesreče se ne dogajajo samo na cestah prvega reda, pač pa tudi na cestah tretjega in četrtega. V občini Kranj pa je polovica vseh gorenjskih cest četrtega reda.
Res pa je, da je najbolj »črn« predel ceste, to je del ceste z največ smrtnimi prometnimi nesrečami se v kranjski občini. Največ hudih prometnih nesreč s smrtnimi posledicami se je letos do avgusta pripetilo na cesti prvega reda med Stošičevim spomenikom v Kranju in pa Naklom. Drug tak nevaren predel je na cesti med Dru-lovko in Laborami. Več prometnih nezgod s smrtnimi posledicami je bilo tudi na cestah med Kranjem in La-hovčami (5), med Kranjem in Hrastjem (2) ter na esti prvega reda v Podljubelju (2).
Večina teh hudih prometnih nezgod se je pripetila v večernem času, to je med 17. in 22. uro. Vozniki malo upoštevajo že tolikokrat omenjeno dejstvo, da je vidljivost ob prehodu iz dneva v noč, to je v mraku, najmanjša. Zato nesreče v tem obdobju dneva niso redke. Ponoči pa ceste niso dobro osvetljene. Malo je predelov cest, ki bi bile opremljene z mačjimi očesi, zato se je vozniku, ki prvič pelje po ovinkastih cestah, kaj težko znajti. Poleg tega pa voznik naleti na tako moderni cesti kot je od Bistrice do Brezij na tako nenadne ovire kot so zožitev ceste na mostu oziroma na nadvozu. Zožitev ceste pa ne napoveduje noben prometni znak.
L. M.
je z nožem
tanoviča iz Kranja. Hudo ranjenega Matanoviča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
nesreče
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Na cesti prvega reda na Zlatem polju pri Kranju, je * petek, 2. oktobra, popoldne voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije VVerner Schneider zadel 15-letno Mir° Ziherli iz Kranja, Gosposvetska cesta 19. Deklica je neprevidno z desne strani prišla pred avtomobil, ki jo je kljub umikanju zadel. Huje ranjeno so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
V križišču Odlhamske ceste in ceste Kokrškega odreda v Kranju je v petek zvečer voznik osebnega avtomobila Franc Strahan iz Šenčurja zadel kolesarja Antona Andolška i* Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je kolesar pripeljal iz ne* prednostne na prednostno cesto in izsilil prednost pred osebnim avtomobilom. Kljub zaviranju in umikanju v levo J* avtomobil trčil v kolo. V nesreči se je Andolšek ranil in s° ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
ZANESLO GA JE V OVINKU
Na Kidričevi cesti na Jesenicah se je v petek zvečer pr1" petila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Janka Dolarju z Begunj. Voznika je v desnem ovinku zaradi nepr1* merne hitrosti zaneslo s ceste in se je 28 metrih vožnje ustavil ob drevesu. V nesreči se je huje ranil sopotnik Ivan Kržan iz Sela pri Žirovnici, voznik Dolar in sopotnica Andria-na Klanšič pa sta bila laže ranjena. Škode je za 2500 din.
NEZGODA NA KORENSKEM SEDLU
Na Korenjskem sedlu je v soboto, 3. oktobra, ob 4. u*j zjutraj voznik osebnega avtomobila nemške registracije Jane Cundrič Iz Poljšice pri Radovljici v ovinku zapeljal s ceste* kjer se je avtomobil prevrnil in se spet postavil na kolesa-Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilu pa je za 8000 d»0'
VRGLO GA JE S CESTE
Na Spodnjem trgu v škofji Loki se je v soboto popok'ne pripetila  prometna  nezgoda  vozniku  osebnega avtomobil Blažu Ljonevu iz Škofje Loke. Ko je peljal čez most, je avt^ mobil zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Ko je Prl peljal iz ovinka, je avtomobil vrglo s ceste, kjer se je dvakra obrnil in obstal na njivi. V nesreči je bil sopotnik Bran Dekič huje ranjen, voznik pa laže. Oba so odpeljali v l!u ljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za 9000 din.   L. M-
Nesreča na lovu
V nedeljo, 4. oktobra, okoli 17.30 ure je v Podljubelju »Na rebri« lovec Jože Tišler iz Podljubelja po nesreči ustrelil lovca Ivana Primožiča iz Slapa pri Tržiču. Pokojni je lovil skupaj z Zden-kom Jermanom. Na isti kraj
je prišel lovit zajce tudi T' šler. Ko se je Primožič v travi premaknil, je TiŠl^' prepričan, da je zajec, ust«*" lil in zadel ležečega Pri**0' žiča v glavo. Bil je tak°J mrtev.
Termika
industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25
razglaša prosta delovna mesta:
18 NK delavcev
za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovljc pri škofji Loki, za določen čas do vključno 31. 12. 1970.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru-Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri Škofji Loki v roku 15 dni od dneva objave.
PIrEDA — 7. OKTOBRA 1970
Naš komentar
Gorenjske ekipe solidne
V soboto so se končala tekmovanja v moški in ženski košarkarski ligi. Da je zanimanje za košarko na Gorenjskem precejšnje kaže že podatek, da imamo v eliti slovenskih ligašev kar pet predstavnikov — tri v »noski in dve v ženski konkurenci — ki so v letošnji »ezoni dosegli solidne rezultate. Vseh pet ligašev pa ima tudi močno zaledje mladih košarkarjev in se zato ni treba bati, da bo košarka na Gorenjskem nazadovala.
Vsi trije gorenjski ligaši v moški konkurenci so se dobro odrezali. Spomladanski prvak, kranjski Triglav Je pristal na odličnem drugem mestu in si pridobil pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. Ker bodo kvalifikacije konec meseca v Trbovljah, lahko računamo, da bodo Triglavani uspeli, saj so v zadnjih kolih pokazali izvrstno formo. V prihodnji sezo-01 torej upajmo, da bomo v Kranju gledali kvalitetna košarkarska srečanja. Jeseničani so na lestvici na petem mestu, škofjeloški Kroj pa na sedmem. Slednji bi
* malo več športne sreče lahko povzpel še višje, saj 80 zgubili že nekaj dobljenih srečanj.
V ženski ligi že nekaj let suvereno vladajo Jeseni-*anke, saj so že drugo leto zapored brez poraza osvoji-le republiški naslov. V 36 kolih so osvojile v3e možne Jocke, kar je svojevrsten rekord. Iskrene čestitke! ško-'jeločanke so četrte. To je lep uspeh za mlade In nadarjene košarkarice.
Prepričani smo, da nas bodo tudi drugo leto gorenjski košarkarji in košarkarice spet razveseljevali s so-»dnlmi rezultati in dobrimi uvrstitvami na lestvicah.
-dh
I. zvezna vaterpolska liga
POŠK : Triglav 5 :3
Spht — Predzadnje kolo I. dV^ne vaterpolske lige. Gledalcev  loo,  sodnik Penovic
TrtfCb)- Strelca golov za Do]* "T ******** 2, J. Re-
. Trigiav f Kodck
Rebolj, Moho-Baklerman. Veli-
Jadran (Split) : Triglav
14 : 6
kanje, Nadižar, J. Rebolj, Svarc, Malavašič, Finžgar.
V hladni vodi sta obe ekipi prikazali dokaj slab vaterpolo. Gostje so bili domačinom enakovreden nasprotnik vse do zadnje četrtine. Le v zadnji je domačinom uspelo dvakrat premagati vratarja Rebolja in tako osvojiti obe točki.
Osnovnošolci na atletskem prvenstvu občine Kranj
Dvojna zmaga OS Simon Jenko
Prvenstva osnovnih šol občine Kranj v atletiki, ki je hkrati tudi tekmovanje za pokal partizanskega kurirja, so sc udeležile ekipe petih šol. Izvenmestne šole je predstavljala samo Oš Stanko Mlakar iz Šenčurja, medtem ko predstavnikov Cerkelj, Preddvora in Prcdoselj ni bilo na prvenstvo. V Preddvoru so na isti dan (petek) priredili svoja pionirska tekmovanja (!), v Cerkljah imajo težave zaradi odsotnosti enega od učiteljev telesne vzgoje, iz Predoselj pa nismo zvedeli za vzroke odsotnosti.
Kvalitetno in izenačeno tekmovanje, ki ga je pripravila Skupnost za osnovnošolsko atletiko pri Ob ZTK Kranj, je prineslo največ uspeha Oš Simon Jenko, saj sta obe njeni ekipi, tako pri pionirjih kot pri pionirkah, osvojili prvo mesto. V vsaki konkurenci je bilo na sporedu po šest disciplin; prav zaradi izenačenosti najboljših ekip je bilo tekmovanje še posebno zanimivo, saj je bilo vse do zadnjega težko napovedati zmagovalce. Prav to je pripomoglo do zagrizenih bojev in dobrih rezultatov nekaterih posameznikov.
Glede na prva mesta je razvrstitev Šol naslednja — pionirji: S. Jenko 3. f. Prešeren 2 in S. Žagar 1; pionirke: S. Jenko 4, S. Žagar in L. Seljak po 1; skupno: S. Jenko 7, f. Prešeren in S. Žagar po 2, L. Seljak 1. Med učenci je dosegel najboljši rezultat Boris Mrak v teku na 60 m (7,4), pri pionirkah pa Dragica Bremec v teku na 60 m (8,7) in šolarjeva (LS) ter Sintičeva (FP) v teku na 300 m (50,0).
REZUTATI  —  pionirji —
60 m: 1. Mrak (SJ) 7,4, 2 Ravnikar (FP) 7,7, 3. Jakovac
terndrj° kol° KI?"
I. zvezne va-Gledalcev 300, lsović (Šibenik).
d|rlci golov za Triglav? Na
bol P
Velikan je in J. Po enega.
Re-
fcan0o^Vv!lno tekmo po p€tih *ke t tekn™h dalmatm Sok Urneie so Kranjčani vi-dran 'Zgubili s splitskim Jati ^2?' To jim je bila hkra-'-aclnja tekma v prvi ligi, s° zasedli deseto mesto
(SJ) 7,8, 400 m: Zalokar (SJ) 60,3, 2. Burja (FP) 63,5, 3. Crmclj (FP) 64,5, višina: 1. Kalan (SZ) 140, 2. Kljajič (SJ) 140, 3.-4. Vujevič (FP) in Belančič (LS) 135, daljava: 1. Stopar (FP) 499, 2. Prosen (FP) 479, 3. Kavčič (SŽ) 466, krogla (4 kg): 1. Me-kiš (SJ) 11,34, 2. Kokalj (LS) 10,01, 3. Stenovec (SZ) 9,81, 4X 60 m: I. F. Prešeren 30,5, 2. S. Jenko 30,6, 3. S. Žagar 33,5. EKIPNO: 1. S. Jenko 505 točk, 2. F. Prešeren 462, 3. S. Žagar 316, 4. L. Seljak 306, 5. Šenčur 211.
«darec
tem izpadli iz lige.
je to hud moralen
tieri"-,"cT.?a mlado ekipo tre da Z D'dića--------
vseeno upamo, enoletnem pre-^JbolS? ^Brali v družbi Moštev jugoslovanskih —dh
K14 Triglav - pionirski prvak SRS
Podmladek kranjskih košarkarjev gre po poteh uspehov starejših vrstnikov. Pionirji, ki so bili spomladanski republiški prvaki, so ta naslov ubranili tudi na sobotnem jesenskem turnirju v Kranju. V lepi, dinamični in kvalitetni igri so s košem prednosti premagali ljubljansko Olimpijo. Z obema naslovoma pa so si prislužili tudi naslov absolutnega pionirskega prvaka Slovenije.
Ob lepem in sončnem vremenu ter odlični organizaciji KK Triglav je na igrišču Stanka Mlakarja in TTS nastopilo 15 ekip.
Za zmagovito ekipo so nastopili: Gostiša. llribernik, Prosen, Gantar, Vidmar, Nagv, Kalan, Židanek in Ahačič.
Rezultati predtekmovanj: Stadion : Slovan 40:43 (15:20), Jezica : Maribor 66 34:44 (16:21), Celje : Domžale 30:34 (6:18), Ilirija : Jesenice 34:24 ( 20:6), Vrhnika : Litija 65:14 (28:7), Prule : Konus 34:45 (15:28), Olimpija : ŽKK Maribor 62:25 (38:13). Ilirija : Konus 50:52 (22:26), Triglav : Domžale 71:35 (30:13), Olimpija : Vrhnika 68:37 (35:22), Jesenice : Prule 25:27 (8:12). Jezica : Celje 20:29 (7:15).
Finale: Konus : Triglav 38:51 (18:20), Slovan : Olimpija 44:74 (18:35), Slovan : Konus 39:53 (21:37), Olimpija : Triglav 54:55 (30:28).
Vrstni red: 1. Triglav, 2. Olimpija. 3. Konus. 4. Slovan itd.
-dh
Pionirke — 60 m: 1. Bremec (SZ) 8,7, 2. Puhar (SJ) 8,8, 3. Maric (FP) 9,1, 300 m:
1. Šolar (LS) 50,0, 2. Sinlič (FP) 50,0, 3. Kepic (FP) 50,4, višina: 1. Hrnčič (SI) 125, 2. Bura (SJ) 125, 3. Draksler (SZ) 125, daljava: 1. Pogačnik (SJ) 4,14, 2. Vidic (LS) 3,81, 3. Sturm (SJ) 3.81, krogla: (3 kg): 1. Zupane (SJ) 9.50,
2. Jekovec (LS) 9.40. 3. Ba-rušič (SŽ) 9.01, 4X60 m: 1. S. Jenko 34,2, 2. S. Žagar 35,2, 3. L. Seljak 35,3. EKIPNO: 1. S. Jenko 483, 2. L. Seljak 425, 3. S. Žagar 393 , 4. F. Prešeren 314, 5. Šenčur 120. M. km ..u
Motokross
Jože Zupin drugi
Na motokros progi v Mač-kovcih pri Murski Soboti je bila preteklo nedeljo zadnja — deveta dirka — za državno prvenstvo v motokrosu.
V odsotnosti Karlovčana Lea Soštariča, ki si je že priboril naslov letošnjega državnega prvaka, je v vseh treh dirkah zasedel prvo mesto član AMD Tržič Jože Zupin. Simpatični 24-letni avto-
mehanik, ki je doma iz Pšate pri Cerkljah in trenutno zaposlen v Zahodni Nemčiji, si je tako v skupni uvrstitvi po vseh devetih dirkah za državno prvenstvo priboril odlično drugo mesto.
Vrstni red po vseh dirkah: 1. šoštarič (Karlovac) 111 točk, 2. Zupin (Tržič) 91, 3. M. Vesenjak (Orehova vas) 84 točk itd. —dh
Od nedelje do nedelje
NOGOMET — V slovenskih ligah so gorenjske ekipe dosegle naslednje rezultate: Ilirija : Triglav 0:0, Tržič : Tolmin 4:2, Bela krajina : LTH 1:0. Po šestem kolu je Triglav v SNL na četrtem mestu, v conski ligi pa je Tržič na odličnem drugem, LTH pa na predzadnjem mestu.
Pari prihodnjega kola: Triglav : Slavija, LTH : Tabor, Piran : Tržič.
ROKOMET: Tržiški rokometaši so izgubili v Mariboru, praznih rok pa sta ostala tudi oba predstavnika v ženski republiški ligi. Rezultati: Branik : Tržič 16:12, Steklar : Alples 17:8, Koper : Kranjska gora 15:7.
Po petem kolu sta Alples in Kranjska gora na predzadnjem oz zadnjem mestu. V moški ligi, kjer so odigrali že sedem kol, pa je Tržič na desetem mestu meti dvanajstimi ekipami.
Pari prihodnjega kola: Tržič : Slovenjgradec, Kri-.nj-ska gora : Steklar, Olimpija : Alples.
KOŠARKA — V obeh republiških ligah so minulo soboto končali s tekmovanjem za leto 1970. Rezultati zadnjega kola: moški — Triglav : Ljubljana 92:81, Elek-tra : Jesenice 90:87, Rudar : Kroj 90:62, ženske — Ilirija : Jesenice 43:54, Litija : Kroj 47:38.
ODBOJKA — V ženski republiški odbojkarski ligi so Jesenice premagale Sever s 3:1.
KEGLJANJE — V Mariboru je bilo končano republi-ško prvenstvo za člane. Naslov prvaka SRS je osvojil Miro Steržaj. Najboljši z Gorenjske pa je bil Jeseničan Hafner, ki je zasedel peto mesto. Kranjčan Jože Tu; k, ki je bil lani prvi, je bil tokrat sele osmi. V deseterico najboljših pa se je uvrstil še Kranjčan česen, ki je osvojil deveto mesto.
SMUČARSKI SKOKI — Na 25-metrski skakalnici pokriti s plastiko na Mosteeu je bila otvoritvena tekma, na kateri so se pomerili skakalci v vseh kategorijah. Pri članih je zmagal Stanko Smolej (JLA), pri starejših mladincih Klemen Kobal (Triglav), pri mlajših mladincih Praprotnik (Križe), med starejšimi pionirji Cuznar (Žirovnica) in med mlajšimi pionirji Bogataj (Poljane).
NAMIZNI TENIS — Na turnirju mladink v Trstu je nastopila tudi ekipa kranjskega Triglava, ki je v finalni Igri premagala ljubljansko Olimpijo s 5:2 in osvojila prvo mesto. J. Javornik
r ? ,r._
1zp	r	a	š a nje
3 o	d	g	o v o r i
Nabor, ki mu pmuimo po domače »štel mig jo za vsakega fanta pomemben dogodek, saj na naborni dan dokončno izve, da je sposoben za vojaško službo, kar je posebno v starih časih veliko pomenilo. Včasih so si naborniki na ta dan obvezne pripeli rdeče nageljne in s pesmijo in dobro kapljico proslavili ta »veliki« dan. Kako je to danes? Pretekli teden je bil nabor v Cerkljah. Lahko smo opazili, da »štelnga« še ni izgubila svojega prvotnega pomena, saj cvetja, veselja in pesmi ni manjkalo. Kaj so nam ob tej priliki povedali trije naborniki?
Zdi se mi, da so se dobro odločili, saj sem tudi sam potihem -upal, da bom šel sem. Na odsluženje vojaškega roka bom odšel spomladi. Kar »fejst« se mi zdi, saj sedaj vem, da sem dober, sposoben in zdrav. Vojska   pa   je  pač vojska.
J) JOŽA KEPIC, Dvor-je: »Dobro se počutim. Ne vem, kam me bodo potrdili, vendar bi šel najraje k avtoedinici. Strahu, kako bo pri vojakih, sedaj še nimam, vendar ne vem, kako bo potem, ko bom moral obleči vojaško suknjo. Mislim, da je nabor za vsakega fanta pomemben dogodek, zato ga bomo seveda pošteno proslavili. Taka je navada in jo zato ne sinemo pozabiti.«
9 FILIP FRANTAR, Zgornji Brnik: »Doma sem s kmetije. Komisija se je odločila, da me po-e   k radiomehanikom.
Treba se bo privaditi. Vem, da mi gotovo ne bo hudega. Tako pravijo tisti, ki so že odslužili.«
O ZDRAVKO LESKO-VEC, Cerklje: »Sem dijak srednje tehnične šole strojne smeri in bi šel rad naprej na fakulteto, zato želim, da bi mi služenje vojaškega roka odložili do 1977. leta. Upam, da bodo moji prošnji ugodili. S tem mi bo omogočen reden študij, čeprav mi je vseeno, ali sem »potrjen« ali ne, bi v primeru nesposobnosti pomislil, da je z menoj nekaj narobe.«
J. Košnjek
Vabimo vse zasebne obrtnike, predstavnike družbene obrti in druge na Gorenjskem, da se udeležijo otvoritve III. sejma obrti in opreme v Kranju. Sejem bo odprt 10. oktobra ob 9. uri v delavskem domu v Kranju. Po otvoritvi vas vabimo, da si ogledate razstavo učence: v gospodarstvu v avli kranjske občinske skupščine.
Strokovni odbor za obrt Kranj in uprava Gorenjskega sejma Kranj
Ocena sedanjosti
V ponedeljek je bila v Ljubljani 16. plenarna seja CK ZKS, na kateri so obravnavali aktualna politična vprašanja pri uresničevanju politike ZK in sprejeli akcijski program za uresničevanje sklepov druge konference ZKS, ki je govorila o problemih slovenskega kmetijstva
Uvodni referat  je prebral predsednik CK ZKS France Popit, v   katerem  je ocenil družbenoekonomska  in politična gibanja med IX. kongresom ZKJ in VI. kongresom ZKS ter dejavnost komunistov v teh gibanjih ter pri uresničevanju politike CK ZKS. Dejal je, da so kemu-nisti   dosegli   na   vseh področjih svojega dela določene uspehe, vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Potrebna bo   še   večja   zavzetost, če bomo hoteli   preprečiti tiste negativne pojave, ki jih zaznavamo.   Popit   je zavrgel tezo, da se ZK ne bi smela vmešavati   v   določene družbene zadeve. To je netočno, saj je prav ZK tista sila z nalogo   oblikovati navedeno samoupravno     družbo. Pri tem mora ZK premagati še mnoge   ostanke političnega dela, ki »dišijo«  po dogmatizmu in stalinizmu.
Predsednik Popit je nato ugodno ocenil naše zadnje uspehe na zunanje političnem področju, posebno na konferenci neuvrščenih v Lu-saki in ob obisku ameriškega predsednika Nixona v Jugoslaviji. To je dokaz, da je naša zunanja politika pravilna. Popit je izrekel podporo izgrajevanju političnega sistema, katerega temelje smo začrtali na nedeljski seji predsedstva ZKJ in ob obisku in govoru predsednika Tita v Zagrebu.
Razprava, trajala je do poznih večernih ur in v kateri so sodelovali številni člani CK, je podprla in potrdila misli, nanizane v referatu. Ostro so kritizirali tiste, ki rušijo napore za dosledno uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Menili so, da se je treba lotiti temeljite analize sedanjega položaja. Le tako bomo lahko kos težavam ki so pred nami. S tem v zvezi je bila največkrat omenjena inflacija, zadolženost   federacije  in po
dnevno jm sveže ™ specialitete
DELIKATESA
ZIVLA
KRANJ
skusi, da bi v zvezni Jugoslaviji prevladali lokalni interesi.
CK ZKS je nato sprejel akcijski program za uresniče-
vanje sklepov II. konference ZKS, ki je obravnavala aktualne probleme slovenskega kmetijstva.
J. Košnjek
Uspela krvodajalska akcija v Žireh
Preteklo soboto je Zavod za transfuzijo krvi SRS v Ljubljani, organiziral krvodajalsko akcijo v Žirch. Za mnenje O uspešnosti akcije smo poprosili dr. Dovč Rozko, ki je sodelovala pri tej akciji.
»Odvzema krvi se je udeležilo 226 krvodajalcev. Kri srno odvzeli 210, 16 pa je bilo odklonjenih. To je kar lepo število in kaže, da ljudje razumejo naše potrebe in sc takih akcij radi udeleže. Na današnjem odvzemu smo dobili precej krvt skupine »A«. Sicer pa ima velika večina skupino »A« in »0** Velike težave so s skupinama »B« in »AB«, ko moramo večkrat klicati krvodajalec za ti skupini po telefonu. Veliko Je tudi pomanjkanje krvi z RH negativnim faktorjem. TakiH ljudi ki imajo to kri je le 15 V«
Naj na koncu omenimo še rekorderja na sobotni akcij1. To je 58-letni delavec v tovarni čevljev »Alpina«, Eržen Pavel« ki je dragoceno tekočino daroval že 16-krat.     J. Govekar
Proslava za krvodajalce
Krajevna organizacija RK Cerklje je v nedeljo, 4. oktobf* v okviru proslav krajevnega praznika in počastitve 25-letn'<* osvoboditve pripravila proslavo za krvodajalce. Bogat ku'tu,f: ni program, v katerem so nastopili moški in otroški PcvS!^ zbor, recitatorji, harmonikarji in tamburaši iz Cerkelj, je zel razveselil krvodajalce. Sledila je podelitev priznanj in odlik vanj posameznim krvodajalcem. Ob koncu so za vse slavi jer' ce pripravili še zakusko.
Ob vsem tem slavju pa so morda le preveč zanema'ijj skrb in prizadevanja odbora RK. Nihče se ni spomnil ttjjjji delavcev RK, ki se že vrsto let trudijo, da bi medicina c'°b' čim več te dragocene tekočine. Poleg tega je v vrstah krvo jalcev  premalo   novincev.   Ugotavljajo ludi,   da kri dal največ kmetje in delavci. Zato pozivamo, da bi se tej koljubni akciji pridružilo čim več prebivalstva.
Krvodajalci iz Cerkelj
Človc
Revija nagrajenih filmov v Kranju
Turistično prometno podjetje Creina bo organiziralo od 10. do 12. oktobra v Kranju revijo nagrajenih filmov 19. mednarodnega festivala alpinističnih filmov iz Trenta. Na reviji bodo prikazani vrhunski dosežki s področja filmov o alpinizmu, zimskih športih in znanstvenih raziskovanjih. Ljubiteljem gora, prirode in zimskih športov bo torej dana edinstvena možnost, da se seznanijo z najboljšimi filmi enoletne proizvodnje, ki so bili prikazani in nagrajeni na mednarodnem festivalu v Trentu. V soboto, 10. oktobra, ob 20. uri bo svečana otvoritev v kinu Center, kateri bodo prisostvo-
vali župan mesta in direktor festivala iz Trente ter skupina novinarjev i* Italije.
Na reviji bodo predvajali naslednje filme: Od-wrod — Spust (Poljska)/ ki je dobil nagrado Zla" encijan kot najboljši kratkometražni film o plan*n' stvu. Jirishanca II. Cet' vinio delle Ande — andski Matterhorn (Italija), The Climbers — Plezalci (Vel. Britanija, nagrada: Zlat* encijan), Morte di »* Stambecco — Kozorogova smrt (Italija, nagrada: Cidalc), Eiger 69 — P°* Japoncev (ZR Nemčija, nagrada: Zlata medalja 1" 500.000 lir za najboljši film o alpinizmu).
J. Javornik