Gospod, ki je imel rad otroke.
Spisal Iva Blažič.
tefan Lukič je prodal svojo' hiSo in odšel v novi svet. Kupil jo je gospod, ki je imel rad otroke. Gospod Rudolf jo je dal prenoviti, lepo pobarvati in obzidati s precej visoko, kamenito ograjo. Potem sta nekega dne pripeljala dva čila, lepa vranca pohištvo, in gospod se je naselil v prenovljeni hiši. Za po-slopjem se je razprostiral krasen v/t, ki ga je dal gospod lepo obdelati in posaditi z rodovitnim drevjem in raznimi cvetkami. Zadaj pri ograji je pa imel hladnico. Divja trta se je spenjala po lesenih stenah in nizki strehi, gospod je pa sedel z zadovoljnim licem na stolu za preprosto mizo, pušil iz dolge pipe in gledal, kako so pridno letale čebele iz čebelnjaka zraven hladnice in se vračale na svoj dom, na nožicah s cvetnim prahom. Časih je imel pred seboj odprto debelo knjigo. Takrat je nataknil naočnike, da je bral. Stara kuharica Reza mu je prinašala jedi v hladnico.
I.
Meta in njen sin Mirko sta nabrala v gozdu za vasjo drv in jih nesla proti domu. Počasi in previdno sta stopala po strmi poti, da noga ne iz-drsne na kamenju. Posebno počasi je stopala Meta. Stara je že bila, in noge so se ji tresle pod težko butaro. Globoko je dihala, in žalostno ji je bilo pri srcu. Zdajinzdaj jo je posilil kašelj, ki se ga je le iztežka branila. Bila je starka v jeseni. Jesen je razgrnila svoj plašč po travnikih in livadah. Otožno so kimale zadnje cvetke na planoti: venele so, in mrzli vetrovi so jim majali drobne, nežne glavice. Drevje je klanjalo žalobno svoje veje, list za listom ]e padal na tla. V velikih vrtincih je krožil vsak po zraku, veter se je igral z njitn in ga vrtel, dokler ni priveslal v zatišno dolinico. Zapuščen in osamljen je bil gozd.
»Mamica, ali bi ne bilo dobro, če malo počijeva? Težko nesete butaro," pravi Mirko.
,Prav govoriš, Mirko. Tudi ti neseš težko, saj vem. Na oni zid na-sloniva butari."
Oovorila je s slabotnim glasom in globoko je dihala.
Položila sta butari na zid, da se oddahneta.
Ves svet naokrog je kazal pusto lice, čeravno je nebeško solnce I časih pokukalo skozi redke koprene oblakov, ki so se dolgočasno vlačili j po nebesnem svodu.
-*   219   «-
Tedaj ju je srečal gospod. Dolgo, črno suknjo je imel na sefi in gorko  čepico  na glavi.   Ni bil  še tako hud  mraz,  saj je  sijalo solnce in              "'
dajalo   malo toplote,  ali gospod je bi) že star,   zato ga je že rado zeblo.                j
Meta in Mirko  sta  prijazno   pozdravila gospoda,  ki je  obstal  in ju               -
nekaj časa gledal.
nKako ti je pa ime,  deček?"
»Gospod, Mirko so mu  rekli   pri krstu, tako ga imenujem tudi jaz", je hitela Meta namesto sina. L             »Ali nima več očeta?"
W            ,,Gospod, oče mu je umrl, ko je bil fant star šele tri mesece. Odtedaj
sva sama.  Kozo rediva, da nama daje mleka. V velikem uboštvu živiva tja naprej."
Mirko je ves čas gledal zvedavo gospoda. Videl ga je sicer že prej nekolikokrat, ali ni mu bil tako blizu. Premotril je dolgo sivo brado in i>ube na prijaznem obrazu. Gospod je stopil k njerau, ga pobožal po licu in mu rekel s prijaznim glasom:
»Pridi k meni, Mirko! Kadar hočeš, so ti odprta vrata."
Segel je v žep in stisnil Meti v roko goldinar.
,Stotisočkrat vam plačaj Bog na tem in na onem svetu! Bog vara daj vse dobro, česar si želite."
Gospod se je smehljal Mirkotu, ki ga je venomer gledal, in šel dalje svojo pot.   Meta in Mirko sta pa zadela svoji butari in 51a vesela domov.                ]
Ko se je gospod vračal z izprehoda, je dobil na vasi kopico otrok. Igrali so se in skakali semintja, tudi vpili so nekateri in se ruvali, celo tepli. Nekaj jih je bilo utnazanih, kakor da so jih popustili cigani. Ko so zagledali gospoda, so utihnili in pričakovali, kaj bo zdaj. Nekateri so po-begnili kakor plahe srne, nekateri so vzeli z glave klobučke in pozdravljali, drugi so se držali kot lipovi bogovi. Gospod je stopil mednje, nekatere pobožal, se jim smehljal, jih izpraševal, kaj dela oče, mati, brat, sestra, kaj pravi gospod učitelj v šoli in take navadne stvari.
Dal je vsakemu krajcar, da so se razveselili in postali živahni.
nPridite kaj k meni!"                                                                              i!
nBog plačaj, gospod! Že pridemo!" so vpili in gledali gospoda.
B.            ''mi^.iji ,'n/ rlmtl -iM.
Drugi dan proti večeru so se otroci ohrabrili in odšli fi gospodu. Med njimi je bil tudi Mirko.
^No, ali ste vendar prišli?" je reke! gospod, ko jih je zagledal pred seboj na vrtu.
Vedel jih je povsod, jim kazal pozne cvetke in jira govoril ves čas prijetne stvari, ki so jih vsi z veseljem poslušali.
Reza je pokukala skozi vrtna vrata in vprašala gospoda, če želi česa.
,,Prinesi mi gosli sem!"
Reza je slušala. Gospod je sedel v Iopo. Otroci so se nabrali naokrog.
,Ali vas kaj zebe? Gremo v hišo, če vam je mraz."
W
I
¦*-   220   x~             i
;¦       »Nič nas ne zebe, gospod. Solnce sije še precej gorko." ^           r       Prijel je za gosli, lok je zaplesal po strunah.  Tanki,  sladkodoneči
glasovi so pluli po vrtu tja na vas, kjer so Ijudje zvedavo poslušali. Otroci so gledali in posluSali z zanimanjem in vidnini veseljcm. Oospod je godel in pel obenem. Še lep in poln glas je imel, dasi je bil že star. Tako sladko je pel kot mlada deklica na vrtu. Glasovi so bili veseli, kakor da jih poje radostno srce v majniškem cvetju. Ljubko božajoč vetrič jc privel in odnašal glasove črez plan tja do gozda, kjer so šepetala drevesa in pripogibala drobne veje.
»Reza, Reza!"
Reza je prihitela in vprašala gospoda, česa želi.
»Prinesi otrokom jabulk in kruha!"
»Gospod, vse boste zapravili pri otrokih, če ne boste pazili. Doma naj jih rede!"
nTiho! Stori, kar sem ti velel."
»No, no, saj bom. Samo otrok ne niorern videti; meni ne bo po go-spodu nič ostalo. Vendar sem mu služila zvesto celih deset let", si je mislila.
Prinesla je jabolk in kruha v košarici.
^Vzemite in se malo okrepčajte!"
Otroci so radi slušali in posegli po jabolkah, ki so se jim smejala iz košarice.  Tudi bel kruh jim je šel v slast.
BKam ste pa nesli krajcarje, ki sem vatn jih dal včeraj?"
,,Jaz sem kupil pero."
ajaz sem kupila svinčnik."                                          ,i,^i,^  ,n -.<•>. n«   ii<>
Jaz sem ga dal materi."                                               ¦¦ "!'¦' ¦¦•' *>• •'¦¦!-''  .11
Nekaj večjih fantov je molčalo in se sramovalo povedati, kje so za-pravili krajcarje.
»Kaj pa vi?" jih je vprašal gospod.
»Cigaret so si kupili, sem jih videla, ko so kadili", je zatožila deklica, Sušetova Tončka.
Zatoženci so gledaii s sovražnimi pogledi kakor bi hoteli reči: »Čakaj, ti že pokažemo, ker si nas zatožila."
,To ni lepo, Tončka, da jih tožiš. Mlad človek naj govori le, če ga kdo vpraša. Zapomni si to! Prihodnjič ne smeš več tožiti!"
,Ne bom več, gospod!"
,Vi, mladi dečki, pa si zapotnnite, da ste še premajhni, da bi kadili. Škoduje vam, zdravje si kvarite s tem. Jaz sem star, kakor vidite, pa nisem mlad nikoli kadil."
Dečki so bili osramočeni, v tla so gledali. Najrajši bi zbežali, da bj jih gospod ne videl več.
»Zdaj pa pojdimo v hišo! Pokažem vam knjige in klavir. Kaj malega utegnemo brati."
Solnce se je bližalo zapadu, zadnji žarki so metali svojo svetlobo po vrtu. Veje so trepetale in se klanjale tiherau večeru, ki se je zbujal iz globokega sna. Tam v gozdu ima svojo palačo, kjer prespi dneve, zvečer
Hx    221    .-s-
pa privesla na lahkih krilcih v dolino in razgrne svoj temni plašč nad travuiki in logi. Pridne delavke čebele so se vračale s paše na svoj dom, da se poklonijo svoji kraljici.
Otroci so se čudili, kako čedno je vse pri gospodu! Da bi bilo pri njih doma tudi tako!                                                                                                               ,
Gospod je sede! za klavir in jim nekaj zaigral. Zopet so vsi verno poslušali, ker so bili glasovi Ijubki in poskočni kot studenček, ki izvira izpod mahovite skale pod širokovejnatim hrasiom.                                  *«.«»
,,Zdaj pa h knjigam!"                                                                        !
Odprl je  omaro,  kjer je imel veliko kopico knjig,  debelih in tankih,                  .
vezanih   in nevezanih.   Mirko je stai tik gospoda in gledal začuden vse to                  ,
bogastvo.
»Kdaj pa preberete toliko knjig, gospod ? Zdi se mi, da jjh ne bi pre-'      čital vse življenje", je vprašal hrabro Mirko.
I               »A,  ti  si, Mirko!"   se je čudil gospod.   »Dragi  moj,   priden  človek
kmalu prebere še toliko knjig."
Vzel je iz omare drobno knjižico. Bil je mladinski list. Odprl je nekje v sredi, podal knjigo Mirkotu, pokazal s prstom, kje naj bere. Mirko je stopil v sredo sobe, otroci okrog njega, gospod je sedel na zofo. Mirko je bral razločno, ne prehitro in ne prepočasi, da so ga vsi umeli.
nDobro, prav dobro! Jako me veseli", je hvalil gospod Mirkota.
IBrali so še drugi,   a z nikomer ni bil gospod tako zadovoljen kakor z Mirkotom. ,,Kdo mi našteje vse evropske države?" Naštevali so in se trudili. Nihče ni povedal vseh. Ta je izpustil Srbijo,
oni Bolgarijo, tretji Švedijo. Mirko je pričel na jugu in povedal gladko vse,
kakor bi molil o&naš.                                                                                  '¦' ¦  •"«
v]i svoje življenje in pije svojo kri; kaj je to? Ugibajtel"           >: " '
Ugibali so in se skoraj jezili, ker niso zadeli.                              >\ :¦¦¦'•'¦' -!
nLuč bo menda, kaj, gospod?" je rekel Mirko.                        ' '  '
aUganil",  je  odgovoril gospod,   in  zadovoljnost mu je bilo brati na
obrazu.   Segel je v žep in prinesel iz njega goldinar.
»Nesi ga materi, da ve, kako si priden."      • .¦         -     .—-   ¦  ¦- ¦ Pogladil mu je lase in ga pobožal po licu.      •-"'-    '     ¦ ¦       •*¦ ¦¦"''¦ ,,Za nocoj naj bo dovolj! Pa pridite še drugič!" Otroci so  odšli.   Nekateri so gledall Mirkota po strani in so mu bili
nevoščljivi. Ta se je pa držal skromno kakor da zna najmanj med vsemi. Gospod je gledal za njimi, si mencal roke in govoril sam s seboj: Jz tega fanta bo  še  nekaj.   Gospoda učitelja moram vprašati,  kako
je z njim v šoli."
111.
Prišli so Vsi svetniki. Počasi so se vlekli dnevi, čeravno so se vedno krajšali. Mrzli vetrovi so veli od severne strani, da so stari raožje oblekli kožuhe in s strahom čakali tete zime. Drevesa so stala gola, žalostna in zapuščena.  Zavel je veter, in veje so se sklonile, ker so se bale siloviteža,
H>.      222     Hfr-                                                                    4
ki divja okrog nas kot hud sovražnik. Vahčarji so ogrnili kolikor mogoče več obleke, da jih ne bi zeblo, ko bodo brali po hišah orehe, kostanj, jabolka, koruzo in hlebčke. Po vasi so hodili in se prepirali, če je dala hišna gospodinja enemu malo več kot drugemu.
Blato je ležalo po kolovozni poti. Prejšnje dni je deževalo, kakor bi lil iz škafa. Šli so ali tudi tekali drug za drugim, blato jim je umazalo obu-valo in oškropilo obleko. Mirko je šel zadnji, počasi je stopal, da ne bi umazal obleke.
Pri gospodu so dobili vsega dosti: jabolk, hlebčkov, orehov. Mirko je dobil lepe, nove črevlje za zimo.
»Kaj si dobil? Kaj ti je dal gospod?" so ga izpraševali in silili vanj.
»Črevlje mi je dal.   Bog mu vrni!"
»Kaži, kaži!" je klical Šimnov Jakec.
Mirko je pokazal, Jakec mu jih je zgrabil s sovražnimi prsti, jih neko-liko ogledal, nato pa jel bežali z njimi po vasi.
nDaj jih nazaj! Meni jih je dal gospod", je prosil Mirko.
,Ne, ne!" je vpil Jakec.
Ktnet je prišel po vasi in ustavil Jakca. Ko je izpoznal tatu, mu je velel, naj vrne črevlje. Jakec jih je zagnal v blato, da so se popolnoma umazali.
Gospod je prišel na mesto in zažugal Jakcu:
»Nikoli več k meni!  Najgrša je nevoščljivost."
Na Vseh vernih duš dan so obiskovali Ijudje grobove svojih dragih pokojnikov. Vaško pokopališče je bilo polno Ijudi. Mrzlo je bilo, stiskali so se v svoja gorka oblačila.
Tudi Meta in Mirko sta prišla na grob svojega moža, oziroma očeta. Gorke solze so tekle Meti; pokleknila je ob grobu in molila dolgo goreče in vdano. Molek ji je zlezel izmed prstov, ki so bili prezebli, kašelj jo je posilil zdajinzdaj. Mrzel veter je pihal in pripogibal otožne vrbe žalujke, tuintam je samevala kaka cipresa, in veje so se ji tresle in trepetale. Lučce so gorele naokrog, veter jih je ugašal. Meta je varovala edino svečico. Mraz ji je silil skozi tanka oblačila. Vendar se ji je zdelo, da je tu prijetno kakor v prvih pomladnih dneh, ko se prebudi priroda in obleče lepo, svežo obleko. Zdelo se ji je, 4akor da pojo angelci in trobentajo s svečanim glasom, da jih je slišati od vzhoda do zahoda. Mižala je, ustnice so se hitro premikale, prsti so šteli jagode na molku. In zdelo se ji je, da se ji bliža mož, oblečen v črno obleko, s križcem v roki. Iz neznane daljave prihaja, pusta ravan je pred njim, za njim pa rodovitno polje s cvetočim drevjem in svežimi studenci. Vabljivo izteza proti nji roke: nPridi k meni, draga žena! Glej, že dolgo te čakam. Za mano je veselje, krasni vrtovi in bajni logi. Tja pojdeš z menoj. Pridi, pridi!" Prav tik nje je stopil in jo prijel za roko. ,Pojdi!"
Mirko jo je prijel za roko in pošepetal tiho: »Mama, gospod gre z gospodom učiteljem."
Meta   se je  zdramila in  začudeno  zrla  okrog sebe.   nMirko,   umrla    ^^

-n    223    **-
,Ne boste ne, mama!"
nNe, Mirko! Zaradi tebc ne smem. To so bile le sanje."       . ,
Oospod in gospod učitelj sta pristopila. Gospod je pogladil Mirkota po glavi. .Gospod učitelj te je jako vesel, Mirko! Tudi meni delaš veselje. Kaj pa je z vami, mamica?"
Pogledala ga je z rosnimi očmi. Gospod je videl, da Meta ne bo več dolgo delala ljudem nadlege.
»Stotisočkrat Bog plačaj za vse, gospod, kar ste mi storili dobrega."         —^
»Ali še ne greste domov? Pozno je že."
,,Pojdem, pojdem", je odgovorila s slabotnim glasom.
Počasi je šla domov. Mirko je stopa! poleg nje in je bil žalostcn, ker je bila mamica tako slabotna. Metina hoja že ni bila več gotova. Težko in z naporom je prišla domov.
BSlabo rai je, leči moram", je rekla.
Legla je, mraz jo je tresel. Mirko je bil v strahu za njo. Kaj bo, če mu umre! Kdo bo skrbel zanj? Težke misli so mu legle na dušo.
Meti se je pa zopet zdelo, da prihaja iz daljave mož, da jo kliče in vabi: ,,Pridi, pridi!"
Drugi  dan je  bila jako  slaba.   Mirko je  šel povedat gospodu,  ki je
takoj prišel k nii.                                                        .        ' ,,"    .   ,
'    „        .         .,         ...               ,                         jMH   ir>/.   .\tMVy,'  ?.  tnnž
nPo zdravmka posljem, morda vara pomore.
Po zdravnika je poslal gospod in po gospoda župnika. Zadnji jo je lepo pripravil za večnost, prviji ni mogel več pomoči. Smrtjo je rešila trpljenja.
Črez tri dni je namreč izdihnila. Mirka je izročila v skrbne roke gospoda Rudolfa.
In zapeli so zvonovi žalostno, milobni so bili njihglasovi in proseči in ihteči.
Drugi dan nato so pokopali Meto. Ni bilo posebno veliko ljudi, ker je bila ubožna. Gospod je šel za njo s sklonjeno glavo in posiušal skriv-nostne, otožne psalme, ki jih je pel duhovnik. Tudi njega poneso nekoč štirje možje, in potem pride večnost . . .
Zagrebli so jo. Mirko je ostal dolgo na pokopališču, klečal ob gotnili in pretakal gorke solze.   Saj leži v grobu njegova mati.
Gospod je stal ob zidu in čakal, kdaj se izjoče Mirko. Opazoval je tudi dečka, ki je stal nedaleč za drevesom. Zdaj stopa k Mirkotu. Izpoznal ga je.   Bil je Šimnov Jakec.
nNo, ali se še nisi najokal? Je li to moško, tako delajo babe", je dejal in se smejal.
»Pusti me!"
nKam pojdeš zdaj? Zdaj si berač.  Ali pojdeš k nam za pastirja?"
»Pusti me!" je prosil Mirko z jokavim glasom.
,Proč, lump! Glej, kaj bo iz tebe? Kakor si boš postlal, tako boš spal na stare dni."
Ko je Jakec zagledal gospoda, je obrnil hrbet in odšel.             ;|
,,Kaj vam raari!"
Gospod je pristopil, prijel Mirka za roko in ga odvedel na svoj dom.
-».   224   -s-
IV.
Pri gospodu Rudolfu se je Mirkotu dobro godilo. Ni trpel pomanjkanja kakor prej pri Ijubi mamici doma. Gospod ga je imel rad in je skrbel zanj kot za svojega sina.
,,Svojih nimam.  Komti naj dam, če ne tebi?"
Mirko je delal gospodu veliko veselje. Priden je bil v šoli in zapomnil si je vsako stvar, ki mu jo je povedal gospod.
»Profesor boš nekdaj, kakor sem bil jaz", mu je rekel večkrat.
Prišla je mrzla zima. Če je bil lep dan, je stopil Mirko z gospodom na vrt. In prišli so tudi drugi otroci in se igrali. Kepali so se, še gospod jira je časih pomagal. Danes so postavili velikega snežencga moža. Veselo skakajo okrog njega in se smejejo in ga kepajo. Tudi Mirko meče sneg vanj.
Na visoki ograji se je pojavila postava in vrgla debelo kepo snega proti Mirkotu, ki se je k sreči še o pravem času umaknil:
nKdo meče?" so vpili otroci.
»Zakaj ga ne zadenem", je zavpil Šimnov Jakec in skočil z ograje na tla in bežal po vasi domov. Divjo jezo je kuhal nad Mirkotom. Nevoščljiv mu je bil.   Ni ga mogel videti srečnega.
»Tako mlad, pa tako hudoben! Kaj šele bo?" je govoril gospocl sam s seboj. nVse moje poizkušnje, da bi ga poboljšal, so bile zaman. Niti z voljno niti z ostro besedo ne opravim ničesar pri njem. Šolo opušča in pase lenobo."
Prišla je pomlad z veselim licem in poletje z vročino in jesen z bo-gastvom. In takrat je odšel Mirko v mesto v šole. Gospod pa je imel doma še vedno rad otroke. Dajal jim je jabolk, kruha, knjig. Igral je večkrat na gosli in klavir, da so ga otroci z veseljem poslušali. Vesel je bil tudi sam, vsi so ga imeli radi.
V.
Bilo je mnogo let pozneje. Oospod, ki je imel rad otroke, je že davno ležal pod zemljo.
Popoldne je bilo. Profesor Mirko je sedel v svoji sobi, v oni sobi, v kateri je nekdaj sedel gospod Rudolf. Pred njim je ležala knjiga. Prav pridno je bral iz nje.  Kar začuje trkanje.
»Noter!"
V sobo stopi raztrgan mož in ga prosi, naj mu da kaj za žganje. S pijanim glasom je govoril mož.
Mirko je izpoznal v njem — Jakca.
»Žganja ne smeš piti; škoduje ti."
»Koristi mi, koristi! Tako me pogreje po žilah, gospod."
,Za  žganje  ne dam  nič.   Če boš  za kaj drugega potreboval,   pridi! Z Bogom!"                                                                                                     
Klel je in ostavil sobo.                                                                     
Profesor Mirko pa se je zamislil v davne dni.                                   
_