Listek. 3'«7 6. »Pod oknom.« (Napev J. Fleišmanov.) — 7. »Dolenjska zdravijca.«----8. »Zadovoljni Kranjec« — 9. »Bleško jezero.« (Napev Kam. Mašekov.) — 10. »Gorenjska zdravijca.« — 11. »Na jezeru.« (Besede in napev zložil Miroslav Vilhar.) — 12. »Na zdravje.« — Glede" obsega glasu so stavljene v srednji visočini, da jih bode možno prepevati visokim in nizkim glasovom. Spremljanje za klavir je pogodil veščdk vzgledno. Na prvi pogled nam je jasno, da že kratka predigra vpelje v polni značaj vsake pesmi. Spremljanje ni ravno navadno, a po vsem priprosto in' vendar s finim ukusom ubrano. — Gospod Foerster je tem oziru, da je jel prirejati narodne in druge pesmi v^tej obliki, zaoral jako plodonosno ledino. Ravno ta oblika nam jako ugaja, ker moči bode jih prepevati odslej ne le pevskim zborom in čveterospevom, temveč tudi vsakemu posameznemu pevcu in posamični pevki, in glasile se bodo v vsakem domačem krogu, kjer se glasba goji, a tudi v koncertni dvorani. Kadar dobimo kako delo g. A. Foersterja v roke, zabeležiti nam je vselej z radostnim srcem, da je spet veščak podaril našemu muzikalnemu svetu kaj izbornega. Oblika, popir in tisek, vse jako lepo. Kakor čujemo, tiska se že 2. zvezek »Triglava«. A. R. Crnelo. Razne preiskave o zgodovini domovine naše so me prepričale, da je malo dežel, kjer bi se razumništvo tako malo brigalo za zgodovino naroda svojega, kakor pri nas; zato pa nahajamo toliko krivih razlaganj po nemških in od Nemcev pisanih knjigah, da se človeku čudno zdi, kako je možno kaj tacega pri nas -— filologičnem narodu, da se ta ali dni ne oglasi in ne popravi krivih nazorov in razlaganja o tej ali oni stvari. Crnelo je grad blizu Mengiša, kateremu so Nemci izmislili neosnovan začetek, da se zategadelj imenuje »Rottenpiichel«, ker ga je bil nekda sezidal prvi mejni grof Popo, o katerem si prof. Richter domišljuje, da se je imenoval »von Roth« -— in bil »Urenkel Herzogs Arnulf des Bosen, daher die krainischen Rottenpiichel.v. Takoj, ko sem prvič čital ta nezmisel, posilil me je nehote smeh, kajti prepričan sem, da od zdavnaj biva tu slovenski rod in da večina nemških poimenovanj ni nič druzega kot prestava iz slovenskega prvotnega imena. In tako je tudi s tem imenom Crnelo pomeni namreč rudeče. Beseda izvira od korena čermi, stsl. čruvi, nsl, črv, Wurm, kakor uči Miklošič (Etym. Wdrter-buch na 33. strani), kjer pravi: »die Bedeutung »roth« beruht darauf, dass einst in allen Landern mit gewissen Wiirmern roth gefarbt wurde : Scharlachschildlaus«. cf. nsl. črmljak, čmrljak, Eidotter, češ. čermak, Rothkelchen ; stsl. čruvenu, čruvljenii, roth srb. crven, crljen, roth itd. Tako je tudi Crnelo = Crvnelo = rudeče = roth. Za Rottenpiichelnom, kateri se tudi v listinah nahaja s pisavo Rothenpiichel, našel sem ime kraja Rottenpach ter ga iskal pod imenom Rudeča Vas, Rudeči Potok, Rudeči Breg, Hrib itd. a zastonj. Leta 1883. bil sem v Zatičini, in tu mi je gospod župnik povedal, da Rottenpach je vas blizu Zatičine s slovenskim imenom Crnelo, kjer je, kakor me listine uče, nekdaj stal grad, plemenitažev Črnelskih »von Rottenpach.« Ker Nemci oba kraja »Crnelo« imenujejo Rothenbacli, Rothenbiichel in ker vemo, da je crnelo v našem starem jeziku pomenilo 7-11-deče, roth, smemo iz tega za gotovo sklepati, de je Crnelo starejše ime nego Rothenbacli ali Rothenbiichel in da je Nemec iz Crnelega naredil svoje ime, a ne naopako Slovenec iz Rothenbacha ali Rothenbiichla svojega Crnelega. Kakor pa je dognano to, potem se tudi vse Richterjeve kombinacije o tem imeni izkade" v prazni nič. Fr. Sumi. ,,Smotra" se imenuje mesečnik za občno prosveto, katerega je z novim letom začel v Zagrebu izdavati tiskar in knjigotržec C. Albrecht. Urednik mu je hrvaški književnik Milan Grlovič. »Smotra« hoče priobčevati članke v latinici in cirilici v tistem pravopisni, v kakeršnem so ji priposlani; o svojem programu piše list tako: »Smotra ima da hude u prvom redu pravo ogledalo duševnoga rada svega hrvatskoga ili srp-skoga naroda, koji je jedan te isti živio on i stanovao gdje mu drago. Ona ima bi-lježiti njegove duševne stečevine i proizvode, ocieniti ih i narod na njih upozoriti; ona 318 Listek. ima zadatak, da svu inteligenciju a po njoj i narod upozuaje s njegovimi kulturnimi, književnimi i povjestnimi spomenici; s razvitkom njegova jezika i govora, s njegovom filozo-fijom i estetikom, sadržanimi u bezbrojnom blagu njegovih narodnih pjesama, poslovica i pripovjedaka; s njegovimi običaji i socialnimi potrebami; s napredkom njegovih umjet-nosti. Ali „Smotra1' ima i tu dužnost, da upre oči i u ostali sviet pa da našemu občinstvu u korist kaže, što se u njegovu duševnu životu sbiva. Tu su nam Bugari najbliži, za tim sjeverni Slaveni: Cesi, Slovaci, Lužičani, Poljaci i Rusi, napokon ostali kulturni narodi. Treba nam o njih etno- i geografskih črta, izvješča o napredku njihovih književnosti i kulture. ,,Smotra" se ima na dalje obazirati i na razvitak prirodoslovnih znanosti, koje su nam u malo godinah doniele najzamašnijih po čovječanstvo rezultata. Dovolj no je spomenuti astrofiziku i elektrotehniku. Kemija i š njom tehnologija slavi svaki dan novih triumfa. A liepe umjetnosti? Glasba, našemu narodu toli omiljela, kazalište, slikarstvo, kiparstvo, graditeljstvo, rezbarstvo, ne smiju li nači u ,,Smotrinih" izvješčih bar čedno mjestance? Naša je bibliografija da ne može da gora bude. vSmotra" želi s toga zabilje-žiti svaku knjigu, svaku razpravu, svaku brošura, u obče svaki književni produkt našega naroda gdje god on izašao. Dapače ona želi bilježiti i važnije stvari po naših novinah. Time bi ,,Smotra1' postala ono, što hoče da ved i po svom imenu postane: prava pravcata ,,Revua" suvremene obče prosvjete.« List ima obliko »Ljubljanskega Zvona«, uredovan je izvrstno in podpirajo ga najboljši pisatelji hrvaški kakor dr. Rački, dr. Markovič, Ko-strenčič in mnogi drugi, Doslej so izšli štirje zvezki. Opozarjamo na »Smotro« tudi Slovence, kajti izborni list je vreden vsega priporočila in največje pažnje naše. Slovani v nemški književnosti. V Magazin f. d. Liter, des In- und Auslandes št. 52 (1886) hvali F. Miiller Maretičev prevod Homerja na hrvaški jezik in poudarja, kolikega pomena je njegova prestava za Jugoslovane. — V istem časniku (št. 1., 2. in 3. 1887) opisuje dr. H. Penn Vuka Stefanoviča Karadžiča kot prijatelja nemškega zgodovinarja Rankeja in slavi njegove zasluge za srbsko književnost. Ob jednem podaja tudi dosti obširen životopis slavnega Srba in dodaja tudi pisma, katera so pisali njemu Goethe, J. Grimm, Talvvje i. dr. — V Lipskem pri Dunckerji in Humblotu prišla je na svetlo nemška prestava dela grofa L. Tolstojega ,,Bekenntnisse. Was sollen wir thun ?" ponem-čena od H. Samon-Himmelstjerna. — A. Briickner objavil je prvi zvezek svoje knjige pod naslovom: »Bilder aus Russlands Vergangenheit« (tudi podnaslovom: ,,Beitrage zur Kulturgeschichte Russlands im XVII. Jahrhundert") v Lipskem pri Elischerji. V Lipskem predava Leskien staroslavensko slovnico, zgodovino staročeske literature in bere staroslovenske tekste, Scholvin ruske slovnice II. del in rusko kresto-matijo po Miklošiči in Šafranovu, IVollner pa o tvarini in obliku slovanskih pripovedek pri slovanskih narodih in o epični pesmi jugoslovanski. Poljska književnost. Poljaki so ustanovili društvo »To\varzystvo literackie imie-nia Adama Mickiewicza«, da izdaja dela slavnega pisatelja in kar se je pisalo o njem. Predsednik društvu je vseučiliški profesor dr. Roman Pilat. — Rusko geografsko društvo je sklenilo, da preišče in popiše tudi Poljsko v etnografičnem in etnologičnem oziru. To je veselo znamenje, ker se dosedaj ni pečalo s Poljaki in ker so dosedanja dela tega društva porok, da bode zvršilo svoj posel temeljito in natančno. — Ruski polkovnik Pu-zvrevskij izdal je s pomočjo Nikolajevske akademije generalnega štaba knjigo »Poljsko -Russkaja vojna 1831. goda« z atlantom (St. Peterburg 1880. XIII. in 436, 227 str.) Delo je tem večje važnosti, ker je porabil pisatelj uradna poročila in razpravlja stvar mirno, stvarno in vednostno. — Henrvk Sieukiewicz piše nov roman »Wolodyjski«, ki bo prišel na svetlo v »Dzienniku Poznanzkem« in bo trilogija z »Ogniem in mieczem« in »Potopom« istega pisatelja. — Oddel iilologične akademije umetnosti v Krakovu je bil odločil iz