.tftr FRANCE ŠTUKL •, r arhivist ŠKOFJA LOKA IN NJENO PREBIVALSTVO V PRETEKLOSTI '''. - i -rJ •••'; -'• , l^r^r v tem sestavku bi želel prikazati nekatere podatke o Škof ji Loki s pred mestji in o Ločanih od 19. stoletja do 11. svetovne vojne. Ze nekaj let izdaja Skupščina občine Skofja Loka v majhnem priročniku pomembnejše statistične pcdatke za občino Skofja Loka. Ti starejši podatki pa naj pokažejo, kako je bilo včasih. Podatke sem dobil iz več virov. Statistična centralna komisija na Dunaju je nekaj let po vsakem ljudskem štetju objavila imenike krajev s podatki o številu hiš in prebivalcev. Ti popisa prebivalstva so bili od leta 1869 vsakih 10 let. Po prvi svetovni vojni so objavili definitivne popise prebivalstva od 31. januarja 1921 šele leta 1932. Popis prebivalstva 1931 pa ni bil dokončno obdelan niti do II. svetovne vojne. Posameznih naslovov publikacij o štetjih ne bi tu navajal. Za najstarejše podatke sem se poslužil publikacije Haupt- ausweis iiber die Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebiethes in Pro- vinzen, Kreisen, Sektionen, Bezirks-Obrigkeiten, Hauptgemeinden, Untei-ge- meinden und Ortschaften, nebst deren Hauser- und Seelenanzahl im Jahre 1817. Drugi vir so bile originalne, vezane popisne pole prebivalstva, hranjene v Arhivu v Skofji Loki. Popisnice so nepopolno ohranjene za leta 1869, 1880, 1890, 1900 in 1931. Najpopolneje je ohranjeno gradivo za leti 1880 in 1931, pri drugih letih pa povsod manjka kakšen mestni ali predmestni del. Tretji vir je bilo gradivo, zbrano iz predvojnega občinskega arhiva, ki se danes hrani v posebnem fasciklu. Fascikel ima naslov: Gibanje prebivalstva, hišne številke, itd. V njem najdemo podatke, ki jih je občina morala poslati okrajnemu glavarstvu, oziroma sreskemu načelstvu. Ponekod sem uporabil podatke tudi iz Statusa animarum in pa iz prve in druge serije zemljiške knjige, ki je že v arhivu, medtem ko je tretja serija zemljiške knjige še v uporabi pri občinskem sodišču v Skofji Loki. Najstarejši Status animarum je bil sestavljen v tridesetih letih 19. stol., zemljiško knjigo druge serije, ki pride največ v poštev, pa so nastavili okrog leta 1840. Objavljeni tiskani podatki niso vedno v skladu s primarnimi viri — po- pisnicami prebivalstva, stanjem v zemljiški knjigi itd. Na takšna nesoglasja bom sproti opozarjal. Predmestja, ulice, ceste Poleg Plača in Lontrga ter raznih »neuradnih« ulic, je imela Loka Se 4 predmestja: Karlovec (Spodnji in Zgornji), Trata, Studenec in Kapucinsko predmestje. Po letu 1930 se je pričelo razvijati še Novo predmestje, vzhodno "• 131 od Kapucinskega predmestja do Plevne in na jugu do Sore. K mestu so vedno prištevali še vas Vincarje, pozneje tudi vas Podpulferco. Problematične so bile razmejitve med občino Loka in občino Zminec v letih 1903—1908 predvsem v Breznici, katere del je prišel pod Vincarje. Ma lenkostne spremembe so bile tudi pri Podpulferci, Vincarjih in Kapucinskem predmestju, i. s. na škodo starološke občine. Karlovcu so rekli včasih tudi Oslovske uHce. Za ime Trata, ki se teritori alno približno ujema z današnjo Grajsko potjo (zahodno nad Poljansko cesto), ve že malokdo od mlajših Ločanov. Studenec se je širil od bivše Primoževe žage pri tovarni Sešir (danes njihova kožama), pa do Pepetovega mlina pri Puštalski ali Hudičevi brvi. Proti zahodu je Studenec mejil na Lontrg in Karlovec. Kapucinsko predmestje se je raztezalo severno od Selščice in je mejilo na bivšo občino Stara Loka. Znotraj Loke so imeli posamezni deli še 9vo]a imena npr. »usrana gasa« (med zadnjo stranjo hiš sedanje Blaževe ulice št. 2—8 ih Kasarno). V zemljiški knjigi serije II se omenjajo še naslednji deli: zgornji plač, spodnji plač, hiše za cerkvijo, hiše pod cerkvijo, nunska ulica ali kloštrska gasa, zgornja ulica (sedaj Klobovsova), itd. Numeracija hiš je potekala od št. 1 dalje, ne glede na ulice. Taka razdelitev mesta s predmestji je obstajala do leta 1930. Takrat so si v Loki umislili novo muneracijo p« ulicah. Nekatera stara imena so se jim zdela neprimerna. Studenec jih je spo minjal na ljubljanski Studenec, kjer je bolnica za duševno bolne. Preimenovali ^0 ga v Fužinsko predmestje. Ime Puštal se jim je zdel prenemški. Sreska izpostava v Skofji Loki je leta 1935 želela »nacionalizirati« krajevno ime Pu štal. V spisu piše:... »ta kraj ima svoje ime po gradu Burgstall, ki stoji še dandanes. To ime je povsem tujega izvora in bi ga bilo zamenjati s primernim domačim.« (Sreska izpostava, pov. 490/1-17/8. 1953 — v omenjenem občinskem fasciklu.) Sreča je, da imena le niso spremenili. Popis prebivalstva 1931 so opravili že na osnovi ulic. Leta 1937 je Dravska finančna direkcija zaprosila za popoln imenik kra jev, trgov, cest in ulic v loški občini. Poslali so jim naslednji seznam: 1. Mesto: Mestni trg. Spodnji trg. Nunska ulica, Sv. Jakoba trg, Karlov- ška ulica. Poljanska cesta, Grajska pot, Kapucinsko predmestje, Fužinsko predmestje. 2. Vas Vincarje. 3. Vas Podpulferca. Neuradna imena v mestu: Graben, Trata, Za gradom, Za brajdo, Na Ste- marjih. Na Marenkuš, Spodnji Karlovec, Studenec, Pod lipo, Lahov klanec, Kamnitnik, Ošterfeld, Krancelj, Stangruf, V zvezdi. Za klavnico. Za kaščo, Sajsbah, Na stopnicah. Na peklu, Viršk. Mestu so pridružili vsa bivša predmestja. Kapucinsko predmestje je osta lo, Studenec se je preimenoval v Fužinsko predmestje. Trata v Grajsko pot, Karlovec v Karlovško ulico in Poljansko cesto. Zanimiva so neuradna imena v mestu, ki so še danes v rabi pri starejših Ločanih.* '• • Sajsbah (izg. šajspoh) je bil tam, kjer je sedaj Tehnik in jarek onstran Stare ceste. Včasih je ob nalivih tekel po jarku potoček, pozneje so ga spravili v cevi. 132 • .Okrog leta 1930 so razparcelirali predel med Plevno in Soro na jugu. Prjtr žela se je živahna gradbena aktivnost. Ta predel so imenovali Novo predf mestje. Tik pred II. svetovno vojno, leta 1940 je loška občina predložila Sres- kemu načelstvu v Skofji Loki nov sessnam naslednjih delov občine Skofja Loka. 1. Mestni trg i .: • 2. Stx)dnji trg 3. Sv. Jakoba trg 4. Klobovsova ulica 5. Karlovška ulica 6. Poljanska cesta 7. Grajska pot 8. Kapucinsko predmestje 9. Fužinsko predmestje 10. Novo predmestje 11. Vincarje — vas 12. Podpulferca — vas Nunska ulica Štev. hlS 1940 42 39 14 11 '• 33 22 9 29 22 36 17 8 Štev. hiš 1931 47 40 14 11 48 24 9 26 21 21 11 7 14 Novo imenovani deli: 1. Kolodvorska cesta 2. Selška cesta 3. Pokopališka cesta •' 11 "1 ri 5a. •Uil^S r\:'W ••:;• 1. C.KtT vibun; Kapucinsko predmestje 4. Vojaška cesta 5. Kamnitniška cesta 6. Stara cesta Novo predmestje 7. Na »Grabnu« 8. Koi>ališka ulica Fužinsko predmestje 9. Naselje »Kamnitnik«. Preostale dele predmestij so tudi hoteli razdeliti na ulice in ceste, vendar novo imenovanje do II. svetovne vojne ni v celoti uspelo, po vojni pa se je imenovanje ulic že nekajkrat spremenilo. (Glej Fr. Planina, Novo imenovanje mestnih delov in ulic, LR XVI 1969, str. 284.) Razlikam med številom hiš v posameznih ulicah ni pripisovati po sebnega pomena, ker so pač ob posameznih numeracijah različno zaokroževctli posamezne dele. '•''•I- . . :. !' Hiše Najstarejša omemba loških hiš je Santoninov zapis v njegovem popotnem dnevniku iz leta 1486. Popis potovanja je objavila Doroteja Gorišek v tretji številki Loških razgledov leta 1956: »V mestu je 250 zidanih hiš, kritih s skod lami.« Zanimivi opisi hiš so v zemljiški knjigi II. serije iz let okrog 1840. Koliko je bilo v posameznih delih hiš, nam pove naslednja tabela. Za Loko naj po vemo, da so tekle hišne številke od 1—126 (127). St. 1 je bil grad, št. 2 je bila v današnji Klobovsovi ulici, iz Klobovsove ulice je šla numeracija pri Martinu 133 čez cesto na dlnigo (vzhodno) stran Plača, mimo župne cerkve na Lontrg, pri bivši Perkusovi hiši na drugo stran Spodnjega trga, pri kašči proti cerkvi, za cerkvijo proti Kasarni in v okolico hiš pri nunski cerkvi, nato pa po zahodni strani Plača do stare pošte in hiše Mesarjevega Tomaža. Kakšne so bile hiše v 19. stoletju, nam pove zapis v zemljiški knjigi. Na vedem naj le podatke za hiše, kjer se lesena gradnja izrecno omenja, prav tako opeka na strehi, skodle ali slanmata streha. V to tabelo smo priključili še hleve, ki so zanimivi za poglavje o živinoreji. TABELA A. ZEMLJIŠKA KNJIGA OKOLI 1840 Kraj: Mesto Karlovec Trata Studenec Kapucinske ) predmestje v »3 3* 1 18 2 S 5 i-c a* 52 24 6 2 5 11 5 2 4 lU jt 01 70 30 2 4 5 1 « m 6 1 1 7 Iz popisa prebivalcev leta 1880 je razvidno, da je bilo 7 hiš podrtih, i. s.: v mestu 1, v Karlovcu 3, na Trati 1, v Kapucinskem predmestju 2. Iz popisnih pol se za to leto vidi, da je nekaj hiš praznih, skratka stanovanjske stiske ta krat ni bilo čutiti. Ta podatek je podoba socialnih razlik, saj so se v nekate rih hišah kar drenjali šolarji in rokodelski pomočniki. Za leto 1890 je stanje podrtih in praznih hiš naslednje: Mesto Karlovec Trata Kapucinsko predmestje Vincarje Podrtih 2 3 1 2 — Praznih 5 1 1 1 3 Kaj več o hišah pove tabela o stanju v občini 31. XII. 1920. Loko ima ta bela še po starem razdeljeno. Poleg tega, da pove, koliko hiš je v posameznih delih, je razvidno tudi koliko hišnih številk je za posamezne dele. Na Studen cu se obojne številke ujemajo. Na Trati, v Podpulferci, Vincarjih in Kapu cinskem predmestju pa manjka po 1 hiša. V Karlovcu, ki ga ima razdeljenega na Zgornjega in Spodnjega, manjka skupno kar 9 hiš, kar je posledica požarov konec prejšnjega stoletja. V mestu manjka ena hiša. V tej tabeli deli hiše na trdo grajene, mešano grajene in lesene. Dve leseni hiši sta le v Karlovcu, ena v Zgornjem, ena v Spodnjem. Mešanih hiš je bilo v mestu 5, na Studencu 5, na Trati 6, v Karlovcu 3, v Ka pucinskem predmestju 1, v Podpulferci 2 in v Vincarjih 2. Mešanih hiš je še danes nekaj v Karlovcu, le ometane so. Tudi na Lontrgu vešče oko še zasledi leseno, oziroma mešano gradnjo. Številčno stanje hiš naj ponazori tabela B. 134 Tabela B. ŠTEVILO HIS Mesto Karlovec Trata Studenec Kapucinsko predmestje Skupaj Vincarje Podpulierca Skupaj 1780 12S 49 13 14 16 1817 126 51 13 15 20 Zemljiška knjiga 1 t- II ok.liok. 1830 1840 126 126 52 52 13 13 15 15 20 20 1869 124 52 13 17 20 1880 131 53 13 19 21 1»90 131 55 13 19 21 1900 1910 1921 121 51 12 22 21 128 49 12 25 28 220 225 226 226 226 237 239 227 235 242 240 7 7 9 6 9 9 10 10 11 7 7 7 227 232 235 243 248 236 252 259 258 Število prebivalstva ' »' Za pregled številčne rasti prebivalstva nam služi tabela C, sestavljena iz objavljenih in neobjavljenih podatkov. Tabela C. ŠTEVILO PREBIVALSTVA 1817 1880 1900 1910 1921 Mesto Karlovec Trata Studenec Kapucinsko predmestje 120 Skupaj Vincarje Podpulferca 1025 327 84 96 12 1652 51 1072 310 83 101 112 1678 26 1262 363 114 97 181 2017 26 1557 461 114 134 184 2450 34 1349 439 97 144 146 2175 33 1281 445 89 175 176 2166 44 2126 48 37 1174 345 74 172 239 2004 58 43 2304 57 39 Skupaj 1703 1704 2043 2484 2208 2210 2211 2105 2400 Prebivalstva v Loki je bilo največ leta 1880. Šele leta 1931 je mesto z Vtn- carji in Porpulferco domala doseglo takratno število, samo Mesto pa je šte vilčno še močno zaostajalo. Temu je bilo gotovo vzrok izseljevanje. To kaže tudi število moških, ki je bilo ob štetju 1890 in 1900 zelo nizko. Razmerje med številom moških in žensk je bilo vseskozi v prid ženskam, razen pri po sameznih štetjih v Kapucinskem predmestju, kjer je prebivalo veliko roko delskih pomočnikov in delavcev. Za primer razmerja med moškimi in ženskami navedem le podatke za Mesto: Moški Ženske Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1929 (16. XII.) 547 627 479 475 882 730 715 930 870 806 1244 1264 fVl'^ Izredno veliko število žensk v tem stoletju ima mogoče vzrok v uršulin- skih dekliških šolah z internatom. 135 Občevalni jezik Ločanov Primerjava med ohranjenimi popisaiicami in objavljenimi podatki poka že, da uradni podatki ponekod odstopajo od popisnic. Kolikor gre za občevalni Jezik, izkazujejo uradni podatki celo nekoliko manj nemško govorečih ljudi kot izvirne popisnice. Ko primerjamo štetja iz različnih let, se pojavlja težava v tem, da so pri različnih štetjih prištevali k mestu različne dele. Da bi dosegli enotno primer javo, se tu omejujemo le na območje mesta (obeh trgov) in predmestij Karlo- vec, Trata, Studenec in Kapucinsko predmestje. Leta 1910 in pozneje Loke ne razčlenjujejo več na mesto in predmestja. ; Pri popisu leta 1869 še niso ugotavljali občevalnega jezika, pač pa so ga ugotavljali z letom 1880. Le do neke mere moremo izjavo o občevalnem jeziku šteti tudi kot izjavo o narodnostni pripadnosti. Leta 1880 je bila opredelitev za nemški občevalni jezik naslednja: V mestu je bilo 141 oseb z nemškim obče- valnim jezikom, od tega v nunskem samostanu 31. V samostanu sta od redov nic le dve navedli nemški občevalni jezik, ena rojena v Mtinchnu, druga v Varaždinu. Vseh učenk v samostanu je bilo 129, od tega nemško govorečih 29 ali 22,5 "/o. Nemško govoreče učenke so bile iz naslednjih krajev: Salzburg 1, Carigrad 1, Brixen 2, Gradec 2, Aleksandrija 2, Kottingbaum N. Oe. 1, Modling 1, Šmarje (Staj.) 1, Podgrad 1, Samobor 1, Trst 2, Celovec 2, Trbiž 1, Videm 1, Celje 2, Ljubljana 1, Begimje na Gor. 2, Kanal ob Soči 2, Straža (Staj.) 1, Kokra pri Kranju 2. V mestu prebivajočih prebivalcev, ki so navedli nemški občevalni jezik, je bilo 110. Rojeni so bili v naslednjih krajih: Skofja Loka 41, Ljubljana 8, Kranj 3, Ribnica 9, Lož 4, ostali slovenski kraji 25, izven slovenskih etničnih meja 20. V šestih uradniških družinah, ki so se izrekle za nemški občevalni jezik, je bilo 31 članov. Vsi poglavarji teh uradniških družin so bili rojeni na slo venskem ozemlju (Ljubljana, Skofja Loka, Cadovlje [pri Preddvoru], Litija, Vrhnika, Idrija). V štirih trgovskih družinah z nemškim občevalnim jezikom je bilo skupno 23 članov. Vse štiri družine so bile s slovenskega ozemlja, dve ukoreninjeni v Loki, poglavar ene se je priselil iz Ponikve pri Celju, drugi iz Senožeč. Loški notar je bil rojen v Cmgrobu, žena in 6 otrok pa v Loki. Zdrav nik je bil rojen v Stični, apotekar s sedemčlansko družino je prišel iz Ribnice. Lastnik tovarne sukna s petčlansko družino je bil Ločan, po rodu dokazljivo nazaj do konca 18. stoletja. Čevljar, rojen na Češkem, je svojo ženo iz Selc prištel v svoj nemški krog. Tovarniška mojstra sta imela skupaj 11 člansko družino. Eden je bil rojen na Madžarskem, drugi pa je bil iz Jihlave na Mo- ravskem. Opaziti je, da so trgovci svoje podrejene zaposlene prijavili kot nemško govoreče. Kako je bilo z »Nemci« v Karlovcu? Iz popisa je razvidno, da so vsi sta novali v hiši št. 42, to je v današnjih prostorih občinske skupščine, kjer so bili takrat c. kr. uradi. Bili sta dve uradniški družini s 7 oziroma 4 člani. Po glavar ene je bil rojen v Ljubljani, drugi pa je bil iz Podgore pri Gorici. Dekla, ki je stanovala tudi v tej hiši in so zanjo tudi navedli nemški občevalni jezik, je bila doma iz Litije. Le neka zasebnica z nemškim občevalnim jezikom je bila rojena Nemka. 136 v Kapucinskem predmestju so se izrekli za nemški občevalni jezik sa mostanski vrtnar iz Judenburga, kolarski vajenec iz Avstrije in gospodinja s sinom klobučarskim vajencem, oba iz Kočevja. Zanimivo je, da so nemško govoreči posamezniki vidni člani slovenske Čitalnice! Od 45 italijansko govorečih prebivalcev jih je odpadlo kar 38 na samo stan. Tri so bile uršulLnke (2 z Reke in ena iz Trsta), ostale so bile učenke. Italijansko govorečih učenk je bilo 35 ali 27,1 "/o. Učenke so bile iz naslednjih krajev: Trst 24, Rovinj 3, Gorica 1, Komen 1, Piran 1, Reka 3, Lovran 1, Ljub ljana 1. Ostali prebivalci z italijanskim občevalnim jezikom (7) odpadejo na dve trgovski družini (v sorodu med seboj, z istim priimkom) iz Trsta, ki pa sta se dobro usidrali in vživeli v Loki. En italijansko govoreči klobučarski vajenec je bil v tem času še v Kapucinskem predmestju. Ob popisu prebivalstva 1890 se »nacionalna slika« spremeni na bolje. V nunskem samostanu je bilo 27 nemško govorečih učenk, v mestu pa še 37 pre bivalcev z nemškim občevalnim jezikom. Od tega je odpadlo na tri trgovske družine, vse s slovenskega ozemlja (Ponikva, Železniki, Skofja Loka) 12 čla nov. Uradniška družina je bila le še ena, z dvema članoma, on iz Celja, ona Ločanka. V tovarni sta bila dva mojstra in en delavec, skupno s 14 družin skimi člcuii, katerih družinski poglavarji in žene so bili rojeni v inozemstvu. Nemško govoreč je bil tovarnar sukna s 7-člansko družino in upokojenka iz Ilirske Bistrice. Ena dekla, Ločanka, pri nemško govoreči družini, se je pri štela v nemški krog. V Karlovcu so bili na sodišču na stanovanju trije uradniki z nemškim ob čevalnim jezikom, skupno 12 članov družine. Eden je bil iz Planine, drugi iz Postojne, eden s 4 člansko družino je bil iz Madžarske. Istega leta pokaže popis italijansko govorečih prebivalcev, da je v mestu prebivalo le še 6 članov trgovčeve družine iz Trsta. V uršulinskem samostanu je bilo italijansko govorečih 29 učenk in 4 uršulinke, skupaj 33. Zanimivo je, da se je povečal dotok hrvatsko govorečih gojenk. Prvi nadaljnji popis, za katerega imamo ohranjene popisnice za vse dele Škofje Loke, je iz leta 1931. Pri tem popisu moramo razločevati nemško govoreče Jugoslovane in tuje prebivalce raznih narodnosti, z nemškim občevalnim jezikom. Od 20 nemško govorečih prebivalcev jih je 9 jugoslovanske narodnosti, 11 jih je nemške, avstrijske oziroma švicarske narodnosti. Struktura teh prebivalcev je naslednja: trgovci 4, obratovodje, samostojni mojstri 5, gospodinje 3, vzgojiteljica 1, učiteljica-nuna 1, posestnik 1, upoko jenec 1, inženir 1, šolarji-dijaki 3. Iz Škofje Loke jih je po rojstvu 5, iz ostalih slovenskih krajev 5, izven meja 10. Trikrat gre za par, enkrat za 5 člansko družino podjetnika, sicer pa so posamezniki. Od nam že znanih družin ohranita nemški občevalni jezik bivša lastnika tovarne sukna (Ločana!), ki sta 1931, leta seveda jugoslovanske na rodnosti, ostali pa so na novo priseljeni. Istega leta sta uporabljala dva še italijanski jezik (nuna in zidar), dva pa furlanski jezik (gospodinja in dijak). Vsi štirje so bili jugoslovanske na rodnosti. 137 TABELA D. OBČEVALNI JEZIK Leto Kraj eo 00 Mesto 1880 Karlovec Kapucinsko predm. Skupaj Mesto + predm. Mesto 1890 Karlovec Skupaj Mesto predm. 1900 1910 1921 1931 Mesto + predm. Mesto + predm. Mesto + predm. Mesto + predm. Štev. preb. 1557 461 184 2450 1349 439 2175 2166 2126 2004 2304 Nemško govoreči objavlj. 129 12 4 145 50 50 35 26 21 •/. 8,2 2,6 2,1 5,9 3,7 2,3 1,6 1,2 1 popis. 141 13 4 158 64 12 76 20 (31 + 110) (27 + 37) •/. 9 2,8 2,1 6,4 4,7 2,7 3,5 0,8 ob j. 45 1 46 Italijansko govorefil popis. •/• 2,9 0,5 1,8 0,3 C,3 45 (38 + 7) 1 46 39 39 (33 + 6) VI 2,9 0,5 1,8 2,9 2,9 29 23 (1 srbohrv.) 26 (13 srbohrv.) 0.2 226 (vojakov) Prva številka v oklepaju pomeni prebivalko uršulinskega samostana, druga ostale Ločane. ItSO Mesto Karlovec Trata Stiidenec Kapucinsko p. Vincarje Skupaj: Prebivalcev 1557 461 114 134 184 34 2484 Zna brati 152 50 13 11 17 5 248 Nepdsmenl 560 227 66 66 79 17 1015 Pismenost prebivalstva Za leto 1880 lahko izdelamo naslednjo razpredelnico, ki kaže, koliko ljudi je znalo brati in pisati, koliko samo brati in koliko je bilo nepismenih. Zna brati in pisati 845 184 35 57 88 12 1221 Za primerjavo naj služi spodnja razpredelnica s stanjem v podobčini Zmi- nec, to je v okoliških vaseh (vštevši del Loga) proti Poljanski dolini, kjer je bilo stanje še slabše. Podobne rezultate vidimo za posamezne vasi, vendar navedimo tu le po vzetek. Povsod na vasi je opaziti precej samoukov, ki znajo le brati, sicer pa je podeželje precej nepismeno. Zna brati 1880 Prebivalcev j^ pisati ^"^ brati Nepdsmeni Podobčina Zminec 1898 201 263 1434 Poklicna struktura prebivalcev Ze Homigkova statistika obrtnikov slovenskih mest in trgov iz leta 1673 pove — žal le v splošnem — za Skofjo Loko, da ima mesto 95 mojstrov in 30 pomočnikov. Od tega je 12 mojstrov kovačev in 12 kovaških pomočnikov (Jo sip Zontar, F. V. Homigkova statistika obrtnikov slovenskih mest in trgov iz leta 1673, Kronika 1970/2). Stare podatke o poklicih nam kaže tudi najstarej ši Status animarum, ki pa ne pokaže števila obrtnikov, ampak le razširjenost posameznih obrti in so tovrstni podatki seveda bolj orientacijski. Najpogostej ši poklic je bil posestnik. Po Statusu je v prvi Jelovici 19. stol. največ gostil ničarjev, kar 19 v Loki, v 14 gostilnah. V Karlovcu sta bila dva birta v dveh gostilnah. V Kapucinskem predmestju 5 birtov v 3 gostilnah, na Trati 2 birta v dveh gostilnah. Takoj za gostilničarji so bili razne vrste trgovci in kramarji. Veliko je v prvi polovici 19. stol. še tkalcev, kar kaže, da so pridelali precej lanu. Za to obrt ni bilo posebnih delavnic. Precej je bilo takrat še kovačev. Zemljiška knjiga II navaja v popisu hiš naslednje delavnice. V navedenih primerih gre, kot kaže za večje delavnice oziroma za obrti, ki so ix)trebovale posebne prostore. Mesto: razne trgovine (Verkaufsgewerbe) 27, klobučarske delavnice 3, mesariji 2, kolarska delavnica 1, kovaška delavnica 1, mizarska delavnica 1, pekami 2, usnjarska delavnica 1, irharska delavnica (WeiBgerberei) 1, pivo varna 1. Karlovec: barvarske delavnice 6, usnjarske delavnice 3, irharska delav nica 1, klobučarska delavnica 1, ključavničarska delavnica 1. Studenec: ključavničarska delavnica 1. Kapucinsko predmestje: kovaški delavnici 2, platnarski magacin 1. 139 Poklicno strukturo prebivalcev prineso popisne pole leta 1880. Podatke sem primerjalno za nekatere poklice vnesel v dodano tabelo. Pri podatkih za leto 1931 je slika rekonstruirana v smislu starih predmestij. Pri teh t>odatkih so možne manjše napake pri štetju. Tudi ni slika točna, ker je včasih nekdo združeval več obrti, navedel pa je le najuglednejšo ali pa času primemo. Za leto 1880 omenim nekaj zanimivejših in redkejših poklicev. Mesto: kmetje 16, pastirji 5, kovtrarce 3, kočar 2, lectar 2, svečar 1, po- dobar 1, dajalke hrane 3. Karlovec: kočijaž 1, harmonikar 1, klekljarica 1, Cigani (kot poklic!) 4 (za prti na občini). Struktura se 1931. leta še razveji. Od takrat že redkih poklicev bi omenil v mestu s predmestji: šoferji 5, vozniki 5, likarji 5, električarji 3, mehanika 2, klekljarici 2, lectar in svečar 1, avtoprevoznik 1, izdelovalec umetnih rož 1, čebelar 1, sel ali pot 1. Nekateri teh poklicev so se do danes okrepili, drugi so izginili. Občina je 16. XII. 1929 poslala za Matico živih in mrtvih SHS — oddelek katastra Beograd — sezneim naslednjih poklicev oziroma v tem primeru kon cesij — obrti, ki pa so zapK)slovale seveda več ljudi kot je tu navedenih. 49 trgovin, 17 gostiln, 10 krojačev, 9 mizarjev, 6 trafik, 5 šivilj, 5 mesar jev, 4 avtopre vozniki, 3 lesne trgovine, 3 sej mar j i, 3 kovači, 3 čevljarji, 3 peki, 3 sodavičarji, 3 mlinarji, 3 žage, 2 izvoščka, 2 likarja, 2 klobučarja, 2 ključav ničarja, 2 kleparja, 2 kamnoseka, 2 tehtnici, 2 urarja, 2 fotografa, 2 usnjarja, 2 sodarja, 2 zidarja, 2 stavbenika, 2 brivca, po 1 izdelovalec odej, kotlar, me hanik, glavnikar, slaščičar, čreslar, kisar, slikar, knjigovez, kolar, dimnikar, pogrebni zavod, kavarnar, dežnikar, sedlar, lekarnar, babica, zdravnik, zobo- tehnik, živinozdravnik in notar. TABELA E. POKLICI Poklic Birti Trgovci, kramarji Kmetje Dekle, služkinje Hlapci Pomočnice v hiši Dninarji Pastirji Tovarniški delavci Gospodinje Berači Klobučarji Tkalci Barvarji Krojači Vrvarji Meseirji Peki Usnjarji Čevljarji Kovači Ključavničarji Glavnikarji Šivilje status I 19 16 5 8 1 3 9 5 6 5 3 3 3 Mesto 1880 14 44 16 90 22 45 136 5 33 180 25 26 1 14 6 8 13 7 26 8 11 8 42 K jrlov „ status 1931 6 59 1 58 16 9 5 75 116 24 4 6 12 8 1 24 2 10 1 30 I 2 1 2 8 7 2 1 2 4 5 10 1 3 ec studenec status 1880 1931 1 3 21 26 9 11 60 4 4 64 1 1 2 3 2 1 1 9 3 5 20 3 11 5 9 4 5 6 41 58 7 1 1 3 1 4 1 5 2 6 I 2 2 4 1 2 Kapucinsko p. sta tu 5 1880 1931 2 7 10 1 10 2 20 3 1 1 6 2 3 2 5 1 1 1 4 1 5 10 29 2 1 1 1 2 4 5 I 5 1 1 4 1 status * 1880 1931 1 3 3 11 11 11 8 1 19 4 1 9 4 5 8 10 14 5 2 2 12 29 1 1 3 5 3 1 1 I 2 1 3 1 2 Trata 1880 1931 2 6 5 3 4 25 7 13 4 2 1 1 1 1 4 1 140 Izseljenci v Ameriko Popisnice prebivalstva imajo rubrike, v katere so vpisovali pričujoče in nepričujoče prebivalstvo. V opombah je včasih napisano, kje so npr. nepri- čujoče osebe. Dela zmožni hodijo predvsem v razna avstrijska mesta, na Reko, v Trst, na Tirolsko, v Westfalijo, v Bosno in v Ameriko. Zanimivi so predvsem izseljenci v Ameriko. Ker v popisih prebivalstva ne dobimo pregledne slike tega problema, sem uporabil tovrstne občinske statistike iz tistega časa. Ofira- njena statistika izseljencev v Ameriko se začne leta 1893, konča pa leta 1914. Skupaj je šlo v teh letih 136 ljudi, od tega 20 otrok. Vsi izseljenci so bili brez nepremičnega premoženja. Za vzrok, zakaj se odselijo, so navedli: za boljšim zaslužkom, za možem, za ženinom, k očetu, v misij one. Po letih si sledijo iz seljenci takole: 1893 1894 1898 1900 1901 1902 1903 1004 1905 5 1 1 4 10 7 5 3 5 1906 1907 1908 190'9 1910 1911 1912 1913 1914 Domače živali 18 + 4 otroci 14 + 6 otrok 4+1 otrok 4 ., 3 2+4 otroci 11+1 otrok 18+4 otroci 1 116 + 20 = 136 u---n stari Ločani še včasih pripovedujejo, koliko konj in krav je bdlo nekdaj v mestu. Ze iz starih urbarjev je razvidno, da so Ločani precej tudi kmetovali. Iz prve zemljiške knjige iz prve polovice 19. stoletja je razvidno, kje vse so imeli mešČEini zemljo in gozdne deleže. Iz druge zemljiške knjige se vidi, ko liko je bilo hlevov v hiši ali ob hiši (glej pri razpredelnici o hišah). Za leto 1880 je izdelana iz popisnega gradiva naslednja tabela domačih živali. Za pri merjavo lahko navedemo še uradne podatke za leto 1900, ki pa so splošni, za mesto s predmestji skupaj, in navedejo le konje, goveda, ovce in svinje.* Sta nje 1900 je naslednje: konji 89, govedo 193, ovce 2, svinje 38. Glede na prejšnji popis je padlo število ovc in svinj. Naraščalo pa je šte vilo konj, saj se prav takrat živahno razvija prevozništvo. TABELA F. 2IVINA L. 1880 188« Konji Kobile Krave Telice Tele pod 1 1. Voli Junci Osel Ovce Prašiči Mesto 23 5 62 6 2 3 1 5 34 Kari. 11 1 41 5 1 5 1 17 Trata 1 7 stud. 5 2 10 2 1 13 Kap. p. 16 1 18 5 2 16 Vln-carje 1 9 3 1 5 1 '. ' skupaj 56 10 147 21 4 11 7 1 5 80 Zanimiva je tudi tabela za leta 1896—1899. 141 TABELA G. ŠTEVILO ŽIVINE V ŠKOFJI LOKI 1896 1897 188B 1899 Konji kobile konji 25 39 28 37 28 35 39 35 biki 14 1 — — Goveda krave 290 83 85 91 voli 215 5 3 2 teleta 130 12 7 8 Ovce 140 — — — 28 9 27 17 Psi 49 60 79 58 Skupaj 930 235 264 250 Opomba: Podatki za leto 1896 veljajo za Škof jo Loko in podobčino Zminec, za naslednja tri leta pa samo za Škof jo Loko. R6sum6 SKOFJA LOKA ET SES HABITANTS DANS LE PASSfi Dans les Archives de Skofja Loka on garde quelques donn^es statistiques non pubUžes qui montrent Tetat de Skofja Loka et de ses habitants au 19^ et au debut du 20e sifecle. II s'agit surtout des recensements, des premieres deux series du ca- dastre de la premiere moitie du 19e siecle et avant tout des statistiques communales. A la base de ces sources et de ceUes pubUčes par la Commission statistigue centrale de Vienne, cet ecrit presente quelques donnees statistiques, exprim6es aussi en tableaux: sur la ville et ses faubourgs, les rues et les routes, les maisons et leur construction, le norobre d'habitants, leur strueture par profession, le nombre de personnes lettrees, la larigue usuelle, le rapport numerique entre les hommes et les femmes, 1'emigration en Amerique et le nombre d'animaux doimestiques. On voudrait souligner le nombre constant de maisons et d'habitants qui ne changea pas pendant tout un sitele. La strueture nationale ou bien ethnique des habitants etait expressement slovene (quelques partlculiers qui parlaient allemand 6taient des membres importants de la Salle de lecture slovene). En ce qui conceme Temigration en Amerique, le moment social ne jouait pas le premier role. Une curiosite de Skofja Loka 6tait le grand nombre de betail dans la vUle elle-meme, c€ qui est la preuve d'un fort moment agraire chez les habitants de Loka. Les restea du cadre medieval de Skofja Loka ne disparurent qu'apr6s Faimee 1930 ou bien 1945. 142