Dve pesmi Mihafla J. Lermontova
Ob 125 letnici rojstva
Kazaška uspaTanka
Severin Šali
Spavaj, sinko moj predragi,
nina-nana-no . . .
Tiho sveti mesec blagi
v tvojo zibelko.
Naj povem ti zgodbe čudne,
lepo pesmico —
le zaklopi očke trudne,
nina-nana-no ...
Terek teče po skalovju,
kalni val drvi,
plazi se Cečen v bregovju,
divje nož vihti.
Očka tvoj je šel na vojno,
varje te srčno —
spavaj, malček moj, pokojno,
nina-nana-no . . .
Pride čas — kot iz kremena stavil boš se v bran, vzpel se konju v stremena, zgrabil sabljo v dlan. Bojno sedlo bom obšila s svilo ti mehko — spi, ljubezen moja mila, nina-nana-no . . .
Ti junak boš po postavi,
v duši pa kazak.
Ko boš mimo šel — pozdravi,
daj z roko mi znak!
Jaz pa bom točila v noči
532
solzo za solzo —
spavaj, angel moj, ne joči,
nina-nana-no . . .
Dušo mojo bo zalila
neutešna bol,
vse bom dneve premolila,
spala le na pol,
mislila, da v tujem kraju
tebi je hudo —
spi brezskrbno kakor v raju,
nina-nana-no . . .
Sveto sliko dala tebi
bom takrat s seboj,
da jo nosil boš pri sebi,
molil k njej pred boj;
da boš v gneči med sovragi
pomnil mamico —
spavaj, sinko moj predragi,
nina-nana-no . . .
Molitev
Tine Debeljak
Ko me življenja hip potre, boli srce, sem sam, iz ust molitev mi privre, ki jo na pamet znam.
Moč blagodejno mi šumi besed teh živih vir in nepojmljivi čar dehti iz njih in sveti mir.
Kot da je z duše kamen pal,
da dvomov ni bilo —
le jokal bi in veroval,
tako mi je lahko . . .                  (1839)
533