^oštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 8. marca 1958
MARIBORSKI
Štev. 54. leto XII. (XIX.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, GrajBki trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Naši železničarji
Maribo-r je delavsko mesto, saj sestavlja največji odstotek njegovega prebivalstva delavski stan, na splošno pa ie najmočnejši železničarski poklic. Radi tega je potrebno, da se predstavniki Maribora čim bolj zanimajo za usodo in socialni položaj našega železničarstva ter vsega onega, kar je v neposredni zvezi z njegovo eksistenco in njegovim življenjem. Tudi v narodni skupščini je bilo te dni govora o naših železnicah in železničarjih ter je bil v središču pozornosti veliki govor narodnega poslanca A. Lukačiča, ki je v svojih izčrpno zasnovanih izvajanjih zajel vse one številne probleme, ki se tičejo naših železničarjev vobče in naših mariborskih železničarjev posebej.
Naš promet se zgoščuje, tako je izvajal narodni poslanec A. Lukačič, od jugovzhoda proti zapadu. Radi tega so železnice v severnih pokrajinah visoko aktivne ter se iz njihovih dohodkov krijejo deficiti pasivnih prog ter primanjkljaji rečne in pomorske uprave. V našem prometu so precejšnje motnje ter nedostatki. Da se pa navzlic temu vrši promet na naših železnicah v redu, je predvsem zasluga železničarjev, ki kljub slabim plačam in slabo urejenemu službenemu razmerju z redko požrtvovalnostjo vršijo svojo odgovorno službo in so baš radi te odgovornosti povsod drugod železničarji bolje plačani nego drugi nameščenci. Skrajni čas je, da se prometnemu osebju da posebna pragmatika, ki bo vsebovala vse nakdanje pravice in boljše plače.
Uprav nemogoč pa je položaj železničarskega delavstva. Službeno razmerje železničarskega delavca je pri nas slabše kakor je službeno razmerje delavstva pri zasebnih podjetjih, ki ga ščiti ministrstvo za socialno politiko. Delavec v zasebni službi dobiva v primeru bolezni prve dni polne prejemke od službodajal-ca, železniški delavec pa le 75 odstotkov in še to iz bolniškega fonda, ki ga sam plačuje. Za časa orožnih vaj je zasebni delodajalec dolžan plačevati svojega delavca. Železniška uprava mu ne da niti dinarja in pusti njegovo družino stradati. Delavci, ki vršijo samostojne službe železniških nastavljencev in opravljajo posle rednega uradnika po 10 in šc več let, ostanejo glede plače delavci najnižje kategorije. Če so pozneje prevedeni, se jim vsa ta leta odgovorne službe ne računajo niti za pokojnino, niti za napredovanje ali pa dopust. To praktično pomeni podaljšanje njihove službene dobe od 30 na 40 in še več let. To je v nebo vpijoča socialna krivica in s to prakso se težko krši tudi zakon.
Železničarski uslužbenci, ki so bili regulirani po zakonu iz leta 1923. so s prevedbo na novi zakon iz leta 1931. izgubili vse svoje stare pravice in s tem nad 50 •n pa celo tudi 70 odstotkov prejemkov, ki bi jim sicer morali pripadati. Uslužbenci, ki so dovršili 65 let ali postali drugače nesposobni so se odpuščali brez Pravice na pokojnino, ker še niso dopolnili 10 let regulirane službe, dasi so imeli po 35 let dejanske železniške službe. — Tožbe na Državni svet so bile le redko uspešne. Imamo primere, ko vpokojeni železničar za 321etno službo, od katere •,e polovico neregulirane dobiva mesečno pokojnino 1400 din. drugi pa. ki ima 36 efektivne službe in od tega 11 let ne-reguliranih ter oceno »prav dober«, prejema netto pokojnino 4.36 din. Prizadeti
lav!iajaj0 Y £rozn'h razmerah. Nujna in eoohodna je revizija vpokojitev. Vsem Pokojencem, ki ue sprejemajo vsaj dveh
Kremliske straže izmeniane
LONDON, 8. marca. Po poročilu »Daily Expresa« iz Varšave je Stalin naro čil generalnemu državnemu pravdnikuVišinskemu, da pripravi v najkrajšem času dva nova procesa proti »izdajalcem In saboterjem v vojski ter diplamaciji« Prvi proces bi bil proti maršalu Jegorovu, namestniku vojnega komisarja, šefu generalnega štaba generalu Junkovu, bivšemu poveljniku vojnega okrožja v Minsku generalu Bjelovu, bivšemu poveljniku leningrajskega vojnega okrožja generalu Didijenku ter bivšemu vojaškemu atašeju v Varšavi polkov. RlvaHtu. Drugi proces bi obsegal 9 bivših diplomatov sovjetske Rusije, med drugim Idvšega poslanika v Berlinu Jurenjeva, bivšega poslanika v Varšavi Davtija-na ter bivšega poslanika v Londonu Bogomolova. »Daily E\press« poroča, da ie bila včeraj petič v tem letu popolnoma izmenjana kremejska posadka, obse gajoča 3000 mož.
MOSKVA, 8. marca. Dosedanja straža GPU v Kremlju je bila v noči na pOndeljek izmenjena. Iz pokrajine so pritegnili nove odrede GPU. ki uživajo več zaupanja kakor straža, ki je doslej čuvala Stalina. 3000 vojakov in agentov GPU je prevzelo stražo v Kremlju pod vodstvom novih zanesljivih častnikov. Na vseh važnejšMi mestih so postavljene strojnice. Sami narodni ko misarji imajo neprilike, predno }‘h pustijo skozi, ker jih novi častniki in agenti še ne poznajo. V Kremlju se vršijo’noč in dan konference, ker je Stalin dobil informacije, da hoče Japonska izkoristiti neprijetene odmeve moskovskega procesa ter deserganizacijo rdeče vojske za udarec proti Rusiji na Daljnem vzhodu. Incidenti ob sibirski, mandžurski in korejski meji kažejo, da se tamkaj nekaj pripravlja.
Catinska zima med dmutami tkane
antante
BUKAREŠTA, 8. marca. Izšla je na-redba, v smislu katere se tisk, film in ra-|dio postavljajo pod enotno vodstvo v j okrilju predsedstva vlade. Vsa časopisna podjetja bodo morala izkazati izvor finančnih sredstev, s katerimi se vzdržujejo.
BUKAREŠTA, 8. marca. Tukajšnji list »Curentul« doznava, da bodo na bližnjem sestanku gosp. sveta države Male antante razpravljale predvsem o vposta-vitvi carinske zveze med državami Male antante.
JiatifOkski katodni nadomestite za M
RIM, 8. marca. Italijanka vlada se peča z ustanovitvijo posebnega nacionalnega instituta, ki naj Italiji nadomešča možnost stikov kulturnega značaja z dru
gimi državami, da izpolni vrzel, ki je nastala z izstopom Italije iz Društva narodov.
Aeeiatije	monattUstov
BERLIN, 8. marca. V zadnjem času so se razširile govorice o monarhističnih težnjah v Nemčiji. Gestapo je izvršila aretacije okoli 40 oseb, ki so obtožene zvez z Viljemovo hišo v Doornu. Med
aretiranci se nahajata bivši nemški narodni poslanec Laverrenz ter ravnatelj poluradne poročevalske agenture »Trans ocean« Junak s soprogo.
tretjin normalne pokojnine, naj se nakažejo denarne podpore. Naj izgine zavest, da v Jugoslaviji ni reda in pravice.
Povsem nepravilna je porazdelitev osebja po kilometru dolžine proge, namesto po jačini prometa. Zato so prometni uslužbenci v nekih direkcijah preobremenjeni, v drugih pa nezadostno izkoriščeni. Ljubljanska direkcija ima za upravljanje svojega prometa veliko premalo osobja. Stanje je skrajno težko. Njeni uslužbenci ne bodo vzdržali. Časovno je uslužbenec na jugu morda enako dolgo zaposlen, kakor pri nas, toda storilnost je povsem različna in poraba duševne in telesne energije se ne da primerjati. Osebje v ljubljanski direkciji ne more dobiti po zakonu mu zajamčenih letnih dopustov.
V	zadnji dobi se je v železniški upravi pri zaposlitvi osebja uveljavilo strankarstvo in se nameščajo ljudje tudi iz social nih ozirov. Od 1. I. 1936. do marca 1937. je bilo v sarajevski železniški direkciji nameščenih nad 4000 novih delovnih moči, v ljubljanski direkciji pa samo 159. —
Upravičeno se lahko govori o zapostavljanju ljubljanske direkcije, ki ji manjka v prometno-komercialni službi po normiranem staležu efektivno 124 uslužbencev. Ako dodamo še 131 nameščencev, ki čakajo vpokojitve radi telesne nesposobnosti, znaša že ta primanjkljaj 255 ljudi. Z juga prihajajo dostikrat novosprejeti uslužbenci, ki imajo že nastavitev, dočim domači delavci in dnevničarji, ki vršijo dolžnost reguliranih uslužbencev, ostanejo še nadalje brez nastavitve, zapostavljeni, ali pa colo izgubijo službo. Dogajajo se tudi neverjetni slučaji, da je vesten in dober uslužbenec brez kakršnekoli predhodne preiskave na podlagi denun-cijacije premeščen, ali pa celo odpuščen, 'le metode so pogubne. Pri sprejemanju novih nameščencev naj velja načelo, da vsaka direkcija sprejema novince iz ozemlja svojega območja. Neobhodno potreben je nov moderni zakon s pripadajočimi pravilniki, ki naj spoštujejo pridobljene pravice in nov v duhu časa in socialnim potrebam odgovarjajoči delavski pravilnik. V finančnem zakonu za ].
Gradbe, trgovina, obrt, industrija
Narodna skupščina je obravnavala vče raj nova proračuna gradbenega ministrstva ter proračuna ministrstva za trgovino ter industrijo. Minist. za zgradbe D. S tošovič je omenjal v svojem ekspo-zeju, da znaša skupna dolžina glavne cestne mreže v naši kraljevini okoli 42.00 km. Od tega odpade 10.000 km na državne, 32.000 km pa na banovinske ceste. Za dograditev ceste Subotica - Beograd - Niš - Caribrod bo še treba pet milijard dinarjev. Da se ta znesek doseže, se je vlada odločila, da ustanovi čim preje cestni fond. Za izvedbo bidrotehnične-ga programa bi bile potrebne še tri nadaljnje milijarde dinarjev in se bo v svrho finansiranja ustanovil poseben državni melioracijski fond. Po obširni debati >e narodna skupščina z glasovi večine sprejela proračun ministrstva za gradbe.
Sledila je razprava proračuna ministrstva trgovine in industrije. Minister dr. Vrbanič je podal daljši ekspoze, iz katerega povzemamo, da izkazuje proračun omenjenega ministrstva 58 milijonov dinarjev, to je za 7 milijonov din več od sedanjega proračuna. Pri razpravi se .ie prijavilo 23 govornikov. Po sprejetju proračuna je skupščina prešla k obravnavanju novega proračuna ministrstva za gozdove in rudnike ter ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. — Predvidoma jutri v 9redo pride v razpravo proračun zunanjega ministrstva.
Senat
se sestane v ponedeljek 14. marca ob 17. uri. Na dnevnem redu je razprava o poročilu odbora za proučevanje mednarodnih konvencij ter razprava o poročilu odbora za proučevanje zakonskega pred loga o ustanovitvi okrožnih in sreskih sodišč.
3NS
V	Beogradu je strankino ožje vodstvo pod predsedstvom Petra Ž i v k o v i č a ter ob prisotnosti podpredsednika Jovana B a n j a n i n a ter glavnega tajnika senatorja dr. Krame r j a obravnavalo propagandni načrt glede dunavske, dnin-ske, moravske, vrbaske in zetske banovine, kjer bodo v vseh srezih sklicane sreske skupščine s poročili o političnem položaju in o strankinem delovanju.
1938.-39. pa naj se uzakoni: Izprememba določb o štetju let za delavsko pokojnino; odprava čakalne dobe enega leta za pravico do višjih prejemkov po napredovanju; potreba priznanja značaja eksekutivne službe službi prometnih urad nikov in zvaničnikov, postajnih načelnikov, prometnih in transportnih kontrolorjev, nadzornikov in čuvajev prog; pravična ureditev napredovanja administrativnih uradnikov oficialov v VII. grupo in uvrstitev dodatne stopnje višji ofi-cial; črtanje nepotrebnih pogojev za dosego VII. odnosno V. grupe; omogočenje napredovanja maturantov do zaključne IV. grupe; razveljavljenje tolmačenja, po katerem se odreka pravica do napredovanja v V. grupo tistim, ki so bili pri Južni železnici na podlagi položenega izpita za enoletnega prostovoljca prevedeni v drugo kategorijo; priznanje pravic II. ka tegorije onim uradnikom Južne železnice, ki so z nepopolno srednjo šolo dovršili
I.	in II. vojni tečaj pri ljubljanski direkciji; dokončna ureditev vprašanja starih vpokojencev.
da&etlu
Kdo Je kriv?
V	»Slov. besedi« št. 10 beremo: »Režimski JRZ tednik »Domoljuba v svoji številki z dne 23. februarja t. L zopet hinavsko zavija oči in piše o nedavnem proračunskem zasedanju banskega sveta za dravsko banovino med drugim sledeče: »Na tem zasedanju je bilo nad 200 govorov, ki so razkrili, da so potrebe naše dežele tako velike, da bi bilo treba milijardnega proračuna, ne stomilijonskega, kakor ga imamo, če bi hoteli res kaj uspešnega podvzeti. Belgrad nam namreč ne da nič. Tja doli se stekajo že dvajset let neverjetne množine slovenskega denarja, nazaj pride pa od leta do leta kaka drobtinica, ki je komaj imena vredna. Posebno eno stvar so govorniki ■na letošnjem banskem svetu poudarjali: Veliko pomanjkanje, revščino in pravo lakoto, ki je letos obiskala znatne predele naše siromašne dežele!« Kdo je kriv?
Moder suknjič
»Branik« št. 4 poroča: »Andrej Križman, po poklicu kaplan, se je v zadnjem času stavil na čelo neke delavske skupine. S toga visokega položaja deli lekcije na levo in desno vsem onim, ki mu verno in poslušno sledijo. Tako je hotel neke nedelje v Predosljah orisati zgodovino delavskega vprašanja in poskušal s svojimi nazori pokazati zmotne nazore liberalizma in sociajlizma. Te svoje nazore je razklal ubogim delavcem nekako tako: »Edino cerkev rešuje delavce, ker se ona vedno poteguje za tistega, ki trpi. Res se mnogokrat dogaja, da delavci stopajo v razne delavske organizacije, pa pri tem radi nepoučenosti ne vedo, na kakšnih proticcrkvenib in protiverskih temeljih slonijo dotične organizacije. Organizacije, ki rešujejo socijal-na vprašanja brez ozira na Boga, brez božjih zakonov, jih nikdar ne bodo po-voljno rešile.«
Ako bi gospod kaplan nosili moder suknjič ter hodili kot delavec v tovarno in si z žuljavimi rokami služili svoj vsakdanji kruh, pa bili kljub temu takih nazorov, potem bi jim mogoče verjeh'. Tako pa žal ne moremo!«
Slovenjgraika politika
Celjska »Nova doba« poroča pod dopisi iz Slovenjgradca: »Radi bi pa tudi vedeli za tiste »debele«, ki jih je po zatrjevanju dopisnika povedal neki zaveden kmet g. Bogdanu Pušenjaku po končanem shodu, kar je baje spremenilo »namišljeno manifestacijo v prazno klavor-zacijo (nova, doslej še nepoznana tujka ^Siov. gospodarja«). Da si bo dopisnik pomiril svoje prenapete živoe in oe bo videl ob belem dnevu strahov, mu mi povemo, da je oni zavedni kmet po končanem shodu izjavil neki osebi in ne g. Pušenjaku, da ne verjame več niti SLS, JRZ in tudi nobeni novi stranki, ker pač nobena ne dela za našega kmeta. Zaradi teh besed pa je bila nato »klavorzacija« tako prazna, da so se vsi kmetski fantje
Jtemau Mut&iedi
Sladkor ali saharin?
V zadnjih 10 letih je znašala v naši državi površina posejane sladkorne repe skoro 26.000 ha. Lansko leta pa je površina padla na 14.580 ha ali za 43.5%, kar je izredno veliko in mora biti za to tehten vzrok. Naravno, da gre za ceno sladkorni repi, ki je tako padla, da se gojenje ne izplača. Vseh osem naših karteliranih tvornic je plačalo za 100 kg te repe povprečno po 19.80 dinarja. Od 100 leg repe pa napravi tvornica povprečno 12.28 kg sladkorja. To pomen!, da so sadilci sladkorne repe dobili za 100 kg repe kot protivrednost 1.40 kg sladkorja.
Tvornico stane 1 kg sladkorja največ 3.50 Din, v čimer je vračunan tudi reden profit. Državna trošarina in druge dajatve znašajo največ do 7 din na kg. Skupni troski so torej 11.50 din, Tvornica dobi torej po prodajni ceni poleg rednega profita pri kg še okrog 4 din ekstra profita.
Naš trg porabi okrog 7600 vagonov letno ali 760.000 kg sladkorja. Iz tega sledi, da dobi teh 8 tvornic samo ekstra profita preko 3 milijone din.
V prošli sezoni s© je zmanjšala produkcija skoro na polovico, ker je ostalo rezerve za preko 4000 vagonov sladkorja. Isti položaj je tudi sedaj. Tvornice so sklenile dogovor s sadilci sladkorne
PtiNtiHStVff
Podravska podružnica SPD je sklicala svoje člane k 37. letnemu občnemu'zboru, na katerem je podal odbor obširno poročilo o velikem delu, ki ga je izvršil v preteklem letu. Društvo je vodil agilni predsednik g. ing. Teržan, ki je ugotovil, da se krog članov veča in utr ja, da se je v preteklem letu ob priliki proslave 30. letnice izkazalo, da ima podravska podružnica častno mesto med številnimi podružnicami SPD ter da je trdo zasidrana, ne samo v domačem kraiju, tem-
in možje še šli skupno fotografirat in so zato s harmoniko na čelu spremili delegate sreske organizacije, česar pač še do danes ni bil deležen noben klerikalni »voditelj« v Št. Vidu. Zaenkrat dovolj. Za drugič pa priporočamo neznanemu dopisniku »Slov. gospodarja«, da se ne smeši več s svojimi otročje naivnimi dopisi in ne jemlje s svojimi iz trte zvitimi trditvami še zadnjega ugleda listu, ki ga celo gg. župniki stalno priporočajo s prižnic. Z neresnicami in klevetami si ne boste zopet pridobili svojih iizgubljenih postojank, kajti edino s poštenostjo seda doseči končna zmaga. Za vaša natolcevanja in klevete pa bomo mi odgovorili samo s pozitivnim, nesebičnim delom za našega ubogega izmozganega kmeta in našo edinstveno Jugoslavijo.«
repe le za 14.500 ha. To o ko ln ost izkoriščajo tvornice za nadaljno nižanje cene repi. Položaj sadilcev sladk. repe postaja iz leta v leto slabši, ker so popolnoma odvisni od kartelov v pogledu količine in cene proizvoda. Vse sladkorne tvornice pa so mednarodno dogovorjene in v postopanju enotne. V preteklem letu so si ti gospodje na mednarodni konferenci v Londonu porazdelili tržišča in si talko še nadalje zagotovili lepe dobičke.
Tukaj tiči tudi delen vzrok povprečno tako nizkega konsuma sladkorja pri nas, da so, za nami le redke države. Naš osiromašeni delovni človek povžije na dan okrog 13 gramov sladkorja ali 5 kg na leto, to je petino normalne količine. Namesto te tako potrebne hranine pa uživa naš narod neredilno sladino saharin. Ta je namreč izredno sladek, okrog SOOkrat slajši od navadnega sladkorja). Izdelujejo ga iz katrana kot bel prašek ali v majhnih tabletah. Vsebuje razen organskih prvin ogljika, vodika in kisika, ki sestavljajo sladkor, tudi duših in žveplo.
Te sladine »uvažajo« k nam vedno več. Tega ne bomo omejili, dokler bo cena sladkorju tako visoka, oziroma dokler bo delovni človek dobival za svoje delo tako sramotno nizko nagrado.
več tudi širom ožje domovine. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Koruza izhaja, da je podružnica obdržala v lastni režiji tudi Hlebov dom ter ga misli tudi za prihodnost obdržati. Velik uspeli je značila usodna rešitev tožbe z g. Glanonikom za poti v Šumiku, ki je najlepši in najbolj romantičen predel Pohorja. 301etn. Ruške koče smo proslavili z novim delom — vodovodom, ki je stal 40.000 din. Med drugimi deli je hvalevredno povečanje in popolna re-novacija kuhinje ter naprava modernega štedilnika. Renovirala se je tudi kopalnica v »Planinki«. Pot med Mariborsko kočo in Sv. Arehom je brla razširjena na 2.5 m.,tako da predstavlja zasilno avto mob. cest. Markirali smo pot med Mariborsko kočo do Sv. Areha in dalje do Šumika. Priredila se je tudi tradicionalna sankaška tekma. Število stalnih gostov pri Obeh postojankah se stalno množi. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Koruza, sledi, da je podružnica investirala v preteklem letu nekaj nad 60.000 dim, Kar je povečalo vrednost postojanke. Leto se je zaključilo z din 5.776 čistega dobička. Kot gospodar Ruške koče je poročal g. Koruza, da se število stalnih gostov vsako leto veča ter da nekateri že sedaj rezervirajo sobe za bodočo letno sezono. Tudi kon-
sum pijač in jedač stalno narašča. Pen-sion pri koči znaša din 40 do 45 dnevno, kar omogoča tudi manj irnovitim slojem, da si za nekaj dni privoščijo oddih pri vedno lepem Sv. Arehu. Tudi promet pri Hlebovem domu je v stalnem porastu, kar dokazuje absolutno potrebo, da se ta postojanka obdrži. G. Lampreht je v imenu revizorjev predlagal da se da odboru absolutorij s posebno polivalo tajniku in blagajniku g. Koruzi, kar je bilo_ soglasno sprejeto.
Sledila je izvolitev g. Lesjaka Davorina, ustanovitelja podružnice, za dosmrtnega častnega člana z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so danes še vedno večje od pravic. Izvolitev je bila soglasna ter je bila sprejeta s toplim aplav zem, ki je dokazal, kako ljubezen in hvaležnost uživa pionir našega planinstva v svojem društvu.
V	odbor so bili izvoljeni gg: inž. Teržan kot predsednik, Črnko Jernej pod-preds., Koruza Albert tajnik, Gugel Viljem blagajnik. Odborniki gg:	Anton
Krejči, Joško Robnik, Sonnenwald Srečko, inž. Šolar in Anica Robnik st. V nadzorstvo gg. Lampreht Franjo, Mohorič Franjo, inž. Leo Knez In Dolinšek Emerik.
Sitot&UA iiišikuiž
Tekmovanje za prvenstvo v cross-countryju mesta Maribora priredi SK Železničar dne 27. marca ob 10. na svojem igrišču, in sicer za moštva in poedm-ce, ločeno za seniorje in juniorje razreda C in B. Proga za seniorje je dolga 5 km, za juniorje razreda C 2500 m, za juniorje razreda B pa 2000 m. Tekmovanje se vrši na odprtem terenu, krog znaša okoli 550 m. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani atleti mariborskih klubov. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAiS. Število tekačev vsakega kluba pri seniorjih ni določeno, za vrstni red moštev pridejo v poštev samo oni tekačr, ki pridejo na cilj v času zmagovalca ali v času, ki ni za 20% slabši od zmagovalčevega časa.
Poledica. Po poledeneli zemlji je padel SOletni Klobasa Lovrenc, prevžitkar iz Andrencev in pri tem dobil hude notranje poškodbe, da je moral iskati zdravniško pomoč.
Redek vlomni rekord v eni noči. V noči od 26. na 27. febr. 1938 je bilo pri Sv. Antonu v Sl. g. in njegovi okolici izvršenih devet vlomnih tatvin pri različnih posestnikih. Vlomilci so bili oboroženi z najboljšim vlomilskim orodjem. Najraje so se spuščali v kleti in gospodarska poslopja, kjer so odnesli vse, kar jim je prišlo pod roko, celo vino in krompir. Orožnikom se je posrečilo izslediti neka K. K, ter F. G. oba iz Cogetincev* ki pa vlomov ne priznavata. Tudi je ugotovljeno, da je vlomna družba štela več članov, vendar jih doslej še niso izsledili. Poizvedbe se nadaljujejo!
Zborovanje podravskih planincev
Zasluženo priznanje pionirju planincev g. Davorinu Lesjaku
Vinko Žitnik:
Prosta pot
Neprestano se mu je vračal v spomin tisti jasni, cvetoči in nepozabni pomladni dan na Bledu ob ženitovanjskem potovanju. State sta na obali jezera pod cvetočo jablano kakor pod belim čipkastim šotorom, zralk je dišal po medu cvetočega drevja in cvetlic, mirna jezerska gladina se je bleščala v popoldanski sončni svetlobi kakor velika zlata ploskev, cerkvica pred njima na otoku se je belila kakor labod; vse naokoli je 'bila sama migotajoča svetloba In cvetje, dišave in bohotna mladost, zraven njega je stala mlada žena v nežno rdeči potovalni obleki, podobna sladki vMinski prikazni — njega pa sta grabila za srce temna slutnja in bojazen, da je vse tole trenutno, da bo zdaj tako srečna žena kmalu »spregledala« in se odvrnila od njega k drugemu, zakaj videl je, koliko se jih poželjivo ozira za njo. Mlada žena Milena je slonela na njegovi levi rami in ga ljubeče gledala
Kaj res ni videl in ni mogel opaziti, da je srečna zraven njega in da ga ljubi?.
Videl in veroval je v ljubezen svoje žene, toda spomnil se je žalostne resnice, da bo ona še vsa sveža in mlada in željna polnega življenja zakonske ljubezni, ko bo on onemogel, star in nelep. Pre-stano gorje štiriletnega vojskovanja, njegove rane in bolezen, ki mu je ostala v udih, bodo povzročili, da bo njej samo že tovariš in nič več mož v pohiem pomenu besede. Saj ga ne bo mogla takrat več ljubiti — varala ga bo in šla za klicem svojega mladega telesa. To zavest je neprestano nosil v sebi kakor neozdravljivo rano. Najbolj ranjen pa je bil njegov vojaški ponos ob misli, da bo varan na skrivaj. Sklenil je, da ji zaupa svojo temno bojazen in jo tako nekako opomni še zdaj, ko ga zares ljubi. Kadar ga resnično ne bo mogla več ljubiti, naj mu le pove — on je že toliko močan in velikodušen, da ji bo dal prosto pot.
Mlada žena je vsa trepetala, ko je videla možev oblačni obraz. Njegov dolgi in vase obrnjeni molk jo je splašil in ■bolel. Nagnila se je k njemu.
»Kaj ti je dragi? Zakaj si tako potrt in molčeč? Nekaj ti ni prav. Ali nisi srečen in sem jaz kriva, da nisi srečen? Ne muči me in mi povej, prosim te!«
Ozrl se je vanjo z dolgim otožnim pogledom in jo vprašal:
»Ali me ljubiš, Milena?«
Pogledala ga je z nežnimi, osuplimi očmi.
»Zakaj dvomiš o moji ljubezni do tebe, moj ljubi?«
Prijel jo je za obe roki in ji presunljivo gledal v oči. V njegovem glasu je trepetala skrita, njej nerazumljiva bolečina.
»Povej mi, Milena, ali me resnično ljubiš — tako kakor jaz tebe?«
Šlo ji je im jok. Kdo jo je neki obrekoval njemu, da je tak? Dala s-i je obe njegovi roki, ki sta bili tedaj kakor mrtvi, na burno utripajoče prsi in ga karajoče gledala.
Mladi poročenec s sivečimi lasmi pa se ni dal motiti in je še enkrat vprašal, kakor da ni videl dokaza njene ljubezni:
»Vem, Milena, da me ljubiš — toda ali me ljubiš s tisto zvesto ljubeznijo, ki je zmožna tudi žrtvovanja in ne samo sladkosti ljubezni? Ah, ti si tako mlada, mlada in tako zakrita je tvoja prihodnost! In tedaj, Milena, če boš omagovala, ko te bosta tvoja mladost in tvoje srce klicala drugam — takrat mi povej vse od srca. Nič mi ne skrivaj in ne pleti ničesar
na skrivaj, zakaj jaz te bom razumel in ti bom rekel besedo slovesa na pot. Samo take igre nikar, ki jo neprestano vidim okoli sebe in mi senči to veliko, svetlo srečo, ki si mi jo darovala. Ne, nikar ne govori, saj verjamem, saj sem ti iz dna svojaga srca hvaležen, za vsak -hip življenja s teboj te blagoslavljam in teh sladkih ur ne bom nikoli pozabil; niti takrat ne, če boš ti daleč od mene in boš ob kom drugem čutila srečo!«
Mileni so tekle solze iz njenih lepih oči in kapljale na njegove roke, ki jih jo še zmerom stiskala na svoje prsi. Ničesar mu ni mogla odgovoriti na te čud* ne, zmedene, njej nerazumljive besede suma sredi tolike sreče in ljubezni. Te njegove temne besede nezaupanja so jo bolele. V tem hipu je bila pripravljena na vsako žrtev, da bi mu dokazala svojo ljubezen in zvestobo. Ce bi ji bil velel, naj skoči v jezero in utone zanj, ne bi niti za hip pomišljala, marveč bi bila srečna, da bi mu s tem dokazala resničnost svoje ljubezni.
Ljubosaimni mož je bil presunjen od tolike nežnosti in nemega pričanja ljubezni svoje žene. Oprostil se je njenih rok in se ves osramočen opravičeval:
***** Mati&mke	novice
Slovenski esperantist. Izšli sta prva in druga številka tega časopisa, kakršnega doslej Slovenci nismo imeli. »Slovenski esperantist« je glasilo Kluba esperantistov v Ljubljani. Uvodoma je informativni članek »-Slovenskim esperantistom in somišljenikom«, v katerem se povdar-ja, naj bi bilo tiskano klu-bovo glasilo ne samo vez med esperantisti, ampak naj bi služilo predvsem propagandi in razširjenju esperantske ideje ter jezika med Slovenci. Sledijo članki o pomenu esperanta za današnjo mladino ter navodila o ustanavljanju in delovanje esperantskih društev. Drugi del lista obsega razne novice iz esperantskega sveta s priključeno društveno kroniko.
Roditeljski list, št. 7. Izšla je nova številka izredno vešče urejevanega poljudno vzgojeslovnega glasila za slovenske starše. Uvodno razpravo o družini je napisal Minko Lešnik. Sledi prispevek Eme Deisingerjeve »Stara mati ima prav«. Zatem so uvrščeni sledeči temeljito strokovni članki: Franjo Martin, Opazujmo otroka!, A. Silvin o otroškem gledališču, dr. Fr. Zgeč — Ali mora ubogati otrok, Gustav Šilih — Dnevni red v otrokovem življenju, Ivan Potrč — Ko smo se ženili, Vojko Jagodič — O zaščiti vajencev pri nas, Ob zaključku pestre in bogato poučne številke so še Vzgojni nasveti, Zdravstveni nasveti, Knjižni kotiček, Kako naj se deca oblači (Jela Levstik, Naše noše) ter Roditeljski pok ret.
Šahovski glasnik. Izšli sta prvi številki XI. letnika tega pomenljivega glasila Ju-goslovenske šahovske zveze v glavnem uredništvu našega velemojstra in mariborskega rojaka Vasje Pirca. Šahovski glasnik je odlično urejevana revija, brez katere si skoro me moremo misliti nobenega našega šahsita. Uvodna prispevka o pariškem turnirju in o vtisih iz Ha-stingsa piše Mirko Konig.
Naša trgovinska bilanca je bila v mesecu januarju pasivna. V primeri z izvozom v januarju 1937 je bil izvoz v mesecu januarju 1938 za 11.3% manjši in je znašal 356.7 milijona din, nasproti 402.2 milijona din v lanskem januarju. Naš uvoz je bil tudi v januarju manjši kakor v prejšnjih mesecih in je znašal 370.8 milijona din, vendar je bil pri tem še vedno znatno večji, nego v lanskem januarju in sicer za 15.5%.
Nova koncesionirana obrt. Minister za trgovino im industrijo je predpisal uredbo o izdelovanju sodavice, ki je v smislu uredbe odslej naprej koncesionirana obrt.
Kontingenti za 'zvoz svinj se ne izkoriščajo. Na domačem trgu so cene svinjam nekoliko popustile, in sicer radi tega, ker sc ne izkoriščajo kontingenti za Avstrijo in Češkoslovaško. Cena svinjam znaša sedaj 9.30 din. Iranko naša meja.'
■EFnmHnBBflnamHnnnMBKR
Kovice & fku&ske$& ftdia
Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo za ljutomerski srez je preteklo soboto zborovalo v Gornji Radgoni. Zborovanje je vodil zaslužni dolgoletni pred sedraik g. Karl Mavrič, šol. uprav, v p. Uvodoma ie pozdravil lepo zbrano učiteljstvo, nakar je podal situacijsko poročilo. ki je obsegalo najvažnejše dogodke zadnjega časa. Učiteljica ga. Prelogo-
v	a je prikazala naš obmejni življenjski standard. Fiksirala je izdatke samca ua mesečnih ca 1.770 din. za družino brez otrok ca 3.200 din. izdatki za otroka pa rasto s starostjo in šolanjem od ca 150 din na 1.200 din. £bor je sprejel resolucijo za zboljšanje prejemkov, zagotovitev stalnosti, avtomat napredovanja, doklade za ženo ter enakopravnost žene z ostaUmi uradniki.
Irce Maribora toplo utripi teza bratski	češkoslovašk
Snpčnji občni zbor Jugoslovenske češkoslovaške lige v lovski dvorani pri Orlu, ki je bil sklican baš na rojstni dan blagopok. prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka, je živo izpričal, da je delo mariborske Lige v polnem skladu z delom ostalih lig v državi, bi krepijo prijateljske stike Jugoslovanov z bratskim češkoslovaškim narodom.
Uvodne besede predsednika dr. Vekoslava Kukovca so bile posvečene zaobljubi, da se bo dosedanje delo na vseh toriščih še bolj poglofilo in poživilo. Na dostojen in pietete« način so navzoči počastili spomin nesmrtnega tvorca češkoslovaške države T .G. M a s a f y k a, pra škega pritnatorja dr. Baxe ter umrlega člana dr. H. Robiča. Predsednik je v okviru svojih izvajanj pozval vse navzoče k sprejemu češkoslovaškega konzula g. M i n o v s>k e g a, ki prispe v Maribor dne 19. marca v spremstvu g. dr. Stareta in ki bo imel v unionski kinogledali-ščni dvorani predavanje o Češkoslovaški ob istočasnem predvajanju čeških nemili ter zvočnih filmov. Sledilo je vestno sestavljeno poročilo marljivega tajnika g. prof. Š u m i j a k a. Poročilo vzornega blagajnika g. ravn. Gintza Hinka izkazuje din 4.574 dohodkov ter 3.779 dii> izdatkov. Liga šteje danes 110 članov.
V	okviru letošnje skupščine so se spre jeli sledeči predlogi 1. Liga naj bi zaprosila enega od mariborskih knjigarnarjev, da sc specializira za češke knjige, ki naj zavzamejo zasluženo mesto v izložbah.
2.	Kavarne, ki jih posečajo ligični člani, naj naročijo češke revije. 3. Kulturno prizadevanje naj gre za tem. da se tako v gledališču kakor tudi v kinih predvajajo češki umotvori. 4. Oživotvori naj se zamisel vinskih kleti za eksport naših vin v bratsko republiko. 5. Filmu moramo posvetiti večjo pažnjo, ker ne smemo prezreti velikega vpliva, ki ga ima na mla-
dino zlasti film. Praksa je dokazala, da so češki filmi dobri in da lahko nadome-stu.iejo druge tuje filme z nam sovražno tendenco. 6. Predavanje, ki bo o Češkoslovaški 1°. marca, mora biti prava manifestacija jugoslovanskeo češkega bratstva. 7. Za učenje češkega jezika naj se zainteresirajo čim širše narodne plasti zlasti pa sokolstvo. 8. Češkoslovaške štipendije naj dobe samo oni dijaki, ki so se češčine naučili. 9. JČ Liga in Češki klub naj imat či mveč skupnih sestankov. 10. Praški dijaki naj se organizirajo. 11. K delu naj se pritegne čim več mla dine, da se organizacija poživi s svežimi sokovi. 12. Na podeželju naj se po možnosti vršijo predavanja, da bo misel bratstva prešla v široke plasti našega ljudstva.
Po soglasno sprejeti razrešnici predlagani po prof. dr. Crnku je bila izvoljena naslednja nova uprava: Predsednik dr. Vekoslav Kukovec, I. podpredsed. ravn. Kadunc. 11. podpreds. svetnik Knop, tajnik prof. Šuinljak, blagajnik Gintz. Odborniki: Bureš. Cibic, dr. Dolar, dr. Sc-njor. Drly, prof. Gruntar, dr. Kovačič, Fr. Kova?, dr Rapotec, dr. Vatovec, P. Malec, F. Sekolec, prof. Šedivy. dr. Tominšek, prof. dr. Aleksič, Bunc Kopriva. M. Rozmanova, dr. Velker, prof. Poljanec, dr. Kejžar, prof. Šilili, Dojčinovič in Strašnik. Preglednika računov sta dr. Crnek in obrtnozadr. nadz. Založnik — Delegata za izvršni odbor Kadunc in Še-divy, delegat za zvezno skupščino preds. dr. Kukovec.
Ob zaključku zborovanja se ic razvila živahna debata o organizaciji sprejema češkoslovaškega konzula ter.bo o podrobnostih sklepal in odločal odbor na prvi svoji seji. Z zanimanjem so zborovalci sprejeli izvajanja g. Knafliča o narodnostnih razmerah ob naši severni meji.
Borba mariborske kovinarske organizacije za svoj obstoj. V okviru sobotnega občnega zbora Združenja kovinarjev v Mariboru so razpravljali tudi o predlogu za izpremembo in dopolnitev zakona o obrlih. ki predvideva združitev manjših strokovnih organizacij v organizacijo, ki šteje najmanj 500 članov. V zvezi s tem predlogom je članstvo Združenja kovinarjev v .Mariboru na svoji redni letni skupščini soglasno sklenilo resolucijo, ki sc je odposlala na merodajno mesto. V tej resoluciji se naodločneje protestira proti reorganizaciji in komasaciji obrtniških združenj ter proti ukinitvi Združenja kovinarjev v Mariboru ter proti uvrstitvi njegovega članstva v kakršnokoli združenje. Kolektivno združenje kljub strokovnim odsekom nikakor pe bi moglo zastopati interesov posameznih strok, tako kakor je dandanes neobhodno potrebno. Združenje kovinarjev deluje že preko 50 let v vzornem redu ter podpira šolstvo, onemogle mojstre in vdove, brezposelne in vajence. Zgodila bi se velika krivica, ako bi takšno združenje kratkomalo kaslrali. Ob koncu resolucije sc pozivajo merodajni faktorji, naj ne posegajo s silo med organizacije, ki redno in uspešno poslujejo, ker mora vsak tak poizkus, storjen proti volji samozavestnega obrtništva, imeti le kvarne po sledice.
Prisrčno odhodnico so priredili poslovodji delavnice drž. železnic g. Rudolfu Švajgerju v soboto 5. t. m. v Reherjevi sobi Nabavljalne zadruge. G. Švajger je. namreč po službeni potrebi premeščen v drugi oddelek omenjene delavnice. Pri svojih podrejenih ie bil g. Švajger zelo priljubljen in si je radi svoje pravičnosti iti odkritosti pridobil med delavci mno-
go simpatij. Delavci so mu iz hvaležnosti podarili v spomin lepo darilo in mu tem potom želijo na njegovem novem službenem mestu obilo uspehov in zadovoljstva.
doselite
kuharsko
kulinarično razstavo
združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 12 do IS. mzrco 1938
Po železnici dovoljena polovična voznina 7. žel. legitimacijo K-13, ki jo nabavite pri odhodni postaji. Polovična vožnja od 10. — 17. marca 1938
seggg
Kulturne novice. V zadnjem času so razna društva razvila p.recej živahno odrsko in drugo kulturno delovanje. Sokol v Vuzenici m Marenbcrgu živahno delujeta. Na Muti živahno deluje podruž.
CMD itd. Sedai se pripravljajo tnaren-berški, vuzeniški in guštanjskj mladinski | zbori na skupen nastop, ki bo v mescu aprilu v Gu Stanju in Dravogradu.
50(1 din kazni. Sresko načelstvo v Dravogradu je obsodilo lesnega prekupčevalca F. V. na 500 din globe, ker je dejal nekemu Marcnberžanu »svinjski slovenski jezik«. Tako je prav!
Cercie franeuis. Gospodična Andree Rousset, bo v sredo dne 9. t. m. predavala o svojem večletnem bivanju na Danskem. Lepe projekcijske slike bodo predočevaie kraje in ljudi. Predavanje bo v I. realni gimnaziji, Gregorčičeva 2 .začetek ob 20 uri. Vsi prijatelji francoskega jezika so vabljeni. Vstopnine ni.
Materinski tečaj; V sredo, dne 9. marca predava g. dr, Vrečko: Mati, čuvari-ca zdravja v rodbini. V četrtek dne 10. marca predava pa dr. Klara Kukovec: Razvojna doba dekliče. Menstruacija.
Poziv članstvu. Sokolsko društvo Ma-ribor-matica poziva vse svoje telovadeče in netelovadeče članstvo, ki se namera-: va udeležiti X. vsesokolskega zleta v j Pragi, da prijavi najpozneje do 14. t. m. svojo udeležbo iti sicer telovadci člani vsak torek in petek od L21.—21. ure. čla niče vsak ponedeljek in četrtek od 20.— X*21. ure v rcalčni telovadnici v Kreko-
vi	ulici; netelovadci pa vsak ponedeljek 19.45—20.15, torek 13.30—14.15, sreda 19.45 -20.15, četrtek 13.30—14.15, petek 19.45—20.15. v društveni pisarni v Narodnem domu pri bratu Burešu. Vsak udeleženec zleta mora : imeti slavnostni kroi in mora dobro ob-! vladati proste vaje. Zdravo! j Društvo za podporo revnih učencev jima dne 10. III. ob %18. v glasbeni sobi | II. dekl. mešč. šole svoj letni občni zbor j Prijatelii revnih učencev so vljudno vab-! Ijeni.
* Zaročila se ie gdč, Mira Jakop s ne-
šadijskim poročnikom g. Milivojem Ren-Idičem. Čestitamo.
Kuto Union. Danes torek nepreklicno zadnji dan »Dama s kamelijami« z Greto Garbo. Sredo: »Čarovnica iz Salerna«.
Hoeodko $£edo£išee
Torek, 8. marca, ob 20. uri: »Firma«, Red
C.
Sreda, 9, marca: Zaprto.
Četrtek, 10. marca ob 20. uri:	»Truba-
dur«, Red D.
Otroška predstava se ponovi v soboto.
Od mladine v nedeljo simpatično in z velikim smehom sprejeta zabavna otroška igra »Gašper in Hudaniora« se ponovi v soboto 12. t. m. ob 15. uri. Veljajo znižane cene.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Torek, 8. marca ob 20. uri »Skedenj«.
Znižane cene.
Veseli Dunaj vabi! Udeležite se »Put-nikovega« izleta z modernim avtokarom od 13. do 15. marca ob priliki pomladanskega velesejma. Vožnja in vizum le Din 260. Gledališča, muzeji, zbirke. Schon-brun. Frater itd. Takojšne prijave pri »Putniku« Maribor - Celje - Ptuj.
Jutri v sredo dna 9. 3. se vrši v Kazinski dvorani letošnji koncert Dr, R. Klasinca. Na sporedu so 4 Beethoveuove sonate in sicer: op. 54, op. 57, op. Sla (Les adieux), in op. 109. Vstopnice v predprodaji pri Putniku.
Pomladanski velesejm na Dunaju obišče te najceneje s posebnim Potnikovim avto karom od 13. do 15. marca. Vožnja in vizum le Din 260. Takojšnje prijave pri Pat niku Maribor - Celje - Ptuj.
Polovična vožnja v Maribor. Ob priliki velike kuharske razstave, ki jo prireja Združenje gostilniških podjetij v Ma riboru od 12 —15. marca v veliki dvorani Uniona, je za obiskovalce odobrena polovična vožnja, na podlagi legitimacije K-13 od 10. do 17. marca. Vse podrobho-sti v vseh biletarnicah »Putnika«.
Rdeči križ v Studencih priredi v prid revni šolski mladini v soboto 12. marca 1938. ob 20. uri v deški ljudski šoli družabni večer z zanimivim sporedom. Vodstvo je prevzel iz prijaznosti g. Rupe-t Lintner. Vstopnine ni, vstop le proti vabilu. ki se dobi pri tajniku v deški ljudski šoli. Vsi prijatelji Rdečega križa vljudno vabljeni!
Še imate priliko, da se prijavite za »Putnikov« posebni vlak v Budimpešto od 25. do 30. maja. Vožnja le Din 190.—. Radi zasiguranja stanovanj so nujno potrebne čimprejšnje prijave! Izredna priložnost za obisk najlepšega velemesta Evrope! Prospekti, informacije in prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj, Gor. Ragona - Št. lij in Dravograd.
Pod okriljem alpinističnega odseka SPD bo predaval v sredo 9. t. m. ob 20 uri v dvorani Ljudske univreze sloviti alpinist g. Karl Poppingcr 6 filmov in to 3 plezalne (celoten prehod preko skrajno težavne vzhodne steno Fleischbank v skupini »VViider Kaiser«) 2 smučarska filma (Hanes Sclmeider) ter film o GroB glocknerjtt.
S Putn>koin v Graz na Jožefovo, dne 19. marca. Vožnja in vizum le Din 100. Prijavite se takoi pri »Putniku« Maribor - Ptuj.
Odkup Prešernove rojstne h*še po šolski mjad'ni. Prispevki za odkup Prešernove rojstne hiše po šolski mladini že prihajajo in je odziv učencev in učiteljstva v splošnem zelo lep. Pri tem je opa zila kraljevska banska uprava, da se vsa šolska vodstva ne držo natančno navodil, danih v tukajšnjem odloku IV. No. 20704-1 z dne I. decembra 1937. Tam je naročeno, da naj ima vsaka pošiljka naslednje podatke: 1. število učencev, 2. vsota prispevkov vseh učencev; 3. vsota prispevkov ostalih darovalcev; 4. skupna vsota vseli prispevkov. Vsi ti po datki so nujno potrebni, ker bo po za-ključitvi zbirke izšlo poročilo, ki ga bodo dobile vse šole in ki bo vsebovalo omenjene štiri podatke. Zato opozarja kraljevska banska uprava vse šole, ki prispevkov še niso poslale, naj se natančno drže navodil v okrožnici. Tiste šole pa. ki so prispevke že poslale, a niso navedle zahtevanih podatkov, naj to nemudoma store naknadno. Vse zbirke naj se
I
mm
Velik vlom v Poljčanah
Skupna škoda 25.000 dinarjev
Danes ponoči okoli 1. ure je bil izvršen
v Baumanovo gostilno v Poljčanah velik, drzen vlom ter znaša skupna škoda Din 25.000. Prizadeti lastnik sploh ni bil zavarovan. Na mesto vloma je prispel dak-(Hoskop mariborske policijo g. Grobin s policijskim psom. Vlomilec se je splazil skozi okno najprej*, v gostilno. V gostilni je pretaknil vse kote, pobral nekaj drobiža, nakar se je splazil v privatno sobo, kannor je prišel s pomočjo takozvane
»svinjske noge«, s katero je dvignil podboje vrat, ki jih je zatem snel. V sobi je napravil pravo revolucijo ter se je nazadnje spravil na blagajno. Iz blagajne je vzel 8000 dinarjev, 2000 dinarjev je pobral z mize (bili so last šolskega odbora), razen tega pa si je prilastil tudi nakit, zlato uro in drage dragocene pred mete, ki so bili v blagajni, tako da znaša skupna škoda 25.000 dinarjev. Orožni-štvo vrši intenzivne poizvedbe.
Nepojasnjen skrivnostni umor pred 50 leti
Čigav je okostnjak, ki so ga izkopali pri Velki?
zdravnik dr. Kapralov ugotovil, da je okostnjak ležal v zemlji najmanj 40 do 50
Ub priliki kopanja na posestvu posestnika Antona Mallyja na Tratah pri Velki v Slovenskih goricah so izkopali delavci 60 cm globoko iz zemlje okostnjak srednje starega moškega. O zadevi so bila obveščena oblastva ter je banovinski
iadnie tetefoMtM vesli
27. MAREC VROČ DAN V AVSTRIJI: »NEMŠKI DAN«. — SCHUSCHNIGG PRITEGUJE MARXISTE IN ŽIDE.
DUNAJ, 8. marca. Narodni socialisti so se odločili, da bodo uvaževali po dr. SeiB-Inquartu odrejeno štiritedensko zboroval-no prepoved ter jo smatrali kot premirje. Dne 27. t. m. pa bodo po vsej Avstriji »nemški dnevi« kot revija avstrijskega narodnega socializma. Na Dunaju bo govoril v okviru nemškega dne notranji minister dr. SeiB-Inquart. Dr. Schuschnigg skuša sedaj pridobiti delavske množice, pa tudi židovstvo. Ustanovila se je posebna židovska mladinska zveza, ki je priključena domovinski fronti pod vodstvom nekega rabina.
let. Obstoja domneva, da je bil morda izvršen kakšen zločin in da je storilec svojo žrtev skrivaj pokopal. Oblastva vršijo intenzivne poizvedbe.
JE
se
zaključijo s 15. marcem in naj se denar takoj pošlje.
Smrtna kosa. Na Frankopanovi cesti 48 je umrl vpokojeni strojevodja državnih železnic Josip Hauptman, star 77 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Ljudska univerza. Danes v torek nadaljuje svoja interesantna izvajanja o razvoju duševnega in duhovnega življenja na zemlji g. univ. prof. dr. R. Bujas iz Zagreba.
Tatovi in vlomilci strahujejo Mariborčane. Včeraj so bila trem Mariborčanom ukradena kolesa, in sicer magistratne-mu uradniku Matiji Trstenjaku, mehaniku Hermanu Baumanu in magistratnemu uradniku Alfredu Žabkarju. Pa tudi vlomilci so bili v akciji in sicer se je neki moški vtihotapi! v stanovanje Marije Ko rcnove, vdove po železniškemu uradniku Ob brodu 7, kjer je ukradel iz kuhinjske mize denarnico s 420 dinarji. Kore nova se je mudila v sobi, pa je postala pozorna na ropot v kuhinji. Ko je šla v kuhinjo, je moški takoj zbežal ter zaklenil kuhinjska vrata, tako da mu Korenova ni mogla slediti. Moški se je nato spustil z balkona prvega nadstropja
na dvorišče in nato izginil. Sličen slučaj je imela gospa Zofija Kolavčičeva v StroBmajerjevi ulici 28, ki ji je zmanjkalo iz kuhinjske krcdence 700 dinarjev gotovine. Mariborska policija je na podlagi opisa aretirala nekega 32-letnega Josipa G., pri katerem pa niso našli nobenega denarja.
PARIŠKI OPTIMIZEM: NAPETOST POPUSTILA.
PARIZ, 8. niarca. Danes dopoldne sestane francoska vlada k posebni seji, ki bo posvečena pretežno vprašanju zunanje politike. Zunanji minister Delbos bo poročal o zunanjepolitičnem položaju. V krogih, ki stoje blizu zunanjemu ministrstvu zatrjujejo, da je zunanjepolitična napetost v zadnjem času precej popustila ter se izraža zadovoljstvo, ker obvešča londonsko zunanje ministrstvo francosko vlado sproti o stanju pogajanj z Rimom
V	tem se razodeva nemoteno nadaljevanje dosedanje angleško-francoske politike.
MARX-DORMOY: MORILCI.
MOSKVA, 8. niarca. V tukajšnjih krogih zbuja posebno pozornost pisava francoskega levičarskega tiska, ki obsoja metode sovjetskega pravosodstva, zlasti pa besede prejšnjega socialističnega notranjega ministra Marx-Dormoya, ki se je v zborničnih kuloarjih izrazil o Stalinu ter njegovih ljudeh, češ, da so morilci. V Kremlju se vršijo posvetovanja, kako odstraniti slab vtis, ki ga povzroča moskovski proces pri skoro vsem svetovnem tisku.
Dunajska vremenska napoved za jutri v sredo 9. t. ni. pravi: V vzhodnih Alpah pretežno iasno, toda ne dolgo, naraščanje temperature, precej mirno, pozneje za-padni vetrovi. V južnih Alpah pretežn0 jasno, blago vreme.
V	studenški Ljudski univerzi je v četrtek 10. t. m. s pričetkom ob 19. uri predavanje prof. Šedivyja o gospodarskem razvoju Češkoslovaške po vojni. Skioptične slike. Brez vstopnine.
Spomnite se CMD?
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 7. marca (5. razred) so bili izžrbani sledeči večji dobitki:
Din	200.000:	25580
Din	80.000:	67610
Din	25.000:	89787
Din	20.000:	10799
Din	12.000 :	6490	31R49	53757	66056
Din 10.000 :	4457	48158	51277	54174
73901 74332 Din 8000:	20140	45266	62286	63194	99063
Din 6000 :	6447	8223	9836	16009	27677
28704 35239	44518	46548	64212	70089	79271
84972 87182 88358 88975 95460 Din 5000 :	8504	9326	1340S	28317	33147
35504 38753	41173	58400	59769	60812	65796
73978 76655	78874	88695	89850
Din 3000 :	7094	9700	23127	24506	29801
42741 47962	57028	65658	66472	66817	67822
69947 73400	81045	85527.
Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25.
Razno
AVTOMOBILISTI!
(Made in England) pneumati-ka, ki odgovarja res vsem ce stani, samo pri Justinu Guštin čiču, Maribor, nasproti Narodnega doma.	931
IZJAVA.
Ne odgovarjam za dolgove svoje žene. Vinko Lašič, Maribor. Koroška cesta. 1299
POZOR!
Izdelujem vsakovrstne košare, pekovske koše. stole, stojala za cvetlice, prevzamem vsa naročila in popravila. Peter Kočiš, košarski mojster, Vojašniška 7.	I
Spomnite se CMD! ———————
Prodam
CEMENT
apno ter apno v prahu zopet dobite sveže v trg. Albin Čeh, Maribor, Betnavska cesta 4.	_	1286
ZGOTOVLJENE KOMPLETNE OPRAVE
kakor tudi posamezno pohištvo, po zmernih cenah, solidni izdelavi. Istotam naprodaj lep, kompletni kane po ze lo nizki ceni. Mizarstvo Anton Maver. Koroška c. 46. 1301
Sobo odda
LEPO, PRAZNO SOBO,
strogo posebni vhod, takoj ali s 15. III. oddam. Ogledati Koroščeva 5-1.. desno. 121o
Stanovanje
DVE GOSPODIČNI
sprejmem na hrano in stanovanje. Trubarjeva 9-1. dvorišče, vratajl.___
SOBO IN KUHINJO
z vrtom oddam. Nova vasi Zelena ul. 3. Ogled opoldne ali zvečer po 7. uri. 1291
Službo dob
KLJUČAVNIČARJA
spretnega, vestnega išče kar-tonaža. Vprašati predpoldne Mlinska 30. Maribor. 1294
Službo išče
MLAJŠA GOSPA
želi službo v mesariji ali pekarni. Položi lahko kavcijo. Naslov v upravi lista. 1292
Jtuby
Neikaj se je zganilo, zalajal je pes in zbudila sta se pava, ki sta napolnila okolico s svojim grdim vpitjem. Lady Lilia-lvova je stopila k solnčni ploskvi, naslonila roko nanjo in nagnila glavo na stran. IM tem je vzbudil njeno pozornost polž, ki je počasi lezel preko bršljanovega lista. Vzela ga je z lista in opozorila goste na sluzasto sled, ki jo je pustil polž na listu.
»Kako krasno! Kako lično!« je vzkliknila z zamišljenim nasmehom ter uprla svoje velike žareče oči v Geoffreya. Ali je mislila pri tem polža, bršljanov list ali polževo sled na njem, tega ni nihče vedel in tudi ne vprašal, da bi ne videl svoje nevednosti.
Opazovali so še umetno narejeno jamo, pili s Filipo čaj in odšli nato z neumorno gostiteljico skozi ozek, dolg hodnik v neko čudno osmerokotno sobo, kjer so bile nagromadene najrazličnejše starinske stvari. Vse pohištvo je bik) iz hrastovimi, izdelano v gotskem
slogu. Soba ni imela niti peči, niti kamina, niti oken; mesto njih so bile neenako razvrščene v debelih stenah dolge ozke luknje, zagrnjene s prosojnim blagom, kakršen je služil morda v srednjem veku mesto šip. Tla so bila posuta s peskom.
Rufov je bilo to nekaj novega, zato ji je ugajalo. S peskom posuta tla so jo spominjala sobe na farmi Mangle.
»To je najlepše od vsega!« je vzkliknila navdušena. »Tla so prav taka, kakor doma pri mojim stricu.«
»Ali res? Kako zanimivo! Vaš stric je pač star študent v tej stroki?«
»Študent...? je ponovila Ruby v zadregi.
Nelly in Geotfrey sta se pri okencu skrivaj muzala, lady Rodneyeva pa ic bila kakor na šivankah.
»Študenta imenujem namreč človek-., ki išče resnico.« je nadaljevala lady Lilianova... »človeka, ki stremi za resnico in doseže tekom časa svoj cilj.<
»Da, to je mogoče,« je počasi odgovo rila Ruby. »Ampak stric Besam študira v prvi vrsti svinje.«
»Svinje?« je ponovila lady Lilianova presenečeno.
»'Da. svinje,« je mirno odgovorila Ru-by ... Naspal je mučen molk. Lady Lilia nova pa se je z občudovanja vredno prisotnostjo duha znašla v situaciji.
»Oprostite moje začudenje! Vaš stric ima prav. Zakaj bi stavljali prešiča 'nižje kot jelena? Naravna v svoji popolnosti ne pozna pomanjkljivosti. ..« Govorila >_■ na dolgo in široko o nevednosti in kratkovidnosti ljudstva, ki ne zna najti lepote in veličine v naravi. Končno Ruiby nj mogla zadržati smeha; lady Rodneyeva je hitro dejala:
»Ljuba Iady Lilianova. mislim, da smo dovolj občudovali vse stvari v tej čudoviti sobani, čas je, da se poslovimo.«
»O, ne, še ne!« je vzkliknila lady Lilianova s skoraj mladostno živahnostjo; »gospa Rodneyeva ni videla še niti polovice mojih zakladov.«
»Tako zgodaj že zvončki!« se je razveselila Ruby. ko je zagledala v vazi šopek prvih pomladnih cvetk!
Lepi so. atuipak neznatni,« je zaničljivo odgovorila lady Lilianova. Skromni
otročiči zemlje, ki se ne morejo primerjati s ponosno krasoto tigerske lilije, solnčnice ali z barvo nedosegljivega osota.«
»Jako nevedna sem v tem,« je dejala gospa Geoffreyeva krotko, »ampak zdi se mi, da bi mi bil vendar ljubši zvonček kakor osot. O osotu vern samo, da ga osli radi jedo.«
Lady Rodneyeva je prebledela, celo Nel‘ly in Geoffrey sta se prestrašila. Samo Ruiby se je lady Lilianovi prijazr»o nasmehnila. Bilo je jasino ,da ni mlada gospa v svoji nedolžnosti mislila ničesar hudega, ko je izrekla svojo zadnio opazko. O tem je bila lady Lilianova pre pričana.	•
»Kmalu me morate zopet obiskati,« rekla skoraj prisrčno gospej Geoffre-yevi.
Spremila je svoje goste skozi vse sobe in hodnike ter stala pri vratih, dokler se niso odpeljali. Med potio je dejala Rubv Geoffreyu in Nellyju, da sta pač preostro obsojala lady Lilia*novo. Uboži-ca je res zelo prenapeta, ampak dobra in poštena ženska je.	(Dalje.)
izdaja konzorcij »Jutra«
v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d..