Št. 3 (2057) Leto XL NOVO MESTO četrtek, 19. januarja 1989 Cena: 1.500 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 - ZMAJ TUDI NOVOTEKSU, LISCI IN JUTRANJKI Ljubljana — od ponedei- ] a do danes je Ljubljana v znamenji1 tradicionalnega sejma Moda 89, ,a katerem so se letos dobro odredb tudi nekateri dolenjski tekstilci, jubljanskega zmaja za žensko in n 0S^-° konfekcijo je prejela Mura, \|aJvišje priznanje za tkanine pa je °bil Novoteks. Zmaj za pletenine !e Pripadel Almiri, za usnjeno in Krzneno konfekcijo 1UV z Vrhnike. ^ [Hodne dodatke in perilo ga je 'j, eJe'atudi Lisca iz Sevnice. V pro-Srpmu za otroke so najboljše kolek-pJe Pripravili v Jutranjki iz Sevnice, jvonagrajena moda za prosti čas P 'baja iz Pletenine, diplomo pa si j Pnslužila tudi metliška Beti. Po-iT11'so tudi nagrado »zlata Jana«. naJusPošnejšimi krcatorji z blrajskc, ki so dobili to priznanje, y krcatorji iz Lisce in Ana Marija enuk z ekipo iz Beti. Več o sejmu ,ljSt"as'ednji številki Dolenjskega J Ul j EiBBMircni | EjJ^!>Lj: UST »Vzemite, ne bo treba vrniti« i en ^VVWVVVVWVVVVVVVVVVVV\ Na srečanju kmečkih žena v Brežicah o možnostih za dinar brez vračila — Uresničili bodo bogat program izobraževanja in drugih dejavnosti aktiva BREŽICE — V občinski aktiv kmečkih žena, ki združuje devet krajevnih aktivov, je vključenih 800 članic in od tega jih 400 redno sodeluje na predavanjih v zimskih mesecih, na srečanjih, razstavah in turističnih prireditvah v občini. Aktiv deluje pri Agrarii TOK Kooperacija pod mentorstvom Franca Pribožiča. Minulo soboto se je zbralo na tretjem srečanju blizu 200 žensk in približno toliko jih pričakujejo 21. januarja. Za vse ni nikjer prostora, zato prirejajo srečanje v dveh delih. AGRARIA BO GRADILA HLADILNICO BREŽICE — Ob normalni rodnosti !n letini pridela Agraria v lastnih in kooperantskih nasadih 6 tisoč ton zares kakovostnega sadja letno. V občini je sadja še veliko več, če upoštevamo 560 to starih kmečkih nasadov. Ljudem odkupijo le majhen del tega sadja za Predelavo. Večina ga propade, čeprav so neškropljena jabolka odlična surovi-na u sokove. Gradnja hladilnice je naravnana v nadaljnjo predelavo pride-kov in pomembna naložba za občino, ne |e za Agrario. Investicijo trenutno cenijo na 16.6 milijarde dinarjev. Toliko denarja je težko zbrati, toda dlje ko gradnjo odlagajo, dražja je. ljubljansko pismo . BREŽICE — Turistična zveza Lj ub-UaneJe poslala aktivu kmečkih žena brežiške občine povabilo za sodelovanje na kmečki ohceti. Istočasno se mu je v pismu prisrčno zahvalila za sodelo-^nje članic na novoletnem sejmu, za dišeče dobrote iz krušne peči, na katere so kupci čakali v dolgih vrstah. I NOVOMEŠKE TRŽNICE Predsednica izvršnega sveta občine Jelka Barlič je udeleženke seznanila z gospodarsko politiko v tekočem letu. Direktor Agrarie Stane Ilc je prikazal razvojno pot delovne organizacije, direktor TOK Roman Baškovič pa nekaj oprijemljivih možnosti za razvoj. • Trenutno so na voljo nepovratna sredstva za mlekarstvo, pitanje goveda in prašičerejo. Oprijeti se kaže zlasti ugodnosti za tiste, ki se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo in pitanjem. Kmet lahko dobi ta hip za vsako novo stojišče za kravo po 3,6 milijona dinarjev brez kakršnihkoli obveznosti za vračilo. Sadjarji lahko na enak način pridejo do denarja za pripravo zemljišča ter nabavo sadik za nasade. Kmetom ponuja roko Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ki za svoj denar prav tako ne zahteva vračila. TOK Kooperacija prevzema nase tudi financiranje programa aktiva kmečkih žena. Zanj mora letos zbrati blizu 20 milijonov dinaijev. V februarju, marcu in jesenskih mesecih je delo aktiva osredotočeno na izobraževanje članic. Na sporedu so predavanja iz agrotehničnih ukrepov, iz zdravstvene preventive domačih živali, iz vzgoje Sodobni načrti za hleve Projektant A. Pintar sodeluje z Agrokombinatom KRŠKO — Naložbe v kmetijstvu so vse manjše, vendar gradnja hlevov in drugih gospodarskih poslopij le še ni povsem zastala. Zaradi večjih obresti je prišlo do nekaj sprememb tudi pri načrtovanju gospodarskih objektov na kmetijah, ki morajo upoštevati cenejše in učinkovitejše rešitve. V Brežicah deluje samostojni projektant za kmečka gospodarska poslopja Anton Pintar, vendar ima največ dela v krški občini, kjer še posebej močno so- V ponedeljek je veljal kilogram jabolk 1.500 do 2.800 din, hrušk 3.000 jn suhih sadnih krhljev 6.000 din. Solato, radič in špinačo so prodajali po 6.000 din kilo, medtem ko je veljal kilogram čebule in kolerabe 2.000 ™n, korenja in krompiija 1.500, hre-na 6.000, česna 8.000 in fižola 7.000 m do 10.000 din. Liter čebulčka je bil na I X°ljo za 10.000 din. Jajca so prodajali n P° 700 din primerek, za smetano so 1 morali kupci odšteti 5.000 din za lo-§ ncek ali 10.000 din za liter, skuta pa J Je veljala 8.000 do 9.000 din kilogram. Kilogram krvavic so imeli branjevci naprodaj po 10.000 din. , ena za kilo orehovih jedrc seje giba-la med 30.000 in 35.000 din.' Trimove montažne plošče in druge podobne materiale. Težimo pa tudi za tem, da v hleve vgradimo čimveč materialov, kijih imajo kmetje doma, to pa je zlasti les.« Prednost sodelovanja med projektantom, Agrokombinatom in kooperanti pa ni samo v nenehnem strokovnem dopolnjevanju dosedanjih rešitev, marveč tudi v sorazmerno nizki ceni takih projektov, ki so precej cenejši kot v družbenih projektantskih organizacijah. In še eno veliko prednost nudijo kmetom: poleg projekta priskrbe celotno dokumentacijo, tako da kmet dobi v roke tudi lokacijska in gradbena dovoljenja. S tem je kmetom prihranjenih precej ur in potov po uradih, kar tudi poceni gradnjo. J. S. 4 O_ * • v v o e j m /s ca BREŽICE — V soboto so •meli naprodaj 236 do 3 mesece starih prašičev in 37 starejših. Prvih so prodali 135, in to po B.000 do 8.500 din kilo, in dru-g'h 14; ti so veljali 6.000 do 6.500 din kilogram žive teže. Anton Pintar, samostojni projektant za hleve deluje z M-Agrokombinatom Krško. Doslej je za njegove kooperante načrtoval že okoli 60 hlevov in drugih gospodarskih objektov, in to po najsodobnejši nemški tehnologiji. »Razvoj gre naprej tudi na tem področju in inženirji v Agrokombinatu mu sledijo zlasti s pomočjo strokovne literature. Naj omenim, da mi je inž. Ivo Bodor iz Agrokombinata priskrbel izvirno nemško literaturo za gradnjo hlevov in drugih gospodarskih poslopij, ki je trenutno prav gotovo najsodobnejša,« pravi Anton Pintar. »Značilnost te tehnologije pa je, da skuša s kar se le da majhnimi sredstvi narediti čim modernejše objekte. Doslej smo gradili hleve iz železobetonskih konstrukcij, ki so imeli ponavadi priključene še senike ali kaj podobnega, sedaj pa se kaže, da je taka gradnja predraga. Zato smo v gradnjo vpeljali vrsto novih materialov, kot so montažni betonski elementi, Kmetijski nasveti | Apnjenje veča rodovitnost | Intenzivnejše izkoriščanje kmetijske zemlje ne zahteva le obilnejšega ^ Intenzivnejše izkoriščanje kmetijske zemlje ne zahteva le obilnejšega gojenja z osnovnimi hranili, dušikom, fosforjem in kalijem, marveč tudi z jRngimi snovmi. Tako je ugotovljeno, da se z. večjo mineralizacijo zveča u^i izpiranje apna (kalcija) iz tal, posledica tega pa je vse večja kislost. Svoj rlež prispevajo še fiziološko kisla mineralna gnojila in kaj lahko se zgodi, a Postane zemlja ob vsej veliki zalogi hranil manj rodovitna prav zaradi Sv°je prevelike kislosti. Če pade pH faktor pod 5, uči stroka, je treba zemljo Pniti, sicer se bo pridelek začel zmanjševati. Zaradi zgoraj navedenih vzrokov se pomen apnjenja spet povečuje. Sionska rodovitna prst je nastala marsikje na apnencu in apna v njej ne bi Jhelo primanjkovati, vendar to ne velja vedno in za vse predele. Računajo, bb je približno petino kmetijske zemlje potrebno apniti. Kisle njive je moč aaJti predvsem v Beli krajini, pa tudi na Kočevskem, medtem ko v drugih btajih širše Dolenjske s tem običajno ni problemov. I%. Kot poroča dr. Mirko Leskošek z biotehniške fakultete v JUbljani, se je apnjenje zlasti dobro obneslo na poskusnem Polju v Dragatušu, kjer so na zelo kisli njivi (pH 4,3) dosegli z astočimi količinami (1000, 2000 in 3000 kg mešanega apna Zhn-ktar) povečan pridelek koruze za 585, 1755 in 2870 kg na hektar. Povezava je očitna, apnjenje več kot učinko-? 'n zato priporočljivo. Značilno je bilo tudi, da pred apn-niL. n* povečano gnojenje z NPK gnojili ni imelo skorajda a_ akršnega učinka, kar dokazuje, da je bilo prav pomanjkanje --2^'sti omejitveni dejavnik, ki je preprečil večji pridelek.____________ iJ^Pho pospešuje raztapljanje hranilnih snovi in hkrati izboljšuje fizikalne . bosti tal. Ce ga primanjkuje, ga dodajamo — običajno pozimi — z enos-niiu'^ bkrepont, apnjenjem, ki ga priporočajo že najbolj stare kmetijske ča£C' ,eKdaj so priporočali dodajanje 9 do 10 ton gašenega apna v daljših j1jd°v9'b razdobjih, od 20 do 30 let. Zdaj so na voljo še druge oblike apna: pr faBzirano apno, saturacijsko apno, apnenec in mešano apno, tako da je ^sla tla moč razkisati na različne načine. Inž. M. L. S S S s s s * s S s % Trdi kmetov kruh Govori Jože Miklavčič kmet s Trebelnega TREBELNO — »Mislim, da je kmečki kruh bolj trdo zaslužen kot delavski,« pravi 62-letni kmet Jože Miklavčič s Trebelnega. Je lastnik 22 ha velike kmetije (polovica je gozdov). Moti ga, ker so parcele precej razmetane, nič pa si ne more pomagati tudi, ker je domačija tako utesnjena, da nima kam postaviti silosa. Da bi ga zgradil 150 m stran od hleva, pa le ne bi bilo pametno, ker bi moral pozimi odmetati preveč snega, če bi hotel priti do silaže. In ker seje odločil pretežno za živinorejo, saj ima v hlevu 9 do 12 glav živine, pretežno pitancev, potrebuje kar precej krme. Da kmetovanje sploh ni preprosto, kot si kdo misli, še doda Jože. in pa to, daje naposled treba misliti tudi nase, na stara leta. Prodal je telico, bika in še prase, da sije dokupil skoraj 4 leta za skromno kmečko pokojnino. Nje- gova žena dela 4 ure na pošti, sicer pa seveda poprime pri kmečkih delih, kolikor pač zmore. Jože pravi, da je s kooperantskimi odnosi s KZ Trebnje sicer zadovoljen, saj ko je delal hlev, mu je šla zadruga na roko s posojilom in nasveti. Tudi pospeševalec Ludvik Jerman pride pogledat, kadar je kaj posebnega, da o tem zvedo kmetje takorekoč iz prve roke. Jože hodi tudi na strokovne izlete kooperantov. »Odkupne cene so še veliko prenizke glede na drage repromaleriale in tudi premalo regresa je. Oni nam ne morejo podariti, to vem, mi pa tudi njim ne!« je še povedal Miklavčič: P. P. lončnic in predelave zelenjave, iz zdrave prehrane in uporabe zelenjave ter iz zdravstvene vzgoje s poudarkom na boleznih sodobnega časa. Članice'aktiva načrtujejo letos devet ekskurzij po Sloveniji in obisk kmetijskega sejma v Veroni, za kar prispevajo denar iz svojih žepov. Sodelovale bodo na prodajnih razstavah domačih jedi v občini in na Kmečki ohceti v Ljubljani. V občini nameravajo letos ustanoviti dva nova aktiva, v Pišecah in na Bizeljskem. Aktiv TOK je na sobotno srečanje povabil pred kratkim upokojenega direktorja Agrarie Stanka Rebernika, ki je bil v tej delovni organizaciji od njenega nastanka. V zahvalo za razumevanje in pomoč aktivu mu je predsednica Anica Šetinc izročila spominsko darilo. J. T. IZBOLJŠUJEJO ZEMLJO KOČEVJE — V kočevski občini so od leta 1983 do lani iz manj vrednih zemljišč uredili v zasebnem sektorju 540 ha pašnikov, v družbenem pa 1.406 ha. Poleg tega so za strojno obdelavo usposobili še nadaljnjih 176 ha zemljišč družbenega sektorja. Dolgoročni plan pa predvideva do leta 1995 ureditev nadaljnjih 500 ha manj vrednih zasebnih zemljišč v pašnike, 140 ha zasebnih zemljišč pa bodo usposobili za strojno obdelavo. Za strojno obdelavo bodo usposobili tudi 520 ha družbenih zemljišč. • Taktika in strategija naše partije do kmetstva je bila napačna, kot je napačna in zgrešena ideologija, ki jo spremlja in ki razglaša kmeta za sovražnika socializma. • Velika socialistična kmetijska proizvodnja povsod po svetu propada. Pa ne zato, ker je velika ali socialistična, temveč zato, ker je draga, ekonomsko neučinkovita in ekološko sporna. • Država mora izdelati koncept družinske kmetije, prevzeti mora vlogo ekonomskega zaščitnika kmetst- HRIBČEK! BOM KUPIL... Ureja- Tit Doberšek Kako z bentonitom Bentonit, imenovan tudi klarol, je vrsta gline, mineral vulkanskega izvora (aluminijev silikat — A1203. 4Si02 x H20), ki ga v glavnem uporabljamo za čiščenje belih vin. To čistilo v vinu ni topljivo, zato ne more vplivati na spremembo sestavin vina. To pomeni, da čistilo vina ne more pokvariti, kvečjemu ga popravi in očisti. Prav tako ni nobene bojazni, da bi čistilo aimelo kakršenkoli škodljiv učinek na zdravje potrošnika. Ime bentonit ima čistilo po mestu Fort-Benton v ZDA. To sredstvo je leta 1934 začel uporabljati Say wel v Kaliforniji, pri nas pa smo ga šele v zadnjih 10 letih. V trgovinah (pri nas trgovine KZ Metlika, v lekarnah in pri hektarskih družbenih organizacijah) prodajajo bentonit tudi pod imenom klarol. Ima obliko drobnih zrnc do grobega prahu, je belosivkaste ali ijavkasto bele barve. Bentonit deluje tako, da pritegne beljakovine in drugo nesnago v vinu, s katero se sesede na dno soda. En del bentonita vpije 10 delov vode in pri večji raztopitvi prehaja v suspenzijo, to je zmes drobnih trdnih delcev, ki se v tekočin usedajo. Zrnca bentonita, pomešana z vodo, kipijo (kot kvas) in pri tem razpadajo v drobne delce z veliko skupno površino, saj 1 gram bentonita, raztopljen v vodi, predstavlja površino 5 m2. Zato ima bentonit veliko adsorpcijsko moč. Delci bentonita imajo negativni električni naboj in nevtralizirajo beljakovine, ki imajo pozitivni električni naboj, ter se sesedejo na dno soda. Z izločitvijo beljakovin, ki povzročajo motnost vina, izloča iz vina tudi težke kovine (železo, baker, žveplo in druge), ki povzročajo prelom vina in imajo podoben okus kot žveplov vodik, kar mnogi pokuševalci zamenjujejo, ker ne mislijo na težke kovine in vse pripisujejo le žveplu. Postopek čiščenja Vina, ki so še po prvem pretoku zaradi beljakovin motna, čistimo s 50 do 150 grami bentonita na 1001 trdovratno motna vina pa tudi s 100 do 200 grami betonita na 1001. Zaradi določitve prave količine bentonita je priporočljivo napraviu predhodno preizkus v malem. Tak preizkus bodo najbolje opravili v laboratoriju, kjer imajo ustrezne priprave. Obrnimo se za pomoč na ustrezni laboratorij najbližje delovne organizacije. Kako tak poizkus narediti, bodo laboranti našli opisano v pristopni kletarski knjigi. Bentonit lahko dodamo moštu tudi pred vrenjem. Tako dobimo že po prvem pretoku čisto vino. Vino pa čistimo z bentonitom šele po prvem pretoku. Mnogi kletarji priporočajo sploh čiščenje mošta pred vrenjem, saj moštu lahko brez škode dodamo večje količine bentonita brez predhodnega preizkusa v malem. Odtehtano količino bentonita (za vsak sod posebej) raztopimo v 10-kratni količini vode tako, da se ne delajo grudice. Bentonit v vodi počasi vzkipi. V vodi ga pustimo (pokritega) do 20 ur. Nato čistilo dodamo vinu in ga v sodu močno premešamo. Čiščenje z bentonitom lahko kombiniramo s čiščenjem z želatino. Najprej dodamo bentonit, drugi dan pa čistilo želatino brez dodatka čreslovine (tanina). Vino pretočimo iz čistila čez 7 do 10 dni. T. DOBERŠEK (Čedo Grbič) ,VV\ \\ \\\WVWVWW \\VWVVWWVWVA Val stekline nas vse bolj ogroža Večje možnosti za okužbo z nevarno boleznijo — Kaj vse je treba ukreniti Očitno imamo v naših gozdovih še dovolj lisic in druge divjadi, da lahko govorimo o novem valu okužbe s steklino. Toliko pozitivnih preiskav ne pomnimo. Pogostost prenosa virusa preko ugriznih ran ali prask je očitno povezana ravno z gostoto divjadi na kvadratnem kilometru. Takrat lahko obolela žival zanesljivo naleti na potencialne žrtve, s katerimi se običajno stepe in jim poleg večjih ali manjših ran pusti tudi smrtonosni virus. Tako se po preteku določenega časa ponavljajs-ta zgodba z obvezno smrtnim koncem. Šele z razredčitvijo lisic na približno 2 živali na 10 km2 je veriga prenosov prirodno prekinjena. Ker pa naše najhujše prenaša-lke stekline — lisice nadoknadijo to razredčenost z nagonom po ohranitvi vrste, se ob povečani plodnosti hitro vzpostavi ravnotežje v gozdu in možnosti za steklino ■so spet tu. Večkrat beremo poročila, kako obolele živali vdirajo v domačije in napadajo predvsem domače pse. Nič manj pa niso ogroženi tudi drugi prebivalci domačije, zlasti gospodar, ki se še posebno izpostavlja, če skuša z golimi rokami bolne živali pobiti. Veliko je bilo že povedanega in napisanega o preventivnih ukrepih zoper steklino, vendar ni nikoli odveč ponoviti resnico o tej bolezni. Zaradi povečane spolne aktivnosti obolele živali se v Času zimskega parjenja divjadi poveča možnost širjenja stekline. Šele umik lisic v brloge zaradi rojevanja mladičev pomeni premor v verigi širjenja, vendar je do tega časa še daleč. Verjetno se stekline ne bomo nikoli več popolnoma znebili, čeprav je v zadnjem času obetavna dodatna metoda cepljenja lisicš posebnimi vabami. Vendar je metoda tako draga, da si je povsod v Šloveniji ne moremo privoščiti. Zato ostaja še na- prej zlato pravilo, daje ob ogroženosti zaradi bližine stekle žjvali vsak sam sebi največji pomočnik. Še vedno je najboljši taktični umik, če je le mogoč, ali pa vsaj priročna oborožitev, da stekla žival ne more blizu. Če je v bližini pes čuvaj, se zadeva navadno konča s spopadom, v katerem potegneta kratko oba. Četudi je pes zmagovalec, se je pravzaprav žrtvoval za svojega gospodarja. Ogrizenega psa moramo iz preventivnih razlogov odstraniti ali ga 90 dni držati v karanteni. Vendar se včasih zgodi, da ni mogoče pobegniti brez praske ali ugriza sumljive živali. Takrat preostane človeku še vedno dovolj časa, da ga zdravstvena služba zaščiti pred vdorom virusa v organizem, vendar mora takoj do antirabične ambulante po zaščito in pomoč. Nihče vas ne sme obtoževati, češ da »komplicirate« zaradi navidez nepomembne praske, ki ste jo dobili pri srečanju z divjadjo ali potepuškimi živalmi, ne glede na to, ali ste jo ujeli ali ne. V primeru, daje bila žival uplenjena ali pobita, je nujno izključiti možnost stekline tako, da jiošljemo glavo v preiskavo v Ljubljano. Če pa je divjad ali potepuška žival po napadu na človeka ali domačo žival ušla, moramo ravnati tako, kot daje bila stekla. Nikakor si ne smemo privoščiti, da ne bi nič ukrenili! Bolezen je, žal, tako prikrita, da se najmanj 14 dni ne zgodi nič. Na to pa nenadoma pridejo prvi znaki in od takrat naprej vsa vesoljna medicina oziroma veterina ne moreta več pomagati. Zato ponovno poudarjamo, naj vsakdo prisluhne obvestilom, predavanjem, nasvetom in razglasom v zvezi z ogroženostjo ob povečanju vala stekline. Da bi bila trenutna situacija še jasnejša, dajemo podatke o dosedanjih rezultatih diagnostike stekline na Dolenjskem: steklini. 4. V primeru, da vas poškoduje sumljiva žival, se javite zdravstveni službi. Za poškodovano domačo žival je najbolje, da jo pregleda veterinar in odredi nadaljnje ukrepe. Veterinar bo odredil tudi obvezen pregled živali, ki je poškodovala človeka (pes, mačka). 5. Poginjene lisice in drugo divjad je treba prijemati z rokavicami ali plastično vrečko ter dostaviti v diagnostiko na sedež zavoda. 6. Vse še neregistrirane in necepljene pse je potrebno takoj cepiti proti steklini. Mladiče je obvezno cepiti takoj, ko izpolnijo starost 4 mesecev. 7. Vse neregistrirane in necepljene pse brez znamkice kot tudi vse potepuške pse in mačke je potrebno pokončati. V. d. direktorja: mag. FRANC COLARIČ Leto 1986: Novo njesto Trebnje Črnomelj Metlika Skupaj Poslano v preisk. 76 11 4 19 110 Pozitivno 7 — 1 7 15 Uta 1987: Poslano v preisk. 63 1 12 9 85 Pozitivno 5 — 7 2 14 Leta 1988: 51 22 20 7 100 Pozitivno 28 14 9 4 55 PREDAVANJE O SADJARSTVU METLIKA — V petek, 20.januarja, bo ob 15. uri v menzi Vinske kleti dipl. inž. Borut Ambrožič iz Kmetijskega zavoda v Mariboru predaval o sajenju, obrezovanju, vzgoji in zaščiti sadnega drevja. Vabljeni vsi, ki jih ta tema zanima. $ E* Med poslanimi živalmi so absolutni rekorderji lisice, čeprav so za steklino zbolele tudi nekatere domače živali. Štabi za zatiranje stekline bodo razglasili stanje najviš-je stopnje ogroženosti. Ne glede na to, da občinske odredbe o kontumacu veljajo brez prekinitve, bodo na terenu ukrepi poostreni. Predlagamo, da obnovite znanje o najnujnejših obvezah občanov. Pri tem pa upoštevajte nekaj glavnih izvlečkov iz odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline: 1. Psi naj bodo privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, naj bodo na vrvici in z nagobčnikom. Mačke naj bodo zaprte. 2. Izogibati seje treba lisicam, ki se nenavadno obnašajo, pridejo na dvorišče in ne bežijo ali pa napadajo. 3. Ne odirajte lisic sami, raje prepustite to našemu uslužbencu, ki je cepljen proti Teleta iz epruvete kot po tekočem traku »Tele iz epruvete ni le sijajen uspeh znanosti, temveč postaja tudi stvar vsakdanje prakse, praktične živinoreje. Nova metoda, ki so jo razvili v laboratoriju molekularne embriologije v Cambridgeu, omogoča množično in poceni pridobivanje govejih zarodkov. Avtorji so celo prepričani, da bo prenos zarodkov sčasoma postal tako preprost in razširjen, kot je zdaj umetno osemenjevanje, kije vneslo prav revolucijo v živinorejo. Po novi metodi pridobivajo goveje zarodke tako, da in vitro, torej umetno, oplodijo jajčeca, kijih dobijo iz jajčnikov, izbranih v klavnici. S tem se izognejo nevarnim zapletom, ki jim je bil izpostavljen dosedanji način pridobivanja govejih zarodkov, zaradi česar v široki praksi še ni bil uporaben. Novost bo omogočila — in to že načrtujejo -na tisoče zarodkov in z njimi velik poseg v živinorejo. Umetni goveji zarodki, ki bodo proizvod najboljših krav in bikov, bodo omogočili hitrejše izboljšanje živinoreje, kot sojo dosedanji mnogo bolj zamudni in dragi načini. Raziskav seveda ni nikoli konec. Britanski zanstveniki zdaj proučujejo možnost, da bi s pomočjo umetnih zarodkov »naročili« kravam, naj vsakič povržejo dvojčke, kar je s stališča znanosti uresničljiva naloga, ki bi zelo povečala donosnost v govedoreji. (Sodobno kmetijstvo). 3 (2057) 19. januarja 1989 DOLENJSKI IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Pozabljena dolenjska zgodovina Seja sveta za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOVO MESTO — Pri prebiranju učbenikov za osnovne in srednje šole ima človek vtis, da je bilo težišče slovenskega NOB na Gorenjskem in Štajerskem. O Dolenjski in Beli krajini, ki »sta bili resnično središče NOB, pa je izredno malo govora«, kot ugotavlja Zdenko Picelj v gradivu pripravljenem za nedavno sejo sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri OK SZDL Novo mesto. Zapostavljanje tovrstne dolenjske in belokranjske zgodovine je zlasti krivično zaradi tega, ker je OF imela v tej pokrajini že leta 1941 tak vpliv, da so bili njeni terenski odbori skoraj v vsaki vasi. S tega območja je odšlo v začetku leta 1942 največ prostovoljcev v partizane, kar je imelo za posledico veliko osvobojeno ozemlje Dolenjske in Bele krajine. V pokrajini »so se začele izvajati prve svobodne volitve« v narodnoosvobodilne odbore, ki so prevzemali oblast od odborov OF in tako delovali vse do velike italijanske ofenzive. Do tedaj seje od pomladi 1942 zadrževalo v Kočevskem Rogu vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, ki seje po umiku v Polhograjske Dolomite znova vrnilo na Rog in od tu vodilo slovenski odpor, navaja Zdenko Picelj. Pri zgodovinskem učbeniku za 8. razred pripominja, da sta doživela Pohorski bataljon na Osankarici in 4. bataljon Cankarjeve brigade na Javorovici podobni usodi, a je javoroviško tragedijo zgodovinopisje pozabilo. Gre kar za namerno izkrivljanje zgodovinskih dejstev, za premišljeno iskanje časti in koristi? V učbeniku za 2. razred srednjega izobraževanja »je govora o Ljubljani kot srcu osvobodilnega gibanja v letu 1942, o Dolenjski oz. Kočevskem Rogu in Beli krajini, ki pa sta to vlogo imeli praktično od pomladi leta 1942 do konca vojne, pa nič«, kot ugotavlja Zdenko Picelj. Udeleženci petkove seje sveta so se z njim strinjali. Ugotovili so, da zdaj sicer strokovne ustanove prenavljajo učbenike, in poudarili, da učbenik ne more biti niti za učitelje niti za učence edini vir informacij. L. M. SEMINAR ZA SINDIKALNE VODITELJE NOVO MESTO — Od 11. do 13. januarja je občinski svet Zveze sindikatov v sodelovanju z izobraževalnim centrom republiškega sveta Zveze sindikatov iz Radovljice pripravil seminar za predsednike in člane izvršnih odborov, ki se ga je udeležilo 85 slušateljev iz vseh štirih dolenjskih občin. V veliki sejni dvorani so prisluhnili predavanjem Gregorja Mikliča o novih zakonih, Rajko Lesjak je spregovoril o aktualnih nalogah sindikata v novih pogojih gospodarjenja, o zahtevah sindikata na področju socialne varnosti delavcev pa je govorila Lučka Bohm. Med predavatelji so bili še Janez Železnik, ki je nastopil s temo o prenovi sindikata, mag. Gabrijel Sfiligoj je govoril o prestrukturiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti, mag. Jože Valentinčič pa o tem, kako pripraviti in voditi sestanek. Na koncu je stekel še pogovor z udeleženci seminarja. Vzgojitelji bijejo plat zvona Izredna seja novomeške občinske skupno-sti otroškega varstva NOVO MESTO — Kljub opozorilom o nevzdržnosti razmer v otroškem varstvu v novomeški občini sta bili gradnji vrtca na Drski in kuhinje ob ločenskem vrtcu iz referendumskega programa najprej izpuščeni, nato pa se je vrtec na Drski prebil v načrt samoprispevka kot pomožni predlog. »V skupnosti otroškega varstva se zavedamo pomena gradnje bolnišnice, vendar zahtevamo, naj bo vrtec v samoprispevku v vsakem primeru.« Tako so se potegovali za svojo dejavnost predstavniki novomeškega otroškega varstva na nedavni izredni seji občinske skupnosti otroškega varstva. Opozarjali so, da za predšolske otroke zaposlenih staršev skrbi novomeška občina občutno slabše kot večina slovenskih. V prenatrpane prostore vzgojitelji sprejemajo največje dopustno število otrok, o razmerah v otroškem varstvu pa govore še dejstva, da v novomeške vrtce vozijo iz drugih krajev dnevno 285 otrok, da so nekateri prostori za varstvo otrok »neprimerni«, da VVO Novo mesto »ne more ustrezno organizirati prehrane predšolskih otrok«, kot je moč prebrati v informaciji skupnosti in kot smo slišali na izredni seji. Ana Dičevski je v razpravi vprašala o možnosti preusmerjanja denarja za zaklonišča v gradnjo vrtcev. Bogdana Malija je zanimalo, kaj so naredili izvajalci. Delegat državnih organov je še predlagal, naj otroke varujejo nezaposlene vzgojiteljice in naj ne delajo vzgojitelji tako, «kot delamo mi v državnih organih, t. j. togo po paragrafih«. Ogreval se je za življenjsko reševanje razmer. Marjana Setina, ravnateljica Vzgojno-varstvene organizacije Novo mesto je v odgovorih na nekaj vprašanj med drugim obžalovala, da v VVO niso dobili zelene luči za organiziranje družinskih varstev. Po njenem je vodstvo vrtcev za rešitev stanja iskalo »vse možne rešitve«. [ T J >t L i Ijiil.il fr Pomoč po katastrskem dohodku Lanska suša je s polj v novomeški občini odnesla prek 7 odst. občinskega druž-benega proizvoda — Mesec dni za nakup regresiranih umetnih gnojil NOVO MESTO — Lanska suša je povzročila v kmetijstvu na območju novomeške občine za dobrih 22,8 milijarde dinarjev škode in ta znesek predstavlja 7,8 odst. občinskega družbenega proizvoda. Več kot 9 desetin prizadetih zemljišč je v zasebni lasti. Na podlagi določil družbenega dogovora o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje naravnih nesreč v Sloveniji ima novomeška občina na voljo 1,5 odst. solidarnostnih sredstev, kar znese dobrih 327 milijonov dinarjev. Kot je predvideno, bodo od te vsote namenili nekaj čez 4,9 milijona družbe- UKINJAJO PRAVNO POMOČ NOVO MESTO — V Šentjerneju in Žužemberku naj bi kmalu ukinili pravno pomoč, ki jo novomeško Temeljno sodišče nudi v teh dveh krajih zunaj sedeža sodišča. Pobudo za ta ukrep bo dal novomeški občinski izvršni svet svoji občinski skupščini, ta pa naj bi predlog prenesla predsedniku Temeljnega sodišča v Novem mestu. Ukinitev utemeljujejo z majhnim zanimanjem občanov za te pravne usluge, saj seje po evidenci sodišča poslužilo pravne pomoči letno le nekaj občanov, v Žužemberku 12 in v Šentjerneju le 5. Podatek velja za 10 mesecev lanskega leta. Vrzel, nastalo z ukinitvijo pravne pomoči, bo v Šentjerneju zapolnila tamkajšnja odvetnica, podobno pa naj bi z morebitno novo krajevno odvetniško pisarno rešili zadeve tudi v Žužemberku, kot menijo v občinskem izvršnem svetu. DIMITRIJ RUPEL NA SVOBODNI KATEDRI NOVO MESTO — Občinska konferenca ZSM Novo mesto in tukajšnje društvo sociologov in politologov prirejata v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v modri dvorani hotela Metropol svobodno katedro o političnem pluralizmu in Slovenski demokratični zvezi. Gost večera bo prof. dr. Dimitrij Rupel, predsednik te zveze. nemu in dobrih 322,4 milijona zasebnemu kmetijskemu sektorju. O delitvi solidarnostnih sredtev za odpravo posledic suše je lanskega decembra odločala občinska komisija za ugotavljanje škode zaradi elementarnih nesreč, sestavljena iz predstavnikov izvršnega sveta, KZ Krke Novo mesto. uprave inšpekcijskih služb. Kmečke zveze, Kmetijskega zavoda Ljubljane in občinskega komiteja za družbeni raz- • Regres predstavlja polovico cene gnojila, zato bodo upravičenci sami plačevali drugo polovico cene nabavljenega gnojila. Regresirana gnojila kmetje lahko kupijo od 17. t. m. do 17. februaija, medtem ko pozneje regresa ne bodo mogli več uveljaviti. Regres bodo kmetje lahko uveljavili le v trgovinah, kjer so na seznamu upravičencev za solidarnostni denar. voj. Tedaj so se dogovorili, da bodo odškodnino zaradi suše, regres, dobili vsi lastniki zemljišč. Za merilo delitve so določili višino katastrskega dohodka, ki je po mnenju komisije edino stvaren OBRESTI ZDRAVSTVU NOVO MESTO Novomeški občinski izvršni svet je namenil Zdravstvenemu centru Dolenjske za izvajanje t. i. dogovorjenega programa zdravstvenega varstva v občini Novo mesto za leto 1988 nekaj prek 109,7 milijona din. Gre za obresti sredstev na vpogled stalnih blagovnih rezerv občine Novo mesto, obračunane za lansko leto. Za ublažitev finančnih težav v dolenjskem zdravstvu iščejo predstavniki izvršnega sveta in Zdravstvenega centra ter banke možnosti še v organizacijah združenega dela. Sredi decembra so na pokopališču Svetega Roka v Metliki pokopali posmrtne ostanke Silve Dular. Metličani, ki so jo poznali, se bodo spominjali te lepe, DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. januarja, bodo kot dežurne (v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure) odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Dolenjkama Ljubljanski c. • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ • v nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 1 L ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. skromne in prijazne ženske po njenem delu na kulturnem področju. Šilva Dularje igrala zahtevne karakterne vloge že v tisti igralski skupini, ki stajo vodila neumorna učiteljica Julka Rajmer in matematik Švigelj, in sicer kmalu po vojni. Silva Dularje pela v pevskem zboru kulturno umetniškega društva, plesala pa je tudi v folklorni skupini. Vsi, ki so že videli ali pa še Dogovorna ekonomija, kaj je to? Deset uspešnih let Obrtne zadruge Metlika — Sposobni prevzeti tudi najbolj _____zahtevna dela — Lani 3000 milijard starih dinarjev prometa bodo Badjurov folklorni film Pomlad v Beli krajini (1952), ne bodo mogli prezreti obraza Silve Dular. Svoje sledove pa je pokojna Metličanka pustila tudi v različnih odborih. Bila je članica kulturnou-metniškega društva Metlika, občinskega odbora Zveze kulturno prosvetnih organizacij, Belokranjskega muzejskega društva, Društva prijateljev mladine, domala vse do prezgodnje smrti pa je pela v metliškem pevskem zboru Beti. Na delovno organizacjo Beti je bila Silva Dular močno navezana, saj je tam službovala od 1957. do 1984. leta, ko seje upokojila. Z neposrednostjo, prijaznostjo in delovno disciplino si je pridobila v Beti veliko prijateljev. Ker je delala v prodajnem oddelku, so Silvo Dular cenili mnogi Bedni kupci širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Silva Dular je vzorno pisala zapisnike, ki so prava kronika povojnega ljudsko-prosvetnega življenja v Metliki. Tistega življenja, ki bi bilo brez nje manj vredno in siromašnejše. Zalo in zaradi Silve same spomin nanjo ne bo zbledel. T GAŠPERIČ kriterij, ker upošteva poleg površine še kakovost zemljišč. Po preglednici lastnikov zemljišč, ki so jo izdelali po krajevnih skupnostih, bodo pomagali s sredstvi solidarnosti 4.468 posameznikom, ki sojih po višini KD razdelili v sedem skupin. Regres znaša za prvo skupino 36.923 din, drugo 73.846, tretjo 110.769, četrto 147.692, peto 221.538. šesto 332.307 in za sedmo skupino 516.922 din. Točno višino regresa bodo kmetje lahko prebrali na seznamih, kijih imajo v trgovinah KZ Krke Novo mesto, in sicer v Šentjerneju za krajevni skupnosti Šentjernej in Orehovica, ter v Brusnicah za KS Brusnice in Gabrje. Za posamezne krajevne skupnosti veljajo še seznami v zadružnih trgovinah v Škocjanu, Šmaijeti, Straži, Mirni peči, Dolenjskih Toplicah, Uršnih selih, Žužemberku, Hinjah in oskrbnem centru Graben pri Novem mestu. Za KS Bela cerkev je seznam v Šmarjeti. ZADOVOLJNI Z METLIŠKIM HOTELOM METLIKA — Zasebni gostinci iz dolenjske regije vsako leto v drugi občini pripravijo novoletni ples. Letos je bila na vrsti Metlika. Ples so pripravili v hotelu Bela krajina in 99 dolenjskih gostincev je bilo s hrano, pijačo, postrežbo in vsem drugim, kar spada k taki zabavi, zelo zadovoljno. Tudi zato seje metliško Obrtno združenje odločilo, da bo letošnji že 11. tradicionalni pustni ples 4. februarja priredilo v metliškem hotelu. MANJ METLIŠKIH OBRTNIKOV METLIKA — V lanskem letu seje število članov metliškega Obrtnega združenja zmanjšalo. Obrt je odjavilo 40 avtoprevoznikov in 21 drugih obrtnikov, na novo pa je obrt prijavilo 12 avtoprevoznikov in 11 drugih obrtnikov. Tako šteje sedaj Obrtno združenje 338 članov, bilo pa jih je pred leti tudi čez 400. Lani seje zmanjšalo tudi število popoldanskih obrtnikov. Obrt odjavljajo zlasti storitveni obrtniki, malo pa oživlja proizvodna obrt. GRENKA NOVOLETNA ČESTITKA METLIKA — Mehiški Komel je pred novim letom dobil »čestitko«, kijim je še dodatno zagrenila že tako težko leto in hkrati napovedala slabe obete tudi za novo leto. Za december so namreč morali za nerazvite plačati 20 milijonov dinarjev, kar je še enkrat več, kot je znašala normalna mesečna obveznost med letom. Ta denar za nerazvite morajo plačati ob minimalnem ostanku dohodka in ob slabih osebnih dohodkih in seveda ob stalnem govorjenju o nujnosti razbremenjevanja gospodarstva. Ker denarja v Kometu niso imeli, so si ga morali sposoditi in tako bo decembrski prispevek za nerazvite z obrestmi stal Komet najmanj 30 milijonov dinarjev. • Socializmu smo dolžni zahvalo, kapitalizmu pa 20 milijard dolarjev. (Milan Beštič) METLIKA — Pred desetimi leti, ob ustanovitvi, je Obrtna zadruga Metlika štela okoli 20 članov. Danes jih je 2300, od tega 1200 aktivnih, takih, ki bolj ali manj redno delajo prek te zadruge, število članov pa še vedno narašča. Metliška Obrtna zadruga je registrirana za prevozniško in gradbeno dejavnost, se pravi, da je specializirana zadruga. Kmalu po ustanovitvi je prerasla ozke občinske meje in je postala regijska oziroma celo medregijska zadruga. Svoje enote ima še v Novem mestu. Krškem, na Čatežu in v Ljubljani, iz Bele krajine. Dolenjske, Posavja in Ljubljane pa je tudi večina njenih članov. V zadrugi je danes zaposlenih 40 ljudi. Med 70 obrtnimi zadrugami v Sloveniji jc metliška zadnja leta po prometu stalno med 6. in 10. mestom. Ocenjujejo, da bo za lansko leto njihov promet znašal okoli 30 milijard dinaijev, seveda novih. »Poslovanje v lanskem letuje silo uspešnejše, kot smo pričakovali,« pravi direktor Obtne zadruge inž. Otmar Šturm. »Vendar naša zadruga ni usmiljena v pridobivanje in kopičenje dobičt. a, zato so tudi naše provizije med lajnižji.n; m.d slovenskimi zadrugami,-Seveua gledamo, da poslujemo normalno. v prvi vrsti pa racionalno, na koncu leta pa moramo imeti vsaj pozi- v Sloveniji, ki pa postaja vse bolj zahtevno tržišče in boj za delo vse ostrejši. »Pri našem delu že ves čas veljajo le trž- tivno ničlo. Jas, posodabljati in rega živiš.« Z,it strokovno kad posau.,.'. Zaradi precej cipi ;.ezad:.j.i le pa je, da moraš stalno pati v posel, od kate-tudi stalno skrbijo za > i.o krepitev svoje .name finančne dis-delo v glavnem Otmar Šturm ne zakonitosti, kakovost in cena sta tu bistvena elementa in seveda spoštovanje rokov. Mi se vseskozi srečujemo le s tržno logiko in jaz sem pravzaprav šele lani zvedel, da pri nas obstaja dogovorna ekonomija.« Po svojih zmogljivostih in znanju lahko metliška Obrtna zadruga danes nastopi s kompletno ponudbo tudi za najzahtevnejša dela z njihovega področja, a vendar hočejo biti v prvi vrsti le dopolnilo velikim sistemom. »Zaupaiflo pa predvsem v lastne moči in če nas nočejo veliki sistemi vzeti kot dopolnilo, smo se sposobni organizirati tako, da smo konkurenčni tudi njim. Z zadrugami je pač tako: če imaš posel, imaš tudi člane.« Metliška Obrtna zadruga nima nobenega kredita za obratna sredstva in tudi neplačane realizacije je zelo malo. Po Sturmovih besedah so komercialisti tudi za letos posel zelo dobro zastavili in njihove napovedi za letošnje leto so zelo optimistične. Previdni direktor pa pravi, daje to skoraj prelepo, da bi bilo lahko res. »Res pa je, da skoraj ne moreš zaiti v težave, če delaš pametno, racionalno in če si konkurenčen na vseh področjih.« A. B Odstopi po metliško Jani Bevk, predsednik Zveze kulturnih organizacij, je odstopil že pred dobrega pol leta. Ob lej potezi je napisal pismo odgovornežem v občini, o tem pa je pisalo tudi v časopisih. Svoje dejanje je obrazložil z nevdržnim stanjem v metliški kulturi, ki ga je privedlo do tega, da je vrgel puško v koruzo. Verjetno je Bevk pričakoval odziv, ki pa ga ni bilo. Ne boste verjeli, toda v občini se ni našel nihče, ki bi imel toliko časa, da bi spregovoril besedo, dve z »odstopljenim« Bevkom. Za pogovor pripravljeni bi verjetno zvedet preko Bevkovega revolta marsikatero resnico o kulturi, ki zadnji čas v tej domala najmanjši slovenski občini vztrajno nazaduje. Predvsem zaradi neugodnega podnebja, kipa ga vsekakor niso ustvarili metliški kulturni delavci. Lani je propadel metliški mešani pevski zbor, edini zbor v občini. Razsul se je zaradi pomanjkanja denarja, a tudi zato, ker v Metliki ni zboro vodij. Če smo jih znali izšolati, jih pa nismo znali obdržati; nagnali smo jih v Trebnje, Črnomelj in še kam. Zase smo jih uvozili, vendar takšne, ki niso preveč zagreti za delo. Metlika je torej brez pevskega zbora. Reakcije ob tem spet ni bilo. Kot da se ni zgodilo nič, kot da imamo deset in več zborov, pa se nam zato za enega manj ni treba razburjati. Mesina godba, tradicija in ponos mesta, seje znašla v hudi zagati Zaradi neresnosti godbenikov, zaradi Neizvajanja sprejetih sklepov, zaradi pišmevuhskega odnosa širše družbene skupnosti do pihal k in pihalcev in še zaradi marsičesa neprijetnega. V kratkem jo namerava zapustiti kapelnik Stane Križ, fant, ki že dolga leta uspešno vodi ta štiridesetčlanski kolektiv. S svojo odpovedjo je Stane Križ pismeno seznanil vse, ki jim v občini ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, ki vlečejo kulturniški voz. Preveč pesimistično bi bilo pričakovati, da ga bo doletela ista usoda kot Bevka, peski zbor in vse tiste, ki so pripravljali poletne kulturne prireditve Noči do jutra in Zimske urice. To je molk in nezanimanje občinskih mož, za katere, žal, ni slišati, da bi pripravljali pisma, s katerimi bi pojasnjevali ali vsaj nakazovali svoje odstope. Toda kdo ve? V Metliki je celo nemogoče mogoče. TONI GAŠPERIČ Novomeška kronika BRATSTVO — Prebrali smo, naj bi ! pred vhodi v Novo mesto postavili lične table, na katerih bi pisalo, s katerimi mesti in kraji (doma in na tujem) je pobratena dolenjska prestolnica. Ko smo že pri tablah, bi morada naše modro in bratoljub-no občinsko vodstvo za začetek dalo namestiti tisto, ki naj bi kazala, kje je občinski sodnik za prekrške. TRENING — Pred dnevi, ko je bila še | šola, se je na Cesti herojev pred Dolenj-kinim marketom po prehodu za pešce čez cesto napotila skupina šolarjev iz bližnje 1 hiše učenosti Katje Rupena. Takrat je pripeljalo belo-modro vozilo s številko 508-173 in kolono šolarjev presekalo na pol. Nadrejenemu miličniku, ki je to storil predlagamo, naj nadobudnega kršilca prometnih predpisov vsak dan pošlje vadit ustavljanje pred prehodi za pešce. Zdaj, ko ni šole, ne bo mogel nikogar povoziti. Poleg tega se bi v 14 dneh v tem dobro izuril, če pa ne, so na voljo tudi nekoliko daljše poletne počitnice. LOVCI — Krajevni dopisnik nam je sporočil, da so zadnji dan novoletnih praznikov lovci hodili po vinski gorici Hribi pri Vel. Slatniku. Ustrelili so mačko J (en kos), nekaj šiber pa so mimogrede po; I slali tudi med miroljubne vinogradnike, ki I so se v gorici ubadali s prvimi deli. ?f%. Ena gospa je slišala, da v Ljubljanski banki na Glavnem trgu drobnim strankam ne privoščijo bankovca za 50.000 din. Ta papirje rezerviran za stranke z nad milijon din. VOL ZA KOZO Medtem ko se širom po deželi tropi znanstvenikov pogajajo o odstotkih požrešne inflacije, je eden od Gabrča-nov, kol pravijo, te dni pojasnil nepojni-I jivo padanje vrednosti denarja sila pre-| prosto. Pokazalje na svojo kozo, rekoč, da jo je kupil za vej tisti denar, ki ga je pred leti dobil za prodanega vola. Iz NOVOMEŠKE PORODNišNiCE V času od 4. do 11. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Seiko iz Brežic — Urško, Marjetka Peterle iz Dol Laknic — Katjo, Marija Papež s Hriba pri Hinjah — Miha, Anica Debevc iz Dol Kamene — Sabino, Marica Bukovac iz Bubnjarcev — Zvonimiija, Jožica Pepel iz Šmarjeških Toplic — Matejo, Ankica Tomašič iz Skratskega sela — Majo, Rozalija Plevnik iz Goijan pri Koprivnici — Boštjana, Silva Per z Vel. Slatnika — An; tona, Mihaela Libenšek iz Libne pri Krškem — Sonjo, Marta Kren iz Rumanje vasi — Teo, Danica Jamšek iz Krmelja — Janija, Antonija Ribič iz Dolenjega Karteljevega — Tomaža, Martina Peterlin iz Straže pri Šentrupertu — Mojco, Zlata Kožar iz Jurovskega Broda — Ksenijo, Mirjana Cedilak iz Polja pri Ozlju — Denisa, Marjeta Ivičič iz Črnomlja — Iva, Suzana Kolenc iz Trebnjega — Nino, Ro; zalija Kaferle iz Žabjeka pri Veliki Loki — deklico, Majda Kostelec iz Čuril — dečka, Stanka Bobič iz Kašče — deklico, Zarfa Kurtič iz Črnomlja - dečka. IZ NOVEGA MESTA: Danica Ivanetič, Pod Trško goro 72 — Tilna, Anica Pa-jer iz Belokranjske 36 — Matija, Cvetka ] Srpčič iz Volčičeve 1 — Ano, Mojca Fink iz Kettejevega drevoreda 41 — Matica, Mateja Redenšek — Črepinšek s Ceste herojev — Evo, Pavla Kobe iz Kristanove 24 — Aleša. Biserka Simčič z Broda 44 a deklico. Čestitamo! Sprehod po Metliki EDO MACELE PRODAJA V RAJ' MERJEVEM bifeju na Partizanskem trgo kasete produkcije tonskega studia Sraka ir Novega mesta. Tam je moč kupiti samostojno kaseto ansambla RŽ in Brodniki ter kompilacijsko kaseto Domače 88, na kateri sta po dve skladbi ansamblov Cof, Slavček, Novi odmevi, Nagelj, Ivan Pugelj in Spomin, Drago Vovk, lastnik tonskega studia Sraka, zagotavlja, da bo imel Maccle na prodaj vse kasete iz njegove produkcije, in to tudi takrat, ko kaset sicer ne bo mogoče nikjer kupiti. Šušlja pa se tudi, da bo igral Edo s svojo frajtonarico na eni izmed Vovkovih kaset. ŠE DOBRO JE, da hodijo krajani z Veselice bolj ali manj dobre volje, sicer bi že davno popenili zaradi slabe ceste. Pot na Veselico, tako sc cesta imenuje, je razrita in potrebna Sodra, ki pa ga noče nihče pripeljati, četudi je bilo to že večkrat obljubljeno. Toda obljube so eno, dejanja p*1 drugo. VEČ ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV iz metliške občine ne plačuje članarine ZK v višini, ki jo določa lestvica, ampak v višini, ki si jo določajo sami. Ta pa je praviloma precej nižja. Ne ve se še, kakšni so ti njihovi kriteriji: ali odloča vrednost organizacije, ki ji pripadajo, ali njihova lastna vrednost za to organizacijo ali P‘1 višino svojega prispevka uravnavajo p° črnem tečaju nemške marke. Očitno pa imajo na metliškem občinskem komiteju dovolj denarja, saj se zaradi te samovoljno znižane članarine nihče ne razburja. Vsaj javno ne. Črnomaljski drobir GOSTILNE — Belokranjec, ki si je ''zel na starega leta dan čas in obredel celo Belo krajino,je ugotovil, daje bilo v deželici ob Kolpi organizirano silvestrovanje le ^gostilni navBistrici in v hotelu Lahinja v Črnomlju. Čez polnoč pa sta sprejemali goste le še gostilni Izaira Jamina na “Suhem mostu- v Črnomlju in Nika Ba-dovinca v Metliki, Vsi ostali gostinski lokali so že zgodaj zaprli vrata, nekateri celo Pfej kot ob običajnih sobotah. Razlagi za takšno početje sta le dve: ali imajo ljudje premalo denarja ali pa ga imajo gostinci preveč... TRGOVINA IN TUŠ — V prodajalni z mešanim blagom v Vinici se prodajalci radi pohvalijo, da poleg bogate izbire artiklov lahko postrežejo tudi z dodatnimi uslugami — tuširanjem. In to popolnoma zastonj. Čeprav je trgovina novejšega datuma, s stropa vztrajno kaplja, ne glede na to, ali v zgornjem stanovanju uporabljajo vodo ali ne. Pričakujemo, da bodo v črnomaljski kmetijski zadrugi, lastniku Prodajalne, k vsem dejavnostim, ki jih rmajo, pripisali še eno —javno kopališče. 20. TISOČLETJE —Na koncu poročna o uresničevanju programa javnih del v rajevni skupnosti Vinica v preteklem letu J? le. Viničanom zapisala letnica 19888. pajmo, da takrat ne bodo več poročali, koliko metrov ceste so asfaltirali in koliko metrov jarka za vodovod so izkopali. ne bod VSeg3 1683 ta*!rat nit' P0tre'xivalt Drobne iz Kočevja SPREHAJALIŠČE JE SMETIŠČE Včasih — gre za predvojne čase — pravijo starejši prebivalci mesta, je bila iz Kočevja proti Rožnemu studencu lepa sprehajalna pot, ob njej šo bile celo klopi-če. Napredek je naredil svoje: klopic ni vcc, ob vsej poti pa je dovolj smeti in dru-gth odpadkov. . PRESENEČENJE V BIFEJU — Stalni gostje, ki so že skoraj inventar bifeja v samopostrežni v Kidričevi ulici, so bili tako presenečeni, da bi koga lahko celo kap, ko so videli, daje prišel sploh prvič v bife vestni in urni poštar tega območja Ivan Nimac. Vsi so soglasno ugotovili, da to zasluži objavo v časopisu. POSNEMAJO RIBNIČANE — V Kočevju!« sklenili, da bodo podobno kot v Ribnici vse leto zbirali prispevke za organizacijo novoletnih prireditev in za okrasitev mesta! Tudi za program se bodo dogovorili že med letom, da ne bo dedek Mraz s pripravami spet zamujal kot za to novo leto. Pravijo pa, da bo potrebno precej denarja, saj sta samo dve predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega (igrica Medvedek Pu) veljali kar 2,4 milijona dinarjev. Ribniški zobotrebci RAZSTAVA PASEMSKIH — Društvo za vzgojo malih pasemskih živali je organiziralo prejšnji vikend razstavo v Kočevju, zdaj pa bo podobna razstava še v Ribnici. NOVE STRANKE — V Ribnici ni posebnega zanimanja za nove stranke in zveze, razen za kmečko. Pravijo, da je tako stanje zato, ker so videli na televiziji in drugod take predstavnike novih gibanj, za katere menijo, da za delavca ne bodo naredili kaj posebnega. ČRNA ČRNINA — Varstveniki nara-ve končno spoznavajo, da drug drugemu onesnažujemo vodo. Tako Potočani onesnažujejo vodo Ribničanom, Ribničanje Dolenjcem in tako gre ta veriga naprej vse do Črnega morja, kije že itak črno. Naravovarstveniki zato pravijo, da bi morali čistilne naprave zgraditi naprej v višje ležečih krajih in šele nato v nižje ležečih, čeprav so v občini prvotno načrtovali prav narobe. OPRANA GNOJNICA — Varstve-' j j narave ugotavljajo tudi, da je v l-oškem potoku včasih teklo v podzemlje več gnojnice, kot je danes. Ta prihaja seveda na dan tudi pri vodnem zajetju za Ribnico in Kočevje. Č)anes pa Potočani spuščajo v podzemlje vedno več kemika-nj. predvsem pralnih praškov. Trebanjske iveri SKUPNI JEZIK - Trebanjski kmetje j0. Podobno kot njihovi stanovski kolegi ftjgod, hudo negodovali, ker so morali zadrugi takoj plačati določeno blago oz. tepromaterial, ki so ga kupovali z. naročil-jPeo, medlem ko je zadruga pri plačilih tnetom natančno spoštovala zakon o zavarovanju plačil. To pomeni, da je kmet Praviloma dobil denar proti koncu DUR-“k toje 12. ali U.dandolžniško-upniškega ja*mcrja. V teh hudih časih galopirajoče ntiacije to sploh ni nobena malenkost, še , asti ne, če nekdo drug toliko časa brezo-restno obrača tvoj denar. Toda, ker so f tnetje potrpežljivi, niso takoj vzkipeli za-adi še ene krivice. Novo ustanovljena ■Pečka. zveza jim je dala moč, da so se z Umnim vodstvom zadruge dogovorili, reš' P° novem 'etu bolje. Salomonska ttev je v tem, da zdaj velja tako za zada”0 ^Hl za kmeta 12. dan za plačilni m,n- Ni še znano, kako bo s plačilom Ki;,, kjer kmetje čakajo na denar pri-b,' "°tri ledne. M« AKI — Razmere v zdravstvu so ljudVne’ temu Pa 11'č ne kaže, da bi dru^ kaj dosti sočustvovali z vodilnim in a kmr zdravstvenim osebjem na Dolenj-nillm’ n'ti v trebanjski občini. Pri Rakov-nj^U so .neznanci raztrosili letake, ki prav D ,z '^branimi besedami obdelujejo kaž VSem novomeško bolnišnico. Vse j e’ da bo treba »spustiti in umiriti tiki '' H01 Ptavijo nekateri slovenski poli-t jugoslovanske politične razmere. Prit'?*'*3 luc*' za »primer Kiojs«, kjer naj > ® na dan vsa resnica, pa če je še tako 1^5] j IZ NkŠIH OBČIN I Uliti IZ NkŠIH OBČIN G Kako do denarja za kulturni dom? V črnomaljskem kulturnem domu imajo že vrsto let težave z ogrevanjem — Ena od možnosti je, da bi denar prispevale delovne organizacije in republika ČRNOMELJ — Tukajšnji kulturni dom je spomenik 1. kategorije NOB, saj e bilo pred 45. leti v njem zasedanje SNOS, vendar imajo v njem velike težave z ogrevanjem. Ti problemi so postali toliko bolj pereči po letu 1984, ko so dom sicer obnovili, a je za ureditev centralne kurjave zmanjkalo denaija. Od takrat hranijo v Zavodu za izobraževanje in kulturo (ZIK) le projekte. Po predračunu, ki gaje pred kratkim pripravil GOK, bi veljali stroški za ureditev centralnega ogrevanja v kulturnem domu v Črnomlju 170 milijonov dinarjev. Povsem jasno je, da tolikšne vsote v občini ne bi mogli zbrati. ZIK je skupaj z občinskim izvršnim svetom pripravil nekaj različic, kako bi bilo moč zbrati denar, a žal nobena od njih ni v resnici izvedljiva. Ena od možnosti je bila tudi, da bi prav za ta namen za nekaj stotink odstotka povečali prispevno stopnjo za kulturno skupnost, toda tudi ta predlog je padel v vodo. TELEFONI NAJPREJ OKOLICI KOČEVJE — Nova telefonska centrala v Kočevju bo veljala 5,4 milijarde dinarjev. Od tega naj bi občani zbrali 3 milijarde, ostalo pa bo prispevalo PTT. Vsa investicija z omrežjem vred pa je ocenjena na 12,5 milijarde dinarjev. Te dni se je že začelo zbiranje denarja za telefonsko centralo. Vsak interesent za telefonski priključek naj bi do marca vplačal (v treh mesečnih obrokih) skupno 2,9 milijona. Ob priključitvi telefona pa bo treba prispevati še po 20 odstotkov od takratne cene telefonskega priključka. Prispevek delovnih organizacij in obrtnikov za centralo je precej večji in znaša po 5,8 milijona dinarjev. Prispevek obrtnikov in združenega dela je enak zato, ker združeno delo že zdaj še dodatno zbira oz. plačuje prispevek od telefonskega impulza, obrtniki pa ne. Vse te prispevke (za centralo) zbirajo v Krajevni skupnosti Kočevje-mesto. Najprej in to letos bodo dobili telefonske priključke na podeželju, nato pa šele v mestu. ŠE O TELEFONIJI KOČEVJE — V zvezi z razširitvijo telefonskega omrežja na Kočevskem nam je sekretar KS Kočevje-mesto Borut Hočevar povedal: »Prispevke občanov za telefonijo bomo zbirali tri mesece, in sicer na žiro račun KS Kočevje-mesto št. 51300-645-15005, prvotno pa je bila, žal, občanom sporočena napačna številka. Obroki morajo biti vplačani do vsakega 25. v mesecu. Vplačilo prvega obroka (do 25. januarja) se šteje tudi kot pristop k samoupravnemu sporazumu s KS in podjetjem PTT. Kdor pa bo pristopil k sporazumu kasneje, bo moral vplačati višji (revalorizirani) znesek akontacije. Zamudniki se še lahko prijavijo za telefonski priključek s posebnim obrazcem, ki ga dobijo na pošti v Kočevju, kjer hkrati tudi vplačajo prvi obrok akontacije.« Podeželani so rešili samoprispevek V KS Trebnje v nedeljo 51,9 odst. glasov za samoprispevek TREBNJE — Nedeljski referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trebnje je uspel, zlasti po zaslugi podeželja. Udeležba je bila visoka, 88,4-odstotna, bila pa bi še večja, če bi bili volilni imeniki bolj na tekočem s spremembami bivališča krajanov. Stoodstotno udeležbo so zabeležili Vina Gorica, Dolnje Medvedje Selo, Odrga, Repče in Vrh-trebnje, zelo dobro pa seje odrezal tudi Stari trg 2 z 98,9 odst. Za samoprispevek je glasovalo 1130 vo-lilcev (51,9%), proti pa 777 krajanov. Najboljši izid so dosegli na volišču Odrga (83,3%), sledijo Repče (78,8%), Vrhtrebnje (73,1%), Vina Gorica (63,5%) in Stari trg 2 (63% glasov za samoprispevek). Najslabše pa so se odrezali na volišču Trebnje 2 (le 43,4% glasov za) in Trebnje 3 (47,5%). Trebanjci bodo plačevali 2 odstotka od neto osebnih dohodkov oz. odstotek od pokojnin oz. 5 odstotkov od katastrskega dohodka naslednja 4 leta. Z denarjem 3 samoprispevka, ki je, mimogrede, bolje uspei kot 2. samoprispevek (51,5%), bodo v KS Trebnje zlasti posodobili več cest in ulic, rešili zagate otroškega varstva, uredili avtobusno postajo, mestni park, otroška igrišča, dogradili gasilski dom itd. P. P. Druga, veliko bolj realna možnost pa je, da bi sklenili samoupravni sporazum z delovnimi organizacijami, ki bi po ključu prispevale denar za ureditev ogrevanja v domu. Na ta način naj bi v občini zbrali približno polovico-sredstev, drugo polovico pa si v Črnomlju obetajo iz republiškega proračuna in kulturne skupnosti Slovenije. V občini upajo, da bodo v republiki naleteli na NAJMANJ KOMUNISTOV V ZADNJIH LETIH ČRNOMELJ — V 65 osnovnih organizacijah ZK v črnomaljski občini je bilo konec leta 1987 1.007 članov, devet mesecev pozneje pa le še 964, kar je najmanj v zadnjih nekaj letih. Sprejeli so namreč le 3 nove člane, medtem ko so bili 4 izključeni, 14 je bilo črtanih, 28 pa jih je izstopilo iz ZK. Toda primerjalni podatki o gibanju članstva v Zvezi komunistov v dolenjski regiji in v republiki kažejo, da črnomaljska organizacija ne izstopa oz. da je še nekoliko na boljšem. Vzrok, da so v devetih mesecih lani sprejeli v Črnomlju le 3 člane v ZK, je v krizi širše družbene skupnosti in Zveze komunistov, ne morejo pa tudi mimo dejstva, da v osnovnih organizacijah niso dovolj resno evidentirali morebitnih članov. Naraščanje števila izstopov, ki seje začelo leta 1987, seje v minulem letu še nadaljevalo. posluh za njihove težave prav zaradi tega, ker je kulturni dom spomenik 1. kategorije. V ZIK, ki sicer upravlja z domom, namreč nimajo dovolj denarja za novo naložbo, saj je zanje uspeh že to, da poslujejo brez izgub, ki sojih pestile dolga leta. Kot je povedala direktorica ZIK Nada Žagarje prav ogrevanje doma eden od pomembnejših vzrokov za čedalje manjši obisk filmskih predstav. Sedanje ogrevanje dvorane z električno energijo je namreč že tako drago, da ga kmalu ne bodo več zmogli, poleg tega je tudi nezadovoljivo, saj so razstavni prostor, avla in garderoba še vedno neogrevani. V ZIK se sicer zavedajo, da teh njihovih težav ne bo moč rešiti do 19, februarja, ko bo v domu praznovanje obletnice zasedanja SNOS, želijo pa, da bi prišli do primernejšega ogrevanja vsaj do prihodnje zime. M. BEZEK-JAKŠE NATEČAJ ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA ČRNOMELJ — Sklad stavbnih zemljišč Črnomelj razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč v zazidalnem območju Drage v Črnomlju. Na voljo je 17 parcel za gradnjo družinskih hiš, lahko tudi s poslovnimi prostori za mirno obrtno dejavnost. Vsi zainteresirani lahko dobe dodatne informacije na komiteju za družbeni razvoj črnomaljske občinske skupščine. Natečaj pa bo do konca januarja objavljen tudi na oglasni deski v občinski stavbi. Za manj ljudi v upravah V ribniški občini pripravljajo ukrepe za zmanjšanje števila zaposlenih v raznih službah in sisih RIBNICA — Počasi (celo prepočasi) se le uveljavlja mnenje, daje pri nas v neproizvodnih dejavnostih preveč zaposlenih. V akcijo za zmanjševanje števila zaposlenih v neproizvodnih dejavnostih se vključujejo tudi v ribniški občini. Službe občinske skupščine že izdelujejo projektno nalogo o možnostih za zmanjševanje zaposlenosti v občinski upravi, SIS družbenih dejavnosti in v občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Najprej bodo ugotovili, koliko delavcev v občinski upravi in v že omenjenih drugih službah bo odšlo letos in prihodnje leto v pokoj in če njihovo delo lahko ukinejo ali če ga lahko prevzamejo drugi ali pa če bi za nujne naloge zaposlili lahko ljudi, ki se bodo pokazali za odvečne v skupnih službah v delovnih organizacijah, kjer bodo tudi začeli s podobnimi ukrepi za zmanjševanje števila zaposlenih pri neproizvodnih delih. Tudi na področju SIS že prihaja do nekaterih pobud in ukrepov, ki bodo vplivali na število zaposlenih. Tako se za področje SIS zdravstva že pripravlja enotna organizacija strokov- KADRI IN INOVACIJE RIBNICA V Ribnici bodo v kratkem pripravili posvetovanje o kadrovski politiki in inovativni dejavnosti. Namen posveta je spremljanje in usmerjanje ključnih kadrov v občini, kar je še posebno pomembno v pripravah na skupščinske volitve v letu 1990 in seveda tudi zaradi resnosti gospodarskih in splošnih razmer pri nas. V občini pričakujejo, da jim bo tudi ta posvet pomagal zagotoviti, da bo občina še naprej gospodarsko in na drugih področjih tako hitro napredovala, kot je zadnjih nekaj let, ko seje po narodnem dohodku na prebivalstvo uvrstila med najbolj razvite v republiki. ZMAGA K TOVARNI OBUTVE NOVO MESTO MOKRONOG Direktor Tesnil Tone Hočevar, ki gaje občinski izvršni svet prosil za pomoč pri sanaciji obrata Zmage v Mokronogu, je izvršni svet seznanil, da potekajo pogovori za izločitev obrata iz matične delovne organizacije Zmaga Ljubljana in hkrati tudi za priključitev tega obrata k Tovarni obutve Novo mesto. Pomembno bi bilo, da bi dosegli brezplačen prenos vseh osnovnih sredstev obrata, na katerega so Ljubljančani popolnoma pozabili in se je znašel v težkem precepu, kako sploh še nadaljevati proizvodnjo. IS SO Ljubljana-Vič naj bi zagotovila del denarja za sanacijo obrata, Tovarna obutve Novo mesto pa seveda računa, da ne bo ostala praznih rok, ko bodo potrebna določena sredstva za prekvalifikacijo delavcev. Trebanjski izvršni svet je podprl pobudo, da se na tak način »ozdravi« obrat v Mokronogu. ne službe za Ljubljano-mesto ter občine Grosuplje, Ribnica in Kočevje. Podobno je pričakovati še za področje šolstva in drugih dejavnosti. Vzporedno s tem pa čaka občinsko upravo še druga naloga. Dosledno bo treba uveljaviti republiško odredbo, ki zahteva, da morajo imeti uslužbenci, ki opravljajo dejanja v upravnem postopku, ustrezno strokovno izobrazbo in izpite. J. S. V MOTELU TGP TREBNJE BOLJŠA PONUDBA TREBNJE - Komaj seje bivši Put-nikov motel v Trebnjem odcepil od matične delovne organizacije v Beogradu, že je zavel nov veter. Da bi popestrili ponudbo' so odprli pizzerijo, kjer postrežejo z dolenjsko, kranjsko, kraško ali grajsko pico. V prostorih motela se vrstijo tudi prodajne razstave likovnikov. Ker v motelu Turističnega gostinskega podjetja Trebnje prenočuje več kot polovica tujcev, po izgradnji avtoceste pa računajo, da se bo promet povečal vsaj za trikrat, naj bi to povečalo tudi povpraševanje po storitvah motela. Imeli bodo tudi turistično-informativni center, kmalu pa bodo v motelu odprli še duty free shop — brezcarinsko prodajalno. Za motelom naj bi uredili še teniško igrišče in balinišče, skrita želja pa je tudi bazen! Marica Fabič Vinica kot obljubljena dežela M. Fabič o odnosih med Slovenci in Hrvati VINICA — V Novoteksovem tozdu v Vinici je danes zaposlenih 40 odst. delavk iz sosednje Hrvaške, v tukajšnjo osnovno šolo pa prihaja z one strani Kolpe vsk dan nekaj deset otrok. »Kolpa nas Hrvatov in Slovencev ne razdružuje, ampak le še tesneje povezuje. Mi smo življenjsko vezani na Slovenijo. V Vinico hodimo po nakupih, v mlin, cerkev. Od Hrvaške smo skoraj povsem odrezani. Naša republika je pozabila na nas. Smo pač obmejni. Če ne bi imeli tako blizu Slovenije, bi propadli, vjastni dugoreški občini bi morali prositi kruha,« pravi Marica Fabič iz Pribanjcev onstran Kolpe, ki je od vsega začetka, torej že poldrugo desetletje, zaposlena v viniškem Novoteksu. »Srečna sem. da se prebivalci dveh sosednjih republik med seboj tako dobro razumemo. Govorimo skoraj enak jezik, saj je v našem narečju veliko slovenskih besed, v viniškem pa hrvaških. Tako tudi našim otrokom v slovenski šoli jezik ne dela skoraj nobenih težav. Med ljudmi tostran in onstran Kolpe ni nikakršnih predsodkov, ne delajo nikakršnih razlik. Moja mama seje, iz Hrvaške poročila v Slovenijo, jaz nazaj na Hrvaško, moja sinova pa imata zopet Slovenke. Tako se življenje ljudi iz obeh republik prepleta,« pravi zgovorna Marica. Na to, kaj bi bilo, če ne bi imeli tako blizu Vinice, si Fabičeva ne upa pomisliti. »V Novoteksu sem našla svojo prvo zaposlitev. Najbližja tekstilna tovarna na Hrvaškem je v Dugi Resi, ki je 20 kilometrov oddaljena od moje vasi. Kakšen napor je bil nekdaj za otroke, ki so morali v 6 kilometrov oddaljeno Bosiljevo peš v šolo. Vinica je za nas res kot obljubljena dežela,« pravi zadovoljno Fabičeva. M. B.-J. Res nafta v vodi? Onesnaženo tudi vodno zajetje za Kočevje in ___________Ribnico______________ KOČEVJE, RIBNICA — V dneh okoli novega leta so na več sestankih razpravljali o zavarovanju vodnih virov v kočevski in ribniški občini, saj so v galvnem že vsi oporečni in bo še slabše, . če virov ne bomo učinkovito zavarovali. Na svetu za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje pa je bilo najprej sporočeno, da je glavno vodno zajetje za • Najnovejši dopis Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana Hydrovodu Kočevje (ta zavod je opravil preiskavo vzorcev vode zajetja Obrh—Blate) v glavnem potrjuje navedbe v tem sestavku in dalje pravi, da izvora onesnaževanja še niso ugotovili, ker gre v tem primeru za zelo obsežno vodnozbiralno območje. Domnevajo pa, da do onesnaženja prihaja z območja Loškega potoka ali pa zaradi izlitja naftnih derivatov pri gozdarskih opravilih. Zaradi vsega tega pogosteje preiskujejo vzorce vode in bodo skušali ugotoviti, ali gre za večje onesnaženje (večje izlitje olj ali naftnih derivatov) in ali zato grozi nevarnost, da bo onesnaževanje pitne vode dolgotrajnejše. V dopisu je tudi potrjeno, daje doslej prišlo trikrat do previsoke onesnaženosti pitne vode, vendar zaradi tega zajetja Obrh— Blate še ni potrebno izločiti. Kočevje in Ribnico v Blatah pri Rakitnici onesnaženo z nafto ali njenimi derivati. O tem so kasneje razpravljali še v izvršnem svetu občine Kočevje in drugod. Direktor Hydrovoda Kočevje—Ribnica Cveto Obranovič je na seji izvršnega sveta v Kočevju poudaril, da informacija o naftnih derivatih v pitni vodi po njegovem mnenju še ni za javnost, ker te ugotovitve še niso zanesljivo dokazane, občanov pa ne gre po nepotrebnem razburjati. Dejstvo pa je, da so trije vzorci pitne vode iz Blat—Obrha (odvzeti septembra, oktobra in decembra) pokazali, da gre za onesnaženje z naftnimi derivati. Ob odvzemu vzorcev so bili večji nalivi. Analize so pokazale tudi, da teh primesi v pitni vodi ni bilo toliko, da bi bilo ogroženo zdravje ljudi, čeprav so bile dovoljene količine presežene. Pred dokončno odločitvijo o primernosti vode iz tega zajetja bodo potrebne še dodatne analize. Razprava o tem je bila povsod zelo živahna. Prevladalo je prepričanje, daje voda onesnažena, predvsem zato, ker traktoristi in vozniki drugih motornih vozil menjajo motorno olje v vozilih kar v naravi, predvsem v gozdovih, in staro olje zlijejo na zemljo. Samo en liter motornega olja pa po nekaterih podatkih onesnaži kvadratni meter zemljišča kar za obdobje 20 iet. J. P. ZDRAVA VODA ZA RIBNIČANE RIBNICA — Ribnica bo že letos v celoti oskrbovana s pitno vodo z območja Sodražice. Za črpanje bo usposobljenih pet vrtin, zgrajen 1.000-kubični vodni zbiralnik, opravljena pa bo tudi potrebna cevna povezava. Iz teh vrtin črpajo vodo iz globine od 110 do 250 m. Ta voda je mnogo boljša od tiste iz zajetja Obrh-Blate, od koder dobivata vodo Kočevje in delno Ribnica. To je tudi dolgoročnejša rešitev za oskrbo Ribnice z zdravo pitno vodo. OPRAVIČILO KOČEVJE. RIBNICA -- V zadnji številki Dolenjskega lista sta po pomoti zamenjani fotografija direktorice. Zdrav- . stvenega doma Kočevje—Ribnica Ljilja-ne Sarič, ki bi morala biti objavljena na drugi strani v anketi Kje so zdrave sile (pomotoma pa jo je prestavila na peto stran v sestavek Republiško priznanje sestri Stanki), in fotografija glavne sestre‘v Domu starejših občanov v Kočevju Stanke Žagar, ki bi morala biti objavljena na 5. strani v sestavku Republiško priznanje sestri Stanki (kjer je bila pomotoma objavljena fotografija direktorice Saričeve), Obema se za neljubo napako opravičujemo. - DL Putnik pozabil na Trebanjce Putnikov motel je matična JTRO Putnik Beograd zanemarjala — Izločitev tozda in ustanovitev TGP Trebnje — Obnova in dograditev motela nujna TREBNJE — »Eden glavnih razlogov, da smo se razšli s Putnikom, je bil ta, da Beograjčani niso bili pripravljeni vlagati niti v obnovo motela, kaj šele v nov objekt, kljub temu da smo se o tem veliko pogovarjali. 21 let razen tekočega investicijskega vzdrževanja od matične delovne organizacije nismo bili deležni nikakršnega vlaganja,« je razložil novi direktor TGP (Turistično gostinsko podjetje) Trebnje Nace Hribar. TGP Trebnje je torej novo ime firme za bivši motel Putnik. Za izločitev tozda iz JTRO Putnik Beograd seje ob koncu novembra lani odločilo vseh 19 delavcev, in prav tako so izbrali soglasno tudi omenjeno ime podletja. To bo zaenkrat samostojno, čeprav bodo Trebanjci seveda skušali najti kakšnega bogatejšega strica, saj bodo družno prej kos ambicioznim razvojnim načrtom. Zdajšnji prostori oz. oprema motela so zelo zastareli in iztrošeni, tako da motel ne zadostuje več merilom pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost. Po tem pravilniku mora biti na 8 ležišč najmanj 1 stranišče, umivalnik s toplo in hladno vodo, na 12 ležišč pa najmanj 1 kopalnica. Trebanjski, od Beograda pozabljeni motel, pa premore na 28 ležišč le dvoje stranišč in en samcat tuš! »Po tem pravilniku moramo najpozneje v dveh letih izboljšati standard. Računamo, da bomo še v letošnji predsezoni, se pravi v januarju in februarju, z lastnimi sredstvi obnovili, da bomo dobili 10 sob s 25 ležišči in da bo vsaka soba imela tuš in WC. Ker je v motelu še dosti neizkoriščenih prostorov, ki so nefunkcionalno projektirani, bomo še nekoliko dvignili streho in tako pridobili nove sobe. Naša želja in potreba tega kraja je, da pridobimo dodatna ležišča in uredimo avtokamp,« pravi Hribar. Idejni projekt razširitve motela TGP Trebnje predvideva povečanje za 120 ležišč, in sicer v dveh fazah. Ob zdajšnjih zmogljivostih niso mogli v motelu sprejeti na prenočevanje niti enega avtobusa gostov. Take stiske zdaj rešujejo s pomočjo,45 ležišč, ki jih imajo pri kooperantih. Recepcija motela tako usmerja goste tudi k zasebnikom. »Glede na stagnacijo turizma v tem predelu, še posebno pa v trebanjski občini, bi bila zgolj usmeritev v gostinstvo in tranzitni turizem preveč kratkovidna. Zato resno snujemo razširitev turistične ponudbe tudi s pomočjo turistične agencije, ki je bila krajši čas v rokah zasebnice in je neslavno končala. Že v prvi fazi bomo uredili avtokamp za okrog 60 motohomov in prikolic. V to nas silijo nevzdržne razmere zlasti na vrhuncu turistične sezone, saj zdaj ogromno tujcev, ki ne dobijo nikjer prenočišča, spi kar na planem, na parkirnem prostoru in ob gozdu pod smučiščem,« je povedal Nace Hribar. P. PERC IZ NKŠIH OBČIN ilffiil IZ NKŠIH OBČIN G Uspeh je spodbudil iskanje novega Bo bazen v Nerezinah? KRŠKO — Dobre izkušnje s šolo zdravega življenja, ki sojo lani organizirali v Nerezinah na Malem Lošinju občinski svet Zveze sindikatov Krško, aktiv organizatorjev rekreacije in krški zdravstveni dom, so več kot potrdile zamisel o preventivnem zdravljenju delavcev. Stane Iskra je predsednik aktiva organizatorjev rekrecije, hkrati pa tudi delavec na tem področju v SOP Krško. Že dolgo časa je bil prepričan, daje treba delavcem ponuditi kaj več kot delavske športne igre ali redno letno letovanje, in tako seje lani rodila zamisel, ki jo v Krškem imenujejo šola zdravega življenja in je že uspešno prestala preizkušnjo. Lani seje klimatskega zdravljenja v Nerezinah, kjer ima svoje počitniške hišice Počitniška skupnost Krško, udeležilo 139 delavcev iz vrste krških delovnih kolektivov. Med njimi so bili zlasti tisti delavci, ki imajo težave z dihali, pa tudi druge Stane Iskra, predsednik aktiva organizatorjev rekreacije zdravstvene težave. »Čeprav so bili uspehi nad pričakovanji, še nismo zadovoljni z odzivom v delovnih organizacijah, kjer še vedno ne razumejo, za kaj pri vsej stvari gre. Od tu tudi težave pri najemanju prostora v Nerezinah, kjer nam gre počitniška skupnost močno na roke, v delovnih organizacijah pa precej manj, čeprav imajo vse zimske mesece in v predsezoni ter po-sezoni vse svoje zmogljivosti nezasedene. Prav pa bi bilo tudi, ko bi se tega zdravljenja ne udeleževali samo občani iz krške občine, marveč tudi iz sevniške in brežiške. Med Krčani je že sedaj velik interes za klimatsko zdravljenje v Nerezinah, tako da ne bodo mogli tja vsi, ki bi to hoteli. Za-tb Iskra predlaga, da bi našli še druge možnosti, hkrati pa si prizadeva, da bi se na podobne vaje dobili tudi v Krškem ali kje drugje. »Gre nam predvsem za to, da se naši delavci naučijo, kako se ohranja zdravje in dobro telesno počutje kljub slabim ekološkim razmeram v Krškem.« Seveda bodo morali svoje opraviti še sindikalni aktivisti, pa tudi delovne organizacije, ki naj bi odvezale mošnjiček še za gradnjo zimskega bazena na Lošinju, vendar glede na razmere ostaja to zgolj pobožna želja. J. S. Brez tozdov bo občina revnejša Na združeno delo no-ve obremenitve BREŽICE — Tozdi niso bili za nikogar zlata jama, a revnim občinam, kakršna je brežiška, so le nekaj dajali, da se je laže prebijala. Toda nič ni večno in veselje z njimi je trajalo le kratek čas. V brežiški občini je 13 tozdov, katerih matične organizacije imajo sedež drugod, in nekaj so jih medtem že ukinili. S spremembo njihovega statusa v smislu sprememb zakona o združenem delu se tej družbenopolitični skupnosti slabo piše. Ocenjujejo, da se bo zaradi tega dohodek znižal za četrtino, kar za industrijsko panogo predstavlja 60 odst. izpada. Spremembe samoupravne organiziranosti bodo občutno zmanjšale predvsem sredstva za sise materialnih dejavnosti, medtem ko zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in. druge družbene dejavnosti ne bodo zaradi tega bistveno prizadeti. Za komunalno, stanovanjsko, požarno in kmetijsko zemljiško skupnost spremenjeni status tozdov povečuje obremenitev preostalega gospodarstva za petino. Še sreča, da je pri plačevanju prispevkov za družbene dejavnosti uveljavljen domicilni princip in da delovni kolektivi odvajajo prispevke v občino, v kateri delavec stalno prebiva. Vsota bruto osebnih dohodkov se bo po novi organiziranosti predvidoma skrčila za 22 odst. To pomeni, da bo obstoječe gospodarstvo moralo z višjim prispevkom zagotoviti celoten obseg sredstev za normalno poslovanje sisov materialnih dejavnosti. Ne ve se še, kako dolgo bo to gospodarstvo preneslo dodatna bremena. Postopno siromašenje občine že načenja njen obstoj, njeno sposobnost za življenje. J. TEPPEY Službe k ljudem, in ne obratno Delitev med Slovinom in Agrario v Brežiški občini — Od večje specializacije kadrov po panogah pričakujejo boljše proizvodne uspehe BREŽICE — Tokrat dajemo besedo Karlu Recerju, direktorju Slovina Bizeljsko — Brežice, ki v svoji izjavi pojasnjuje, v čem sta Slovin in Agraria z nedavnim podpisom medsebojnega dogovora spremenila dosedanjo vlogo pri razvoju kmetijstva v občini: O možnostih za povezovanje ali delitev dela med obema organizacijama smo se ob asistenci politike dogovarjali več let. Lani smo končno dosegli sporazum, kdo naj bo nosilec določene kmetijske proizvodnje v občini. Pri tem seveda nismo mogli uveljaviti teritorialnega načela, zato smo se dogovorili za panožno delitev dela. Tako bo Slovin, ki je specializiran za vinogradništvo, razvijal in pospeševal to panogo. Območje bivše kmetijske zadruge Bizeljskega in Pisec bo še naprej oskrboval z gnojili, škropivi in drugim repromate-rialom, ker ima v obeh krajih svoji trgovini. Odkupoval bo pridelke iz ne-pogodbene proizvodnje ter razvijal kmečki turizem, vezan na vinogradništvo. Vse druge dejavnosti (sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja, prašičereja, mlečna proizvodnja, gojitev hmelja, klavništvo, melioracije) prevzema Agraria tudi v tistih predelih, kjer je nekatere od njih do zdaj opravljal Slovin. Takšna delitev delaje logična in omogoča večjo koncentracijo kadrov po panogah ter njihovo večjo specializacijo. • In kako vplivajo spremembe na odnose s kooperanti, saj bo zdaj večina kmetov kooperirala z dvema organizacijama? Ali ste jih pred odločitvijo za ta korak vprašali za njihovo mnenje in želje? S PODJETJI V HITREJŠI RAZVOJ BREŽICE — Brežičani so ta teden imeli na obisku predsednika zbora združenega dela skupščine Slovenije Valentina Dvojmoča. Ta jih je seznanil s spremembami, ki jih prinaša zakon o podjetjih, oni pa so mu obrazložili položaj in razvojne načrte v kmetijstvu in turizmu. Ti dve panogi povezujejo skupne zaloge termalne vode na Čatežu, ki obojim omogočajo hitrejši razvoj. — Smo. Sporazum z Agrario vsebuje določilo, po katerem se z novo organiziranostjo nobenemu kooperantu ne sme poslabšati njegov status in ne oddaljiti lokacija storitev. Zaradi tega ne Karel Recer • Kako ste pri Slovinu zaključili minulo leto in s kakšnimi načrti začenjate novo? bo treba nikomur hoditi posebej v Brežice. Službe se bodo približale kmetom neposredno ali posredno prek Slovina vključno s hranilno kreditno dejavnostjo. Kooperanti soglašajo s tako ureditvijo. — Lani smo količinsko presegli plan proizvodnje in prodaje. Iz poslovanja ne bo izgube, toda nevarnost zanjo se skriva v obrestih in tečajnih razlikah. Najhuje nas je prizadela polletna zamrznitev cen. Obresti so za nas nepremagljivo breme. Izplačali smo jih za tretjino več, kot znašajo bruto osebni dohodki. Zaloge zmanjšujemo, vendar se nam to ne pozna, ker so vsak dan dražje. Posamezni repromateriali so se podražili tudi za desetkrat. Zaloge moramo imeti za vse, kar uvažamo, ker je oskrba negotova. Za letos načrtujemo povečano prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač kljub zmanjševanju kupne moči. To si bomo izborili s kvaliteto in temeljitejšo obdelavo tržišča. J. TEPPEY Kraj doživlja preporod tej krajevni skupnosti bodo dobili industrijski obrat — Na Gorjancih smučarsko središče PODBOČJE — Krajevna skupnost Podbočje doživlja zadnji dve leti pravi preporod. Z denarjem iz samoprispevka in s pomočjo občinske komunalne skupnosti so v zadnjem času asfaltirali ceste v vaseh Kalce — Naklo, Brd in Malo Mraševo ter Slinovice, cesto na Gorjance so minulo jesen razširili vojaki, krajanom pa se obeta še marsikaj novega. Zato predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zupančič, sedaj že leto dni upokojeni ravnatelj tamkajšnje osnovne šole, ne skriva zadovoljstva nad opravljenim delom. »V teh zadnjih dveh letih, odkar imamo pri nas samoprispevek, seje v naši krajevni skupnosti marsikaj premaknilo na boljše. Z delom pa smo pričeli tako rekoč pri temelju, saj smo bili ves čas mnenja, da so dobre prometne povezave osnova vsakega razvoja in seveda tudi našega. Poleg cest so pomembni tudi drugi infrastrukturni objekti, kot so vodovod in električna napeljava ter seveda telefonija. Vodovod smo v vasi Podbočje v ce- Podbočje je dobilo obrat TKG Izvršni svet Krško in TKG Ljubljana podpisala pogodbo o ustanovitvi PODBOČJE — Če so se ob ustanovitvi nove tovarne Formaglas še pojavljali dvomi, zakaj ravno izvršni svet občine ustanavlja nove tovarne, ker je bilo pač videti, ko da gre za enkraten in osamljen pojav, je zdaj teh dvomov veliko manj. Ob podpisu pogodbe med izvršnim svetom Krško in Tovarno kovinske galanterije (TKG) Ljubljana o ustanovitvi proizvodnega obrata v Podbočju se je namreč pokazalo, da gre za načrtno izvajanje politike odpiranja novih delovnih mest. Tovarna kovinske galanterije iz Ljubljane se je za Podbočje odločila predvsem iz dveh razlogov. Obrat, ki so ga P pred nekaj leti odprli v okolici Litije, dobro posluje. Poleg tega je krški izvršni svet ponudil tovarni še staro šolo v Podbočju, ki jo bodo s finančno injekcijo (milijardo dinarjev), kar je prispevek krškega izvršnega sveta, usposobili za proizvodnjo. Do uresničitve načrta je prišlo zelo dustriji. Teh kupcev je v Jugoslaviji preko tisoč, tovarna pa je povezana tudi z neko avstrijsko firmo. Čeprav gre za navidez tehnološko nezahtevne izdelke — stiskače, sponke, ves konfekcionar-ski in čevljarski pribor in še za avtomobilske varnostne pasove — je v resnici tovarna tehnološko in razvojno zelo dobro organizirana. V tovarni so še posebej ponosni na specialno tehnologijo, ki jo obvladajo v celoti, pa tudi na svoje orodjarje in konstruktorje. »Računam, da bomo do aprila adaptirali šolo in v tem času v Ljubljani usposobili delavce, ki bodo zaposleni v obratu. Odločili smo se za politiko pos- hitro in tako rekoč čez noč. Prvi pogo- topnih korakov, tako da bomo v obratu PODPIS POGODBE — Predsednik IS Krško Igor Dobrovnik in direktor TKG Ljubljana Franc Kovačič sta podpisala pogodbo o ustanovitvi obrata v Podbočju. (Foto: J. Simčič) vori o obratu so stekli pred štirinajstimi dnevi, potem sta delavski svet TKG Ljubljana in izvršni svet krške občine stvar odobrila, pretekli petek pa so v Podbočju podpisali pogodbo o ustanovitvi obrata. Direktor TKG Ljubljana Franc Kovačič je povedal, da je do podpisa pogodbe prišlo sicer zelo hitro, vendar premišljeno. TKG ni znana v široki javnosti, ker prodaja predvsem neposrednim kupcem v tekstilni, konfekcijski, čevljarski in avtomobilski in- Jutranjka veča izvoz na Zahod Po sledeh anonimke — Brez dela ne bo ostal nihče — Mešani podjetji SEVNICA — Zadnjič smo v Sevniških paberkih obljubili, da bomo posredno skušali pojasniti, kakšno anonimno pismo smo prejeli od »delavcev Jutranjke Sevnica z ostalimi podružnicami«. V njem se pisec žalosti nad tem, kar se dogaja v ženskih kolektivih, in se sprašuje, zakaj so vedno prikrajšani prav v Jutranjki, češ ali ne zaslužijo toliko, da bi praznovali jubilej vsaj enkrat za 10 in 20 let delovne dobe, »ali morajo režisti občine res vse požreti«. Pisec nadalje očita direktorju Jutranjke nakup osebnega avtomobila in končuje, da delavcem preostane le norma za strojem, ki jih nenehno priganja, da se drugi lahko gostijo. Skratka, iz pisma veje obilo prizadetosti in ogorčenosti, ki se sprevrže v zmerjanje čez rob dobrega okusa, kajti po sledeh anonimke smo ugotovili, da v Jutranjki v resnici prav nič bolj ne zapostavljajo svojih jubilantov, kakor v večini drugih kolektivov, kot je povedal Zdravko Groboljšek, pomočnik direktorja, ki ima na skrbi splošno kadrovsko področje dela. Jutranjka ima 4 leta star službeni avto Audi 100 in lado, za direktorja pa so res kupili opel kadett 1,3, da se lahko vozi na delo iz Hrastnika. Toda vse kaže, da tičijo korenine anonimke tudi v reorganizaciji podjetja, kajti nekateri delavci so se očitno us- trašili, kaj bodo prinesli napovedani ekonomski oz. tehnološki presežki. »Ljudje nam bi morali bolj pomagati in zaupati. Pri reorganizaciji Jutranjke gre za to, da bo bolj prožno nastopala na domačem in tujem trgu, da bo izvozila okrog 60 odstotkov proizvodnje, za vse to pa je potrebna temeljita kadrovska prenova. V pol leta nam je uspelo pridobiti 5 ekonomistov! Povedati moram, da želimo z reorganizacijo omogočiti tudi boljše doseganje norm. Mi ne valimo krivde na delavce, če je zaenkrat stanje tako, da v Brežicah najslabše dosegajo norme, v Dolu pri Hrastniku pa so na vrhu po doseganju norm. Vzroki tičijo predvsem na tehničnem področju, v pripravi dela, zato smo že začeli tako, da strokovnjaka iz Hrastnika pomagata Brežičanom Kar zadeva presežke delavcev, pa naj povem, da bomo probleme skušali reševati s prerazporeditvijo delavcev, ki je za marsikoga lahko boleča, a še ved- • V sevniški Jutranjki imajo zelo malo klasičnega izvoza. V glavnem se ukvarjajo s predelavnimi posli. Lani so izvozili za okrog 7 milijonov mark izdelkov, v letošnjem letu pa naj bi izvoz povečali za dober milijon nemških mark. Da bi še povečali izvoz izdelkov na zahodnoevropsko tržišče, ustanavljajo z avstrijskim partnerjem mešano podjetje Ideal v Avstriji, s Tekstilom, Korsom in Labodom pa mešano podjetje Frapotex v ZRN. Tako bo tudi lažjr uvoz reproma-teriala. no boljša rešitev kot če bi ostal brez dela in kruha,« je povedal direktor Jutranjke Drago Milinovič. P. PERC naj prej zaposlili samo 10 delavcev, kasneje pa naj bi dobilo delo v njem še dvajset ali trideset delavcev. V obratu bodo predvsem montirali kovinsko spenjalno tehniko za tekstilce in čevljarje. Naj k temu dodam še to, da naša tovarna izdeluje tudi avtomobilske varnostne pasove, kjer pa bomo še tesneje kot doslej sodelovali z 1MV in Renaultom, za katerega bomo izdelovali pasove za R-4, R-5 in R-21, in bomo torej sedaj zelo močno povezani z Dolenjsko. To nas seveda samo veseli, saj tudi mi zagovarjamo politiko policentričnega razvoja,« je dejal Franc Kovačič, direktor TKG Ljubljana. j § ZA ŠOLARJE PLANINSKI IZLETI BREŽICE — Počitnice minevajo brez snega in učenci jih preživljajo pretežno doma. Osnovna šola bratov Ribarjev je staršem ponudila varstvo za mlajše otroke, vendar ni bilo prijav. Učencem je dala na voljo telovadnico, v kateri se dopoldne kratkočasijo ljubitelji namiznega tenisa. Vse dni je odprta tudi šolska knjižnica. Za učence 3. in 4. razreda organizira šola planinske izlete. Peljali jih bodo na Stojdrago in Veliki Cirnik. Kinopredstav in drugih kulturnih prireditev letos ni, ker prenavljajo dvorano prosvetnega doma. Nekoliko več obiska je v občinski matični knjižnici. Učitelji bodo večino počitnic prebili ob izobraževanju po aktivih. POPRAVEK V članku »Z novimi izdelki v boj za kupce« nam je tiskarski škrat z zamenjavo ene same črke močno popačil proizvodni program sevniške tovarne Stilles. V tem podjetju seveda ne izdelujejo barak, ampak v okviru programa barok baročno stilno pohištvo iz lesa. Za napako se opravičujemo. Uredništvo DL Jože Zupančič, predsednik sveta KS Podbočje loti obnovili, prav tako tudi električno napeljavo, tako da je sedaj vsa pod zemljo, v kratkem pa bo napeljana tudi javna razsvetljava. Se najhujši problem imamo pri telefoniji. Mi smo nabavili že vse potrebne kable za 250 novih telefonskih naročnikov, ki naj bi se priključili dosedanjim 50, vendar je težava v tem, da ne vemo, na katero telefonsko centralo nas bodo priključili. Sedaj smo priključeni na tri centrale: v Cerkljah, Podlogu in Kostanjevici. Vse to pa nas ovira pri uresničevanju načrtov. Seveda krajani, ki so že zdavnaj plačali vse prispevke, težko čakajo na telefon, vendar se bojim, da ga še ne bo tako kmalu v naše vasi. Pri tem ne gre samo za potrebe in interese naših krajanov, telefon bomo v krajevni skupnosti potrebovali tudi zaradi novega obrata Tovarne kovinske glanterije iz Ljubljane, ki bo začel delovati v stari šoli, pa bržkone tudi zaradi novega smučarskega središča na Gorjincih pri vasi Planina.« To pa sta tisti dve novosti, ki krajevni skupnosti in prebivalcem krajevne skupnosti Podbočje in zlasti gorjanskih vasi odpirata povsem nove možnosti. V obratu naj bi bilo najprej zaposlenih od 15 do 20 delavk, kasneje morda celo 40. Na Gorjancih pa bo nastal smučar-skorekreativni center, kjer bodo dobili možnost zaposlitve vsi tisti prebivalci, ki so se pred leti izselili v dolino. J. SIMČIČ SREČANJE DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU SEVNICA — Občinska izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva in sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju Sevnica so 18. januarja pripravili tradicionalno srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju. Na prireditvi v osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici so podelili priznanja za 20- in 30-letno delo v vzgoji in izobraževanju. Zavoljo predavanja o poteh slovenskega naroda so medse povabili prof. dr. Matjaža Kmecla, zaradi kulturno-zabavnega sporeda pa Silvestra Mihelčiča. Pokroviteljica srečanja je bila skupščina občine Sevnica. Nov« v Brežicah IN ČE PIPA USAHNE? — Prebivalci Brežine o tej možnosti ne razmišljajo, saj drugače ne bi spuščali gnojnice v vodnjake, ki sojih ljudje nekoč z muko kopali, da so si priskrbeli pitno vodo. Sicer pa jirn tudi za črpališče brežiškega vodovoda ni kaj prida mar. Odpadke odvržejo, kjer se komu zdi, tik ob črpališču ali pa v obcestnem jarku, zato se nikakor ne morejo dogovoriti za reden odvoz smeti, kaj šele za kanalizacijo. SPOMENIKI ZA ZGODOVINO — V naselju Trnje so bile pred desetimi leti zgrajene različne komunalne naprave, vendar so ostale vse nedokončane od cest naprej. Te še danes nimajo signalizacije zimski službi in še komu v posmeh. Letos krajanov to ne moti, ker ni snega, če pa bi zapadel, potem cestarji s plugom ne morejo blizu, ker so ceste zatrpane z avtomobili. V prometu ni nobenega reda, čeprav se v soseski prerivajo tudi tovornjaki in avtobusi. ZMANJŠANJE ZAPOSLENIH SE NI VSE — Za prihodnje leto napovedujejo v občinski upravi zmanjšanje zaposlenih za desetino, toda ne ve se, do kdaj bodo občini zmanjšali število opravil, ki jih je za zdaj zagotovo preveč. Spremembe zakonodaje na tekočem traku jih samo množijo. Zadnji čas je, da bi razpisali nagrade tudi za inovacije pri zmanjševanju papirnate vojske, in to visoke, da bi poplačale iznajdljivost in praktičnost, kije v zasebnem sektorju nikoli ne manjka.' Krške novice POPRAVEK — V prejšnji številki smo napisali, da je v upravnih organih občine Krško 80 delavcev preveč. Zdaj to napako popravljamo, saj je na občini »samo« 56 preveč zaposlenih glede na merila, ki sojih sprejeli v republiki. Torej glasovi po krški občini niso imeli prav, ko so trdili, da bo treba število delavcev občinske uprave postopoma zmanjšati do leta 2000. Glede na kriterije (število upravnih delavcev na število prebivalcev) bi lahko že zdaj odpustili 56 uradnikov. In morda bi se pte tem celo zgodilo, da bi novinarji dobivali vsa vabila na seje izvršnega sveta, pa še kakšno gradivo zraven, kar se sedaj kat nekako pozabi. LEGLO PODGAN — Naj se Kostak še tako trka po prsih, daje edini in najboljši »storilec« komunalnih opravil v krški občini, mu doslej še ni uspelo priti do daljne Koprivnice. To pa so veselo izkoristile podgane, ki so se naselile sredi divjega smetišča na sredi Koprivnice. Ker jim je bilo smetišče očitno premajhen življenjski prostor, so podgane vrdle še v nekatere hiše, zagotovo pa je bil najbolj prizadet tisti Koprivničan, kateremu so podgane naredile gnezdo v rezervnem kolesu v avtomobilu. To pa je opazil šele tedaj, ko so podgane pregrizle električno napeljavo v njem. (tnjk RADIOTELEVIZIJA UUBUANA ZALOŽBA KASET IN PL05C Dot-noonovo to. 6tooo IAJ0UANA. Jugoslavije L|ut*ana. NaS rnatt VaS znak »a^sS Produženje godiSnJeg plana 1988 nejaenočana kod prioanja novog zakona o po plaianja u 1989 godini, vaa obaveitavaao, ili podpiaavanja novog godiinjeg plana o pr ■ii taJadnlSkl plan za godinu 1988. »JEDAN JEZIK, JEDNA DRŽAVA« — Vse doslej smo mislili, daje Ljubljana glavno mesto SR Slovenije, kjer ustanove in delovne organizacije poslujejo v slovenščini. Pa smo se očitno krepko motili, vsaj kar zadeva Produkcijo kaset in plošč RTV Ljubljana. Ta znana hiša je namreč poslala pogodbo M — Preskrbi v Krškem kar v srbohrvaščini. Sevniški paberki »MESEČ AR JEM« PA NIČ? — Nekaj naših bralcev, krse pogosto vozijo z vlaki, nam je potožilo, da jim na blagajnah železniških postaj in tudi na sevniški nočejo vrniti denarja kot razliko med višjo in nižjo ceno vozovnice, ker, kot je znano, veselje železničarjev in jeza potnikov po novoletni podražitvi nista trajala dolgo. Toda še zmeraj dovolj dolgo, da seje nabralo kar lepo število potnikov, ki so terjali svoj denar nazaj. Potniki, zlasti »mese-čarji«, kakor pravijo tistim, ki se vozijo z mesečnimi vozovnicami, so nam zatrjevali, da so zaman iskali svoj denar na blagajni ŽP. Na ŽP so očitno čakali navodilo z vrha, kije pač »mesečarjem« sporočilo, da bodo dobili vrnjen denar ob koncu meseca, medtem ko ostalim potnikom lepo vračajo razliko med staro in novo ceno. Železničarji opozarjajo, da mora imeli vsak potnik ob vozovnici s sabo še osebno izkaznico. »PREBUKIR ANI« — Če so se že strojevodje v Dobovi med nedavnim štra-jkom jezili, ker so jim družbeno samozaščito in še kako »zavedni« elementi enostavno zavarili vrata bivalnega kontejnerja, da ne bi mogli na toplem snovati novih potez stavke, ki je močno stresla ne le Slovenijo, kaj naj porečejo sevniški srednješolci! Ti so namreč prišli na novoletno zabavo v svojo šolo v Brežicah, in ker je bilo v avtobusu premalo prostora za vse srednješolce, so se morali tisti, ki so ostali na hladnem, pač sprijaznili s čakanjem vlaka na brežiški postaji do jutranjih ur. A glej ga zlomka, čakalnica na ŽP je bila zaklenjena, zato so se premraženi srednješolci nagnetli v prometni urad. Toda ne za dolgo, ker tja pač ne sodijo, in to so jim prišit povedat celo brežiški miličniki. Da bi kdo od »oblasti« dosegel, da bi odprli čakalnico, seveda ni bilo možnosti. Pomembno je, da so se znašli mladeniči in mladenke sami. A zakaj plačujemo postajne storitve? Pomembni Belokranjci METLIKA — Te dni je v založbi Belokranjskega muzejskega društva izšla knjižica »Pomembni Belokranjci«, katere avtor je znani metliški pisatelj in kulturni delavec prof. Jože Dular. Knjižico je zasnoval kot slovstveni in kultunozgodo-vinski pregled in v njej zbral podatke o okoli 360 Belokranjcih in prišlekih, ki so se uveljavili na slovstvenem in kulturnozgodovinskem področju in so s svojim delom dopolnili kulturno podobo Bele krajine. Poleg teh so v knjižici še podatki o vseh devetih belokranjskih narodnih herojih in družbenopolitičnih ljudeh, ki so se vsaj delno ukvarjali s peresom. Svoj pregled je Dular porazdelil po treh belokranjskih poteh: po glavni belokranjski magistrali, na poti ob Kolpi in poti v Semič in okolico. Bralec pa se pri posameznem kraju seznani s tamkajšnjimi posebnostmi in z imeni pomembnejših ljudi, ki so tam živeli nekoč ali živijo še danes. Ponekod so pregledu dodani tudi podatki o naravnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih zanimivostih. Dularjev pregled obravnava pomembne Belokranjce od Trubarjevega časa do današnjih dni, med njimi so tudi nekdanji Dularjevi učenci z metliške nižje gimnazije, kjer je Dular poučeval dobrih deset let. Prvič seje s to snovjo Dular srečal že leta 1955, ko je v Dolenjski prosveti objavil članek »Kulturni delež Bele krajine«. Ta prvi krajši pregled je bil osnova sedanji knjižici. Prof. Dular, sicer po rodu Dolenjec iz Vavte vasi pri Novem mestu, že vsa povojna leta živi in plodno dela v Metliki, Doslej je izdal osem leposlovnih knjig, med katerimi so najbolj znane knjiga črtic in novel »Ljudje ob Krki«, romana »Krka umira« in »Krka pa teče naprej« ter roman z belokranjsko tematiko »Udari na gudalo, Jandre«. Zelo obširno pa je tudi njegovo strokovno in krajevno zgodovinsko delo, saj je napisal poldrugi ducat strokovnih, zgodovinskih, muzejskih, turističnih in drugih edicij o Beli krajini. Največ njegovega strokovnega dela pa je posvečenega preteklosti Metlike. Tudi v zrelih letih ni zamrlo Dularjevo literarno ustvarjanje. Tako naj bi še letos, v njegovem 74. letu Tudi v novi Sigi štiri knjige Izšle bodo pesniške zbirke Aste Malavašič, Ladislava Lesarja in Francija Šalija ter zbirka novel Milana Marklja — Izid bo predvidoma februarja NOVO MESTO — Februarja lahko pričakujemo izid štirih novih knjig v zbirki Siga, ki jo izdaja Dolenjska založba. Podobno kot v prvem »paketu«, ki je izišel novembra 1987, bodo tudi v tem tri pesniške zbirke in ena zbirka novel. Napisali so jih dolenjski avtoiji. Tudi tokrat gre v glavnem za prvence. il Jože Dular starosti, pri založbi Borec izšla knjiga devetih novel pod naslovom »Na drugi strani Krke«. Tri novele segajo v čas Avstro-ogrske, tri so iz obdobja narodno-osvobodilne borbe, tri pa so posvečene Dularjevemu prezgodaj umrlemu bratu Janeku. »S to knjigo sem zaključil svoj literarni cikel o Krki. V načrtu imam literarno delo z belokranjsko tematiko iz prejšnjega stoletja, da se tudi na ta način oddolžim Belokranjcem,« pravi pisatelj. A. B. »JUHICA« ODPADLA NOVO MESTO — Tukajšnji Dom kulture je tudi za drugo predstavo Grgičeve komedije Juhica v izvedbi zagrebškega gledališča »Teatar u gostima« prodal vse vstopnice. Predstava, ki bi morala biti v ponedeljek, 16. januarja, zvečer, pa je zaradi bolezni v skupini, ki uprizarja to delo, odpadla in Zagrebčanov ta dan sploh ni bilo v Novo me- RAZSTAVA DEL LIKOVNIKOV POSAVJA SEVNICA — Zveze kulturnih organizacij občin Sevnica, Krško in Brežice, Društvo likovnikov Brežice in Posavski muzej Brežice vabijo na otvoritev in ogled razstave del 19 likovnikov Posavja. Otvoritev razstave bo v petek, 20. "vuuuv w utui ipiuu m uuu v i^uvu mc- ja. vivumcv ia«iavc uu v sto. Pač pa so se novomeški organiza- januarja, ob 16. uri v galeriji na sevniš-torji z njimi dogovorili, da pridejo z kem gradu, za priložnostni kulturni Juhico ponovno v goste v sredo, 25. ja- program ob otvoritvi pa bo poskrbel nuarja, ob 19.30. Veljale bodo vstopni- dekliški oktet KUD Anton Umek — ce za odpadlo predstavo. Okiški iz Boštanja. Avtorji pesniških zbirk so Asta Malavašič, Ladislav Lesar in Franci Šali. Malavašičeva, ki živi in dela na Senovem, je dala svojemu prvencu naslov Šelestenje nemira. Knjiga je izbor pesmi, ki jih je pesnica objavila v revijah in drugih publikacijah, pa tudi takih, ki še niso bile nikjer natisnjene. Spremno besedo je napisala Rapa Šuklje. Jagodičeve fotosatire Razstava v novomeški Fotogaleriji do 7. februarja NOVO MESTO — Novomeška Fo-togalerija (v Domu kulture na Prešernovem trgu) predstavlja fotomontaže akademskega slikarja Staneta Jagodiča. Na razstavi, ki jo je pripravil Neapolis, odpfli pa sojo minuli četrtek zvečer, in sicer ob avtorjevi navzočnosti, je okoli 60 del. Te fotomontaže sodijo v zvrst politične karikature in politične satire, se pravi, da Jagodič z njimi ostro biča aktualne družbene in politične dogodke in pojave ter se jim obenem neprizanesljivo posmehuje. Največ teh dogodkov in pojavov »poosebljajo« znane politične osebnosti, katerih satirične obdelave pa se Jagodič vselej loteva z izjemno izostrenim občutkom, tako da njegove fotomontaže niso niti malo žaljive, čeprav zadevajo »žebelj v glavico«. Jagodič kot razstavljalec v Novem mestu ni novinec in je tudi njegov način umetniškega izražanja med tukajšnjimi ljubitelji likovne umetnosti že dokaj poznan. Prvič se je Novomeščanom predstavil že pred leti v Dolenjski galeriji, in sicer razstavi grupe Junij, katere soustanovitelj in duhovni vodja je bil. Zadnje čase sodeluje s plesalko Jano Knez, ki nastopa na otvoritvah njegovih razstav. V novomeški Fotografiji se je predstavila z ritmičnim plesom Ribe. Zanimiva razstava Jagodičevih fotomontaž v Novem mestu bo odprta do 7. februarja. I. Z. Ladislav Lesar, rojak iz Jurne vasi, se je uveljavil kot novinar in publicist, pesniška zbirka, ki jo izdaja pod naslovom Nekaj, podobnega pesmi, pa je njegov pesniški prvenec, čeprav se s poezijo ukvarja že najmanj tri desetletja. Bralca bo v svet Lesarjeve poezije uvedla spremna beseda, ki jo je napisala pesnica Neža Maurer. Franci Šali, doma iz Vavte vasi, širši javnosti znan kot politik, trenutno pa predsednik občinske skupščine v Novem mestu, se je kot pesnik predstavil pred leti s knjižnim prvencem Razkošje, ki so mu ga izdala mariborska Obzorja. Zdajšnja knjiga, za katero je pesmi izbral, jih uredil in jim esej napisal Marjan Brezovar, ima za njegovo pesništvo zadnjega obdobja značilen naslov Svinčeni rez. Tudi Milan Markelj se poklicno ukvarja z novinarstvom in publicistiko, uveljavlja pa se tudi kot pesnik in pisatelj. Odkar je izšel njegov pesniški prvenec Obrobne pesmi, mineva že poldrugo desetletje. Zdaj se v knjigi prvič predstavlja kot novelist. Proznemu prvencu je dal naslov Podobice. O značilnostih Markljevega proznega pisanja govori v spremni besedi Marjan Brezovar. Za prve knjige v zbirki Siga je bilo rečeno, da pomenijo zanimiv prispevek k sodobni literarni tvornosti na Slovenskem. Nekaj podobnega lahko že zdaj zapišemo tudi za omenjena štiri dela, ki so pred izidom. Sicer pa bodo bralci lahko sami sodili o njih, ko jih bodo dobili v roke. K povedanemu je treba dodati še nekaj besed. Predvsem v pojasnilo. Knjige, ki smo jih tu omenili, bi namreč morale iziti že lani, saj je bil njih izid OGLED NA MIRNI MIRNA — Likovna dela, ki so jih likovno nadaijeni učenci ustvarili minulo jesen na malem taboru, kije bil na Čatežu pri Veliki Loki, so med zimskimi počitnicami na ogled na Mirni. Razstava je v prostorih osnovne šole in je odprta vsak dan (razen sobot in nedelj) od 7. do 15. ure. Še eno tesnobno leto za muzej Bojan Božič: »Dolenjskemu muzeju ostane od denarja, ki ga dobi od republiške in občinske kulturne skupnosti, le kaka tretjina za delovni program, vse drugo gre za najrazličnejše dajatve in stroške« • Omenili ste, da se je zataknilo pri investicijskem vzdrževanju. »Težav s tem res ni bilo malo. Poglejte: občinska kulturna skupnost je za dela v Križatiji zagotovila denar dokaj zgodaj, dala pa ga je šele čisto na koncu leta oziroma letos po L januarju. Razumljivo, da brez denarja nismo mogli kaj veliko početi. Poleg tega je muzej pestilo tekoče vzdrževanje. Stavbe so večinoma stare, pa tudi nove niso kaj dosti trpežne, zato se vsako leto marsikaj skvari. Popravila pa veliko požro. Poseben problem je energija, ogrevanje in elektrika. To nas ogromno stane. Vendar pa porabo na tem kakor tudi na vseh NOVO MESTO — Res je, da dan zaznamuje jutro, toda sodbo o dnevu napiše večer. To staro ljudsko modrost sva imela za moto z Bojanom Božičem, ko sva govorila o lanskem delu in izkušnjah Dolenjskega muzeja, ki ga vodi. Najprej pa sem ga vprašal, kako je bilo videti začetek leta 1988 v tej ustanovi. »Bilo je tako kot vselej v zadnjem obdobju, zelo negotovo,« je odvrnil. »Kulturna skupnost Slovenije in naša občinska kulturna skupnost, ki nas financirata, sta delovne programe sprejeli spomladi, finančne načrte po dokončno šele proti koncu leta. V muzeju smo seveda delali po programu, ki sta nam ga obe kulturni skupnosti potrdili oziroma verificirali, ker pa so bile stvari v zvezi s financiranjem kar naprej v nekakšni megli, nismo nikoli, še posebej pa ne v prvih mesecih lanskega leta, vedeli, do kod smemo s svojo dejavnostjo, da bomo za delo lahko dobili stoodstotno plačilo.« • Je Dolenjski muzej lanski program uresničil? »Moram reči, da ga je, čeprav ne do pičice. Izostala je velika razstava o tiskarstvu na Dolenjskem, ni se posrečilo urediti etnološke zbirke in izdati vodnika po njej, pa tudi pri investicijskem vzdrževanju ni šlo vse po načrtu. V glavnem pa smo le spravili stvari tako pod streho, da lahko govorimo o ostvaritvi programa. razstav ter po eno etnološko in arheo- z ir e. loško (nove pridobitve arheološkega drugih področjih omejuje država, ista oddelka), eno arheološko razstavo pa država pa obenem sprošča cene.«. je v prostorih naše galerije pripravil • Lahko to ilustrirate s podatki? Zavod za varstvo naravne in kulturne »Prav te imam v mislih. Kar po-dediščine. Razstavna dejavnost je tek- glejte! Lani je finančni načrt Dolenj-la v glavnem z domačo pomočjo, saj skega muzeja predvideval 700 mili-je republiška kulturna skupnost žago- jonov dinarjev. Od tega pa je šlo za lovila denar le za eno likovno (avtor- najrazličnejše dajatve in stroške kar sko) in dve muzejski razstavi (etno- 460milijonov.Karjeostalo,jebiloza loško in arheološko).« izvedbo delovnega programa « KMALU UREJENO — Etnološka zbirka Dolenjskega muzeja bo v celoti urejena in odprta za ogled v • In ste program lahko kljub temu, kot pravite, uresničili? »Zahvala za to gre v nemajhni meri mecenom, ki so razumeli naš težavni položaj in nam pomagali z denarnimi prispevki ali s kakšnimi drugimi oblikami pomoči. Naj jih kar navedem. To so: tovarna zdravil Krka, obrtna zadruga Hrast, Pionir, Novo-les, Novoteks, občinska raziskovalna skupnost, če imenujem le največje, najpomembnejše. Posebej pa moram omeniti IMV, ki se je izkazala tako, da je dala muzeju v uporabo popularno katrco ter mu tako omogočila najrazličnejše prevoze, terensko delo in podobno. Nekateri so s prispevki pomagali pri naših akcijah, bodisi pri odkupih dragocenih predmetov ali pri čem drugem. Tako smo na primer lahko odkupili po eno Maleševo in Jakčevo delo za kulturnozgodovinsko zbirko, več predmetov pa tudi za druge muzejske zbirke.« • Kaj obeta Dolenjskemu muzeju leto 1989? »Po mojem ne veliko dobrega. Mislim, da bo letošnje leto še tesnob-nejše od lanskega. Zakaj mislim tako? Zato, ker se nam vsa pričakovanja, da bi se kaj izboljšalo, sproti postavljajo na glavo. Položaj muzejskih delavcev je čedalje bolj negotov. Ustrezne denarne stimulacije ni. Ni nam še jasno, kaj pomenijo za muzej novi zakoni. Ne upam si razmišljati na podlagi vtisov, kaj bolj konkretnega pa še ni pri roki.« • Kaj ste zapisali v delovni načrt? »Najprej to, kaj bomo naredili znotraj muzeja, se pravi strokovna dela. Popisali bomo vse muzealije, ki jih hranimo, ugotovili stanje ter opravili restavratorske in konservatorske posege na tega potrebnih predmetih. Ob tem bo seveda teklo neobhodno terensko delo. Iz lanskega leta dolgujemo ureditev in postavitev etnološke zbirke z natisom vodnika po njej ter že omenjeno razstavo o tiskarstvu. Kar zadeva razstavno dejavnost, moram povedati, da je republiška kulturna skupnost iz svojega finančnega načrta črtala vse za letos predvidene likovne razstave. Vseeno bomo pripravili najmanj tri. To bodo: pre- Bojan Božič gledna razstava del akademskega slikarja Jožeta Kumra, razstava del kolumbijske avtorice Marie Tereze Quinones de Dubreuil ter razstava Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, ki jo bo omogočila Narodna galerija v Ljubljani. Ce bomo zmogli, bomo pripravili še: fotografsko razstavo Podobe iz Jugoslavije novomeškega avtorja Bojana Radoviča, razstavo del mladega akademskega slikarja Mitje Berceta iz Trebnjega in razstavo ilustracij novomeškega rojaka Marjana Mančka.« • Kaj pa menite o novih normativih in standardih za muzeje ter novi muzejski in galerijski mreži, ki naj bi jih sprejeli letos v Sloveniji? »Vse to, kar omenjate, je za nas še kako aktualno, še posebej predlog nove muzejske in galerijske mreže. Po tem predlogu se območje Dolenjskega muzeja razširja še na občini Grosuplje in Ribnico, območje galerijske dejavnosti Dolenjskega muzeja pa poleg teh dveh občin še na občino Kočevje. Odgovornost, ki jo ob tem predlogu čutimo v Dolenjskem muzeju, je zelo velika, zahtevajoča in obe-zujoča. To tako rekoč pomeni, da dobiva naš muzej nove občine ustanoviteljice, ki bodo do nas prišle z novimi zahtevami. Kaj to v resnici pomeni, zaenkrat še ne morem povedati. Lahko pa izjavim naslednje: če bodo te občine izpolnile ustanoviteljske dolžnosti, se pravi ustrezno sofinancirale dejavnost našega muzeja, obe.tem pa nam pomagale rešiti kadrovsko vprašanje, bomo seveda ravnali v skladu s sprejetimi obveznostmi; če pa bo njihovo izpolnjevanje dolžnosti ostalo le zapisano na papirju, ne pa tudi izvedeno v življenju, se Dolenjski muzej ne bo čutil zavezanega za opravljanje muzejskih in galerijskih nalog na njihovem območju. L ZORAN tako tudi načrtovan. Zaradi številnih objektivnih razlogov, od katerih pomanjkanje denarja za natis ni med naj-nepomembnešimi, pa je moral biti natis prestavljen na letos. Novost je tudi v tem, da kot izdajatelj poslej ne bo več napisan Dolenjski muzej, ker se je medtem založniški dejavnosti odrekel, temveč bo na njegovem mestu ime Dolenjska založba. Založništvo je namreč od 1. januarja dalje pri Tiskarni Novo mesto in ta seje odločila, da posluje (zdaj njena) založba pod imenom, ki ga je včasih nosila predhodnica — Dolenjska založba. I. ZORAN Kaj bo za praznik V Novem mestu še ni programa za 8. februar — Kaj pripravlja knjižnica NOVO MESTO — Od slovenskega kulturnega praznika nas ločijo le še slabi trije tedni, program praznovanja v novomeški občini pa še ni sestavljen in se ta čas tudi malo ve, kaj kje pripravljajo. Nekaj večje znanega za samo Novo mesto, ki bo tudi letos s svojimi prireditvami dajalo utrip obeležitvam 8. februarja. Kot se je dalo zvedeti, bo osrednja praznična prireditev v Novem mestu koncert uveljavljajočih se glasbenikov, študentov glasbe, ki so izšli iz novomeške glasbene šole. Nastop, ki ga pripravlja ZKO skupaj z glasbeno šolo, bo v Domu kulture. Študijska knjižnica Mirana Jarca bo 8. februar počastila s knjižno razstavo. Na ogled bodo faksimilirane izdaje del raznih avtorjev. Načrtujejo pa tudi nekaj literarnih prireditev. Na eni teh želijo predstaviti pesnika borisa A. Novaka. Poseben literarni večer pa bi bil posvečen besedni ustvaijalnosti novomeških avtorjev. V prazničnih dneh ali kasneje bi se knjižnica rada oddolžila spominu na zgodovinatja Janeza Vajkarda Valvasorja ob 300-letnici njegove smrti, in sicer naj bi o tem za slovensko zgodovino tako pomembnem možu predaval dr. B. Rajšp. Poleg tega bcr novomeška študijska knjižnica pomagala pri postavitvi knjižnih in drugih razstav drugod. Tako bo pripravila gradivo za razstavo o pomembnih Novomeščanih na osnovni šoli Milke Šobar — Nataše v Šmihelu. Podobno bo pomagala tudi novomeškemu Domu JLA, če se bo le-ta tudi ob letošnjem slovenskem kulturnem piazniku odločil za knjižno razstavo. V knjižnici pa že zbirajo gradivo za knjižno razstavo, ki jo za kulturni _praznik pripravlja ljudska knjižnica v Črnomlju. I. Z. Gimnazije le v manjših krajih Jo spet dobi tudi Črnomelj? — Izjema v šolskem sistemu O pomanjkljivostih, nerazumnih potezah in nesmiselnih odločitvah, ki obremenjujejo preobrazbo našega šolstva in še posebej usmerjeno izobraževanje, je bilo izrečenih že veliko pikrih besed in obelodanjenih nemalo ugotovitev, ki kažejo, da je pri nas na področju izobraževanja res marsikaj zavoženega. Seveda ni naš namen vsega tega tu ponovno navajati, saj ni za to niti časa niti prostora, bilo pa bi tudi preutrudlji-vo, zato potegnimo iz arzenala le en greh: ukinitev gimnazije. O tem, da je bila ukinitev te stare dobre in preizkušene šole zelo velika, če že ne kar usodna napaka, se mnenja ne razhajajo, vsaj v bistvu ne. Bistveno pa je, da usmerjeno izobraževanje ni našlo ustrezne zamenjave za gimnazijo, kije bila od nekdaj »samo« pripravljalnica za višješolski in visokošolski študij, nikoli pa ni izobraževala mladine neposredno za poklic. Kot je znano, se je morala gimnazija čez noč preleviti v šolo za prav takšno izobraževanje oziroma uvesti specializirane programe, to pa je povzročilo kup nejasnosti in zmešnjav, pa tudi vsebinskih zapletov in finančnih tegob. Največ težav se je pojavilo v šolah, zraslih iz gimnazij v manjših krajih, in to predvsem zaradi premajhnega vpisa učencev v oddelkih za programe, ki so jih pač sprejele. Če ni bilo v oddelku vsaj 30 učencev, je grozilo, da šola zanj ne bo dobila vsega denarja. Zlasti v tem šolskem letu je tak sklep republiške izobraževalne skupnosti povzroči nemalo hude krvi, saj to praktično pomeni, da bi morali nepopolno zasedeni oddelek ukiniti ali pa kje Dve novi zbirki Janeza Kolenca Na pesniških listih NOVO MESTO —Novomeškemu pesniku Janezu Kolencu, profesorju na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu, se je namnožilo že lepo število pesniških zbirk, natisnjenih v obliki pesniških listov. Odkar je utihnil literarni klub »Dragotin Kette«, kije začel s pesniškimi listi, skoroda ne mine leto, da ne bi ta pesnik izdal svojih novih verzov v omenjeni, od literarnega kluba prevzeti obliki. Nekaj pesniških listov je Janezu Kolencu omogočila dati na svetlo šola, kjer poučuje, na vseh drugih pa je kot izdajateljica napisana občinska Zveza kulturnih organizacij. Izdaje malone vseskozi denarno podpira občinska kulturna skupnost. Ob koncu preteklega leta sta izšla v založništvu novomeške Zveze kulturnih organizacij in z denarno pomočjo novomeške kulturne skupnosti hkrati kar dva Kolenčeva pesniška lista. Spet gre za dvoje novih pesniških zbirk tega nenadkriljivo produktivnega poeta, ki ima v svoji na obrobje mesta postavljeni pesniški delavnici še veliko neobjavljenega gradiva. Ena od Kolenčevih novitet ima naslov V otrpli čas in se navezuje na njegove tovrstne zbirke, namenjene odraslim. Kot že naslov pove, se je Kolenc s tu objavljenimi pesmimi še bolj zavrtal v sodobni čas in dogajanja v njem, vendar pa to »vrtanje« ni več veselje, je bolj izsiljeno človeško-pesniško opravilo, zato se spoznanja sprevračajo v resignacijo. Druga zbirka pa prinaša pod naslovom Za živžav, naj bo zdrav nov izbor Kolenčevih pesmi za otroke. Zbirka se tematsko in slogovno navezuje na Kolenčevo knjigo otroških pesmi, ki je leta 1987 izšla pod naslovom Otroštvo v srcu pri Dolenjski založbi. Tovrstno Kolenčevo pisanje ne preseneča, prav tako ne njegova intenzivnost, ki kaže, da pesnik vešče in s posluhom obvladuje oba sveta, namreč svet odraslih in otroški svet. drugje dobiti denar za popolno plačilo. Rešitev za takšne naslednice gimnazij se v zadnjem času že nakazuje, rešitev pa bi bila v tem, da bi se v manjše kraje spet vrnile gimnazije, vendar z drugim imenom. To je prejšnji teden predlagal tudi odbor za usmerjeno izobraževanje pri republiški izobraževalni skupnosti. Odbor je hkrati opozoril, naj bi te šole določili kot izjeme t* 1 republiškem šolskem finančnem mehanizmu. Izobraževalni program za obujeno gimnazijo medtem že nastaja v obrisih, saj naj bi ga u vedli že jeseni. Razpisan bo februarja, ko bodo srednje šole po običaju razpisale prosta učna mesta v svojih oddelkih ža šolsko leto 1989/90. Posebna delovna skupina pripravlja program pospešeno. Kot je odločil svet SRS za vzgojo in izobraževanje, ki ga je k temu spodbudil predsednik slovenske izobraževalne skupnosti Niko Žibret, bo izobraževalni program za vrnjeno gimnazijo nekakšna kombinacija naravoslovnega in družboslovnega programa z dodatki družboslovnih vsebin. Poslej v krajih, kjer bodo spet delovale gimnazije, čeprav ne pod tem imenom, ne bi smeli več imeti težav z vpisom učencev in zasedbo oddelkov, saj bo program enoten za vso šolo. Kot rečeno, se bodo gimnazije vrnile le v manjše kraje, v dolenjski regiji jo bodo med drugim dobili v Črnomlju, kjer so imeli do zdaj tudi največ težav z vpisom. Za večje kraje kaj takega za zdaj še ne pride v poštev, čeprav bi bilo smotrno tudi zanje pretehtati možnosti o uvedbi šol s programi, podobnimi programom nekdanjih gimnazij. Osnutek novega zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je ta čas v javni razpravi in ki naj bi odpravil nesmisle iz usmerjenih srednjih šol, pa vrnitve gimnazije (še) ne omenja. /. ZORAN B St- 3 (2057) 19. januarja 1989 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Marsikatera še ni videla tega povprečja Odmev na zapis Ogorčenje med delavci Lisce, objavljenim 29.12.1988 Ko sem prebral pisanje novinarja P. Perca, ki je dal sestavku še poseben, udaren poudarek v naslovu — Ogorčenje med delavci Lisce, meje kar malo streslo. Tovariš Perc, kakšen namen ste imeli, ko ste kar nekajkrat zapisali povprečen dohodek 995.000 dinarjev, ko je vendarle jasno, da ljudje s tem in višjim dohodkom niso bili med štrajka-jočimi. Lepo so pili kavico itd., ker dobro vejo, kaj je proizvodnja. Dragi tovariš, v prispevku ni nikjer teh, lepo pa ste ugotovili, da so bili v štrajku delavci. Moralo bi pisati delavke iz šivalnice, pridružile pa so se še delavke krojilnice in skladišča. Le-te pa so skoraj vse daleč pod tem vašim zelo lepim povprečjem, kar zadeva denar, in na zelo »svinjskih« normah, tako da marsikatera še ni videla 600.000 dinarjev, kaj šele tistega, kar ste napisali vi. Torej, dragi tovariš, pridite med tiste, ki so sodelovali v tem procesu, boste videli delo in plačilo. Po- tem pokukajte še malo okrog tistih, ki imajo povprečen dohodek in nad njim, in v to, kako si dohodek zaslužijo prvi in kako drugi. Mislim, da bo vaš naslednji prispevek morda malo lepiši za prve in se boste malo bolj zamerili drugim. A. G. Konfekcija Lisca Senovo ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Milka Vrho-všek, Pugled 5, Mokronog, 100.000 din; Marija Bartelj, vPugled 4, Mokronog, 10.000 din; POŠ in predmetna stopnja OŠ ZDO Mirna — ob spominu na Mitja Krojsa, 304.500 din; Služba družbenega knjigovodstva Novo mesto — namesto venca ob smrti delavca Miha Mikca — 750.000 din; Služba družbenega knjigovodstva Novo mesto — namesto venca ob smrti mame Iličin — 60.000 din; Občinski sindikalni svet Novo mesto — names- novoletnih čestitk — 250.000 din; »Pečat« lahko zlomi človeku dušo Razmišljanje ob nesreči, ko je umrl otrok Zelo meje prizadela izpoved matere, objavljena prejšnji teden na tej strani, kije izgubila 15-letnega sina edinca. Mislim, da ni besed, s katerimi bi jo potolažili. Omenila pa bom nekaj o tem, kako sem reševala sebe in otroke, saj se ti pri odraščanju petih otrok pripeti marsikaj. Pred leti si je otrok polil po očeh nerazredčen kis. Obraz sem postavila pod tuš in hitro smo ga odpeljali v bolnico. Brez napotnice, brez knjižice. Takoj so mu pomagali. Spominjam se, da je otrok dobil visoko vročino, menda kar 42°. Z neumitim in nepreoblečenim sem stekla k dr. Bohu. Tisti trenutek mu je pomagal, nič ni kričal nad menoj. Napotnico sem poslala drugi dan. — Neko nedeljo opoldne sije otrok natlačil v obe nosnici bršljanove jagode. Nobene napotnice nisem iskala, ampak sem šla nemudoma k zdravniku. — Nekoč sem lopatila v vrtu in seje nenadoma ulilo iz me- ne, skrvavela bi, če mi ne bi poma- gali. Zdravnik, ki sem ga takoj poklicala, meje čakal in mi takoj nudil pomoč. Napotnico in drugo smo uredili pozneje. Zgodilo 'se je, da sem se pod težo življenja sesula. Na kliniki v Ljubljani so me sprejeli, brez zvez in priporočil. Delovni čas zdravnice je trajal do dveh, a je bila ob štirih še pri meni. Sele pozneje sem zvedela, da so jo doma čakali štirje majhni otroci. Vem: če takemu človeku, ki da na delovnem mestu vse od sebe, in taki naši zdravniki v glavnem so, pritisneš pečat malomarnosti ali neodgovornosti, mu lahko zlomiš dušo. KATARINA KUHELJ, upravnica pošte Šentjernej Le mati kriva za nesrečo otroka? Razmišljanje o dveh dogodkih v Kočevju, ki odpirata vrsto vprašanj KOČEVJE »Halo! Oglašam se zaradi tistega članka v Nedeljskem o nezakonskem otroku, sadu posilstva... Tovarišica, ki se ni hotela predstaviti, je bila zelo zgovorna. Povedala je, da se strinja z zbiranjem pomoči za tega otroka, da je pripravljena zanj tudi sama prispevati, vendar naj bi te pomoči ne dajali otrokovi mami ali stari mami, ampak naj bi jo zbiral nekdo drug in dajal otroku. Za vso nesrečo da je kriva pravzaprav stara mama, kije pila in zanemarila vzgojo hčerke, zdaj pije še hči, kije postala mamica, nedolžni otročiček pa je ob vsem tem najbolj nesrečen. Na članek v Nedeljcu so nas opozorili še nekateri. (Tudi na uredništvo Kočevskih novic je prišlo pismo podobne vsebine, kot je telefonsko mnenje neznanke. To pismo pa je podpisano). Vsi so za nesrečo krivili staro mamo. Večina (tudi nekdanje sošolke) jih je opozarjala še na moralno zelo ohlapno življenje posiljene mamice že pred posilstvom in tudi po njem. Vsi pomilujejo otroka, ki ni nič kriv, a najbolj trpi in bo tudi še trpel. Neredki izražajo dvom, da bi bil posiljevalec njegov oče. Strinjajo se z zbiranjem pomoči za otroka. SKROMEN OBISK NA PRIREDITVAH ŠKORCA ŠE: UMRLI OTROK JE BIL MOJ SIN V Zdravstvenem domu Trebnje smo zelo začudeni nad številnimi netočnostmi in zelo laičnimi razlagami ter sodbami izjemno zahtevnih strokovnih postopkov v primeru nudenja medicinske pomoči učencu Mitji Krojsu, ki ga je objavil Dolenjski list 12. januarja pod naslovom »Umrli otrok je bil moj sin.« Ponovno želimo poudariti, da so bili vsi naši postopki skladni z medicinsko doktrino, o čemer smo v Dol. listu dne 29.12.1988 v glavnem že poročali. Vse tiste pa, kijih primer kljub temu še podrobneje zanima, prosimo, da se obrnejo naravnost na Zdravstveni dom Trebnje ali pa na sodišče v Novem mestu, oziroma na preiskovalnega sodnika, ki razpolaga z vsemi podatki. Dežurna med. sestra: DARJA VIDMAR Dežurni zdravnik: dr. BOGOMIR HUMAR Direktor TOZD ZD Trebnje: dr. FRANC ŽNIDARŠIČ Šofer reš. vozila: JOŽE ZUPANČIČ V bivših gostilniških prostorih »Rog«, s katerimi je razpolagalo gostinsko podjetje Pugled, deluje mladinski klub Škorc, ki ga ima na skrbi center za preživljanje prostega časa pri OK ZSMS Kočevje. Ko ni bilo teh prostorov, je bilo slišati s strani mladinskega vodstva in mladine mnogo kritike, da so prostori največja ovira za dejavnost mladine. Zdaj, ko ti prostori že nekaj časa so, člani omenjenega centra ugotavljajo, da ni pravega zanimanja za številne prireditve, organizirane v mladinskem klubu. Vsa prizadevanja, da bi sobotne večere popestrili z raznimi tekmovanji, so bila brez uspeha, kajti odziv tistih, ki bi nastopali, in tistih, ki bi jih gledali, je skromen. Tako bo potrebno rešiti odprto vprašanje, ali ne bi bilo potemtakem bolje, daje ostala v Kočevju ena gostilna več. Povejmo pa, da so organizatorji vlagali mnogo napora za uspešno delo mladinskega kluba, a brez uspeha. Prav bi bilo, ko bi ugotovili vzroke za tako stanje. -vd Kočevje SNEGA PA NI IN NI Kmalu bo konec šolskega polletja. Vsi se tresemo od strahu. Skrbijo nas ocene. Kar naprej pišemo kontrolne naloge, nareke in spise. Vsi pa se veselimo počitnice. Ker snega ni, se ne moremo smučati in sankati. Žalostne bodo tudi počitnice, če ne bo snega. Že, lani ga ni bilo. In glej, spet ista smola! Če snega ne bo, bom pa res jezna. POLONA ARTAČ, 5. a OŠ Milka Šobar-Nataša Še: Boj na Rakovniškem polju Še eno pojasnilo k zapisu s tem naslovom, objavljenemu 15. decembra lani — Tokrat se je oglasil predstavnik investitorja in član komasacijske komisije kolektiv VVZ Andersen Ljubjana mesto cvetja pokojnemu Antonu Colariču — 70.000 din; VVZ Krško — prispevek od raznih odtegljajev — 645.066 din; osnovna organizacija sindikata osnovne šole Šmihel — namesto venca na grob pokojnega Franca Kocuvana — 100.000 din; medobčinski svet ZSS za Dolenjsko Novo mesto — 300.00 din; Marjeta Potrč — 50.o6o din; krajevna organizacija Rdečega križa Kandija Grm — 100.000 din; Gostišče Marija Pavlin, Pod Trško goro, Mačkovec, 80.000 din; osnovna organizacija sindikata osnovne šole Mirna peč — 100.000 din; KZ Metlika TZO Kooperacija — 380.000 din; Zdenka Zalokar-Divjak, Na Dorcu 17, Brestanica, 45.000 din; Marija Popovič, Majde Šilc 20, Novo mesto, 20.000 din; bližnji sosedje Cankarjeve ulice in Ceste herojev Novo mesto — namesto venca za pokojno Ivico Lavrin — 105.000 din; Anton Vardjan, Zadružna 89, Črnomelj, 97.570 din; stanovalci Kristanove 24, Novo mesto, namesto ■vetja za pokojno Angelo Kolenc — /8.000 din; Minka Vene, Kristanova 22, Novo mesto, namesto cvetja na grob pokojne Angele Kolenc s Kristanove 24, 10.000 din; družina Guštin, Drašiči 1, Metlika, 30.0()0 din; Dom starejših občanov Novo mesto — namesto cvetja na grob očeta sodelavke Bernarde Perko — 70.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! 15. decembra 1988 je bil v Dolenjskem listu objavljen članek o komasaciji na Rakovniškem polju. Ta članek prikazuje Alfonza Jakija kot ubogega kmeta, ki se mu godi sama krivica. Vendar je resnica drugačna. Resnica je, da je Alfonz Jaki eden največjih kmetov v združeni enoti Šentrupert in da ima okrog 40 glav živine ter da odda zadrugi vse tržne presežke. Zadruga mu daje za to proizvodnjo vse subvencije, ki mu pripadajo, včasih še nekoliko večje. Tudi pri melioracijskih delih in pri izvedbi komasacije je bila njemu kot čistemu kmetu posvečena posebna pozornost glede zagotovitve zadostne krme v času izvajanja melioracije in lažje obdelave. Toda Jaki ima, kljub temu da je dober proizvajalec, nekatere značajske karakteristike, ki so za okolico zelo utrujajoče. S svojo željo po uveljavljanju in s še močneje izraženo željo po »komandiranju« gnjavi precejšen del okolice, če že ne vse. Ob izvajanju melioracije je izvajalca neprestano poskušal poučevati o času in načinu izvedbe del, kljub temu da ima izvajalec usposobljene strokovne kadre za izvajanje hidromelioracijskih del, dolgoletne izkušnje ter že vnaprej zastavljeno organizacijo. Z ustavljanjem gradnje v najbolj suhem vremenu, ko je kvaliteta izvedenih del najboljša, in z zahtevo po gradnji pozno v jeseni, v slabem vremenu, je izvajalcu povzročil le večje stroške, sebi pa slabšo kvaliteto izvedenih del. Naj pripomnimo, da je bil Jaki edini, kije ustavljal gradnjo, in da so vsi ostali lastniki zemljišč razumeli, kaj pomeni ustavitev gradnje, in so del svojih pridelkov pospravili predčasno. Rešitelj le dedek Mraz O leskovških navadah in zaslužnih posameznikih Tudi vse pritožbe na račun komasacije izvirajo iz njegove želje uveljavljati se in biti pomemben. Pisec članka »Boj na Rakovniškem polju« mu je v tem smislu napravil levjo uslugo. Jaki Alfonz namreč ima po komasaciji 5 arov več zemljišča, kot gaje imel pred komasacijo (na račun pridobitve manjšega dela nekoliko slabšega zemljišča). Ne gre mu za zemljišče, saj je dobil po komasaciji skoraj 90 odstotkov prejšnjega zemljišča, 5 arov več zemljišča in zemljišče primernejših oblik za obdelavo, gre mu le za to, daje pomeben in da njegove zahteve prevladajo. Pri tem uveljavljanju samega sebe pa je ubral pot, ki se mu je zdela najbolj učinkovita, in sicer ta, daje obdolžil Maksa Kurenta, predsednika izvršnega sveta občine Trebnje, da mu je s pritiskom na komasacijsko komisijo odvzel del zemlje. Te obtožbe so popolnoma neutemeljene, saj je vsak komasacijski udeleženec dobil zemljišče, ki mu pripada glede na zemljišče pred komasacijo. Tudi pri izbiranju želja za lokacijo novega zemljišča ni Maks Kurent ničesar izbiral, še manj pa je vplival na izvajalca komasacije. Ob zbiranju želja je Kurent izrazil željo, da bi dobil novo zemljišče tam, kjer je imel največ zemljišča pred komasacijo. Ko mu je izvajalec komasacije predložil, da je na mestu, kjer je Vprašujejo pa hkrati: »Kaj bo z zbiranjem pomoči za druge nesrečne otroke, ki jih ne manjka ne na Kočevskem, ne na Dolenjskem, ne v Sloveniji in ne v Jugoslaviji? Nihče se ni vprašal, koliko je za nesrečo naših nesrečnikov, ki jih je vedno več, kriva družba, država, SZDL, partija. Včasih so obljubljali veliko, tudi pravičnost, delo za vse, svet brez krivic, zelo lepo bodočnost... To razmišljanje me je začelo glodati, ko sem bil v dneh pred novim letom v neki kočevski trgovini priča mučnemu dogodku. Prodajalke so privedle v pisarno k poslovodkinji okoli 30 let stare-morda rahlo okajenega ali pa ga imel prejšnje zemljišče, velik interes drugih lastnikov za zemljo, seje strinjal, da se mu dodeli na tem mestu le manjši del zemljišča, večji del pa nekoliko nižje pod potjo Šentrupert—Brinje, kjer je bil mnogo manjši interes za zemljo. Manjši interes za to zemljišče je bil po izjavah zaradi električnih drogov na zemljišču. Pri tem je ostalo. Pri dodeljevanju novih parcel pa je Jaki dejal, da se ne strinja z dodeljeno obliko parcele. Ta parcela je namreč samo izravnana prejšnja posestna meja in je oblika parcele nedvoumno ustreznejša kot pred komasacijo. Jaki pa je zahteval, naj se njemu pri hiši dodeli parcela popolnoma pravokotne oblike. S tako dodelitvijo parcele bi se poslabšala oblika štirih drugih parcel, Kurentova parcela pa bi imela obliko peterokotnika. Seveda tej zahtevi, da se Jakiju dodeli parcela popolnoma pravokotne oblike in se zato oblika drugih parcel poslabša, Maksu Kurentu pa dodeli parcela oblike peterokotnika, niti izvajalec niti komasacijska komisija nista mogla ugoditi. Zato je Jaki ubral druge poti: šel je na Zadružno zvezo Slovenije in interveniral pri Dolenjskem listu. Kolikor nam je znano, je povsod postavljal zahtevo, da bi moral on kot veliki proizvajalec dobiti parcelo najlepše oblike, vsi drugi slabše, Maks Kurent pa parcelo najslabše oblike. Alfonz Jaki ima možnost več pritožb, vendar dvomimo, da bo tej njegovi zahtevi ugodeno. Krajanom Leskovca pravkar minulo eto ni prineslo dogodkov, ki bi ostali v .pominu kot dobra dela. Praznovanje krajevnega praznika je bilo skromno, brez parade, brez tekov po ulicah Leskovca, brez športnih turnirjev, kar je bilo še dve leti nazaj. Ob prazniku pa je bila svečana seja s svečano podelitvijo priznanj posameznikom zaradi zaslug in s »skromno pojedino« na koncu. Že dolga leta pa so vsem vidni problemi. V ponos nam niso trgovine; v eni od teh delavke v dežju in soncu vlačijo z skladišča v prodajalno prodajno bla-•o. Kadar je v kraju pošta zaprta, je aprta tudi telefonska »javna govorilnica«. Imamo štiri avtobusna postajališča .n tam za streho kostanje in breze, v poletnem soncu se obnese. Za oglasne table uporabljamo poleg edine stare table plotove in drevesa. Javna razsvetljava se izklaplja ob 22. uri, prav pa bi bilo kvečjemu ob 22.30, ko se delavci vračajo domov. Edino peš pot Ulce imajo avtomobilisti za bližnjico. Imamo tudi cestno ogledalo, katerega namen vidijo vozniki v tem: če vidijo, da je cesta prosta, z nezmanjšano hitrostjo sekajo levi tvinek. Ne pomislijo pa, daje ravno na em delu ceste veliko otrok in tistih, ki gredo v trgovino. Vodilni —.ali so res to? — ne ukrenejo nič proti smetem na leskovškem pokopališču, čeprav zoper to neka Ljubljančanka protestira v časopisih. Asfaltirali smo nekatere vaške poti, a nikoli ni bilo podatka, na kakšen način seje zbiral in trošil denar, medtem ko drugje potekajo te zadeve bolj javno. Nikoli še ni bilo podanega poročila o tem, koliko denarja letno kroži v KS Leskovec. Edino oba gostinska lokala sledita »novostim« in smo z uslugami krajani zadovoljni. Tudi župnik in verniki niso pohajali križemrok. Celo novo kapelo smo dobili, prejšnjo je podrl kamion. Pionirji imajo srečo. Ob novem letu sporočijo želje dedku Mrazu. Mi starješi ga ne srečamo, zato upam, da dedek Mraz bere časopise. Morda bo tako uslišal naše prošnje. Imamo veliko želja in naj nam pošlje kakšnega bogatega bo- tra, morda čez lužo. Še bolje bi bilo, da pride tak, ki bo zamenjal sedanje utrujene, zaslužne vodilne posameznike, ki so že kar predolgo v »predsedstvih« in jim je zmanjkalo idej in moči. LOJZE ŠRIBAR Leskovec šokiranega moškega. Nesrečnik je imel skoraj prazno vrečko in je milo prosil: »Lepo prosim, samo zapisnika ne naredite! Ne bom nikoli več!« Trgovke pa so mu mahale pred nosom z majhno čokolado, s katero je hotel mimo blagajne, ne da bi jo plačal: »Lepo sem vas vprašala, kje imate še čokolado, da bi jo zaračunala, pa ste odgovorili, da ste jo vrnili na polico.« »Lepo prosim, samo ne zapisnika! Sem prvič.« je tarnal kupec, trgovke pa nazaj: »Tokrat smo vas res prvič dobile. Vprašanje pa je, koliko čokolad vam je uspelo ukrasti, predrto smo vas dobile.« Seveda so imele trgovke povsem prav. Že tako imajo slabe plače, znižujejo pa jim jih še tatovi. Pa vendar mi je bilo nesrečnika žal. »Smo res že tako daleč, da oče ne more otroku kupiti za novo leto čokolade? Kaj pa vrste za črni kruh? Pa vile v Neumu?. Pa obrambna moč države? Pa... Kdo je kriv za vse to?« Kakšni so resnični in pravi odgovori na ta vprašanja? JOŽE PRIMC Za komasacijsko komisijo: inž. JANKO ŠIREC Anton Pavlič Sm rt v F Če p !o. Bi ‘kaset, 1 dostoj dci ni in skrbet ■ Za za Jlrcelo 1 stiMož, KULTURA IN STRANKE RIBNICA — Pred novim letom je bila v Ribnici razprava o kulturi in kulturni politiki v Sloveniji in občini Ribnica. Šlo je za vnaprej pripravljen dialog med novinatjem RTV Jožetom Hudečkom in domačim profesotjem Janezom Debeljakom, ki gaje pripravila ribniška kulturna skupnost. Razen o kulturi se je debata razvnela še o strankah in zvezah. V zaključku svojega razmišljanja je Hudeček povedal, da je član ZK in da je tudi še vnaprej prepričan marksist. Poudaril je, daje socializem tako kot paleta rdečih barv od najtemnejše do najsvetlejše, vmes pa je gotovo tudi prava, ki pa jo doslej zaman iščemo vsi od Kitajcev, Indijcev, Rusov pa do nas. Razprava je bila zanimiva in dvorana v Miklovi hiši je bila ob tej priložnosti povsem zasedena. SATELITSKA TELEVIZIJA TUDI V LONČARJEVEM DOMU SEVNICA — Ob 237 gospodinjstvih Florjanske ulice, Drožanjske ceste, Pečja, Glavnega trga, naselja Pod Vrtačo in Ceste na grad, ki so si sami zgradili omrežje kabelske televizije in že tudi poleg domačih programov še štiri satelitske (Sky, Super, SAT 1 in RTL plus), bodo v kratkem satelitsko televizijo lahko gledali še v 39 gospodinjstvih Lončarjevega dola, prav tako iz sev-niške krajevne skupnosti. Trenutna cena priključka za nove interesente je milijon dinarjev, poleg tega pa je treba prišteti še vse stroške, ki bremenijo priključitev. Te dni so uporabniki kabelske televizije v Sevnici dobili še položnice za znesek 30.000 din, s tem denarjem pa naj bi omogočili kakovostno vzdrževanje sistema. V drugem polletju letos bo strokovna komisija RTV Ljubljana opravila tehnični prevzem sistema. Mimogrede: na glavni postaji CATV je že vse nared za mini studio oz. za priklop ustrezne opreme, tako da se obeta interna televizija. V soboto, 7. januarja, smo posprenr li na zadnji poti Antona Pavliča, bofl»™1'?/ XII. SNOUB, partizana, ki je 8. 1945 prvi prijezdil na belem konju ^ 'J' uzc osvobojeno Novo mesto. n- Njegova življenjska pot se je pri aJ°bnej pred 72 leti v Cegelnici pri Novem m? ®°y a tu. Bilje sin železničarja in tudi sam sef'lovnih zapisal železnici že pred vojno in (jv Kon njej. Med vojno je kot član O F poma? treba: partizanom in kot železničar sodelov* mori pri raznih diverzantskih akcijah. Sefcs/o. 7 tembra 1943 je odšel v panizaoehištvu, železniško brigado, kasneje pa v Mhovsk SNOUB, kjer je bil do konca vojne. Trojih čl radi izredne hrabrosti, ko je rešil tri ^hudi zi te partizane in pobil več Nemcev, ^flnišni maršal Tito podaril brzostrelko, ki J‘___ imajo sedaj v Muzeju revolucije ’ T Ljubljani. V brigadije bil najprej [ud po končam oficirski soli pa je bij w koncu vojne komandant III. bataljo^^i brigade. Naj večje zadovoljstvo je doživel, v>dop, ga je partizanska komanda Nove? krst, mesta, ki seje utaborila v Gotni vasj>|Zisfa maja poslala na pogajanja z Nemci, 'hkojn se niso hoteli umakniti iz Novega mes*Hprtei Z njemu lastno odločnostjo, spretno^ovp. jo, pogumom in zvitostjo mu je uspe*----- prepričati okupatorja, da je poio^Lečl, orožje. Nadvse je bil ponosen in srečeu ter -ko je na belem konju prvi prijezdil v <%e$u vobojeno Novo mesto. jeden Navdušenje Novomescanov in ^^&rcijo je, s katerim sojih zasuli, so bili največ)\rav^ priznanje od bojev utrujenim borce%a , Anton je z njimi delil enkratno doživd'5j. je in nespontano srečo ob veliki je in nesponiano srečo uu vnik prazniku slovenskega naroda. Še d°'8° ,' se ni poleglo navdušenje in vsa DoleV? ska je govorila o borcu Tonetu, ki Jv° 10 prvi prijezdil v Novo mesto. it im . M. t. _ ’ *_1 _ Veliko število borcev, železničar) prijateljev, sosedov in znancev je z vstaje spoštovanjem prisostvovalo slovesu ^lefe njegovi zadnji poti. Poslovili so se z trnkih vestjo, da se poslavlajjo od tovariša -fajo borca, ki jim bo vedno ostal v nepoza7 je ( nem spominu. MJvJ sc 'deti ■m vilu ent, rent efe. OGENJ GASILCEM PRED VRATA NOVO MESTO — Zgodilo se jeziti pred novim letom, menda pa ni bila \epl, prvič. Kamion Komunale, ki služi za fn0 £ prevoz smeti, je ves v dimu pridrvel na m, u parkirišče pred gasilski dom in klical! ; gasilce na pomoč. Ti so bili začudeni, |/j-0 ( saj je bilo težko verjeti, da je naša trl v družba v zadnjem času toliko napre- ietn dovala, da jim požare vozijo v »obdelavo« kar na dom. Pa je bilo res: stresli 1 so vsebino kamiona, vzeli v roke cevi in pogasili, kar je gorelo. Zatem je prišel nakladač, spravil smrdečo vse- I bino nazaj v kamion in vse skupaj od- j peljal na smetišče v Leskovec. Gasilci Lj so v svoj dnevnik zapisali, da so us- M' pešno pogasili še en požar, Komunali pa ostaja od ognja načet kamion in bo- P jazen, da se kaj podobnega lahko še L zgodi. Ljudje namreč v posode za sme- | f c ti odlagajo kar vroč pepel, posledic pa \ se ne zavedajo. Komunalcem predla- 7^. gamo, naj posod, iz katerih bo puhtela W vročina, ne pobirajo več. Veseli bodo w-j tudi gasilci J. NAJBOLJŠI V SLOVENIJI — Na nedavnem tekmovanju najboljših slovenskih ekip Po poteh heroja Lojzeta Kebeta, ki je bilo v Dražgošah, je zmagala ekipa ZRVS in ZSM iz Kočevja, ki je dosegal 501 točko, 2. Domžale 497, 3. Slovenske Konjice 487 itd. Za zmagovalno kočevsko ekipo so tekmovali rezervni vojaški starešine Cveto Zorko, Robert Potisk in Djordje Stjepič ter mladinci Tomaž Devjak. Igor Martič in Feliks Papež. Kočevska ekipa nastopa na tem tekmovanju že deseto leto in je bila vedno med najboljšimi, saj je dosegla doslej dve drugi mesti, eno tretje, dve četrti, eno peto, eno osmo in eno deseto, Stjepič Djordje je po tekmovanju povedal: »V edeli smo, da sodimo med najboljše ekipe v Sloveniji, prepričani smo bili celo, da smo najboljši. Na enem izmed prejšnjih tekmovanj bi morali že zmagati, pa so nam krivično odvzeli 10 točk, da smo za zmagovalno ekipo zaostali le za točko. Iz protesta nato eno leto nismo šli na tekmovanje.« (Foto: D. Stjepič) J- PRIMC Nezmotljivi za vse čase Vsak dan jih srečujemo. Sploh se ne ločijo od ostalih ljudi. Imajo dve roki, dve nogi, glavo in trup. Prav z ničimer ne opozorijo, da so njihove možganske vijuge povsem drugače navijugane. Vedo vse in še več. Razumejo vse in še več. Tudi sposobni so vsega in še več. Vedno v korak s časom in pogled uprt v prihodnost. Kako jih lahko spoznamo? Predvsem tako, da nimajo nikoli časa za anatomsko podobna bitja, saj tekajo s sestanka na sestanek, s seje na sejo, iz reforme v reformo. V tem, da nimajo nikoli časa, so podobni avtomehanikom in prekupčevalcem s konvertibilno valuto. Imajo pa zelo radi balonarje, ogrnjene čez ramena, kot policijski komisarji v francoskih kriminalkah. Kakor da iz revolucijonarne vneme nimajo časa poiskati roki pol v rokav. Če se slučajno znajdete na kakšni seji, razpravi ali podobni spiri-tualistični seansi, jih boste hitro spoznali. Le toliko živcev in časa si morate vzeti, da boste počakali na razpravo po poročilih. Tedaj nam poklonijo delček genialnosti iz nji- hovega možganskega vezja. O vodovodu vedo povedati več kot vodovodarji, o romski problematiki vet kot Tomo Hudorovac, o elektriki vedo več kot Tesla in o dopolnilih k spremembi ustave so bolje poučeni kot ustavodajna skupščina. Kadar teče razprava o ekonomskih problemih, se zazdi poslušalcu iz zadnje vrste, da so Hanvard ali Oxford protestno zapustili zaradi slabih predavanj. Ekonomisti iz združenega dela se včasih zazdijo ob njih kot prvošolčki, ki so vzeli le velike tiskane črke. Marx in Engels se ob njih spremenita v bleferja najnižjega razreda. Einstein ima veliko preslabe FIS točke, da bi bil lahko skupaj z njimi v prvi jakostni skupini. Kaj pa kultura? Tu so šele mojstri! V trenutku vas prepričajo, da Shakespeare sploh ni napisal tistih silnih dram, ampak nekdo povsem drug. Saj sem v naslovu napisal »nezmotljivi za vse čase«. A kdo jim je dal te nezemeljske sposobnosti? Tovarišice in tovariši vi! S tem, da ste jih izvolili. MA TJAŽ RUS B a DOLENJSKI LIST od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka e od četrtka do četrtka e od četrtka do četrtka mrt 'Metliki ■ Smrt i> družini je že tako in tako hud uda-Ce pa se to zgodi v Metliki, je to dvojno Bolečini zaradi izgube dragega člo-se takoj pridruži še velika skrb — kako —^dostojnopokopati. Pogrebne službe v Me-' r1 j1'‘n tako tudi ni nikogar, ki bi bil dolžan J Pskrbeti za vse, kar dostojen pogreb zahte-f ‘-a začetek morajo svojci pokojnika dobiti -~*rce!o na metliškem pokopališču, če groba pretihi0 že od prej. S tem je, resnici na ljubo, še \xfdlffanj težav. To se da hitro urediti na me-mtpki Komunali, ki je nekakšen »tihi«, neu-onjuvzdrževalec metliškega pokopališča pri 1 Boku. Nato je treba poskrbeti za izkop pri«f°bne jame. Tudi za to je nekako neuradno n bolj ali manj prostovoljno in mimo svojih m lovnih obveznosti zadolžen eden od delav-in f ? K[munale. Če je ta bolan ali na dopustu, mdptreba spet nekaj na hitro improvizirati. Na-, morajo svojci pokojnika poskrbeti za 1 i !?• Te imajo na metliškem pogrebnem ,a gtČsn‘u; kije nekakšno nadaljevanje bivšega Ti^kega društva in poskrbi le za pogrebe tri ui't a-^anov- Na tem društvu se da dogovori-!za Pzevoz pokojnika, če je le-ta umrl v ’ tifnišn,a v Novem mestu ali Ljubljani lCjjg . bortj Judi to je precej tvegan podvig, saj se bil o>25 nekajkrat zgodilo, da je star in iz-taljoJMert kombi z mrličem obstal na gor-Js.k' cgsti. Potem je treba najti ljudi, ki ve\, Mo pokojnika prenesli iz mrliške vežice ■J°ve^*:rsfo spustili v jamo. Pogrebni obred vasl’\f.'st,a improvizacija, za »navadnega« ^Ojnika skorajda ni človeka, ki bi ob ■ "tnoS'9 tem Br°Bu spregovoril nekaj besed v uspejo—.----------------------------- P°jke člani upokojenskega in lovskega društ-ruTrttler Zveze borcev bodo ob zadnjem 1 'Vesu gotovo deležni poslovilnih besed n cvet- ” ve(kno drugi pogrebci zagrnejo jamo, aive«^? svcyc' pokojnika opraviti še kup JrceflJ^kov. Če hočejo muziko, morajopoiska-oži \aj°d- [ do bo kuhal Zt a novomeške rJtlčke? •dicpa uhtela kto’ ki pobliže poznajo organizirano i bodo \ekrLarslV0 ^ °bčini, so c zadnjem času p« kopico ostrih besed na račun po nji- Izposojeno mativom stalno ugotavlja, da zdravstvena kakovost obrokov hrane ni zadovolji va.« ______________________________ Zaradi tega so vzgojitelji ostrih besed In še prav imajo, saj vedo, da si gradijo lastne kuhinje vse ustanove, ki imajo denar, a bi uradniki v teh lažje prebavljali hrano iz skupnih ljudskih kuhinj kot predšolski otroci Če pa se bodo okrog velikih javnih družbenih kuhinj v Novem mestu še lomila kopja, bi morda kazalo po primorskem vzorcu družbene menze prepustiti zasebnim kuharjem. M. LUZAR hovem mnenju alarmantnih razmer v tej dejavnosti Radi bi, da bi v predvidenem bodočem občinskem samoprispevku našlo mesto tudi otroško varstvo. Gre res za nevzdržne razmere. Ali ima prav predsednica novomeškega občinskega komiteja za družbeni razvoj Darinka Smrke, ki je na seji občinskega izvršnega sveta kot v pomiritev ugotovila, da so v otroškem varstvu v fazi panike? V vzgojno-varstveni organizaciji Novo mesto ob tem, ko se potegujejo za vrtec na Drski in opozarjajo na rekordno število odklonjenih otrok v Novem mestu, zahtevajo še gradnjo kuhinje v Ločni. Pri slednjem se zgledujejo po Sloveniji, češ da ima večina vrtcev v republiki vsak svojo kuhinjo, medtem ko je v občini po tej plati za predšolske otroke v vrtcih poskrbljeno neprimerno slabše. Kar zadeva kuhinjo, je novomeška vzgojno-varstvena organizacija pravcata razseljena oseba, saj kuhajo za gojence vrtcev razen v osrednji kuhinji na Drski še v šolskih kuhinjah in v kuhinji novomeškega Doma starejših občanov, še do nedavnega pa so npr. v Mirni peči pripravljali hrano za otroke v tovarniški menzi Tako stanje torej pomeni, da so v Novem mestu dotolkli zamisel, da bi za vrtce (in tudi za šolej kuhali v osrednji kuhinji. Na to zamisel je nedavno na seji občinskega izvršnega sveta opozorila Marija Padovan, ki je dejala, da je bil v preteklosti za obnovo kuhinje Šolskega centra za gostinstvo najet kredit iz denarja za otroško varstvo, in to z obrazložitvijo, da bodo v tej hiši pripravljali hrano še za vse vrtce. Danes je videti omenjena poteza kot premalo premišljen korak, saj v gostišču Na trgu ne kuhajo za vrtce. Vendar bi to tam rade volje počeli, če bi bili vrtci za tako sodelovanje, obljublja poslovodja gostišča Niko Veselič. Kaj takega se očitno ne bo zgodilo, saj se v vzgojno-varstveni organizaciji z vsemi štirimi otepajo tamkajšnje kuhinje, češ da hrana za otroke ni bila dovolj kvalitetna. Pomembno pa je, da se branijo tudi drugih skupnih kuhinj, razen kuhinje z jedilnikom prav za otroke. • »Nikdar več se ne bi smelo zgoditi, da bi nas kam priključili,« pravi pedagoški vodja v VVO Novo mesto Majda Jelovšek. V mislih ima tole mnenje Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo: »Preventivna zdravstvena služba, pooblaščena za izvajanje nadzora nad zdravstveno neoporečnostjo hrane v VVO kljub sprejetim obveznim nor- Posavje vendarle ni brez prihodnosti Prvi del srečanja med absolventi višjih in visokih šol iz Posavja s predstavniki gospodarske zbornice, občinskih izvršnih svetov in večjih delovnih organizacij, ki so ga pretekli petek organizirali v zeleni dvorani krškega hotela Sremič, je minil v dokaj zadušljivem ozračju. Eno samo utrudljivo, že stokrat našteto in prešteto naštevanje odstotkov, kazalcev, pomešano z žlobudranjem o novi zakonodaji, statusnih spremembah tozdov in delovnih organizacij pač ni moglo zadovoljiti tistih 60 absolventov, ki so prišli na razgovor. Resda so časi težki, da Posavje v preteklih letih v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji ni bistveno napredovalo, ampak kljub vsemu bi se lahko uvodničarji malce bolje pripravili na to srečanje. Regija namreč ni čisto brez perspektiv, pripravljajo dokaj ambiciozne načrte, katerih uresničevanje bo zahtevalo sodelovanje strokovnjako” vseh vrst in stopenj. Vprašanje pa je, ali bo mogoče mlade, načrtov polne ljudi, pritegniti na tak način. Potem bi že bilo bolje, ko bi se tu znašel neki novi Kidrič, kije takoj po vojni zbral seznam vseh gimnazijcev in jih potem poslal na šolanje na fakultete. Na srečo pa se je v drugem delu razgovora vendarle izkazalo, da so v gospodarstvu ljudje, ki imajo v sebi malo več posluha za sodobni čas. Monotonijo naštevanja je prvi presekal predstavnik Jugotanina, ki je povabil mlade, da se oglasijo v Sevnici, potem je nekaj besed v tej smeri navrgel tudi vodja srečanja Bruno Potokar iz uspešne delovne organizacije Kovinoplast; najbojj pa se je odrezal predstavnik Term iz Čateža Ivan Tomše, ki je dejal, da je občina Brežice sicer na dnu slovenske uspešnosti, v Termah pa si želijo biti najboljši. Zato je pravnike, ekonomiste, organizatorje dela in druge mlade bodoče strokovnjake, ki bi si želeli delati v Termah, povabil po koncu srečanja na kremne rezine, češ, tam se bodo pogovorili kaj več. Tem zgledom je sledilo še nekaj podobnih pozivov in nekdo seje na glas vprašal, ali je (o borza. Vprašanje je bilo zastavljeno v napol šaljivem tonu, bilo pa je umestno, kajti v Posavju bi se v resnici morali iti nekakšno borzo za pridobivanje strokovnjakov. • Teh namreč manjka, saj na spisku med 1000 nezaposlenimi Posavci ni nobenega z diplomo višje ali visoke šole, kar kaže, da so potrebe po šolanih ljudeh velike. Hkrati je tudi res, da gredo mladi tja, kjer vidijo perspektivo za svoje osebno napredovanje in napredovanje v stroki, za katero so se izšolali. In tako se tudi v Posavju dogaja, da mladi strokovnjaki odhajajo iz manj razvitih občin v krško občino, iz te pa v druge kraje. Da bi ta beg možganov preprečili, bi jim torej morali ponuditi vse tisto, kar ti mladi ljudje iščejo. ____ Absolventi niso kdove kako sodelovali v razpravi, kar gre bržkone pripisati tudi dejstvu, da se je težko pogovarjati v takšni množici, zato bi bilo nemara bolje, ko bi se prihodnje leto dobili na drugačen način, kar pa je seveda stvar pristopa, ki si ga bodo izbrali organizatorji takih in podobnih srečanj. Kljub temu da je bilo med mladimi malo raz-pravljalcev, pa so najpogumnejši le opozorili na problem, s katerim se ubadajo v času počitniške prakse ali sezonske zaposlitve. Nagrade za tako delo so mizerne, pa mladih ne moti samo to, ampak tudi odnos do njihove strokovnosti Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da bodočim strokovnjakom potisnejo v roke metle in vedra, namesto da bi jih zaposlili na tistih delovnih mestih, kjer bi se lahko preizkušali v svoji stroki Na srečo tako ne ravnajo v vseh posavskih delovnih organizacijah, zlasti ne v tistih, ki so se v zadnjem času zapisale med najbolj uspešne. J. SIMČIČ Bogati ne plačujejo stanarine V naši republiki že od leta 1958, torej dobra tri desetletja, govorimo o prehodu na ekonomske stanarine, zadnji cilj, ko naj bi jih zares dosegli, pa je bilo leto 1985. Toda prišlo je očitno prehitro, tako da so odgovorni rok podaljšali že za 5 let. In kakšne so možnosti, da bomo do konca letošnjega leta s stanari-nami dosegli 3,4-odstotno stopnjo vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada? V črnomaljski občini dokaj borne. V tej belokranjski občini so namreč že leta 1987 za 55 odst. zaostajali v tekmi za ekonomsko stanarino. Tako bi morali v preteklem letu namesto za 80 dvigniti stanarine za 144 odst., v začetku letošnjega leta pa namesto za 66 odst., kolikor so predlagali na republiškem komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve, za znatno več. Koliko bi bilo to »znatno več«, si na črnomaljski stanovanjski skupnosti niti ne upajo povedati, pravijo pa, da je v pristojnosti občinskega izvršnega sveta, da da zadnjo besedo o povišanju. Toda čeprav se ta organ zaveda, da v Črnomlju močno zaostajajo za ekonomskimi stanarinami, se raje drži priporočenega odstotka povišanja, kot pa da bi potem poslušal kakršne koli očitke. To pa pomeni, da bodo v Črnomlju, kjer so že sedaj po višini stanarin med slovenskimi občinami na 10. mestu, šteto od zadnjega konca, le še nazadovali. Decembra so morali Črnomaljci za povprečno družbeno stanovanje, veliko 51 kv. metrov, odšteti 75 tisočakov. Če primerjamo to vsoto s tisto, ki jo morajo odšteti za stanarino v razvitih deželah, ko morajo ljudje nameniti za stanovanja najmanj tretjino mesečnih prejemkov, šele spoznamo, kako daleč smo od ekonomskih stanarin. Vendar pa v Črnomlju opozarjajo, daje kljub razmeroma nizkim stanarinam veliko takih, ki jih ne poravnavajo redno, čeprav so finančno sposobni, pa tudi takšnih, ki dobivajo subvencije, a niso pripravljeni poravnati niti tiste minimalne razlike. Na stanovanjski skupnosti imajo seznam 50 dolžnikov, ki kljub opominom niso poravnali dolga za stanarino. Med njimi je veliko takšnih, ki so dolžniki za celo preteklo leto, nekateri celo za nekaj mesecev v letu 1987. Vsi ti pa bode> v kratkem dobili v roke odločbe oz. izvršni predlog za odtegnitev stanarin od osebnih dohodkov. Da med dolžniki v glavnem niso socialni problemi, pove že to, da doslej na ta način iztirjanega dolga ni mogel plačati le eden od stanovalcev. So se pa zato na seznamu znašli celo direktorji, ki so, tako kot tudi številni drugi, izračunali, da se jim kljub obrestim še vedno splača, da si, ne da bi koga vprašali, na ta način vzamejo kredit. • Dobro namreč vedo, da kljub nerednemu plačevanju ne bodo pristali na cesti, čeprav je v zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in zakonu o stanovanjskih razmerjih zapisano, da lahko lastnik stanovanja — torej delovna organizacija, za solidarnostna stanovanja pa stanovanjska skupnost — tistemu, ki tri mesece ali v dveh letih v presledkih za tri mesece ne plača stanarine, odpove stanovanje. ____________________________ Vendar to šele na zahtevo skupnosti stanovalcev, ki pa v Črnomlju ne delujejo. Sicer pa bo tudi tem preračunljivcem kmalu odklenkalo, kajti na stanovanjski skupnosti imajo sedaj terminal, s pomočjo računalniške obdelave pa bodo tudi hitreje razkrinkali vse zamudnike. Dober pokazatelj tega, kako zelo ljudi udari po žepu povišanje stanarin, so tudi prošnje za subvencioniranje le-teh. Ob oktobrski 60-odstotni podražitvi so bile le 4 nove prošnje, tako da prejema sedaj v črnomaljski občini pomoč pri plačevanju stanarin slabih 6 odst. lastnikov stanovanjskih pravic v družbenih stanovanjih. Morda je res, da je nekatere še vedno sram zaprositi za subvencijo, medtem ko se drugi ne sramujejo, če stanarin sploh ne plačajo. M. BEZEK-JAKŠE Varna mišja luknjica V teh dneh smo priča številnim zapletom in polemikam okoli tega, kakšen naj bi bil mož. ki bo predsedoval zveznemu izvršnemu svetu in potegnil gospodarski voz Jugoslavije naprej. Podobne probleme, čeprav v manjšem merilu, srečujemo tudi v novomeški občini. Res, da ne v tako dramatičnem stilu, saj ne gre za odstop, ampak za povsem rutinsko menjavo predsednika izvršnega sveta, venda se tisti, ki naj bi postavili primernega kand -dala, srečujejo s podobnimi problemi, kot jut imamo na zvezni ravni. Ne da bi karkoli očitali sedaj izbranemu kandidatu, je treba vendarle povedati, kakšna so bila izhodišča v kandidacijskem postopku, prav s tem namenom, da bi se izognili poznejšim očitkom, zakaj je bil izbran prav o-t Že dolgo je prevladovalo mnenje, naj bi vpregli v občinski voz gospodarstvenika, ki dobro pozna probleme delovnih organizacij in jih*bo znal s primernimi ukrepi prav zastopati in usklajevati s splošnimi družbenimi potrebami. Zato je bil v vsa okolja usmerjen poziv, naj predlagajo možne kandidate s takimi kvalitetami, seveda že po razgovoru in pristanku predlaganega kandidata. Ker je na ta prvi poziv-, prišlo bore malo predlogov, se je občinska konferenca SZDL odločila za konkretne pogovore z vodilnimi v gospodarskih organizacijah novomeške občine. Na spisku jih je bilo kakih petnajst Tudi to, po domače rečeno novačenje, je bilo brez uspeha. Največkrat je rekla ne že sama delovna organizacija, ki ljubosumno čuva svoje kadre, zgodilo pa seje tudi, da je bil na predlog dan celo začuden odgovor: »Kaj bi se me radi znebili? Le kdo me je predlagal?« In tako je prišlo le do enega kandidata iz občinskih vrst • Komentar k povedanemu verjetno ni potreben. Še enkrat poudarjamo, da ima izbrani kandidat vse potrebne kvalitete; to kaže tudi široka podpora, ki jo sedaj dobiva, vsekakor pa dogajanja kažejo, kako smo v besedah včasih zelo načelni, ko pa pride do konkretnih predlogov, najraje ostane vsak v svoji varni mišji luknjici. T. JAKŠE e 'r‘i nas s Jlepota I Kkošje T do lepote je sprostitev, ne ličenje zaskrblje-!tor°hraZa' današnje ženske ravnajo narobe: « .rat'vno kozmetiko si še privoščijo, za nego te-n °braza pa nimajo ne časa ne denarja, nas 50 vs' kozmetični izdelki obdavčeni kot Je zgraža kozmetičarka Cvetka Mustar, ki i^khT 1986 a novomeškem Kompasu, in Olga se je oglasila: Dobimo se pri Aleksandru Velikem čez eno uro. fba sva bradata, ne morete zgrešiti,« smo se dogo-orili. Pogovor pa ni potekal brez motenj. Javnih gojilnic je v Atenah bolj malo, zato pa je telefon na izpolago v vsakem kiosku, ki jih je ob pločnikih kot stja in trave. So prava slika grške podjetnosti. Pražijo, da Grk začne s kioskom, konča pa kot ladijski magnat. In res. V kiosku je dobiti vse mogoče, od najpreprostejših stvari do tehničnega blaga. Če pa lastnik česa nima, tudi ni v zadregi. Hitro skoči v sosednjo trgovino in že ima kupec željeno blago. Marža pri tem niti ni pomembna, važno je, daje kupec zadovoljen. In ko sva tako govorila z Olgo, naju pričnejo nadlegovati dve svetlolaski sijočih oči. Na orvi pogled je videti, da nista Grkinji, pa tudi njuno zmedeno govorjenje in obnašanje ni v skladu z do->oldanskim vrvežem na atenskih ulicah. Drogirani ta, pa ponujata posebne usluge, da bi si z zas-užkom kupili še več omame. Komaj se ju otreseva n jima dopoveva, da naju ne zanimajo ne usluge ne njihova cena. Vendar ko sediva v kotu pri Aleksandru Velikem, nevšečnosti še ni konec. Vstopita dva bradača srednjih let in sedeta k mizi blizu vhoda. »Lepa reč,« si misliva, »sedaj nama bosta pa še ta dva delala zmedo.« Vendar, ko Olga vstopi, samo bežno s pogledom preleti prostor in že se napoti k najini mizi. GRKI SO TAKI KOT NJIHOVA POKRAJINA Spoznati Olgo Tsigarido in govoriti z njo pomeni brati najboljši turistični vodič po Grčiji pa še veliko več. Kajti Olga živi tukaj s srcem, življenje pa vendarle presoja z rahle distance, kar ji omogoča tudi dobršen del kritičnosti. Za naju je dragocena, saj naju le ona hitro in najbolj objektivno lahko pripelje do zagonetke, ki seji pravi sodoben Grk. In zanj ima Olga kratko in preprosto formulo: »Grki so taki kot njihova pokrajina: »Zdaj je gola in pusta, zdaj razgibana in zelena, posejana z najlepšim drevjem in cvetjem.« Olgin mož je Grk. Spoznala sta se v Ljubljani, kjer je bila kot študentka germanistike tudi vodička. Bila je to ljubezen na prvi pogled. Možu je imponirala sproščenost Slovenk. Zenske so bile takrat v Grčiji še vedno potisnjene le v dom ter vklenjene v kopico radicij in predsodkov. »Zamislita si, da se celo z bi-'iklom niso smele voziti. Sedaj, v petindvajsetih letih, kar živim tukaj, se je seveda marsikaj spremeni-o, vendar je tudi sodobna Grkinja še v marsičem apostavljena, predvsem kar se tiče zaposlitve in zbire poklica. Le približno trideset odstotkov Grkinj je zaposlenih, te, ki so zaposlene, pa so predvsem učiteljice, vzgojiteljice in medicinske sestre. Še vedno velja pojem o tipično ženskem poklicu.« Z Akropole so Atene videti kot neskončno morje hiš, ki se izgubljajo tja Menjava straže pred spomenikom neznanemu junaku je prava atrak za obzorje. Mesto se je zlasti po drugi svetovni vojni strahotno razširilo za številne turiste. Grkom pomeni predvsem opomin, da so bile z> in se spojilo s Pirejem, ki je bil včasih samostojno pristaniško mesto. hovo svobodo potrebne številne žrtve. Ali se Olga torej še vedno počuti tujko v Grčiji? »Ne, sprva so bile domačinke do mene sicer nekoliko nezaupljive, saj sem se obnašala drugače, znala sem marsikaj, kai zanje ni bilo samoumevno. Vozila sem tudi avto. Potem, ko sem se naučila jezik in spoznala tukajšnje navade, je bilo lažje. Kako so se stvari spremenile, lahko vidita v tej kavarni. Pred leti se sem ni upala stopiti ženska, sedaj pa jih je že nekaj.« Od Olge izveva še marsikaj o grškem vsakdanjem življenju, ki je očem turista sicer prikrito. »Grk je rad sam svoj gospodar,« pripoveduje Olga. »Če le more, odpre obrt. To sedaj niti ni težko. Oblasti takšno dejavnost podpirajo. Radi se zbirajo v kavarnah. Precej obrtnikov, ki nimajo lastne pisarne, kar v bližnji kavarni poišče svoje stranke. Tako so navajeni in posel teče lepo naprej. V tovarnah delajo od sedmih zjutraj do treh popoldne, sicer pa je tradicionalna siesta od druge do pete ure popoldne. Tak-rat je poleti tako ali tako prevroče, da bi človek kaj delal. V tem času hoče imeti Grk mir. Ropot ni zaželen, pa tudi obiski ne. Grki gredo v lokale šele po deseti uri zvečer. Takrat se začne pravo nočno življenje in vrvež po ulicah. Cesto se zgodi, da se gostje, ki se najavijo za obisk, pojavijo šele ob enajstih zvečer. To ni nič nenavadnega, saj življenje v lokalih in na ulicah traja tja do druge ure.« NAJBOLJŠA PIJAČA JE VODA Turisti, ki so obiskali Grčijo, spoznajo vsaj nekaj najbolj navadnih grških jedi: to so suvlaki, nekakšni ražnjiči, giros, mešano meso, natlačeno in nabodeno na veliko palico, ki se med pečenjem z nje sproti obrezuje, pa razne pite in pice ter solate. Vse jedi so pripravljene na olivnem olju, kar jim daje svojstven okus. Olga pa pravi, da teh narodnih jedi pojedo veliko več turisti, kot pa jih je na voljo v običajni grški kuhinji. Tudi s pijačami je tako. Grki pijejo vino namreč šele zvečer, sicer pa spijejo veliko vode. Grčija je znana po dobri pitni vodi in te se Grki nikoli ne branijo. Pijejo jo pred jedjo, med jedjo in tudi sicer, saj je zrak v Grčiji zelo suh. Turistom jo prodajajo v plastičnih steklenicah. Kadar pa se lotijo alkoholnih pijač, tega nikoli ne store brez prigrizka. Naiven turist, ki si bo zaželel pristnega domačega grškega vina, se bo vdrugič gotovo dobro premislil, predno bo še segel po tej pijači. Za Grke je namreč običajno domače vino zmešano z nekakšno smolo, ki mu daje čudno grenčico. Vina z dodatkom te smole se imenujejo recinata. To si je dobro zapomniti. Olga pa ve povedati tudi, kako naj bi prišlo do tega, da je ta čudni priokus v vinu postal Grkom tako domač: »V petem stoletju pred našim štetjem so Perzijci močno ogrožali Atene. Atenčani so dvomili, da bodo kos silni vojski, ki seje privalila preko morja, in se pripravljali na beg. Ker pa ogromnih posod z vinom niso mogli vzeti s sabo, Perzijcem pa te žlahtne pijače tudi niso privoščili, so skuhali smolo in jo zlili v sode. Tako so vino pokvarili. Toda lej ga, zlomka! Grški junaki so pri Termopilah premagali Perzijce in Atenčani so se zmagoslavno vrnili v mesto. Sedaj pa ni bilo več s čim proslavljati zmage, kajti vino je ■ bilo smolnato. Pokušali so iz različnih sodov, kje je vino manj grenko, se počasi opijali in kmalu se jim je zdelo tako vino kar okusno. Navadili so se in potem smolo vinu stalno dodajali.« No, to je le ena od teorij o nastanku grškega smolastega vina. Druga, bolj banalna razlaga, zakaj je Grkom tako vino všeč, je ta, da so včasih sode tesnili s smolo, ta pa je vinu hočeš ali ne, dala svoj okus, na katerega so se potem navadili. Tujec, ki se hoče izogniti temu okusu, se mora pač naučiti, daje treba natakarju posebej naročiti, naj bo vino arecina. Če pa se bo zmotil, ima na mizi vedno pri roki dovolj vode, da ga bo redčil in tako blažil grenki okus. SLOVENKE SE ORGANIZIRAJO Olga dela za grško turistično agencijo. Vodi jugoslovanske skupine po antičnih krajih in jim razlaga zgodovino. Grki so zelo pedantni, kar se tega tiče. Skupine vodijo lahko le tisti, ki so si pridobili njihovo državno licenco, pa še to je treba redno obnavljati. Od Jugoslovank imata tako licenco le Olga in Tita Arftemis, ki tudi živi v Atenah. Slovenk je v Atenah še več. Kakih petindvajset jih je, spomin na staro domovino, želja po domači besedi in pesmi, pa je v njih še vedno tako močna, da se redno dobivajo in ustanavljajo celo svoj klub. Sprva so se dobivale samo doma, pobudnikteh srečanj je bila prav Olga, potem so pričele skupaj obiskovati prireditve, sedaj pa že imajo svoje klubske prostore in bodo kmalu tudi uradno odprle Klub Slovenk in njihovih prijateljev, kot naj bi se uradno imenoval. V njem bo na voljo najosnovnejša slovenska literatura, tu naj bi gojili slovenski jezik, imeli kulturne prireditve in družabna srečanja, otroci iz mešanih zakonov pa naj bi tukaj utrjevali svoje znanje slovenskega jezika. Olga ima pet otrok, kar je za grško družino precej. V poprečju, pravi, se v grški družini rodi poldrugi otrok, tako da imajo tudi Grki že problem z nataliteto. Vsi Olgini otroci dobro obvladajo slovenščino. Tri starejša dekleta študirajo v Ljubljani. Zanima jih predvsem etnologija, tega študija pa v Grčiji še ni. Pa tudi sicer otroke zelo privlači domovina njihove matere. T udi fanta, ki sta v Grčiji, dobro govorita slovensko, saj hodita redno na počitnice v Slovenijo. »Grki so veliki birokrati,« pravi Olga, »zato traja registracija našega društva precej dlje, kot smo računali. Imajo veliko predpisov, ki se jih strogo držijo, radi se podpisujejo pod listine, registracija kluba pa je tudi draga stvar. Dolgotrajni proceduri smo končno prišli na kraj, zato računamo, da bomo odprli klub za dan republike. Pri nadaljnjem delu, zlasti pri nabavi literature iz domovine, pa računamo na pomoč tukajšnjega konzulata ter Slovenske izseljenske matice.« TURISTIČNI VRVEŽ POD AKROPOLO Še veliko bi lahko izvedela od prijazne Slovenke v Atenah, vendar njo kličejo delovne obveznosti, naju pa vabijo širne Atene na svoje dolge ulice. »Zadnja leta je Grčija precej napredovala,« naju še poučuje Olga, ko že odhajamo iz kavarne in nas objame živahen vrvež atenskega prometa. »Nova vlada omogoča povratek številnim grškim izseljencem in ti so s svojim kapitalom oživili gospodarstvo. Precej vlaga tudi v odročne kraje, da bi preprečila nadaljnje izseljevanje v mesta. Kakšne so Atene, pa lahko sama vidita. Prometu ni konca ne kraja, to pa močno onesnažuje zrak. Precej časa so se mi močno solzile oči, ko pa sem šla k zdravniku po očala, je ugotovil, da imam težave zaradi onesnaženega zraka. Zadnje čase poskušajo na vse mogoče načine napraviti konec temu problemu. V središču omejujejo promet po sistemu parnih in neparnih številk, kar velja tudi za taksije, prepovedan pa je tudi promet z osebnimi avtomobili, ki imajo dizelski pogon, razen za taksije.« Ko poslušava vse to, ugotoviva, da sva ravnala pravzaprav zelo pametno, ko sva pustila avtodom v pirejskem pristanišču in se v Atene pripeljala s podzemno železnico. Iz nje sva stopila skoraj tik pod Antika v Atenah ni samo Akropola. Kamof stopi človek, naleti na njene ostanke. Olgo Tsigarida je življenjska pot iz.domačift trovč pri Celju pripeljala v Atene. Še vednOj dobre stike z domovino, je pa tudi med ust* viteljicami Kluba Slovenk in njihovih prijate1 Akropolo. Praktična zadeva v večmilijonskem * tu, ki se kar duši v prometu. Na ulici se posloviva od Olge, ki naju seved* vabi k sebi na dom, vendar za to ni časa. Bli*J dvanajsta ura in pred spomenikom neznanem'1 naku se že zbira jata turistov. Oboroženi s foto*, rati čakajo na menjavo straže. Stasiti gardisti, nosni potomci starih Helenov, kot kipi mirno s1 pred simbolom, ki opominja mimoidoče, da so* ta košček sveta ljudje borili in umirali že tisočlSv strumnim korakom pride nova straža točno obc najstih in prične se teatralna menjava. FotoaP; škljocajo in v nekaj minutah je predstava konP Množica se zopet razide. Večina jih usmeri r proti Plaki, staremu delu mesta v vznožju AkroP Tu je vrvež nepopisen. Številne prodajalnice • minkov so zavzele ulice, ob njih pa se drenjajo^ ti, na bolšjem trgu, kjer je moč kupiti vse, kar s^ vek lahko zpmisli, pa prevladujejo predv-domačini. Številne restavracije, ki imajo mizic* na ulici, so nabito polne. Gostje naročajo, nat*, pa njihova naročila glasno sporočajo naprej, 5j. nimi pladnji spretno krmarijo med avtomot* množico pešcev in nikoli ni treba na naročeno čakati. Nad vsem tem vrvežem pa se na hribu blešči Akropola s strodavnimi kamni. Tam kr*' boginja Atena, zaščitnica mesta. Pred tisočletji* baje pomagala ubraniti pred tujci, sedaj pa j'L moma privablja in prispeva svoje k razcvetu 9' ga turizma. spretni trgovci. Biti samostojen — to je želja co 7 malimi ctv/armi na hnlčipm trnu narial- Grki so podjetni in spretni trgovci. Biti samostojen — to je želja vsakega Grka. Prične se z malimi stvarmi na bolšjem trgu, nadaljuje s kioski ali malimi lokali, želja vsakegapa je, postati ladijski Promet je v Atenah strahovito narasel in predstavlja nevarnost magnat. Ambicij jim vsekakor ne manjka. Čeprav se želje vsem za zdravje ljudi pa tudi za številne kulturnozgodovinske spome- ne morejo uresničiti, pa je čutiti v vsakdanjem življenju dina- nike v mestu. Proti škodljivemu vplivu se borijo z uvedbo siste-miko, ki jo pri nas pogrešamo. ma parnepar in tudi z drugimi ukrepi. Od Olge se posloviva kar na ulici. Dopoldne je v Atenah žef teno vroče, vendar ne boste videli Grka v kratkih hlačah. Toy, moške ne spodobi. 19 IMM SKI LIST M3SL3 Smrt ni več vtkana v zavest človeka kot nekaj, kar ga spremlja iz dneva v dan, ampak je postala nekaj, kar človek preganja iz zavesti. Smrt je ena od tabujskih tem sodobnega človeka. Pregnal je ni le iz zavesti, ampak tudi iz vsakdanjosti, ko je umiranje premestil v posebne zavode in bolnice, obrede ob mrliču pa v neosebno industrijsko upepeljevanje. J. ZALOKAR Sleherna ljubezen krepi osebno zavest. P. CHARDIN V tem, če imaš preveč, je vir trpljenja. Nekje mora biti izhod iz neznanskega nesmisla človeka, ki ga na križ pribijejo ljudje. Drugače bi morali verjeti, da je človeški rod za zmeraj preklet, da je to pekel in da si ne smemo obetati odrešenja. A. BASTOS Blagoslovljen je tisti, ki pozna sebe in samemu sebi ukazuje, zakaj svet je njegov in sreča in mir ga bosta spremljala, kamorkoli bo šel. R. HEINLEIN Kdor išče kruha med tujim narodom, ne more zahtevati, da bi se ta ravnal po njem, marveč se mora sam prilagoditi tujim razmeram. ANDREJ GOSAR f NAGRADNA KRIŽANKA 2~1 DL NEM FIZIK PhilIPP IZNAJDITELJ TELEFONA, HRIBOVEC STROKOV- eSSSšSo PISATELJ ANDRIC GR ZAKONODAJALEC 1 SESTAVI. 'UDiR DL GLASBENIK SOSS DERA ZA SUŠENJE Šo° NAS SKLADATELJ SAVIN KRILO RIM LEGIJE VIŠJI UKAZ ODPRTJE GLASBENIK AVT OZNAKA TORINA RIM BOGINJA LJUBEZNI KONICA MATERIAL ZA POKRIVANJE STREH ANTON OCVIRK CITAT > ■SKsr s* VRSTA AMINO- KISLIN t DL KEM SIMBOL ZA VANADIJ POGORJE NA KRIMU V AMORET PARA VRSTA JEDI ETIOP PLEMIŠKI NASLOV ANGL M IME GR BOGINJA ZEMLJE IT PEVKA PAVONE MENIČNO JAMSTVO AVS1P PSIHIATER IN FILOZOF (ALFREDI KONEC POLOTOKA UJNA OKRAJŠAVA ZA SKLON LAPONSKO ‘JEZERO DELOBRAZA KEM SIMBOL ZA TALIJ Časovna ENOTA AVT OZNAKA MOSTARJA ZNANI ROMUNSKI PIANIST ljudstvo v INDOK1NI REŠEVALNI ČOLN ZENSKI GLAS JUGOSL POPEVKAR (DUSKOl PAKET Mati Zemlja ima preveč otrok ft . . . Svetovno prebivalstvo še vedno narašča —Si človeštvo samo sebi koplje grob? UZOn lil aiuS __________________________— Usta ljudi niso pb vsem svetu enako velika — Utrujen planet____________________________ ter postaja vse bolj odvisno le od nekaj poglavitnih rastlin, hkrati ko z uničevanjem okolja, predvsem tropskega gozda, izginjajo dragocenosti iz svetovne genetske banke, kot pravijo vsemu živemu na svetu. Kaj bo prineslo porušeno ravnovesje v globalnem ekosistemu, pa je težko predvideti. Z izginjanjem rastin, živali, mikroorganizmov se ustvarjajo spremembe, najbrž usodne, v celotnem okolju, ki le takšno, kot je, podpira in omogoča človeštvu življenje. Demografska eksplozija je torej tempirana bomba, ki tiktaka človeštvu samemu. Vse več ust pomeni vse večji pritisk na okolje. Svet ob taki rasti ne bo sposoben zagotoviti hrane za vse, če se ne bo spremenil način obdelave in če se ne bo poraba dobrin drugače porazdelila. Najbolj tragično je, da najhitreje narašča prebivalstvo najbolj revnih predelih sveta. Med in folz/M-nar \j noror/nom r"\ri_ Onesnažen zrak, kondomi in zaščita pred aidsom Vse skupaj se je začelo čisto po naključju pred nekaj meseci. Raziskovalci Južnokalifornijske medicinske šole so pustili odprt lateksov kondom na laboratorijski polici. Opravljali so namreč poskuse, kako zanesljivi so kondomi pri preprečevanju okužbe z virusom aidsa. Ko so čez nekaj tednov pobrali kondom, je kar razpadel. Ta naključni dogodek je sprožil novo raziskavo, ki je dala zanimive rezultate. Najprej so seveda morali ugotoviti, kaj je tako poškodovalo sestavo lateksa, daje kondom postal neuporaben. Kaj kmalu so ugotovili krivca: ozon. Plin nastaja med rugim tudi kot posledica onesnaženja ozračja z avtomobilskimi izpuhi in industrijskim dimom. Znano je bilo, da v velikih mestih, kjer je zrak zelo onesnažen, zelo hitro propadajo izpostavljeni gumasti predmeti, kot so avtomobilski brisalci, gume, zunanja tesnila in podobno. Ni pa še nihče pomislil, da ozon lahko načenja tudi sestavo lateksa. S poskusi so raziskovalci J užnoka-lifornijske medicinske šole dokazali, da ima žal ozon tudi to moč. Poškodbe lateksa so neopazne, videti pa so pod mikroskopom že po 72 urah izpostave ozonu. Za razliko od neizpos-tavljenih so bili ozonirani kondomi luknjičasti, kar je močno zmanjšalo njihovo zanesljivost. Ta drobna raziskava je pomembno opozorilo za proizvajalce in prodajalce kondomov, daje treba te stvari pač vsako posebej dobro zaščititi. Jugoslovanski kondomi so, denimo, nezaščiteni. In ker ostaja kondom edina učinkovita obramba pred aidsom in njegova uporaba zelo naraščaje tudi takšna drobna stvar lahko zelo pomembna. Lani se je svetovno prebivalstvo povečalo za dobre štiri Jugoslavije, okrog 90 milijonov Zemljanov več jih ta čas živi na svetu, kot jih je leta 1987, ko so strokovnjaki ocenili, da je človeštvo doseglo fantastično število petih milijard. Demografska eksplozija pa se nadaljuje. Če se rast prebivalstva ne bo bistveno upočasnila, potem bo čez 50 let živelo na svetu več kot 8 milijard ljudi. Toje svojevrstno zmagoslavje življenja, triumf vrst, ki se naziva misleči človek. Po vseh bioloških merilih smo ljudje postali dominantna »žival« sveta, saj se človeštvo obnavlja hitreje, kot umira, hkrati pa bistveno oblikuje svoje okolje in usodno posega vanj. Ta triumf pa je dvorezen meč, ki se lahko obrne proti nam, če se ni celo že obrnil. Naše življenjsko okolje, planet Zemlja, je omejeno. Omejeno je prostorsko, omejeni so njegovi naravni viri, omejena je njegova ob-novljajoča moč. Čezmerna rast prebivalstva in čezmerna izraba naravnih virov ter prehuda obremenitev okolja ustvarjajo usoden primanjkljaj. Naravne energetske vire, predv- sem fosilna goriva, ki so se tvorila milijone let, trošimo tako neusmiljeno, da jih bomo v nekaj naslednjih desetletjih izčrpali, medtem ko nismo sposobni učinkovito izrabiti praktično neomejenih količin energije, ki jo seva v vesolje Sonce. Enako uničujoče se obnašamo do počasi se obnavljajočih naravnih virov, kot so plodna zemlja, pitna voda in biološka raznovrstnost, ki se kaže v pestrosti življenjskih oblik na svetu. Plodno zemljo pozidujemo, z uporabo kemičnih sredstev in intenzivno obdelavo jo trajno uničujemo in ponekod enako neusmiljeno spreminjamo v puščavo. Pitna voda postaja problem številka ena. Podtalnice in zaloge pitne vode so močno onesnažene, zastrupljeni so vodotoki, s snegom in padavinami se v vodo vračajo strupi, ki smo jih sami ustvarili in odložili. Vodo bi bilo treba umiti! Toda s čim? Manj opazno, a gotovo prav tako usodno je za človeštvo izginjanje življenjskih oblik. Mnoge živalske in rastlinske vrste so že uničene, mnoge so tik pred izumrtjem. Od kulturnih rastlin jih človeštvo uporablja vse manj Kaj pravijo davni kamni? Geološka odkritja v Simpsonovi puščavi v Avstraliji spreminjajo podobo o Zemlji pred 100 milijoni let Pred kakimi 100 milijoni let so na območjih sedanje Antarktike in Arktike rasli gozdovi, tropsko rastlinje in tropski gozd pa je rasel v Evropi in sedanjem ozemlju Združenih držav Amerike. Temperature so bile v povprečju višje od sedanjih za kakih 10 stopinj, gladina svetovnih morij pa je bila višja za več deset metrov. Veliki predeli sedanjega kopnega so bili torej pod vodo. Na vsem planetu ni bilo svet v številkah RAST PROIZVODNJE — Merjenje letne rasti industrijske prtu/ vodnie je pomemben kaz.alec gospodarskih gibanj v svetu, saj si gospodarske rasti brez industrijske proizvodnje m mogoče zamišljati, seveda pa je njena struktura dandanes bistveno drugačna, kol je bila. Višja stopnja tehnologije, avtomatizacija industrijskih procesov, kompjuterizacija in povečana produktivnost, vse to od on -no kroji rast sodobne industrijske proizvodnje. Grafikon kaze, kakšen je odstotkovni porast letne industrijske proizvodnje v ra/v i-tih državah sveta, kjer so seveda odstotki nižji kot v nekaterih dr/a vah v razvoju, a se za njimi skriva veliko več kot za visokim, odstotki manj razvitih gospodarstev. Vsekakor je presenetljiva se naprejšnja velika rast industrijske proizvodnje na Japonskem, bon Avstraliji izrazito izstopa iz kroga razvitih držav. večnega ledu, ki zdaj uklepa velikanske količine vodovja v obeh polarnih ledenih kapah. Tako podobo razmerij na Zemlji pred 100 milijoni let so na osnovi raziskav izdelali strokovnjaki in jo sprejeli kot splošno veljavno. Najnovejša odkritja, do katerih sta se dokopala geologa Larry Frakes in Jane Francis, pa jih silijo k spreminjanju te podobe. Ko sta geologa raziskovala zemeljske plasti v Simpsonovi puščavi v osrednji Avstraliji, sta naletela na nekaj nenavadnega. V obdobju krede je osrednji del Avstralije pokrivalo notranje morje, zato so zemeljske plasti iz gladkega peščenca in skrilavca. V njih pa sta raziskovalca tu in tam naletela na kose skal, ki nikakor ne spadajo tja. Nekatere skale so bile dolge tudi po 3 metre. Zastavilo se je vprašanje, kako so kamni prišli v kredske plasti. Če bi jih nanosile reke ali zdrsi mulja, bi se to zanesljivo poznalo na sedimentih, ki ne bi bili tako enakomerni. Edini možni odgovor je, da so skale padle na dno tedanjega morja. Toda od kod in kako? Geologa ponujata zanimiv odgovor. Skale naj bi prinesle ledene gore, ki so se na tem delu morja topile, in iz njih so popadali kosi kamenja, ki jih ledeniki pač nosijo s seboj. To pa pomeni, da so bile v obdobju krede tudi mrzle zime, da so se tvorili ledeniki in ledene gore ter da podnebje ni bilo tako zelo vroče, kot je veljalo do sedaj. Hkrati pa ta najnovejša odkritja spreminjajo tudi vedenja o živalstvu in rastlinstvu tega časa. Dinozavri in druga bitja iz obdobja krede so morali biti navajeni na mraz, saj so njihova okostja našli visoko na severu. A če so bili mraza vajeni, potem postaja teorija o izumrtju teh živali zaradi ohladitve hudo vprašljiva. državami je rekorder v naravnem prirastku Kenija. Leta 1950 je imela 6 milijonov prebivalcev, danes jih šteje preko 23, leta 2020 pa jih bo po demografskih ocenah že blizu 80 milijonov. Nekaj podobnega velja znotraj Jugoslavije za naše Kosovo, kjer je naravni prirastek prav tako izjemno velik. Pred leti so v nerazvitem svetu, kjer je* prebivalstveni bum najhujši, menili, da so nasveti in opozorila, naj se vendarle lotijo kontrole rojstev, rasistični napadi na njihove naravne pravice ter kapitalistična zarota. Danes, soočeni z resnimi in komaj še rešljivimi težavami, imajo skoraj povsod programe za kontrolo rojstev, seveda ponekod še bolj na papirju. Tajvan, Kolumbija, Kostarika in Singapur že žanjejo uspehe na tem področju, medtem ko se Mehika in Indija še vedno trudijo brez pravega uspeha. Najbolj ostre ukrepe pri načrtovanju družine pa so sprejeli na Kitajskem. Kakšen bo uspeh, se bo pokazalo kaj kmalu. Toda omejevanje naravnega prirastka je samo ena plat medalje. Strokovnjaki razmišljajo tudi drugače. Otrok, ki se rodi v ZDA, ne pomeni isto za preobljudeni svet kot otrok, ki se rodi v Bangladešu. Ameriško dete predstavlja stokrat večjo obremenitev ekosistema in stokrat večji pritisk na izrabo naravnih virov kot bangladeški otrok. Način življenja povprečnega Američana zahteva ogromno porabo mineralov in energije, državljan Bangladeša pa seveda ne bo zamenjal nekaj osebnih avtomobilov, živel v aklimatiziranih prostorih, trošil neznanske količine energije. Problem preobljudenosti sveta torej ni samo problem revnih dežel, kjer je naravni prirastek pač zares silovit, marveč je tudi v velikih obremenitvah okolja in veliki porabi naravnih virov prebivalstva v razvitih državah. MiM (Vir: National Geog., Time) S tem da priznavamo, poznamo in razvijamo samo razumsko plat mišljenja, povro-čamo zlom ravnotežij tako na ravni našega osebnega jaza kot na planetarni ravni. Bilo je neko jesensko noč v letu 1945. Velika dvorana zagrebškega glavnega kolodvora, kjer je sedaj restavracija, je bila takrat prazna, polna prahu in smradu. Na velikih lestencih na stropu so gorele le posamezne hruškaste žarnice. Vsenaokrog ob stenah so stale široke klopi, najbrž prinešene iz parka, ki seje širil pred poslopjem železniške postaje. Na teh klopeh in na tleh je sedela in ležala pisana množica potnikov in čakala na vlake. Tam sem čakal vso noč. Zunaj so rohneli vlaki. Ljudje so prihajali in odhajali. Nekako pred polnočjo pa je vse nenadoma utihnilo. Prostor se je napol izpraznil, večina čakajočih je spala. Sedel sem v nekem kotu, naslonjen na nahrbtnik, in sem najbrž tudi zadremal. Poleg mene seje nekdo smejal. Odprl sem oči in pogledal naokrog. Da, spal sem! Na desni od mene ni več sedela debela ženska z majhnim dečkom, temveč star, bradat mož v starem kožuhu brez rokavov in rdečih volnenih copatah. Sedel je na svoji vreči, naslonjen na konec klopi, glavo povešeno na prsi, spalna čepica mu je padla na tla, roke med koleni. Smrčal je. Na klopi je v vsej svoji dolžini iztegnjen ležal že starejši vojak in tudi smrčal. Levo na klopi so sedeli štiije mladi delavci in se smejali. Nekoliko dalje na tleh na belem paketu sedel še čisto mlad fant v civilni obleki, toda z vojaško kapo z zvezdo, in se tudi smejal. Na sredini prostora je stal mož, gladko obrit, toda ves umazan, v črni, ponošeni obleki; široke hlače so mu segale do tal, izpod stare čepice pa so preko čela in ušes viseli dolgi kodrasti lasje. Ponosno razkrečen je držal eno roko ob boku, drugo je s smehljajočim pogledom molel predse: — No, tovariši, cigareto! Kdor mi da cigareto, bo lahko z mano zaplesal tango. No, na? — — Ej, pikolo, tukaj imaš, pleši pa kar sam, — je zaklical nekdo. Mož seje obrnil, iskal govorečega, zagledal debelega kmeta, kije sedel na tleh pri peči in v iztegnjeni roki držal cigareto. Hitro je pograbil cigareto, jo prižgal, stopil pred kmeta in se smehljal. — No, pokaži sedaj, kako plešejo Zagrebčani, — je dejal kmet. Možje potisnil svojo čepico nekoliko nazaj: — Veš, druže, obljuba je obljuba, toda ne smeš me imenovati pikolo, to mi ne ugaja, veš. Pred teboj stoji gentelman, gentleman! — — Pazi na hlače! —je zaklical nekdo izmed štirih delavcev na klopi. Glasen smeh seje razlegel z vseh strani. Mož seje obrnil, divje pogledal okrog sebe, toda že v naslednjem trenutku seje smehljal, pritisnil kaza- ! lec na ustnice: — Pst! Jaz sem angažiran za cigareto; sedaj Attenzione | j alfartista! — Vtaknil je cigareto med zobe, razširil roRe in se zasukal po dvorani. Ne vem, ali je bil mož pijan ali malo trčen. Vsekakor je bil bolj obžalovanja vreden kot smešen, vendar so bile njegove plesne figure tako groteskne, da sem tudi jaz z drugimi bruhnil v smeh. Tako glasno j sem se krohotal, da seje zbudil poleg mene stari mož v rdečih copatah. Hitro sije obrisi oči, {»bral spalno čepico, pogledal okrog sebe in me j zagrabil za rame: — Si videl moj paket? Paket so mi lopovi ukradli? — : Tedaj je zagledal mladega fanta, ki je spal na belem zavoju. — Ga vidiš! Vidiš lopova! —je zakričal, skočil k fantu in ne da bi kaj vprašal, ga (j začel tepsti z obema rokama. Fantje padel na tla, se zagrabil za glavo in začel kričati. Ljudje so se zbrali okrog njega in niso razumeli, kaj se dogaja. Stari je zagrabil zavoj, ga ogledal, nato pa jezno vrgel na tla: — Toda to ni moj paket! Kje je moj paket? — . . . . . Njegov paket pa je ležal zadaj za vrečo. Bil je prav tako zavit v bel ovojni papir in zavezan z vrvico. Nekako osramočen je stari zopet sedel na svojo vrečo, položil svoj paket predse in molčal. Mladi fantje vstal in jokal, iz nosa mu je kapljala kri. 3 — Zakaj te je tepel? — ga je vprašal eden izmed delavcev. — Ne vem.... je ihtel mladenič. — Pridi! — Delavec ga je potegnil pred starca. — Zakaj si tepel fanta, a? Povej mu! — .................. Preplašeno je starel gledal delavca. — Moj paket je izginil, on pa je sedel na takem zavoju, kot je bil moj... — — Saj imaš svoj paket! Kje je bil? — — No? In zato si moral fanta tepsti? Veš, da ima on zdaj pravico ti dvojno vrniti udarce? — Stari je molčal in sklonil glavo. — Udari ga! Udari sleparja, goljufa, cigana! — je zavpil pikolo. — Na, plačaj mu! Daj mu jih na gobec! Pokaži ciganu! —je odmevalo z vseh strani. . — Nočem, — je odvrnil mladenič, stal neodločno, morda si m upal, toda njegove oči so se svetile v divji jezi. — No, pokaži mu, pokaži! — gaje spodbujal delavec. — Zasluzi je! _ jaz bi ga sedaj pošteno premlatil, toda toje tvoja stvar. Pokaži mu! Fant je stisnil pesti, dvignil roko, toda takoj jo je spet povesil. — Ne morem, kako naj udarim starega človeka! — Kako je pa on lahko tebe tepel? O, stari cigan! Udari ga, da mu zadnji zobje zletijo iz ust! — je zaklical nekdo. — Pustite ga, — je fant zakrilil z roko, se obrnil, vzel svoj zavoj m sel ven, kot bi bil nekako osramočen, morda zato, ker si ni upal starega človeka udariti v obraz. S tem je bila stvar opravljena. Ljudje so se vrnili na svoja mesta; starec seje zopet zgrabil nad svojo vrečo, samo pikolo je obstal red njur pred njim in se smejal: — To ti je človek! Že smrči! — Nato seje obrnil in zaplesal po dvorani. Pred debelim kmetom, ki mi je dal cigareto, je obstal. — Kaj ne, očka? Bosna! Nato si je položi roko na prsi in zapel z lepim tenoijem: — Imala sam jednu ružu, bijelu ružu, majski cvijet; nosila sam na grudima iunaj je zahrumel vlak. Štirje delavci so skočili pokonci. Pri odprtil vratih je že stal železničar. Ljudje so se gnetli na prosto. ANTON DAUGUI M. POGAČNIK »OTA X STU? •2* dežurni porošajo )B GLASBO IN PIJAČO — 14. ja-rja med 16.30 in 17.30 je neznan stori-izkoristil odsotnost stanovalcev hiše v enji vasi. Mirno je stopil skozi neza-ljena vrata in iz prostorov odnesel ra-casetofon ter dve steklenici borov-ivca. Lastnica; 74-letna Justina Jako-je s tem dejanjem oškodovana za 300 čakov. Storilca še iščejo. 'LOM V IZLOŽBENO OKNO — :nan storilec je v noči na 10. januar ril izložbeno okno prodajalne Merca-— KZ Črnomelj in od tam odnesel orno žago znamke Sachs Dolmar, tip /45, številka 012479, oranžne barve, dajalna je tako oškodovana za 91,796 din, storilca pa ta čas še iščejo. )KRAt)EL VOZILA NA VAGONU V času od 6. do 9. januarja je nekdo kal želpzniško postajo novomeške kjer so bili na vagonih naloženi novi mi avtothdbili. Iz petih katrc so izgini-jzervna ’kolesa, tako da je IM V oško-an natahko za 1,109.515 din. Tudi v p: meru za storilcem še ni otipljivejših >ODNO PREVRAČANJE tIBNICA — V soboto ,14. januarja, 21.15 je prišlo na cesti Sodraži-Žimarice do hude prometne nesreče, rdi katere je izgubil življenje 23-letni ob Indihar iz Črnega Potoka v občini niča. Avto, ki gaje vozil 20-letni Sta-Belaj iz Črnega Potoka, je na spolzki i začelo zanašati, da je zdrsnil po nasi-la travnik, kjer seje prevrnil na streho, r pa obstal na kolesih. Med prevračanje padel iz avta Jakob Indihar. Hudo kodovanega Indiharja so odpeljali v lišnico v Ljubljano, kjer pa je kmalu -L OKA ZAŠLA V STROJ IRSKO — V tovarni celuloze in papir-'idem je prišlo 9. januarja ob 10.55 do ie delovne nezgode, v kateri se je kodoval 41-letni Vinko Levstik iz kega. Levstik je delal ob papirnem ju številka 4. bil pa je nepazljiv med ljavo osi za navijanje papirja, saj mu je a zašla v stroj, pri čemer mu je stisnilo ) zapestje. Poškodovanca so prepeljali ljsko bolnišnico, kjer so mu amputirali prsta. NA ŠTEDILNIKU POZABIL MAST ALOKE — 9. januarja ob 14.30 je lo v kuhinji stanovanjske hiše Jože leja v Zalokah pri Raki do požara, mletni sin Boštjan je tega dne ob pri-u iz šole zakuril v štedilniku, nato pa el v bližnji Rimš čakat starše, ki so se z ibusom vračali iz službe. Ob odhodu rezil posodo z mastjo, kije bila na šte-iku. Mast se je na vročini vnela, vneli o se tudi kuhinjski elementi. Ob vrnit-staršem skupaj s sosedi uspelo pogasi-•enj, tako da je po prvih ocenah škode isem milijonov din. Visoka cena razbijaškega plesa Pobesnelega Štefana Mitroviča ukrotili šele miličniki — Razbil mize, stole, svetilke, vrata, pepelnike, vaze, skodelice in 256 krožnikov '5- NOVO MESTO: — Ko seje 28-letni Novomeščan Štefan Mitrovič lanskega 20. julija zbudil v novomeških zaporih, je presenečeno gledal okoli sebe. Kot je sam povedal, mu ni bilo jasno, zakaj seje znašei za rešetkami. Spominjal seje le, daje dan poprej popival po novomeških lokalih, da so ga v hotelu Kandija miličniki nekaj spraševali, kaj dlje pa mu spomin ni segel. Povedal je le še, daje pil pivo in konjak ter daje od doma odšel s štirinajstimi starimi milijoni, v žepu pa jih je naslednjega dne našel le še štiri. Zato pa so o tem, kod je hodil in kaj je počenjal lanskega 19. julija, vedeli veliko povedati drugi. Predvsem osebje in gosti restavracije Pri vodnjaku. Tam se je Mitrovič oglasil že okoli 16. ure, vendar baje ni bil videti vinjen; drugič je v ta lokal prišel ob 22. uri. Nekaj pred-tem so ga miličniki celo privedli na postajo milice, ker je v hotelu Kandija razbil tri kozarce. Opravili so razgovor z njim in ga nato napotili domov, vendar jih Mitrovič ni poslušal. Besen in razjarjen seje ustavil v restavraciji Pri vodnjaku. Osebje za točilnim pultom je povedalo, daje bil rdeč v obraz, pripravljen na prepir. Skušal je vzpostaviti kontakt z gosti, vendar se ti zanj niso zmenili, to je bilo srboritemu mladeniču dovolj. Ura je bila 21.45, ko je začel s svojim divjim plesom, kije spominjal na prizore iz najbolj razburljivih vesternov. Najprej je na terasi restavracije polomil osem vrtnih stolov ter z enim od njih razbil pet vrtnih svetilk. Z miz je zatem gostom pometal krožnike s: hrano, kozarce in pijačo, prav tako tudi pepelnike. V takšnem razpoloženju seje odpravil še v gostinsko sobo ter tam razbil 2 krat 2,5 metra veliko termopan steklo na vratih, ob njem pa še nekaj pepelnikov in 7 keramičnih vaz. Mitrovičevo divjanje se je nato nadaljevalo v restavracijski kuhinji, kjer je zvil pločevino na izdajnem pultu, razbil steklo, zraven pa še nič več in nič manj kot 39 skodelic za črno kavo s podstavki in 256 krož- TATU PRIJELI NA DELU NOVO MESTO — 23-letni E. P. iz Straže seje 14. januarja potikal po Prešernovem trgu v Novem mestu. Ustavil seje na parkirnem prostoru, kjer mu je pogled obstal na osebnem avtomobilu Lada, kije last 39-letne Mire Hode iz Novega mesta. Že mu je uspelo odviti kolo, ko ga je pri delu zasačila skupina občanov, ga prijela in izročila novomeškim miličnikom. Nadaljnji postopek je verjetno vsakomur S pestjo nad gostilničarjevega ___________sina___________ Prepir in udarci v trebanjski gostilni Opara TREBNJE — V gostilni Opara v Trebnjem je prišlo 12. januarja do nekaj vroče krvi, ki seje ohladila šele potem, ko so spregovorile pesti. Tistega dne so se v lokalu namreč oglasili štirje Romi, dva od njih sta bila očitno vinjena. Prav zategadelj je Bojan Opara, gostilničarjev sin, natakarici prepovedal Romom postreči z alkoholno pijačo, zaradi česar je prišlo do prepira. Opara in sin sta pri tem Rome izrinila iz gostilne, vendar se je že čez nekaj minut v lokal vrnil 22-letni Franc Vidic iz bližnjega romskega naselja. Tokrat ni iskal pijače, pač pa je Bojana Oparo silovito treščil po obrazu in ga huje poškodoval. Zoper Vidica bo seveda podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. nikov. Škoda je bila julija ocenjena na 4,720.022 din. Veijetno pa bi bila še večja, če Mitroviča pri nadaljnjem razbijanju ne bi ustavila miličnika. Enemu od njih je namenil posodo za solato, a mu je pri metu spodrsnilo, daje skupaj z možem postave padel na tla, kjer so ga končno obvladali. O njegovi pobesne-losti priča podatek, daje še potem, ko je na rokah že imel lisice, z glavo še naprej tolkel ob beton. Zavoljo omenjenega dogodka je Mitrovič pred nekaj dnevi sedel na zatožni klopi novomeškega sodišča, hkrati pa seje zagovarjal še za eno dejanje. 8. julija lani ob 17. uri je namreč na dvorišču pred stanovanjskim blokom v Tavčarjevi ulici v Novem mestu stopil h gruči otrok, ki so se sporekli, in tam pretepel ter poškodoval 7-letnega J. T. Nočni ropar prijet kmalu po dejanju Za zapahi se je znašel 22-letni Martin B. KRŠKO — Roparski napad, do katerega je prišlo 10. januarja ob 21.45 na hodniku za pešce na Cesti krških žrtev blizu hiše številka 25, se je za 46-letno Štefko Bizjak iz Krškega srečno končal. Bizjakova je zvečer pešačila proti domu, po pločniku pa je za njo prišel neznani moški, jo nenadoma z obema rokama zgrabil za vrat in od nje zahteval denar. Žrtev se napadalcu ni dala kar tako, prišlo je do prerivanja, vmes je Bizjakova kričala, tako da se je neznanec ustrašil in jo popihal v temo. Štefka Bizjak je bila ob napadu laže ranjena, z dogodkom pa so bili takoj seznanjeni tudi krški miličniki. Pričeli so temeljito akcijo, ki je že kmalu obrodila sadove. Ob 22. uri je bil v Krškem prijet brezposelni delavec, 22-letni Martin B. iz Spodnjega Starega grada, katerega utemeljeno sumijo navedenega roparskega napada. Naposled je dejanje tudi priznal, tako da so ga izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je zoper njega že odredil pripor. MED VZVRATNO VOŽNJO ZADEL PEŠAKINJO NOVO MESTO — 13. januarja ob 9. uri je 48-letni Ivan Muljavec iz Ljubljane pripeljal tovornjak po Sokolski ulici in zavil na Društveni trg v Novem mestu. Tuje vozilo ustavil in nato vzvratno zapeljal do skladišča prodajalne Dolenjkine drogerije na Glavnem trgu v Novem mestu. Med vzvratno vožnjo pa je zadel 83-letno peša-kinjo Amalijo Jeraj in jo zbil po tleh, pri čemer se je Jerajeva laže ranila; odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Za vol jo I peti ico b sl tan ovaii ^■■1 ■ CD J Te dni se je pokazalo, da je odličen uspeh v srednji šoli Anico Z. stal stanovanje — Poučna zgodba še za koga — Spornih 15 delovnih dni NOVO MESTO — Sliši se nemogoče, vendarle pa je v tem, da je Novomeščanka Anica Z. (ime za končni razplet poučne zgodbe navsezadnje sploh ni pomembno) zaradi odličnega uspeha v srednji šoli te dni s končno sodbo sodišča združenega dela ostala brez stanovanja, veliko resnice. Zgodba ima svoj začetek v juniju leta 1978. Takrat je Anica Z. končala šolanje, vendar ji mature zaradi odličnega uspeha ni bilo potrebno opravljati. Na prošnjo direk-toija Krkinega zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, kateremu je tisti čas očitno primanjkovalo delovne sile, se je zaposlila takoj po zaključeni poli, prvikrat je šla v službo že 15. junija. In tako je Anica dan za dnem dolga leta hodila v službo, vmes leta 1983 dobila stanovanje, dokler lanskega junija v Krki ni oddala prošnje za prenehanje delovnega razmerja. Navedla je, da prosi za prenehanje delovnega razmerja s 15. junijem 1988, torej z dnem, ko naj bi po njenem izračunu poteklo celih 10 let, kar se je zaposlila. Nepretrgana desetletna delovna doba je bila namreč pogoj, da bi Anica Z. obdržala pravico do dodeljenega stanovanja. A nenadoma sc je vse presenetljivo zapletlo. Anica Z., ki je bila štipendist Krke, je imela v pogodbi črno na belem zapisano, da bosta šolanje in učna doba trajala od 3. 7. 1975 do 2.7. 1978. je |jjia Anjja odličnjakinja, ji, kot že rečeno, ni bilo potrebno opravljati mature, pač pa se je zaposlila že 15. junija, diplomo o končani šoli pa je, kot vsi ostali dijaki, prejela 27. junija. Takrat je zasedala tudi komisija za delovna razmerja v Krki in Anico skupaj z drugimi sprejela v službo. Izdali so ji delovno knjižico in v njej kot začetek delovnega razmerja napisali datum 1.julij 1978. In pravta datum je Anico Z. čez deset let stal stanovanje. V dobri veri, da imajo v Krki kot začetek njenega službovanja naveden 15. junij, ko je dejansko pričela delati, je napisala tudi vlogo za prenehanje delovnega razmerja, vendar je hkrati z njo ostala tudi brez stanovanja. Ugotovilo seje pač, daje bila Anica Z. uradno v Krki 9 let, 11 mesecev in 15 dni, zato seje obrnila na novomeško sodišče združenega dela. Sodišče ji je povsem verjelo, daje službo nastopila že 15. junija 1978, tega sicer tudi nihče v Krki ni zanikal, (navsezadnje je Anica Z. dobila te dneve plačane), vendar je bilo za rešitev tega primera odločilno to, kar je pi- salo v sklepu komisije za delovna razmeija. Kajti pred odločitvijo samoupravnega organa delavec delovnega razmeija ne more skleniti, direktor pa za sprejemanje v službo ni pristojen. To je seveda hkrati pomenilo, da je zahtevek Krke na odpoved stanovanjskega razmerja utemeljen. V 38. členu samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v Krki stoji, da stanovanja ni dolžan vrniti imetnik stanovanjske pravice, ki ima pred prenehanjem delovnega razmerja 10 let delovne dobe pri stanodajalcu... Anica Z. je torej ostala brez stanovanja. Tako sta navsezadnje odločili tudi novomeško in višje sodišče združenega dela v Ljubljani, slednje je v obrazložitev zapisalo, kako dejstvo, daje Anica Z. delala v Krki od 15. pa do 30. junija 1978 še nikakor ne pomeni, da je bila v tem času tudi v delovnem razmerju. Zategadelj je dolžna izprazniti in Krki vrniti dvosobno stanovanje na Cesti herojev, v primeru prisilne izselitve pa ji mora delovna organizacija zagotoviti najpotrebnejše prostore. In to vse zaradi odličnega uspeha v srednji šoli ter pripravljenosti ugoditi prošnji direktorja! B. BUDJA S pomočjo izvedenskega mnenja so sodniki prišli do spoznanja, da gre v Mitrovičevem primeru za hitro razburljivega človeka, ki vzkipi že, ko je trezen, še bolj pa, ko ga ima malo pod kapo. Pošteno nadelan je začuda precej mirnejši, ob vsem tem pa ni moč govoriti, da gre za alkoholika. Ob dejstvu, daje bil Mitrovič zavoljo podobnih dejanj že večkrat pred sodniki, gaje senat, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, tokrat za obe dejanji obsodil na enotno kazen dveh let zapora. Sodba še ni pravnomočna. B. B. VLAK ZAPELJAL ČEZ ROKO DOBOVA — Na železniški postaji v Dobovi je prišlo 12. januaija ob 2.10 do hude nezgode. 58-letni Mijo Štibrič iz Po-povače pri Zagrebu je hotel na postaji stopiti na vlak, ki je vozil proti Zagrebu, pri tem pa neprevidno prečkal tir številka 7. Po njem je namreč pripeljal tovorni vlak, katerega lokomotiva in prvi vagon sta Sti-briča zadela. Padel je po tleh, pri tem mu je desna roka zdrknila na tir in nanjo zapeljalo kolo vagona. Stibriča, ki mu je roko odrezalo v zapestju, so prepeljali v brežiško bolnišnico. AVTO BREZ KOLESA BREŽICE — Zaenkrat še neznani storilec se je v noči na 13. januar potikal po parkirišču stanovanjskega bloka na Tomšičevi 13 v Brežicah. Očitno je iskal primerno kolo, našel gaje na osebnem avtu Dragice Frljužec. Razumljivo, da gaje odvil in odnesel, tako da je škode za 250.000 din. KAKO SE PRIPENJAMO? — Na slovenskih cestah je bilo minuli torek nenavadno veliko miličnikov. Nič čudnega, kajti ta dan je bila v teku obsežna akcija preveijanja, kako se pripenjamo z varnostnim pasom. O rezultatih in ugotovitvah torkove akcije na dolenjskih cestah bomo več zapisali prihodnjič, kajti miličnike sta spremljala tudi kmera in pero Dolenjskega lista. (Foto: B. B.) Z ovirami nad hitrost? Lani uspešno delo novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — Kopica nalog NOVO MESTO — Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani v celoti izpolnil svoje poslanstvo. Pa ne le zaradi izpolnjenega plana sestankov, pač pa predvsem zavoljo konkretnih akcij, ki so zanesljivo prispevale k boljši, čeprav še zmeraj neza-dovoljivi prometni varnosti. Poglejmo le nekaj lani opravljenega dela. Svet je skupaj z AMD in izpitnim centrom v osnovnih šolah Škocjan, Grm, Stopiče, Šmarjeta, Mirna Peč, Žužemberk in Šmihel pripravil prometne tečaje in zatem še izpite za učence, ki so dopolnili 14 let starosti. Uspešno ga je opravilo 159 učencev. Prav tako je svet skupaj z ZŠAM organiziral prevoze otrok iz vrtcev po novomeških ulicah in križiščih, koder so si skupaj z miličniki postaje milice ogledali, kako Zbudilo ga je prasketanje Minuli teden dva požara v novomeški občini NOVO MESTO, ČUŽNA VAS — Minuli teden sta bila v novomeški občini dva požara, eden v novomeški Krki in drugi v Čužni vasi, skupne škode je bilo za 10 milijonov dinarjev. 11 .januarja dopoldne seje ogenj pojavil v obratu fermentacije, oddelek OTC, novomeške tovarne zdravil Krka, tozd Biokemija. Tega dne je upravljalec kemijskih strojev in naprav ob 5.55 po običaju vključil stroj aeromatic AG, vendar je kmalu prišlo do rahle eksplozije, kije zanetila ogenj in vžgala filtre. OB VSA ŠTIRI KOLESA SENOVO — V noči na 12. januar seje na parkirišču stanovanjskega bloka na Titovi 114 na Senovem mudil neznanec in se polotil osebnega avta tamkaj stanujoče Milene Kovačič. Vozilu je odvil vsa štiri kolesa, namesto dveh pa nazaj namestil stara z izrabljenimi gumami. Kovačičeva je s to predrznostjo, ki v zadnjih tatinskih podvigih nikakor ni nova, oškodovana za 1,2 milijona din. TATVINA NA DELOVNEM STROJU KRŠKO — Med 12. in 13. januarjem so bili v krški tovarni celuloze in papiija Videm na delu tatovi. Z delovnega stroja, last novomeškega Pionirja, tozd Krško, so odnesli dvoje ogledal in obe zadnji luči, tako da so pionirjevci oškodovani za okoli 800 tisočakov. Predrzneža ali predrzneže še iščejo. Kot je pokazala preiskava, je do požara prišlo zaradi električnega vžiga organske substance. Z ognjem so opravili delavci v tozdu. Materialno škodo so ocenili na 5 milijonov dinarjev. Tri dni kasneje, 14. januarja, je prišlo do požara na stanovanjski hiši 76-letnega Jožeta Selka iz Čužne vasi. Dan poprej so domači okoli 23. ure naložili kurivo v trajno žarečo peč in nato odšli spat. Kazalci na uri so kazali 2.40, ko se je sin Branko zaradi močnega preske-tanja prebudil iz sna. Odšel je na podstrešje in tam videl, kako gorijo leseni tramovi. Urno je poklical na pomoč gasilce iz Velike Strmice, ki so opravili z ognjem. Ta seje po rezultatih preiskave pojavil zaradi dotrajanega dimnika. Materialne škode je bilo za 5 milijonov dinarjev. Je bil na delu požigalec? 40 milijonov din škode po požaru pri Krškem GORNJE PIJAVŠKO — Rdeči petelin, ki se je 11. januarja med 22.45 in 23.15 pojavil na gospodarskem poslopju Frančiške Bogovič v Gornjem Pijavškem pri Krškem, je po doslej zbranih podatkih povzročil za kar 40 milijonov din škode. Ogenj je na 18 krat 12 metrov velikem poslopju uničil ostrešje, ki je povsem zgorelo, močno poškodovana je bila tudi plošča, upepeljene pa je bilo še 3 tone slame in 2 toni sena. Domačim je uspelo rešiti 19 glav živine, sicer bi bila škoda še neprimerno večja. Požar so gasili krajani, katerim so kmalu na pomoč priskočili krški poklicni gasilci in naposled opravili z ognjem. In vzrok? Zaenkrat še ni znan in ga ugotavljajo, pravijo pa, da ni izključena možnost, da je šlo za požig. in kod varno prečkati cesto. Lani je bil organiziran tudi posvet mentorjev prometne vzgoje v osnovnih šolah, izvedeno občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«, v sodelovanju z ZSAM pa je svet nudil pomoč tudi pri dopolnilnem izobraževanju in preverjanju znanja poklicnih voznikov. Omenimo le, da se je preverjanj udeležilo 257 šoferjev, posebej pa je bilo pripravljeno še predavanje Krkinim voznikom o prevozih nevarnih snovi. Med kopico lani opravljenega dela naj omenimo le še akcijo, ki jo je svet pripravil skupaj z AMD Novo mesto, Tehnično bazo Otočec ter novomeškima postajama milice. Ustavljenih in pregledanih je bilo 228 vozil, večina od teh tehnično pomanjkljivih in neprimernih za promet. Nič manj ali nemara še več dela pa svet čaka letos, ko naj bi akcija »-10 odstotkov« zmanjšala iz leta v leto naraščajočo morijo na slovenskih cestah. Tako naj bi bila ena temeljnih nalog odprava črnih točk, pa zatem omejitev hitrosti, vendar ne le z znaki, pač pa kar s fizičnimi ovirami (grbe ali vzbokline na vozišču), urediti obvoznice, zagotoviti posebne prometne režime, kjer je to potrebno, zagotoviti večji nadzor prometa, nošenje čelad motoristov, da ne naštevamo vsega. Predvsem pa, in to bo zagotovo najtežje, spremeniti prometno kulturo voznikov. Navsezadnje v Zahodni Nemčiji brez omejitev hitrosti za osebne avtomobile dosegajo bistveno boljšo prometno varnost kot pri nas, podobno tudi v Belgiji, kjer še do pred kratkim vozniški izpit sploh ni bil predpisan. B. B. ZA PAPIRNATE VREČKE KOČEVJE — Poročali smo že, daje krajevna skupnosti Osilnica predlagala izvršnim svtom občin Kočevje, Delnice in Čabar, naj bi sprejeli sklep, da v trgovinah ne bi več dajali blaga v polivinil-ne, ampak le v papirnate vrečke. Vzrok je boj za čisto okolje. Polivinilne vrečke, ki jih je polno tudi na območjih Kolpe, Čabranke in Rinže, namreč ne razpadejo 100 let, papirnate pa hitro. Zdaj smo zvedeli, da je predlog Osilničanov podprl tudi svet za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje. Ker božji mlini (beri: izvršni sveti) počasi meljejo, je OK SZDL Kočevje že razposlala trgovskim organizacijam pismeno priporočilo, naj povsod, kjer je le možno, nado-meste plastične vrečke s papirnatimi. Zdaj so torej na potezi trgovci. KAKO IZBOLJŠATI DELO? KOČEVJE — Kočevska Komunala pod novim vodstvom zelo prizadevno dela, za kar zasluži le pohvalo. V decembru je zaprosila občane in druge uporabnike njenih uslug, naj ji posredujejo predloge, kako bi svoje delo v letošnjem letu še izboljšali. Med drugim so predlagali, naj bi Komunala odvažala odpadke gospodinjstev tudi zadnji dan pred večjimi prazniki. Po drugem predlogu pa naj bi Komunala v poletnih mesecih pobrani denar za ogrevanje vezala pri banki (če tega že ne počne), kar bi znatno prispevalo k pocenitvi ogrevanja. i,. PREPOVED, KI JE NI NIKOMUR MAR — Pešpot, ki se med zbiralnico kož in kovačijo z Ločke ceste v Črnomlju odcepi proti sosednjim hišam, je vse dni zaparkirana. Kljub temu da je v bližini tabla, ki prepoveduje parkiranje, tega voznikom očitno ni mar. Bližnji stanovalci upajo, da bodo z višjimi kaznimi pregnali tudi to nadlogo, toda tistim, ki naj bi kršitelje kaznovali, očitno ni mar za dober zaslužek. Ali pa morda čakajo na povišanje kazni za napačno parkiranje? (Foto: M. B.-J.) ZARADI PREVELIKE HITROSTI SE JE PREVRNIL — 45-letni Jože Pintar iz Ljubljane seje 14. januarja ob 15.50 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Blizu Korenitke gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo na sredo ceste, nato pa nazaj v desno. Pri tem je Pintar izgubil oblast nad vozilom, da ga je obrnilo za 90 stopinj, nato pa je zdrsnilo s ceste in se prevrnilo. V nezgodi sta se lažje poškodovala voznik in 37-letni sopotnik Ignac Železnik s Puščave. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škode na zviti ploče- vini pa je bilo za 4 milijone dinarjev. OBRNILO MU JE KRMILO — 15. januarja ob 22.30 se je 45-letni Mirko Breznikar iz Drage pri Šentrupertu peljal na kolesu z motorjem no lokalni cesti iz Slovenske vasi proti Šentrupertu. Med vožnjo je v naselju Brinje zapeljal v pregledni levi ovinek po levi strani ceste, najverjetneje se je nato hotel vrniti na svojo desno stran, pri tem pa mu je obrnilo krmilo, padel jc po cesti in se poškodoval. Zdravniško pomoč so mu nudili v trebanjskem zdravstvenem domu. šahovski kotiček • Novoletnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK GIP Pionir se je udeležilo 17 igralcev, vrstni red pa je bil: 1. Kastelic, 13,5,2. Pucelj 12,3. Rudman 11,5,4. Milič 11, 5. Luzar 10,5, itd. • Te dni je bil v klubskih prostorih redni mesečni hitropotezni turnir ŠK GIP Pionir. Nastopilo je 10 igralcev, zmagal pa je Pucelj s 7,5 točke. Sledijo: Brajkovič 7, Škerlj 6,5, Kastelic 6, Milič 6, itd. • Pričelo se je šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem nastopa 10 igralcev, od tega 4 mojstrski kandidati, 4 prvokategorniki in 2 drugokategornika. Rezultati prvih treh kol — I. kolo: Brajkovič—Bedič 1:0, Kastelic—Pucelj 1:0, Istenič—Škerlj 1:0, Janko—Rozman 1:0, Balkovec—Luzar preloženo; II. kolo: Ba-lkovec—Brajkovič 1:0, Bedič—Kastelic 1:0, Pucelj—Istenič remi, Škerlj—Janko prekinjeno v dobljenem položaju za Škerlja. Luzar—Rozman remi; III. kolo: Brajkovič—Luzar 0:1, Janko—Pucelj 0:1, Rozman—Škerlj preloženo, Kastelic— Balkovec preloženo, Istenič—Bedič prekinjeno v boljšem položaju za črnega. Vrstni red po treh nepopolnih kolih: Istenič 1,5 (1) , Luzar 1,5 (1), Pucelj 1,5, Balkovec 1 (2) , itd. USPEH KRČANK KAMNIK — V nadaljevanje prvenstva I. ženske republiške kegljaške lige so Krčanke zabeležile edino in zato toliko bolj dragoceno zmago. Premagale so domačo ekipo Ete Kamnik z 2281:2265. Za Krčanke so kegljale: Antič 368, Arh 402, fupančič 395, Kostevc 347, Alba 403 in Škafar 366. Na lestvici vodi s 6 točkami Adria, Krčanke pa so z dvema na predzadnjem mestu. V 5. kolu gostijo Krčanke ekipo Izole, nadejajo pa se lahko drugega para točk. „ PLESNA REVIJA IN ŠPORTNO SREČANJE DRAG ATUŠ — V športni dvorani osnovne šole je bil v petek, 13. januarja, zaključek plesnega tečaja. Popestrili so ga s plesno revijo, ki si jo je ogledalo kakih 150 gledalcev. Nastopilo je 15 plesnih parov, v polfinale se jih je uvrstilo 12, v finale pa šest. T ričlanska komisija je imela težko delo, zmago je naposled prisodila Jožici Babič in Sebastjanu Kocjanu. Po končani reviji je bilo športno srečanje med domačim TVD Partizan in učenci osnovne šole. V namiznem tenisu zmagovalca ni bilo, medtem ko je v odbojki presenetljivo zmagala osnovna šola s 3:2. USPEH KOBETOV ČRNOMELJ — Te dni je bilo odigrano prvo hitropotezno šahovsko prvenstvo pionirjev v črnomaljski občini. Med dekleti je zmagala Jožica Kobe, 2. je bila Sterbenčeva, 3. Obrovnikova, 4. Medvedova, 5. Rauhova itd., pri pionirjih pa je bil vrstni red naslednji: L U. Kobe, 2. Lindič, 3. Horvat, 4. Šterbenc, 5. Štubljar, 6. Kočevar itd. —ob Letos po pokale onkraj meja Bo novomeškim kolesarjem vendarle uspel preboj proti svetovnemu vrhu? — Člansko vrsto poslej trenira strokovnjak iz ČSSR NOVO MESTO — Najboljši novomeški kolesarji imajo od 2. januarja letos dalje novega trenerja. To je vsekakor osrednja novica iz tabora KD Krka, katerega tekmovalci se že od 1. novembra pripravljajo na skorajšnji pričetek letošnje kolesarske sezone. Od nje si veliko obetajo ne le zategadelj, ker je članska vrsta s Papežem, Smoletom, Glivarjem, Šebenikom, Božičem, Robičem in tremi mlajšimi (Kruljac, Zaletel in Judež) že kar reprezentanca Jugoslavije, pač pa tudi zaradi novega načina dela in novega trenerja. Člansko ekipo vodi poslej 44-letni Pavel Jelen iz ČSSR, donedavna trener tamkajšnjega ŽDB Bohumin, nekajkrat pa je vodil tudi češkoslovaško reprezentanco. »Prezgodaj je, da bi dajal kakršnekoli ocene o sposobnostih in možnostih posameznikov, rečem lahko le to, da gre po prvih dneh skupnega dela očitno za zelo kvalitetno in obetavno ekipo.„ ... , Kaj vec bo moc povedati po opravljenih testih in prvem delu priprav,« so besede Pavla Jelena, diplomiranega trenerja kolesarstva. No-vomeščani so se odločili za tega strokovnjaka ne le iz želje po vnovičnem dokazovanju pri nas in potrditvi mesta najboljšega kolesarskega kolektiva v Jugoslaviji, pač pa tudi za to, da bi se dokončno prebili proti vrhu svetovnega kolesarstva. Kot že rečeno, so ŽE NA PRAGU NOVE SEZONE — Čeprav zima še ni pokazala zob, pa je nova kolesarska sezona tako rekoč na pragu. Pričela se bo čez mesec dni z državnim prvenstvom v ciklokrosu in ni skrivnost, da od nje Novomeščani veliko pričakujejo. Med tistimi, ki naj bi bili to sezono eno glavnih novomeških orožij, seveda v mladinski konkurenci, je tudi Milan Eržen (na posnetku desno), letos naj bi se poskusil celo na svetovnem prvenstvu na dirkališču v Moskvi, medtem ko bo Judež (levo) letos prvič nastopil v članski konkurenci. Kalil se bo predvsem na domačih dirkah. (Foto: B. B.) tekmovalci s pripravami pričeli že 1. novembra lani, med 3. in 10. januarjem so bili pod vodstvom novega trenerja v Strunjanu, kamor so se vrnili vnovič te dni, medtem ko bodo enega najpomembnejših delov priprav opravili med 4. in 12. februarjem v znanem češkoslovaškem kolesarskem centru Šumava. Dodajmo ob tem, da jih že 19. februarja' čaka državno prvenstvo v ciklokrosu, ki se ga bodo udeležili le trije najbolje pripravljeni, marčevski program dirk še ni narejen, za nadaljevanje pa je znano, da se bodo udeleževali večine težjih mednarodnih dirk. Na domačih preizkušnjah naj bi priložnost dobili predvsem mladi, in vojaka Turk ter Ravbar, najboljši člani pa bodo skušali doseči kar največ na takšnih dirkah, kot so Pariz— Moskva, Giro Regioni, seveda pa tudi na tekmah Alpe-Adria in dirki Po Jugoslaviji. Skoroda nobenega dvoma ni, da bo članska vrsta Krke letos razred zase v Jugoslaviji, še posebej pa razveseljuje, da ni poškodovanih. Zasluge za to gredo vsekakor tudi zdravniški ekipi z dr. Tatjano Gazvodo na čelu in Branku Bojancu, ki poleg rednega treninga opravlja še posle maserja v klubu. »Z ozirom na številčno in močno člansko vrsto bomo tekmovalce delili po sposobnostih,« pravi Jože Majes. vodja strokovnega teama v KD Krka, • Izredno uspešno se je lani v kolesarski šport z izdelavo opreme prebila metliška Beti. Z njenimi oblačili so bili lani opremljeni re-prezentantje in seveda Krkini kole-satji, prav tako so izdelali posebno zimsko opremo za trening. Ta čas pa se v Metliki ukvarjajo z nekaj novostmi v izdelavi vrhunske kolesarske opreme, ki naj bi jo spomladi predstavili prav kolesarji Krke. Gre za uporabo nove tkanine, ki se je izkazala izredno kvalitetna za kolesarske drese. in nadaljuje: »Predvsem bomo pazili, da tekmovalci ne bodo zasičeni z dirkami, kot je bilo to doslej. Vsak bo imel v sezoni le po 2 cilja. Tisti, ki bo- . it: :4. Sl PAVEL JELEN, od 2. januarja dalje novi trener najboljših novomeških kolesaijev, ki je že nekajkrat vodil tudi najboljšo češkoslovaško reprezentanco. do vozili dirko Pariz—Moskva, bodo, denimo, imeli za naslednji cilj svetovno prvenstvo, ki bo od 24. do 26. avgusta v Franciji. Vedeti je seveda treba, da večino fantov čakajo tudi reprezentančne obveze, te dni so bili na testiranju v Beogradu Papež, Smole, Šebenik in Glivar.« Kar nekako v senci najboljše vrste delajo tudi vse ostale selekcije v klubu. Mladince je prevzel sedanji članski trener Ivan Turk, pri delu mu z mlajšimi pomaga tudi Franci Berger. Precj je letos pričakovati od starejših mladincev, za katere^ bodo vozili Eržen, Fink, Kranjec, Šturm in Žar. »Predvsem želimo Milanu Erženu, za katerega je znano, daje izreden sprin-ter, omogočiti nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu na dirkališču v Moskvi,« pravi Ivan Turk, »medtem ko je Finku in Kranjcu to prva sezona v starejši konkurenci. Mlajših mladincev imamo trenutno kar 16, največ pa pričakujemo od Štanglja, Mrvarja, Gimplja in Majdeta.« Da so pionirji, kijih je ta čas v klubu 20, že kar stalno med najboljšimi v Jugoslaviji, ni potrebno posebej govoriti, letos naj bi bile bliže vrhu tudi kolesarke, katere, tako kot pionirje, trenira Romana Tomšič, profesorica telesne vzgoje iz Stopič. Še posebej Krnčeva, Pavličeva, Kuzmova ter Martina in Marjeta Sajovec naj bi na domačih preizkušnjah krojile vrh. Bati se je po takšnih napovedih, ki pa nikakor niso iz trte izvite, da bo kub-ska soba KD Krka kmalu premajhna za številne pokale, priznanja, medalje in diplome. B. BUDJA Vse bliže dnu lestvice Drugi poraz novomeških košarkarjev v nadaljevanju prvenstva — V soboto v gosteh z Rogaško • Novomeški alpinisti nadaljujejo s serijo vzponov in plezanj. Tako so konec mi- Tudi z malo novci je moč veliko narediti Dragatuški Partizan zopet zaživel DRAGATUŠ — Društvo Partizan je bilo včasih v Dragatušu zelo delavno, potem pa je delo skoraj za 10 let zamrlo. Šeie pred dvema letoma so začeli društvo znova obnavljati, zares zaživelo pa je lani, ko so ga tudi dokončno registrirali kot društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan. Prav začetni koraki pa so bili toliko težavnejši, ker dragatuški športniki tako rekoč niso imeli denarja. Od telesnokultume skupnosti so dobili majice, pokale in nekaj denaija v skupni vrednosti 600 tisočakov, sicer pa so se morali sami znajti. »Morali smo kar pošteno pljuniti v roke. Organizirali smo nekaj turnirjev v malem nogometu, na plesih smo prodajali pijačo. Tako smo zaslužili vsaj za osnovno športno opremo,« pove predsednik društva Franc Štajdohar, ki upa, da bo letos, ko so začetne težave že prebrodili, lažje. »Moti me le to, da so tisti zares pridni člani našega društva zelo malštevilni in mladi. Okrog 15 nas je, povprečna starost pa pod 20 let. Ne vem, zakaj ne pridejo zraven starejši, ki so bili včasih steber dragatuškega Partizana,« spra- šuje Štajdohar, ki po drugi strani pravi, da raje vidi, če jih je manj, a se na te lahko zanese. Seveda pa potem, ker pripravijo interna tekmovanja — teh pa ni malo — Dragatušci radi pridejo v telovadnico ali na zunanje igrišče. »Pozimi imamo športno rekreacijo v dvorani osnovne šole, in sicer odbojko, košarko, namizni tenis in šah, poleti pa zunaj, kjer pa so možnosti žal le za nogomet. Prav to, da so možnosti za športno udejstvovanje v kraju dokaj skromne in da dela v društvu ne moremo razvijati tako, kot bi radi, me najbolj moti. Toda kljub temu nas ni sram povabiti k nam športnike iz drugih krajev. Nazadnje smo na prijateljskem športnem srečanju gostili vojake iz črnomaljske vojašnice; pravi Staj-dohar. V dragatuškem Palizanu, kjer so imeli v preteklem letu tudi edini v črnomaljski občini akcijo »Razgibajmo življenje«, letos načrtujejo še ustanovitev planinske sekcije. Za kaj več pa vsaj za sedaj nimajo pogojev. ih Franc Štajdohar nulega tedna pripravili skupno turo v Tamarju, pridružilo se jim je še sedem alpinistov iz Krškega in dva iz Trebnjega. Minulo soboto je bila tako v okviru alpinistične šole v ledenih slapovih pri planinskem domu v Tamarju prikazana ledena plezalna tehnika, tečajniki pa so se s tem načinom plezanja seznanili tudi praktično. Tega dela šole so se udeležili le krški tečajniki. Šolo je vodil in pripravil Arnold Koštomaj, vodja krških alpinistov. Vsi udeleženci ture so se povzpeli na Jalovec. • Med novoletnimi prazniki sta Arnold Koštomaj in Marjan Zver v Tamarju preplezala ledeni slap Mimo votline z naklonom 80 in 75 stopinj, dolg 80 metrov. • Te dni je bila preplezana tudi prvenstvena smer v severozahodni steni Goličiče, vrhu blizu Prisojnika. Smer sta plezala Dominik Krese in Bruno Arh, za to pa sta porabila 6 ur in pol. Nova smer z oceno VI, III—V, dolga 200 metrov, nosi ime Solza svobode. • Arnold Koštomaj in Stane Mokotar sta v severni steni Jalovca opravila zimski vzpon v znani Dulaijevi zajedi. Plezala sta 15. januarja, smer je dolga 300 metrov z oceno VI, Al, AO, zanjo pa sta porabila šest ur. • Finančne težave tudi alpinistom niso prizanesle. Zato so sklenili poiskati sponzorja, ki bi jim ob vikendih dal na razpolago osebno vozilo, v zameno pa bi skrbeli za planince tega sponzoija in jim nudili strokovno pomoč in vodstvo na vseh visokogorskih turah. Vsekakor bi bilo tako sodelovanje v obojestransko korist. Novomeški košarkarji so vse bliže dnu lestvice prve republiške lige. V drugem kolu nadaljevanja prvenstva so zabeležili še en poraz, tokrat jih je v domači športni dvorani pod Marofom ugnal kranjski Triglav s 95:77 (38:39). Le v prvem polčasu je vsega kakih 100 gledalcev videlo izenačeno in zanimivo igro, z minimalno prednostjo so ta del odločili v svojo korist Novomeščani. V nadaljevanju pa seje podoba na igrišču povsem spremenila, gostiteljem je očitno zmanjkalo moči, za nameček so morali zaradi petih osebnih napak predčasno iz igre Lučev, Andoljšek in Pintar. Gostje so to še posebej v zadnjih minutah s pridom izkoristili, saj jim je uspevalo tako rekoč vse, in so vtis o izredno nekvalitetnem srečanju dvignili na poprečno raven. Novomešča-nom tako ostaja, da rešilne točke poiščejo v drugih srečanjih. Resnici na ljubo, bo VELESLALOM IN TEKI ZA NASLOVE DŠI NOVO MESTO — Strokovni svet za rekreacijo pri novomeški ZTKO razpisuje tekmovanje v veleslalomu v okviru letošnjih že 28. delavskih športnih iger občine. Veleslalom se bo pričel 12. februarja ob 9. uri na smučišču Gače, prijave pa sprejema organizator najkasneje do 10. februarja na naslov: ZTKO Novo mesto, pp 30. Moški bodo razdeljeni v štiri, ženske pa v tri starostne kategorije. Takoj po končanem veleslalomu — predvidoma okoli 13. ure — bo še tekmovanje v smučarskih tekih, moški se bodo pomerili na 5, ženske pa na 3 kilometre dolgi progi. Rok prijav je enak kot za veleslalom. takšnih kaj malo, nemara le tekma z Mariborom, ki pa jo novolesovci na srečo igrajo doma. Novoles: Kovačevič 4, Cerkovnik 4, Kramar 5, Bajc 34, Radulovič 11, Lučev 11, Pintar 8. LESTVICA: L Postojna 25,2. Mineral Slovan 24... 8. Rogaška 17,9. Novoles 17, 10. Rudar 16, 11. Maribor 15, 12. Iskra Nova Gorica 14. V soboto potujejo novomeški košarkarji v goste k ekipi Rogaške. ■■ Strelci za občinske naslove Uspelo tekmovanje z zračno puško v Boštanju BOŠTANJ — Strelska družina iz Boštanja je v soboto, 14. januarja, pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, na katerem so nastopili tekmovalci vseh kategorij. Rezultati — člani, ekipno: 1. SD Boš-tanj 1088 krogov, 2. SD Kopitar 1044,3. SD Kovinar 1014; posamično: 1. Kranjc 369,2. Jazbinšek 367,3. Kovačič (vsi SD Boštanj) 362; članice: L Njegoš 348, 2. Metelko (obe SD Kopitar) 339, 3. Kovačič (SD Boštanj) 339; mladinci: 1. Karlič (SD Boštanj) 367, 2. Škrlec (SD heroja Maroka) 358, 3. Ameršek (SD Kovinar) 356; mladinke: L Janc (SD Boštanj) 344; pionirji: L Hrovat 171,2. Blas 163, 3. Peterin (vsi SD heroja Maroka) 163;pionirke: l.Slemenšek 157,2. Požun 156, 3. Mešiček (vse SD Blanca) 156 nastreljanih krogov. Vsi, ki so v soboto tekmovali v Boštanju, so si pravico do tega nastopa priborili na prejšnjih družinskih prvenstvih, najboljši na občinskem prvenstvu pa so si priborili vstopnico za merjenje moči na regijskem tekmovanju. J, B. SKUPŠČINA NK ELAN NOVO MESTO — V sejni sobi doma JLA v Novem mestu bo v torek, 24. januarja, ob 18. uri redna letna skupščina nogometnega kluba Elan. Navzoči bodo opravili inventuro dosedanjega dela in obenem izvolili novo vodstvo kluba. Ljubitelji nogometa vabljeni! KOLESARSKI TURNIR KOLPI METLIKA — TKS Metlika in tukajšnji kolesarski klub sta v soboto, 14. januarja, pripravila tradicionalni, že 3. turnir v malem nogometu, ki se gaje udeležilo 16 ekip iz karlovške, ozeljske in metliške občine. V srečanju za prvo mesto je ekipa Kolpe iz. Podzemlja ugnala Gogo z 2:1. v tekmi za 3. mesto pa Beti Griblje s 4:1 Pokroviteljica turnirja je bila Obrtna zadruga Metlika. PRIPRAVE NA ČRNEM VRHU METLIKA — V ponedeljek, 16. januarja, so metliški kolesarji odpotovali na priprave na Črni Vrh nad Idrijo. Namesto smuči so s seboj vzeli kolesa in se tako tam pridružili mlajšim in starejšim mladincem KD Krka, ki se prav tako pripravljajo na novo sezono. Le sreda za treninge Težave kočevskih odbojkaric — Za darilo jubileju vstop v I. republiško ligo S KEGLJAŠKIH STEZ * Te dni seje nadaljevalo prvenstvo v dolenjski kegljaški ligi. V VIL kolu je ekipa trebanjskega Mercatorja v gosteh ugnala Novomeščane, Metličani pa prav tako na tujem '£išču črnomaljskega Rudarja. Izida: NOVO MESTO MERCATOR 4826:4984 (Novrrmesto: Logar 831, Muslimovič — Mišura 372 + 384, Stanc 805, Blažič 833, Avbar 802 in Hrastar 799; Mercator: Tkavc 803, Maraž 877, Vidmar 778, Logar 791, ^r'iar 868, Golcš 867) in RUDAR — METLIKA 4927:5053 (Rudar: Modrnjak 818, hranc Popit 07, Fredi Popil 42, Klevišar 53, Ljubenko 806, Ivanovič 801,,Metlika: Ši-["ec 811, Draganjac 838, RiariČ 836, Hular 885, Goleš 842, Stupar 841). Se pogled na estvico: 1. Mercator 12 (991), 2. Metlika 12 (949), 3. Rudar 2 (-874), 4. Novo mesto 2 ‘‘»66). Med posamezniki je vrstni red naslednji: N. Goleš 6090, Z. Goleš 6017, Maraž o67, Hutar 5796, Simec 5789, Draganjac 5726 itd. Pred dnevi je bila seja izvršnega odbora območne kegljaške skupnosti v Novem mes-.. na kateri so razglasili najboljše tekmovalce minulega leta. Tako pri moških kot pri ženskah sta naslova vnovič odšla v Trebnje. Milena Veber in Franc Tkavc, oba iz Merca-’0IJa, sta si laskava naziva priborila z dobrimi nastopi na prvenstvih posameznikov in avojic ter na merjenju moči najboljših v republiki. KOČEVJE — Le še leto dni loči kočevski kegljaški klub do velikega jubileja, 30-letnice delovanja. Največja nagrada ob 30-letnici bi bila uvrstitev ekipe v prvo republiško ligo, tja, kjer je kočevska ženska vrsta pred desetletjem že igrala. »V mestu ob Rinži sta moško in žensko kegljanje nastajala vzporedno, začetki segajo tja v leto 1960. V dosedanjem delovanju sta obe ekipi imeli približno enake uspehe, moška vrsta je sedaj v II. republiški ligi, medtem ko ima ženska lepe možnosti, da se že prihodnjo sezono pojavi v prvi republiški ligi,« razmišlja trener ženske ekipe Jože Legan, svojčas eden najboljših kočevskih kegljačev. Za takšno razmišljanje ima Legan dovolj podlage. Zenska vrsta je namreč dovolj izkušena, večina igralk je že več let na kegljaških stezah, dodatna ohrabritev pa so zadnji rezultati. Največja ovira na poti k vrhu lestvice bo bržkone ekipa Tekstine iz Ajdovščine, nemara utegne boj za vrh zaplesti tudi vrsta Slovenijacest. »Že nekaj let redno spremljam rezultate ekip iz prve lige in več kot očitno je, da nekatere ne dosegajo niti približno tako dobrih rezultatov kot naša vrsta. Vse to kaže, da seje v prvo ligo veliko težje uvrstiti, kot pa potem v njej obstati. Mi bomo storili vse, kar je v naši moči, da željeni cilj dosežemo, tudi vzdušje v ekipi je temu primerno. Zavedamo se namreč, da bi s tem uspehom zanimanje za kegljanje v Kočevju še porastlo, to pa je prvi pogoj za kvaliteto. Posebno kritično je prav v ženskem kegljanju, kajti s tem športom se ukvarja malo deklet, še posebej majhen je priliv mladih « Vsem tem bi nemara lahko dali za zgled Miro Trpin, žensko, kije v klubu že od njegove ustanovitve in navzlic svojim šestdesetim letom še zmeraj pridno trenira in je v najožjem izboru igralk za prvo postavo. »Naš klub preživlja pravzaprav le ljubezen vseh do tega športa. Nemalokrat posežemo v svoje denarnice, kajti sredstva, kijih prispeva TKS, so minimalna. Tako je klub lani za moško in žensko vrsto dobil borih 400 starih milijonov, v ilustracijo pa povejmo, da stane danes ena sama krogla 30 starih milijonov. Skušamo iskati pomoč tudi drugje, vendar največkrat naletimo na gluha ušesa, da pa bo mera polna, nimamo na kegljišču niti dovolj terminov za treninge. Med tednom imamo na voljo edino sredo, kar je za ekipo, ki ima ambicije po nastopanju v najboljši republiški ligi, odločno premalo. To pa še daleč ne pomeni, da bodo Anica Kosten, Angelca Žafran, Vera Janež, Vesna Marinč, Kristina Legan, Suzana Mihelič, Angelca Potočnik in Mira Trpin vrgle puško v koruzo,« je vendarle optimistično končal Jože Legan. M. GLAVONJIČ f TELEVIZIJSKI SPORED j PETEK, 20.1. 8.10 — 14.25 — 16.05 — 24.00 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 POČITNIŠKI SPORED 11.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (Ž) 12.45 POČITNIŠKI SPORED 14.15 VIDEO STRANI 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK: TEDNIK, ponovitev 17.35 NAŠA PESEM: ZBOROVODJE VI 18.15 VIDEO STRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠ EDINI SVET, 2. del dok. serije 2040 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 3. del nanizanke 21.50 DNEVNIK 3 22.00 WILLIE IN PHIL, ameriški film 23.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski program — 19,00 Vi-deomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik 20.05 Iz koncertnih dvoran — 22.05 En avtor, en film -- 22.35 Satelitski program TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Poleti, pesem — 9.00 Počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Počitniški spored — 12.30 Poročila — 12.35 Tanka rdeča črta (ameriški film) — J4.10 Počitniški spored — 14.45 Izobraževalna oddaja — 15.15 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Poleti, pesem — 18.05 Številke in črke — 18.30 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija — 21.00 Ljubo doma, kdor ga ima — 21.40 Dnevnik 3 — 22.10 Kulturni magazin — 23.10 Noč in dan 1.10 Poročila SOBOTA, 21.1. 6.55 — 14.05 in 14.35 - 1.20 TELETEKST 7.10 VIDEOSTRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA 9.30 F.X LIBRIS: GLEDALIŠČE LUTK 10.35 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SUPERVELESLALOM (Ž) 12.15 SVETpVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK(M) 13.20 ČIPKE, ponovitev 3. dela nadaljevanke 14.50 VIDEO STRANI 15.00 DOGODIVŠČINE ANNE IN ENRIQUEJA, španski mladinski film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 P. Voranc: LEVI DEVŽEJ 17.00 KOŠARKA CZ:CIBONA 18.30 ČLOVEK IN ČAS: ZANESENI SOCIALIST 18.55 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 ČIPKE. 4. del nadaljevanke 21.25 KRIŽ KRAŽ 22.25 DNEVNIK 3 23.10 ZADNJA DOLINA, angleški film 1.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 15.00 Satelitski program — 16.10 Svetovni pokal v smučarskih skokih — 17.10 Jugoslavija, dober dan — 17.40 Večvkot igra (7. del) — 18.30 Vaterpolo POŠK-:Mornar — 19.30 Dnevnik — 20.15 Most na reki Kwai (ameriški film) — 22.50 Satelitski program TV ZAGREB 8.45 Poročila — 8.50 TV koledar — 9.00 Jutranji program — 14.30 Prijatelj ali sovražnik (angl. mlad. film) — 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Košarka CZ.Cibona — 18.30 Oddaja iz kulture — 19.30 Dnevnik — 20.15 Gigi NEDELJA, 22.1. 8.10 — 13.50 in 14.05 — 23.05 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 OTROŠKA MATINEJA 9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), 1. tek 10.45 NOVOLETNI ViDEOMEH, ponovitev 11.45 KMETIJSKA ODDAJA 12.55 SLALOM (M), 2. tek 13.40 VIDEOSTRANI 14.30 OBLJUBA, ameriški film 16.00 DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI KVINTET 16.30 DNEVNIK 1 16.45 ČIPKE, 4. del nadaljevanke 17.35 KAVARNA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 KAKO SE JE KALILO LJUDSTVO ZGORNJEGA JAUKOVCA, drama TV Beograd 21.10 PODARIM DOBIM 21.25 ZDRAVO 22.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: košarka Jugoplastika:Partizan rokomet Chromos:Metaloplastika start rallyja Montecarlo 10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne — 17.30 Smučarski skoki — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.05 Epopeja Rdečega križa — 20.45 Dokumentarec meseca: Ljudnica — 21.35 Športne reportaže — 22.05 Športni pregled TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Hišica v preriji — 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Izobraževalna oddaja — 14.00 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Igrani film — 18.45 risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Srečno novo leto - 21.00 Any (ameriški film) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila PONEDELJEK, 23.1. 8.05 — 12.55 in 15.45 — 23.10 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 POČITNIŠKI SPORED 11.15 SLEPI POTNIK NA LUNO, ameriški film 16.10ŽREBANJE PODARIM DOBIM, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.25 SPROED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 KROKARIJA, drama TV Zagreb 21.10 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.00 GLASLBENI VEČER 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski program — 17.45 Po brezkončnosti sveta: Najvišji rudnik sveta — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Po sledeh napredka — 20.35 Shakespeare: Beneški trgovec TOREK, 24.1. 8.05 — 13.05 in 16.00 — 22.40 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 POČITNIŠKI SPRED 16.30 DNEVNIK 1 16.45 KOŠARKA ŽALGIRIS:CIBONA 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 CIKLON TRACY, 5. del nadaljevanke 21.00 OMIZJE: JUGOSLAVIJA IN EVROPA 22.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski program — 18.45 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.05 Mladina — 20.40 Svet na zaslonu — 21.20 Videogodba — 22.05 Zabavni torek SREDA, 25.1. 8.05 — 13.30 in 16.00 in 24.Q5 TELE-TEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 POČITNIŠKI SPORED 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: SOFIJINA IZBIRA 22.45 DNEVNIK 3 DRUGI PROGRAM 17.30 Satelitski program — 18.30 Regionalni program iz mariborskega studia — 19.00 Moja krajevna skupnost: Fužine — 19.30 Dnevnik — 20.05 Glasbeni večer — 21.35 Satelitski program ČETRTEK, 26.1. 8.05 13.20 in 16.00 — 23.40 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 POČITNIŠKI SPORED 11.30 CINDY, ameriški film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 DOKUMENTAREC MESECA 17.25 GLASBENI ROPOT, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK 21.00 ZBLEDELI BLIŠČ, 5. del nadaljevanke 21.50 DNEVNIK 3 22.00 KAPETAN MIKULA MALI, ju-gosl. film DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski program — 18.20 Prisluhnimo tišini — 19.00 Čas, ki živi: Partizanske smučine — 19.30 Dnevnik — 20.00 Košarka Jugoplastika:Maccabi — 21.30 Oči kritike — 21.40 Video na Slovenskem — 22.00 Ptice na Kosovu: Slovenski direktor v Podujevu — 22.40 Video na Slovenskem studio PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK. 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, lO.Oft Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK* 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev Radio Sevnica 19. L 1989 — četrtek: — 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda Glasbeni uvod za ogrevanje — 17.15 Aktualno — 17.40 Rezervirano za — 18.10 Vse v enem košu — 18.25 Glasbena oddaja — 19.00 Zaključek sporeda 21. L 1989 — sobota: — 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda — 17.05 Mladi o sebi za vas — 18.00 Glasbena uganka — 18.20 Reportaža — 18.00 Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije 22. L 1989 — nedelja: — 10.30 Uvod in napoved sporeda — 10.50 Kmetijska panorama — 11.10 Naš gost — Oddaja o kulturi — Mikrofon na vasi — Dobro je vedeti — 12.00 Aktualno — Minute za prometno varnost — 12.15 Za vsakogar nekaj — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 25. L 1989 — sreda: — 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda — 17.05 Informativna kronika — 17.25 Naši kraji in ljudje — 18.25 Glasbena oddaja — 19.00 Zaključek sporeda Jr ti/rocl/niitocr luJd/ IZLET NA TIŠJE Ko smo šli na pohod, smo med potjo klepetali, tako zgrešili pot in se zato morali vrniti precej daleč nazaj. Koča nas je potem sprejela s toplim čajem in glasbo. Res smo bili presenečeni. Ko smo se pošteno založili na vmesni postojanki, smo v nadaljevanju.poti osvojili vrh, visok le 794 m, a dovolj, da ni vsem dosegljiv, še posebno ne tistim, ki radi celo nedeljo presedijo pred televizorjem. Tistim, ki so zamudili izlet, naj ne bo žal, saj ga bomo drugo leto ponovili, ker je postal tradicionalen. Možnost, da spoznate Tišje, ostane. Odločite se za izlet in ne bo vam žal! MATEJA JANKOVIČ, 8. r OŠ Artiče PLAKETA FESTIVALA KURIRČEK Na natečaju Festivala kurirček v Mariboru, kjer vsako leto sodelujemo s prispevki, nismo nikdar imeli prevelike sreče, a smo vseeno vztrajali. Letos je bilo drugače, saj je bila Andreja Peterkovič nagrajena. Prejela je knjigo, naš krožek pa plaketo, ki nas je nadvse presenetila. Nikdar si ne bomo oprostili, da se nismo udeležili slovesne podelitve nagrad ob zaključku kurirčkovega festivala v Mariboru. MOJCA VUČAJNK, 8. r OŠ Artiče MILIČNIKI MED ARTIŠKIMI UČENCI Obiskala nas je skupina miličnikov iz Krškega, da bi nam predstavila miličniški poklic. O njem smo slišali marsikaj zanimivega. Miličniki imajo na delovnem mestu zelo odgovorne naloge, veliko je lepega in še več neprijetnega. Pokazali so nam tudi nekaj orožja, ki ga uporabljajo, in kakšni mojstri so v borilnih veščinah. V njih se res odlikujejo. Zdi se mi, da seje marsikomu porodila želja, da bi oblekel miličniško uniformo. GORAZD BALAS, 7. b OŠ Artiče PESTER ZAKLJUČEK PLESNEGA yENČKA Šestošolci, sedmošolci in osmošolci so se v telovadnici pomerili v standardnih in modernih plesih, osmošolci pa smo se posebej predstavili z operno plesno komedijo Carmen, ki jo bomo ponovili v novoletnem živžavu pred brežiško gimnazijo. Gledalci so bili zadovoljni s prireditvijo. Tako se je končal osemtedenski plesni tečaj pod vodstvom Romane Korberjeve, ki nam že nekaj let pomaga premagovati prve zadrege na parketu. TADEJA ŠEPEC, 8. a OŠ bratov Ribarjev Brežice NA OBISKU V DOMOVINI Leto je naokrog in s starši smo bili za kratek čas spet doma. Presrečen sem bil, ko sem zagledal našo hišo v Jablanu. Vse mi je lepo, prijetno, domače. Starše večkrat vprašam, kdaj se bomo za stalno vrnili domov. Njuna odgovora sta vedno ista, da moram še malo počakati. Teden dni sem obiskoval pouk v Mirni Peči, letos sem bil v 5. razredu, ki ga obiskujem tudi v Nemčiji. Utrdil sem lanska prijateljstva in dopolnil znanje materinščine. Sicer pa v Nemčiji že tretje leto obiskujem odpolnil-ni pouk slovenskega jezika, kjer ga uči tov. Majda Hovensted. BOJAN KREVS, 5. r. Geschwister-Sholl Schule — Real Giitersloh ČARODEJ ZA VSE Zadnji petek lanskega leta nas je na šolski kulturni dan obiskal čarodej Roman Frelih iz Idrije. Prikazal je pravljico za male šolarje ter za učence L in 2. razreda, Sneguljčico za učence 4. in 5. razreda in Visoško kroniko za druge učence. Po nastopu nam je čarodej povedal še nekaj o sebi in svojem poklicu. Mislim, da je novoletni kulturni dan dosegel namen. Ob čarovnijah smo se zabavali učitelji in učenci, srečali smo se s prijateljskimi razredi, mladinska organizacija pa je s plesom poskrbela za prijetno slovo od leta 1988. JANJA TRLEP, 7. b OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice DEDEK MRAZ MED NAJMLAJŠIMI Na OŠ Milka Šobar-Nataša smo uprizorili za najmlajše igrico Žogica Nogica. Igrico so vneto poslušali in na koncu so z nami veselo zapeli. Po našem nastopu je prišel na oder dedek Mraz. Učenci prvih in drugih razredov so dobili nahrbtnike. Dedek Mraz pa je prednje vrgel še bonbone. Ko je odšel, smo nastopili še za učence tretjih razredov. PRIMOŽ MARKELJ, 5. b OŠ Milka Šobar-Nataša Slovenija Moja dežela S pesmijo je vse lepše Jubilej najstarejše pevke Marije Vodičar KOČEVJE — Najstarejša pevka noneta Rog iz Željn pri Kočevju Frančiška Vodičar je te dni praznovala 80-letnico. Pri nonetu poje že od ustanovitve pred 21 leti. Ob 15-letnici zbora je prejela srebrno značko ZKO Slovenije, štiri leta kasneje pa zlato značko ZKO. Vodičarjeva mama seje rodila 11. januarja 1909 v Šmihelu pri Žužemberku. Ko je bila stara komaj 11 let, ji je umrla mama. Ko ji je bilo 19 let, je umrl še oče. Komaj 33 let stara pa je Frančiška Vodičar izgubila še moža (umrl je v taborišču Renicci v Italiji) in ostala sama s tremi otroki. Na Kočevsko se je priselila leta 1947, in sicer v Koblarje, kjer živi še danes. Najlepše trenutke je doživela z nonetom Rog, ko je z njim gostovala po domovini in tudi izven naših meja. Najraje prepeva slovenske narodne pesmi in samo narodne poje tudi nonet Rog. Njeno najdaljše potovanje je bilo leta 1974 v Kanado, kjer živi njena hči. Rada ima svojo domovino, kar je najbolj zgovorno potrdil zet Franc Merhar, ki je bil na proslavljanju rojstnega dne 10. januarja pri Trkov-nikovih v Željnah. Povedal je, daje mati Frančiška ob povratku iz Kanade stopila iz letala na letališču Krk in takoj pokleknila, poljubila zemljo in dejala: »Ljuba zemljica domača, samo da sem spet pri tebi!«. Jubilantka je slavila 80-letnico s pesmijo in v krogu ostalih članic noneta Rog. Na harmoniko je igral Cveto Križ, ki tudi sicer sodeluje pri večini nastopov noneta. Slavja pa sta se udeležila še predstavnika ZKO in Kulturne skupnosti Anda Remžgar ter Izseljenske matice in Turističnega društva Stane Jajtič. J. P. H očej lov d om starej IVII |Sll li Največji naval je v hladnejšem delu leta KOČEVJE — »Vseh 131 postelj v domu starejših občanih v Kočevju je polno zasedenih. Razen tega imamo še 40 prošenj za sprejem. Sicer pa je POČITNICE BREZ SNEGA? značilno, daje največji pritisk za sprejem v dom od jeseni do spomladi, se pravi v hladnem delu leta, medtem ko odhaja v toplejšem delu leta kar precej naših varovancev domov, kjer ostanejo vse poletje,« nam je za uvod v poslovanje Doma starejših občanov v Kočevju povedal njegov direktor Jože Novak. KOČEVJE — Počitnice za kočevske učence bodo od 23. januarja do 3. februarja. Vodstvo šole še posebno prizadevno pripravlja smučarske tečaje, žal pa tudi letos s snegom slabo kaže. Zato so pripravili med počitnicami še razne druge dejavnosti. Tako bodo v šolski knjižnici vsak dan ure pravljic in družabne igrice. V telovadnici bodo vsako dopoldne razne športno-rekreativne dejavnosti. Šolarjem bodo na razpolago tudi krožki, kot modelarski, čebelarski, lesarski, gozdarski, šahovski in še nekateri. Za učence sedmih razredov pa bpdo tudi plesne vaje. V domuje večina starejših, in sicer 83 PESMI ZA LEPŠO JESEN Instrumentalisti, otroški pevski zbor in recitatorji naše šole smo pripravili varovancem doma starejših občanov v Novem mestu ob prazniku kulturni program. Na melodike, harmonike in kitare smo igrali partizanske in narodne pesmi. Pevci so zapeli nekaj lahkotnih pesmic, recitatorji pa so se spomnili dedkov in babic, Krajane iz naše krajevne skupnosti smo tudi skromno obdarili. Bili so zelo navdušeni, zato so nas povabili, naj še pridemo. iz kočevske občine, 26 iz občine Ribnica, 22 pa iz ostalih občin. Kar okoli 100 jih je starih nad 70 let, povprečna starost pa je 74 let. Približno polovica jih je sposobna za gibanje in hojo, slaba tretjina je stalno priklenjena na posteljo, preostali pa so omejeno pomični. Nad 50 jih ima po eno ali več diet. Med varovanci je okoli 100 lažjih ali težjih psihičnih bolnikov, 25 je invalidov, 21 alkoholikov itd. Ob zaključku razgovora je direktor Jože Novak povedal še, da v domu opravljajo usluge tudi zunanjim interesentom. Tako kuhajo in vozijo malice za dve podjetji. Sem prihajajo nekateri po kosila. Če dopuščajo zmogljivosti, tudi perejo za druge občane, razen tega jim nudijo še nekatere druge usluge, čemer občani lahko podrobneje poiz- p vedo pri upravi doma. J. P- JANA PONIKVAR OŠ Škocjan • Kdor se ne sprašuje, odkod prihaja, kam gre in čigav je, je delegat-(Rudolf Blaž) Sodno skrpucalo iz Kočevja 367. izjava Jezikovnega razsodišča RK SZDL F. B.je poslal fotokopijo sodbe, kijo je prejel od kočevske enote ljubljanskega temeljnega sodišča, in pripisal: »Nisem posebno jezikovno izobražen, toda to sodno skrpucalo sem jim zavrnil, ker s tako sodbo žalijo ponos slehernega zavednega Slovenca.« Pravni pouk k priloženi sodbi ne predvideva, da bi se toženec z zavrnitvijo jezikovno oporečne sodbe izognil njenim posledicam (zvišanju preživnine). Simbolično dejanje dopisnika pa vendarle opozarja javnost na hudo znižanje jezikovne kulture slovenskih sodišč. Pri obravnavi smo sicer upoštevali nekatere posebnosti sodnega uradovalnega jezika, kljub temu pa smo našli prav v vseh delih izdane sodbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk) napake z več jezikovnih ravnin. Naslov je brez razloga spremenjen kar v dve vzklični povedi, opremljeni s klicajema (SODBA ZARADI IZOSTANKA! V imenu ljudstva!). Vsaj o rabi osebnih imen bi si morali biti sodniki na jasnem. Osebna imena sodnika in porotnikov so v sodbi pravilno pred priimki, osebna imena strank pa so večinoma za priimki. Priimko v moških oseb (razen v enem primeru) ne sklanjajo. Neustrezna sklonska vezava glagola daje spisu komičen nadih, saj povzroča spremembo stavčnih členov (plačevati na roke matere namesto plačevati materi). Zares smešen je poziv v pravnem pouku, da »se sodba mora izpodbijati« (namesto more). Zgoščeni jezik pravnih odločb uporablja zelo razvejena podredja, da se izogne ponavljanju glavnih stavkov. Nikakor pa ni primerno zapletenega podredja nadaljevati s prirednim stavkom, kadar se beseda v funkciji osebka spremeni v predmet (Preživnina /... / se zviša na 120.000 din mesečno in je toženec dolžan to /.../ preživnino plačevati /.../). Obrazložitev naj bi bila v sodbah spričevalo sodnikove strokovnosti, pravnega znanja in izvirnosti. Gre dejansko za sodnikov avtorski prispevek pisca. V našem primeru je takale: »Ker obtoženec kljub temu, da je bil v redu povabljen — ni prišel na pripravljalni narok do konca naroka — ni prišel na prvi narok za glavno, pa pripravljalnega naroka ni bilo, je sodišče na predlog tožnika izdalo sodbo zaradi izostanka, ker je ugotovilo, da toženec ni z vlogo oporekal tožbenemu zahtevku in izhaja utemeljenost tožbene-ga zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, kijih je tožnik, oz. z dejstvi, ki so splošno znana, ter tudi ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da toženec iz opravičenih razlogov ni mogel priti na narok.« V tej dolgi, težko razumljivi, skoraj nesmiselni povedi mrgoli napak in narodnosti: manjka en povedek (kijih je tožnik, oz. z dejstvi /.../), neustrezno sta uporabljena pomišljajo, saj ne gre za vrinjeni, ampak za gla vni sta vek; v njej so kar štirje glavni stavki z različnimi osebki. Vsebinske ustreznosti seveda ne bomo preverjali (ni prišel na pripravljalni narok /.../, pa pripravljalnega naroka ni bilo). Kaj je sploh hotel v obrazložitvi sporočiti predsednik senata F. K, smo se počili v 332. členu 7.akona o pravdnem postopku. Ugotovili smo, da obrazložitev ni nič drugega kot jezikovno izmaličen in nemaren prepis praktično celotnega 332. člena »A vtor« je v bistvu zamenjal le besedo vzrok z besedo razlog. Da pa ne bo nepotrebnih sumničenj: omenjeni člen je v izvirniku jezikovno neoporečen! Poljedelstvo po kozjih brdih Ivan Lakner o težavah kmetov na kraških poljih odročnih Špeharjev — Otrok mo-ra kupiti zemljo, ki bi jo neznancu dal zastonj — Divjad pobira letino ST/ ŠPEHARJI — Četudi je kmetovanje ljudi, ki so se naselili na obronkih kanjona zgornjega toka reke Kolpe zaradi valovitega in kamnitega sveta zelo težavno, vseeno vztrajajo v poljedelstvu. Borijo se za vsako ped zemlje, čeprav so že davno spoznali, da le od kmetije ne bodo mogli živeti. Dodatni zaslužek so si zato poiskali v tovarnah in le redki so, ki še vedno vztrajajo le ob kmetiji. Eden takšnih je Ivan Lakner iz Špeharjev, vasice ob obkolpski magistrali, ki pa bi jo zaradi makadama lahko imenovali vse prej kot magistrala. »Pri nas imamo ljudje relativno veliko zemlje, toda kaj, ko jo lahko obdelujemo največ po 2 hektara. A še ta polju so posejana s kamenjem, tako da potrebujemo za oranje enake površine Po trikrat več časa kot v ravninskem svetu. Jaz hodim obdelovat celo pol hektara zemlje v Damelj, ki je od naše vasi uro vožnje s traktorjem. A se izplača, saj lahko orjem brez skrbi, in tudi pred živalmi to polje še ni ogroženo,« pravi Lakner. Prav divjad je poleg slane v tem odročnem kraju največji kmetov sovražnik. Živali namreč poberejo kar polovico letine, četudi njive ograjujejo, nastavljajo strašila, kurijo. »Lovci plača-. jo odškodnino, ki je sedaj dokaj realno ocenjena, seveda pa nekaj denarja v 9^ ocenjevanja do izplačila pobere inflacija. Sicer pa se ljudje zaradi višine odškodnine v glavnem ne pritožujejo,« vanec. pravi Ivan, kije hkrati cenilec, izplačevalec odškodnine, lovec in tudi oškodo- Delo za pravopis in slovar končano To je sporočil novi (in dosedanji) predsednik SAZU dr. Janez Mil-__________činski___________ LJUBLJANA — Na volilni seji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila tu prejšnji teden in na kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen prof. dr. Janez Milčinski, je beseda tekla tudi o na moč razgibani dejavnosti te ustanove. Akademija je od leta 1984 izdala 97 pomembnih publikacij, poleg tega pa so njeni člani doma in v tujini objavili 2118 del oziroma bibliografskih enot. Predsednik dr. Milčinski je med drugim navedel, da gredo h koncu priprave za izdajo dveh pomembnih knjig, kiju slovenska javnost že dolgo pričakuje. Gre za novi slovenski pravopis in zadnjo, peto knjigo slovarja slovenskega knjižnega jezika. Komisija za pravopis je svojo nalogo tako rekoč že končala in bi knjigo v januarju 1989 lahko že natisnili, je poudaril dr. Janez Milčinski. Kmalu pa bo lahko izšla še zadnja knjiga slovarja slovenske-ga knjižnega jezika. S tem bi zaključili izjemno pomembno delo, ki ga je Akademija zastavila pred več kot dvema desetletjema, tako da je prva knjiga slovarja lahko izšla že leta 1970. PREVEC ZELJA? KOČEVJE — Kar za 6 tipkanih strani želja in potreb, ki naj bi jih vnesli v načrte za letos ali za srednjeročno obdobje, je bilo zbranih na nedavnih sestankih krajevnih odborov KS in področnih odborov SZDL v mestu Kočevje. Krajevna skupnost je zbrane predloge že obravnavala in jih posredovala SIS za komunalno in cestno dejavnost ter Komunali, da jih bosta v okviru možnosti upoštevala v svojih načrtih. V Lankeijevem hlevu je 8 glav živine, od tega 5 krav. Edini dohodek je mleko, telički, od poljedelskih pridelkov krompir, ko pa imajo pri hiši večji izdatek, se odpravijo z žago v gozd. »Da bi redili bike, nimamo dovolj obdelovalne zemlje. Sicer pa bi bilo naše območje najbolj primerno za rejo ovc in koz. O tem so že razmišljali tako v kmetijski zadrugi kot tudi domačini, a kaj, ko bi bilo potrebno vložiti veliko denarja, tega pa nima nihče,« pojasnjuje Ivan, ki ima kar 40 hektarov zemlje, a si z njo ne more veliko pomagati. Ob velikih stroških in skromnih dohodkih, ki jih ima s kmetijo, si Lakner ne more kaj, da ne bi potarnal nad dajatvami, ki naj bi bile za višinske kmete, kakršen je on, znatno manjše kot za nižinske. »Toda pri nas so sedaj davki in prispevki že tako visoki, da se upravičeno sprašujem, kakšni morajo biti potem šele v nižini.« Najbolj pa se pri Laknerjevih jeze, ker so jim zaščitili kmetijo. Tri otroke imajo, a najbrž noben ne bo ostal na kmetiji, ker so se vsi izšolali za druge poklice. »Ne rečem, če so zaščitili kmetije tam, kjer so lepa polja, pri nas pa se sploh ne moremo iti prave kmete. Toda navadno je tako, da dobre zemlje sploh ne pazijo, tukaj pa so zaščitili,to kamenje. Eden od^sinov, ki je v Črnomlju, bi si rad v Špenaijih uredil sadovnjak, pa mu ne morem prepisati zemlje. Ali pa se bo moralo zgoditi tako kot pri sosedu, kije dal otroku zemljo, ta pa jo je moral potem zaradi zaščitene kmetije za očeta dokupiti pri drugem sosedu? Človek bi bil pripravljen dati to zemljo zastonj prišleku, ne pa dajo mora kupovati lasten otrok,« se razburja Lakner. M. BEZEK-JAKŠE mladinska knjiga I ^ knjigarne in papirnice Ljubljana, Titova 3 objavlja po sklepu DS tozd Knjigarne in papirnice Ljubljana JAVNO PRODAJO poslovnih prostorov v Metliki, Trg bratstva in enotnosti 33, v skupni izmeri 55,77 m2 koristne površine skupaj z vgrajeno opremo. Prodajna cena poslovnih prostorov skupaj z opremo je enaka cenitvi zapriseženega sodnega izvedenca in znaša 163.804.735 din Javna prodaja bo 31.1.1989 ob 10. uri v poslovnih prostorih v Metliki, Trg bratstva in enotnosti 33. Ogled prostorov in opreme je mogoč na dan javne prodaje ali po dogovoru s prodajalcem. Vse informacije dobite na telefonu: 061 /211 -912. Do 20. 1. 1989 Izredna priložnost za nakup iz proizvodnega programa TOZD Keramika — pečnice vseh oblik in barv — samotni izdelki 10% popust Za plačilo v gotovini priznamo še 10% popusta Prodaja teče vsak dan od 7. do 14. ure, v soboto od 7. do 12. ure na sedežu tozda. rTEMfsiffisnnra GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 telefon: 068/21-201,24-298 telex: 35710 YU PIONIR tlftttlmjLSboor iu/av SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE POGOVOR Z VOJAKI Vojaki iz Cerkelj so nam predstavili svoj poklic. Podrobneje so opisali šolanje in delo in učenci so z veseljem prisluhnili. Ob koncu so se nekateri učenci opogumili in zastavili podrobnejša vprašanja. Največjo pozornost so zbujale uniforme gostov, ki so dokazovale višje čine. Za zaključek so nam obiskovalci predlagali, da se v čim večjem številu vpišemo v vojaške šole. Ker je bilo srečanje v okviru dneva JLA, smo jim prisrčno čestitali. KSENJA KRAGL, IRENA ŠAFER, 8. r. OŠ Globoko KONEC POLLETJA Ko so se končale poletne počitnice, sem se kot mnogi učenci veselila šole. Čeprav sem komaj čakala na prve naloge, sem le prvo nalogo delala prav veselo, druge so mi bile že kar odveč. Tudi kontrolne vaje niso bile dobrodošle. Marsikatero popoldansko uro smo morali posvetiti učenju. Pozimi je tudi zelo težko vstati, ker je zjutraj ob našem odhodu v šolo še mrak. Prvo polletje je kljub vsemu kmalu minilo. Vsi smo nestrpno čakali ocene v spričevalu. V vedenju je osem učencev vzornih, drugi pa so imeli primerno vedenje. Ker ni snega, se bomo med počitnicami igrali na travi ali doma. NATAŠA KRULJAC, 4. a OŠ Katja Rupena Novo mesto V ZDRAVSTVENO SOLO Decembra lani sem bila v Novem mestu in si ogledala srednjo zdravstveno šolo. Ker že od malih nog sanjam, kako bi pomagala ljudem, se mi je tu ponudila izjemna priložnost, da to spoznam pobliže. Sola mi je bila zelo všeč in bi kar začela hoditi vanjo. Seveda je potrebno še prej opraviti osemletko,, vse zahteva svoj čas. Jaz sem se že odločila. Šla bom v Novo mesto in se trudila, da dosežem cilj, po katerem hrepenim. Trdno sem prepričana, da mi bo z lastnim trudom in trudom tovarišic in tovarišev uspelo. JASMINA ŠULER, 8. r. OŠ Globoko POKLIC MILIČNIKA Obiskali so nas miličniki iz Krškega in nam predstavii svoj poklic. Najprej je Stane Preskar govoril o dobrih in slabih straneh poklica, ter o možnostih šolanja in službovanja. Marsikomu bi se to zdelo dolgočasno, a on je predavanje okrasil s humorjem, tako da smo se prav prijetno zabavali. Ko so potem njegovi kolegi prikazali nekaj borilnih veščin, mi je bil najbolj všeč karate. Nato smo si ogledali orožje, z največjim zanimanjem gumijevko. Tovarišica je ob tem pripomnila, da bi jih nekaj rabila, da bi nam vtepla v glavo znanje. Ni slaba zamisel, kajne, le rezultat je vprašljiv. Po tem dnevu gledam mi-ličniški poklic čisto v drugi luči. JASMINA ŠULER, 8. r. OŠ Globoko PREMALO RAZSTAV Obiskali smo razstavo posavskih umetnikov in si tam ogledali dela amaterskih slikarjev ter stvaritve kiparjev in oblikovalcev. Po ogledu razstave smo se pogovorili o tem kulturnem dnevu. Najbolj so mi bile všeč realistične slike. Tokratna razstava, na kateri se je predstavilo 20 slikarjev z 58 slikami, je bila prva tovrstna razstava po petnajstih letih. V tako dolgem obdobju bi prav gotovo moralo biti več takšnih razstav, saj krepijo našo kulturno zavest, torej zavest vsakega izmed nas. SIMONA VERSTOVŠEK, 8. r. OŠ Globoko POPEVKA VESELE JESENI MARIBOR — Društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor razpisuje javni natečaj za Popevko vesele jeseni ’89, ki bo 23. septembra letos v Mariboru. Glasbeniki, ki lahko nastopijo na festivalu s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete, lahko pošljejo popevke najkasneje do 15. februarja na Društvo glasbenih delavcev Harmonija, Gledališka 8, Maribor. Na festivalu bodo med nagradami podelili milijon dinarjev za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja. »Harmonija« zbira tudi glasbenike za ptujski festival in za Šanson Rogaške ’89. PO NOVEM DENAR NOVO MESTO — Delavci, ki so na začasnem delu v Sloveniji in imajo stalno bivališče zunaj te republike, bodo v bodoče dobivali za novorojence denar in ne več paketov za novorojene otroke. S takim predlaganim sklepom republiške skupnosti otroškega varstva so nedavno soglašali delegati ustrezne novomeške občinske interesne skupnosti. Predlagatelj utemeljuje ukrep s tem, da so se paketi doslej izgubljali in daje bilo pošiljanje le-teh pogosto prezapleteno. V 18. številki Skupščinskega dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 22. decembra 1988, so objavljeni dokumenti: OBČINA METLIKA — Odlok o razglasitvi prazgodovinskega gradišča in kasnoantič-ne naselbine na Kučarju, gomilnih in planih grobišč pri vaseh Grm, Zemelj, Podzemelj, Otok in Skrilje za kulturni spomenik — Sklep o lestvici katastrskega dohodka za katastrski okraj Črnomelj — Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš v lasti občanov v občini Metlika — Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo v občini Metlika OBČINA NOVO MESTO — Popravki objavljene odredbe in sklepov občine Novo mesto v 16. številki Skupščinskega Dolenjskega lista z dne 28.11.1988 — Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 — Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1900 — Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 — Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 — Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta razdelilne postaje 110 kV Hudo — 1. faza z razpletom daljnovodov — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen OBČINA RIBNICA — Sklep o določitvi najvišjih cen — Odiok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve — Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 ter srednjeročnega družbenega plana občine ribnica za obdobje 1986—2000 — Spremembe in dopolnitve pravilnika o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica — Odlok o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Ribnica OBČINA TREBNJE — Valorizacija lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin — Valorizacija lestvic davčnih osnov in dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje — Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju 1989 — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje — Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebnje V19. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 29. december 1988, so objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj — Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Črnomelj — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1988 — Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1989 — Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1989 — Odločba o uvedbi likvidacijskega postopka delovne organizacije za tehnologijo in procesno tehniko Vinica, v ustanavljanju OBČINA METLIKA — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1988 — Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v 1. trimesečju 1989 — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen OBČINA NOVO MESTO — Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto — Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989 — Odlok o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Novo mesto — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1988 — Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v 1. trimesečju 1989 — Odlok o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto — Odlok o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 — Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 OBČINA RIBNICA — Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi najvišjih cen — Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo razdelilne transformatorske postaje 100/20 kV Ribnica in sistema daljnovodov za vključitev RTP Ribnica v 110 kV in 20 kV omrežje — Odlok o cenah za geodetske storitve — Odlok o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov — Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda — Odiok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica v prvem trimesečju 1989 — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1988 — Tarifa posebnega občinskega prometnega davka od plačil za storitve DOLENJSKI UST V sklau z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije RAZPISUJE Žirija za podljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Brežice 8 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1989 Priznanje Osvobodilne fronte je namenjeno tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti, še zlasti: — pri udejanjanju vloge Socialistične zveze, naslednice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil; — pri ustvarjanju pogojev za uveljavitev delovnih ljudi in občanov kot nosilcev samoupravnega odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela ter možnosti vplivanja na pomembne družbene odločitve in pri uveljavljanju ter preverjanju uresničevanja demokratično sprejetih sklepov, in to še posebej v zvezi z uveljavljanjem in razvijanjem delegatskega sistema; — pri zagotavljanju možnosti, da se v okviru Socialistične zveze uveljavlja pluralizem socialističnih samoupravnih interesov in da Socialistična zveza postane mesto soočanja in usklajevanja različnih pobud in mnenj, ki na podlagi demokratičnega dialoga in argumentov ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti ter krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših narodov in narodnosti; — za dosežke pri povezovanju interesov delovnih ljudi in občanov tudi v neformalnih oblikah delovanja, če so s tem bistveno prispevali k razreševanju posameznih družbenih vprašanj v okviru Socialistične zveze; — za prispevek pri udejanjanju nalog Socialistične zveze pri hitrejšem gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti ter pri graditvi socializma po meri ljudi, pri uveljavljanju vsebin in oblik vzajemnosti in solidarnosti ter humanih odnosov med ljudmi. Predloge lahko oblikujejo: . — krajevne konference SZDL, — organizacije združenega dela, — druge samoupravne skupnosti, — vodstva družbenopolitičnih organizacij — ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanj OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri krajevni konferenci SZDL, ki se mora izreči o predlogu in posredovati svoje mnenje Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci f SZDL Brežice. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za -podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Brežice, Trg dr. I. Ribarja 14, najkasneje do 28. februarja 1989. Predlogi morajo biti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri krajevnih in občinski konferenci SZDL Brežice. Brežice, 9.1.1989 Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Brežice SSTZU KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge: a) TAJNIŠKA DELA — administrativni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj | b) KNJIGOVODSKA DELA-ekonomski tehnik, ! 3 leta delovnih izkušenj ' c) ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV — kon-; čana osnovna šola 1 Dela in naloge pod a in c razpisujemo za nedoločen čas, s pol-l nim delovnim časom, pod b pa za eno leto s polnim delovnim (časom naodmeščanje delavke na porodniškem dopustu). Po-. skusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se •bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 VABI OBČANE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike: — osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda — tečaje tujih jezikov za odrasle po AV metodi (angleški, nemški, francoski, italijanski in latinski jezik) — tečaje angleškega in nemškega jezika za predšolske in šolske otroke (od 1. do 8. razreda) — tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti — tečaje šivanja in krojenja Prijave sprejemamo do sredine februarja 1989 oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu ali po telefonu. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE NOVO MESTO razpisuje JAVNO PRODAJO osebnega avtomobila R-4, letnik 1982, prevoženih 105.000 km, registriran do julija 1989. Izklicna cena je 2,000.000 din. Prodaja bo v sredo, 25. januarja 1989, ob 14. uri na dvorišču^ upravne stavbe na Ljubljanski cesti 2. Ogled vozila je mogoč 1 uro pred prodajo. Na licitaciji lahko sodelujejo občani in družbeno-pravne osebe. Pred licitacijo morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene. Vozilo je potrebno plačati in prevzeti v 5 dneh po prodaji pri Sekretariatu za občo upravo. Kupec plača še prometni davek. gozdno gospodarstvo b reži cen..., KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE objavlja na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge 1. VODJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA, 2. POMOČNIKA VODJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA, 3. KNJIGOVODJE GLAVNE KNJIGE V RAČUNOVODSKEM ODDELKU. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1 in 2: — da imajo visoko izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah v računovodskem ali finančnem oddelku ali — da imajo višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah v računovodskem ali finančnem oddelku, Pred izbiro bo opravljen pisni preizkus znanja. Pod 3: — srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj. Pred izbiro bo opravljen pisni preizkus znanja. OD pod zap. št. 1 znaša 1.783.310 din, pod zap. št. 2 1.395.310 din in pod zap. št. 3 1.096.580 din. Z izbranimi delavci bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Gozdno gospodarstvo Brežice, DSSS, Bratov Milavcev 61, Brežice. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku objavnega roka. Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sevnica, Savska 20/b Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge: VODJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Sevnica določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — višja šola pravne, upravne ali organizacijske smeri ali srednja šola ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mercator KK Sevnica, Delovna skupnost skupnih služb, Savska 20/b, Sevnica z oznako »za razpisno komisijo«, v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri kandidatov. Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Vrbina 12, objavlja prosta dela in naloge referenta za družbeni standard Pogoji: — opravljena višja šola — ekonomske ali družboslovne smeri — 20 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavnem roku. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Q »BELA KRAJINA« OBRTNA ZADRUGA ČRNOMELJ ULICA 21. OKTOBRA 17b. tel.: (068) 51-614 Na podlagi sklepa združenega sveta razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge: RAČUNOVODJE Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šolska izobrazba ekonomsko-finančne ali sorodne smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri podobnih nalogah in delih, — poznavanje AOP, računalništva — drugi pogoji, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v zaprti ovojnici na naslov: OBRTNA ZADRUGA BELA KRAJINA, ČRNOMELJ, 21 oktobra 10, s pripisom: »Za razpisno komisijo«. Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavljenem razpisu. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri. Na podlagi 185. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 36/88) in odlokov o davkih občanov izdajo uprave za družbene prihodke občin ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1988 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta, in za leto 1989 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1989. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1988 1. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1988; zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1988; zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1988; zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1988; zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1988; zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih, v letu 1988. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1988 presega 20.077.310 dinarjev. Napoved vložijo: zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine, v kateri nima stalnega prebivališča, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo; zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; zavezanci iz 3. in 4. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; zavezanci iz 5. točke za dohodke, dosežene z oddajanjem v najem ali podnajem nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži; za dohodke, dosežene z oddajanjem v najem premičnega premoženja, s prodajo premičnega premoženja, in za dohodke iz drugega premoženja ter premoženjskih pravic pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1988 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1989 1 Napoved vložijo: zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1989; zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1989; zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1989. zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine, v kateri nima stalnega prebivališča, pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo; zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; zavezanci iz 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10%. Povečani davek znaša najmanj 50.000 dinarjev, kolikor plača tudi zavezanec, ki mu davek ni bil odmerjen. Zavezancu, ki ne vloži napovedi, se odmerjeni davek poveča za 20%. Povečani davek znaša najmanj 100.000 dinarjev, kolikor plača tudi zavezanec, ki mu davek ni bil odmerjen. ' Uprave za družbene prihodke ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE 33/3 INTLuhAL 0.0. tovorni promet •VIATORt LJUBLJANA, n. sol. o. delovna skupnost za SKUPNE POSLE INTEGRAL, po TP VIATOR Ljubljana, Dolenjska c. 244 Komisija za delovna razmerja DSSP TV VIATOR oglaša prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA V K. O. NOVO MESTO Pogoji: — VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske, prometne ali komercialne smeri 3 leta delovnih izkušenj pelo bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela po pravilniku o delovnih razmerjih. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Integral, DO TP VIA-^OR, Ljubljana, Dolenjska c. 30/3 Komisija za delovna razmerja Vzgojno-varstvene organizacije Krško objavlja dela in naloge — tajnika VVO Krško Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri (V. stopnja) — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — nastop dela takoj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojno-var-stvena organizacija Krško, Šolska ul. 1 a, Krško — za KDR. 29/3 Pascalove misli • Kako da se nad šepavcem ne jezimo, šepav duh pa nas spravlja v jezo? Zato, ker šepavec ne taji, da hodimo ravno, šepav duh pa trdi, da šepamo. • Naša narava je v gibanju, popolno mirovanje je smrt. • Nečimrnost je tako zasidrana v človekovem srcu, da se hvali vsak vojak, vojaški sluga in kuhar ter hoče imeti svoje občudovalce. • Ko bi bil Kleopatrin nos krajši, bi se spremenila podoba sveta. • Kadar se nadutost poveže s krivico, pride do največje krivice. • Je kaj bolj smešnega kakor to, da me ima kdo p ra vico ubiti, ker prebi va onkraj vode in ker se njegov vladar prepira z mojim, čeprav nisem sam v nikakem sporu z njim? • Zakaj se ra vnamo po večini? Mar zato, ker ima bolj prav? Ne, pač pa več moči. • Kraljica sveta je sila, ne mnenje. • Človek je le trst, v vsej. naravi najšibkejši; in vendar trst, ki misli. • Ni dobro biti preveč svoboden. • Ni dobro imeti vse, kar je za življenje potrebno. • Kadar se vse enako premika, se na videz nič ne premika, na primer na ladji. Kadar vsi drvijo v razbrzdanost, je podoba, kakor da nihče ne drvi. • Naj večja človekova nizkotnost je iskanje časti, a prav to je hkrati največje znamenje njegove odličnosti. • Ljudje so tako neizbežno neumni, da bi bila svojevrstna neumnost, da ne bi bil še sam neumen. • Kogar bogovi kaznujejo, pride v peklu na vodilni položaj. (Ivan Cimerman) • Kako pogrešam prvovrstne v prvih vrstah! (Ivan Cimerman) • Z ljudmi je križ: h vale jim ni nikoli dovolj, graje pa v hipu preveč. (Viktor Plemelj) • V mirnih časih so tudi prazni žepi nabojnice. (Jovo Nikolič) V času od 25. decembra 1988 do 6. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Cvetka Fatič iz Sevnice — Denisa, Mojca Knežič iz Vrhov — Gregorja, Milena Pi-noza iz Sevnice — Marjeto, Janja Pavlovič iz Gor. Pirošice — Leo, Ivanka Frka-nec iz Slogonskega — Jasmino, Durda Župančič s Senovega — Zlatka, Antonija Lapuh iz Črnca — Petra, Medarda Gabrič-Frid! iz Brestanice — Kleopatro, Rozalija Krneč iz Lukovca — Majo, Nevenka Hudorovič iz Gazic — deklico, Karolina Kranjc z Bizeljskega — Sandija, Zdravka Dučanovič iz Brežic — Sandro, Ljiljana Grmšek s Senovega — Marjeto, Lidija Hogač iz Mihalovec — Luka, Mirjana Katic iz Župelevca — Tatjano, Tatjana Prah iz Brežic — Mirefo, Lidija Crno-ja iz Javorja — Dejana, Majda Urbanč iz Viher — Marušo, Blanka Romih iz Globokega — Tadejo, Mirjana Čorak iz Sav. Marofa — Matijo, Darinka Podvinski iz Bukoška — Simono, Antonija Glas iz Kladja — Uroša, Snježana Škiljan iz Suhadola — Nino in Damjana Pilpah s Sel — Samanto. Čestitamo! V času od 7. do 14. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Biserka Meglič iz Samobora — Romana, Gordana Car iz Samobora — Doro, Ružiča Vo-lčanjšek iz Podvinj — Suzano, Vesna Hlastan iz Krškega — Valerijo, Valentina Gerjevič iz Šentlenarta — Spelo, Božica Hrženjka s Senovega — Ivano, Bernarda lljaž z Bizeljskega — Jureta, Anica Levičar iz Sp. Starega grada — Boštjana, Radka Rodman iz Krškega — Niko, Janja Davidovič iz Sevnice — Marija. Čestitamo! ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča ANA KAMBIČ iz Dolenjcev 2 pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala Niku Cvitkoviču za ganljive besede, pevkam, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in mamo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Tone, hčerki Mimica in Anica z družinami in nečak Lojze z družino in ostalo sorodstvo CESTNO PODJETJE NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO Ljubljanska 8 delavski svet razpisuje prosta dela in naloge direktorja sektorja vzdrževanje in varstvo cest Brežice Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, če ima višjo izobrazbo, oziroma 10 let delovnih izkušenj, če ima srednjo izobrazbo — z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti — da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska 8, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. ZAHVALA Zaradi zahrbtne bolezni nepričakovano nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi oče, stric AVGUST KOVAČIČ Nova vas 5 na Bizeljskem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, vaščanom, prijateljem, ki so nas v najtežjih trenutkih tolažili in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo prof. dr. Rajšpu, medicinskemu osebju bolnice Slovenj Gradec. Hvala govornikom Roku Kržanu, Ervinu Kovačiču, Jožetu Toplišku za poslovilne besede, gasilskemu društvu Bizeljsko, gasilski zvezi Brežice, gasilcem iz Hrvatske, skupnosti za obrambo proti toči Sevnica, L. D. Bizeljsko, kolektivu Sešir, godbi iz Stare vasi ter župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje. Hvala tudi sosedom za vsestransko pomoč. Žalujoči: hčerka Boža z možem, Miran, Slavek in ostalo sorodstvo Bizeljsko, Ljubljana, Zagreb, Celje, Varaždin Mirno spi v slovenski zemlji, ki si ljubil jo zvesto, kot si ljubil svoje drage, ki za tabo zdaj žalujejo. V SPOMIN 21. januarja bo minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče JANEZ PLUT z Lokev pri Črnomlju Hvala vsem, ki njegov prerani grob obiskujete ter svečke mu prižigate, VSI NJEGOVI ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANC JAMNIK iz Bršljina 15 Najlepše se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na poti slovesa. Žahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice, reševalne postaje in doma starejših občanov za pomoč in nego v hudi bolezni, govorniku za poslovilne besede in gospodu proštu za besede tolažbe in upanja ter lep pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! VSI NJEGOVI * ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE JEREB iz Dol. Prekope 42 ^ srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste se poslovili od pokojne, ji darovali toliko lepega cvetja in Jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Tončki b-uharjevi, Pepci in Tončki Jordanovima za nesebično pomoč, zdravstvenemu osebju ambulante v Kostanjevici, kolektivoma ISKRA Sent-jcrnej in DANA Mirna za slovo in podarjene vence, kakor tudi g. žup-uiku za spremstvo in lepo opravljeni obred. Veliko zahvalo smovdolžni Stilskemu društvu Prekopa za organizacijo in izvedbo pogreba. Se enk-rat bvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, hvala za besede sočustvovanja in tolažbe. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE PEČARIČ iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teških trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje, delovnim organizacijam Dom počitka Metlika, Beti Metlika, Kmetijska zadruga Metlika in organizaciji Zveze borcev Metlika. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred, godbi na pihala iz Metlike ter govorniku tovarišu Jožetu Mihelčiču za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Tine in Jože z družino Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje. V hiši ostala tečna je praznina, a v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila skrbna mama, babica, prababica JOŽEFA ČERNE roj. Smrke iz Pekla 5, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom znancem, sosedom, predvsem pa za nesebično pomoč družini Gašperšič in Kirm, ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Humarju, gosp. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem in godbi na pihala. Žalujoči: sin Mirko, hčerke Anica, Pepca in Justi z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast in stric JANEZ LJUBI iz Podturna 23 pri Trebelnem Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom s Hriba in Kamene ter vsem ostalim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč in izrekli sožalje. Prisrčna hvala sodelavcem priprave in IVS Novoteks Novo mesto, kleparni in kontroli Iskre Novo mesto, Alkobaru Metalke iz Ljubljane, DO Pionir-družbeni standard Novo mesto, DO Trimo Trebnje in vsem ostalim za prineseno cvetje ih vence. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Mamica je mrtva, več ne skrbi, njen prostor pri mizi prazen stoji. Marsikaj kupiš za čisto zlato, mamice kupil zanj nihče ne bo. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je globoko užaloščene zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ALBINA ZLOBEC roj. Hrovat Zagrebška c. 14 Vsem prijateljem, sorodnikom, sostanovalcem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Zahvala velja tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Jolanda z družino in ostalo sorodstvo V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — PRODAM-KUPIM-POSEST - ŽENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI — ČESTITKE - ZAHVALE i tedenski koledar Četrtek, 19. januarja — Marij Petek, 20. januarja — Boštjan Sobota, 21. januarja — Neža Nedelja, 22. januarja — Vincenc Ponedeljek, 23. januarja — Samo Torek, 24. januarja — Frančišek 1 Sreda, 25. januarja — Trpimir 1 LUNINE MENE 1 21. januarja ob 22.33 — ščip I kino ČRNOMELJ: 19. (ob 19. uri) in 22. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Zlati deček. 20. 1. (ob 19. uri) ameriški film Igra v podzemlju. 22. 1. (ob 18. uri) ameriška komedija Kakšna zmeda. 24. I. (ob 19. uri) ameriška komedija Idiotska noč. KRŠKO: 20. (ob 20. uri) in 22. 1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Poli-1 caj z Beverly Hillsa II. 20.1. (ob 22. uri) nemški erotični film Salon za masažo. 21. L (ob 18. uri) risani film Mišek — ' veliki detektiv; (ob 20. uri) ameriška tragedija Let nad kukavičjim gnezdom. ŽELITE dodaten zaslužek? Javite se v i akviziterski skupini. Pogoj: prosti vikendi. ■ Tel. 23-852. (P3-53MO) ZA PRODAJO priročnikov med vi-1 kendi iščem resne interesente z lastnim . prevozom. Odličen zaslužek. Tel. (068) ' 42-596, po 15. uri. (214-SD-3) V DELOVNO razmerje sprejmemo mlado dekle, ki ima veselje do dela v okrepčevalnici. Informacije na telefon (0608) 32-224. (124-SD-l) MLADIM in komunikativnim nudimo razgibano delo na terenu. Tel. (068) 22-277 od 7. do 8. ure in od 20. do 22. ure. ! (P1-63MO) ; KV KUHARICO zaposli gostilna RAKAR, Gradac 15, tel. (068) 57-153. (P52-12MO) -------------- stanovanja STANOVANJE v Novem mestu od-i dam uslužbenki. Kličite v petek popoldne l na tel. 24-452. (227-ST-3) ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in posebnim vhodom v Novem 1 mestu iKidam dijakinji ali uslužbenki. Tel. (068) 58-280. (P3-52MO) SOBO, opremljeno, oddam dekletu. Tel. 26-429. (229-st-3) 1 ENOSOBNO STANOVANJE (35 m2) v Novem mestu prodam. Tel. (0608) ! 81-302, po 20. uri. (P3-38MO) i DVOSOBNO komfortno stanovanje s | teMoriom V Sanskem mostu menjam _za* I podobno v Novem mestu, Metliki, Črnomlju Karlovcu ali bližnji okolici. Pojasnila na tel. (079) 86-194. (144-ST-3) STANOVANJE najamem v Krškem ali okolici. Naslov v upravi lista. (P3.tl.MO) GARSONJERO (25 m2) v Novem mestu prodam. Tel. 21-809. (179-ST-3) motorna vozila i , EM ETZ 250, letnik 1984, prodam ali menjam za citroen, fiat 126 P, zastavo. , Tel. 49-122, Jože. (218-MV-3) R 4, letnik 1979, Z 750, letnik 1976, j IMV kombibus in nov varilni aparat C02 i prodam. Jeršin, Jelše 6, Otočec. (222-MV-3) i APN 6 S, nov, prodam. Ogled popold- ne. Blaž Hajsinger, Oštrc 38, Kostanjevica , na Krki. (P3-37MO) I GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Tomc, Ragovska 12, Novo mesto. . (220-MV-3) GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Kocjan, Ratež 20, Brusnice. (221-MV-3) 126 P, letnik 1986, prodam za 10 M in letnik 1980 za 4 M. Tel. 24-140. (223-MV-3) GOLF, letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 76-358. (P3-41MO) 24.1. (ob 20. uri) angleški film Rada se te spominjam. 25. 1. (ob 17. uri) risanke. MIRNA PEČ: 13. 1. film Meso in kri. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 19. do 22.1. (ob 17. uri) jugoslovanski film Dom za obešanje. Od 19. do 22. 1. (ob 20. uri) ter 20. 1. (ob 10. uri) ameriška komedija Skrivnost mojega uspeha. Od 23. do 25.1. (ob 18. in 20. uri) ter 23. 1. (ob 10. uri) ameriška komedija Kakšna-zmeda. 25. 1. (ob 10. uri) ameriška komedija Super vohljač. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 20. do 22.1. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Večni zmaji. Od 23. do 25. 1. (ob 17. in 19. uri) ameriška drama Vojakova zgodba. 20. in 21.1. (ob 11. uri) risani film Škrlatni dež. 17. in 18.1. (ob 11. uri) risani film Čas brez pravljic. Od 24. do 25.1. (ob 11. uri) risani film Čisto pravi gusar. SEVNICA: 19. in 20. 1. (ob 19. uri) ameriški film Zasledovanje v vesolju. 21. in 22. 1. (ob 19. uri) francoski film Podzemlje Subaway. TREBNJE: 21. (ob 19. uri) in 22. (ob 18.30) ameriška drama Amadeus. JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tine Medle, Jugorje 12, Brusnice, tel. 85-928. (P3-42MO) ZASTAVO 850, letnik 1985, in lovsko puško, rusko petelinko -12/12, z magmun vložkom prodam. Anton Ivec, Breg revolucije 15, Metlika, tel. 58-221. (P3-44MO) Z 750, letnik 1977, dobro ohranjena, prodam. Tel. 24-062. (P3-45MO) TOVORNI AVTO FIAT 662 N3, letnik 1971, v dobrem stanju, dolžina kesona 6,20 m, prodam ali menjam za osebni avto. Tel. (0608) 69-396. (P3-47MO) GOLF D, letnik 1983, barve bordo, z dodatno opremo, prodam. Tel. 27-341. (225-MV-3) 126 P, letnik 1980, prodam. Marija Pleterski, Bučerca 15, 68270 Krško. (P3-49MO) BW 525, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Jože Pavlovič, Prežihova 10, 68250 Brežice, tel. (0608) 61 -900 od 7. do 14. ure. (P3-51MO) GOLF DIESEL S PAKET, 5000 km, garažiran, prodam. Tel. 25-259 ali 21-079. (P3-54MO) LADO 1200 S, letnik 1986, prodam. Ivan Gerjevič, Kidričeva 11, Brežice. (226-MV-3) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Zdenko Janc, Vel. Brusnice 63, te. 85-991, popoldne. (P3-26MO) GOLF, letnik 1979, zastavo 750, letnik 1979, prodam. Tršinar, Telčice 2, Škocjan. (194-MV-3) ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano do 17. 1. 1990, prodam. Tel. (068) 45-166, v soboto od 10. do 12. ure. (P3-56MO) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Jernej Kočman, Lutrško selo 14, Otočec ob Krki. (185-MV-3) ZASTAVO 750, letnik oktober 1983, prodam. Tel. 49-366. (186-MV-3) ZASTAVO 750, letnik 1978,prodam. Vlado Bokan, Črmošnjice 19, Semič, tel. 56-604. (180-MV-3) JUGO 45 A, prodam. Lipar, Vrbovce 5 A, Šentjernej. (185-MV-3) ZASTAVO 128,letnik 1984,prodam. Tel. 75-851. (182-MV-3) Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Volčičeva 43, Novo mesto, tel. 27-343. (177-MV-3) FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 22-441 int. 406, dopoldne. (P3-30MO) GOLF DIESEL, maj 1985, S paket, 55.000 km, prodam. Tel. 23-562. (197-MV-3) GOLF JXD, star dve leti in 4 mesece, prodam. Tel. 26-885. (P3-31MO) GOLF JX DIESEL, marec 1986, bele barve, prodam. Tel. (068) 21-135. (P3-33MO) Z128, letnik 1984, prodam. Turk, Gor. Mokro polje 13, Šentjernej. (P3-34MO) GOLF DIESEL, letnik 1978, prodam. Tel. 42-571. (P3-35MO) FIAT 132, 2000, registriran do novembra 1989, prodam za 10 M. Tel. 26-130. (P3-36MO) Z 101 confort, letnik 1980, prodam. Alenka Gutman, Prečna 40, Novo mesto. (206-MV-3) DIANO, letnik 1979, ugodno prodam. Ucman. Črmošnjice 48, Stopiče. (205-MV-3) 126 P, prodam. Cirila Lukšič, Podgrad 12, Novo mesto. (210-MV-3) MOTOR MZ 250 in E 90 prodam. Cena ugodna. Alojz Kebelj, Bogneča vas 12, Trebelno.(P3-lMO) R 18, prva registracija 1984, prodam ali zamenjam za manjši avto. Telefon 45-192. (145-MV-3) MOTORNO KOLO ETZ 250 ccm, staro 8 mesecev, prodam. Tel. 85-406. (139-MV-3) Z 750j letnik 1983, prodam. Radkovič, Drča 7, Šentjernej. (131-MV-3) R 4 GTL, star dve leti, prodam. Miroslav Matkovič, Krmelj 94. (132-MV-3) APN 6 ugodno prodam. V brezov log 15, Novo mesto. (134-MV-3) OPEL KADET, letnik 1967, neregistriran, prodam. Telefon 44-391, po 15. uri. (150-MV-3) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Matjan Mihelčič. Dol. Težka Voda 31, tel. 43-736. (187-MV-3) AUDI 80, letnik 1987/11 — bencin, prodam. Tel. (061) 341 -765. (188-M V-3) GOLF diesel S paket, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 24-202, od 18. ure dalje. (188-MV-3) GOLF, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-702, popoldne. (153-MV-3) DVA JUGA, stara eno in dve leti, prodam. Telefon 20-524. (157-MV-3) Z 101 GTL, oktober 1984, prodam. Alojz Zamida, Podhosta 45, 68350 Dol. Toplice. (P3-15MO) MINI MORRIS 1000, generalno obnovljen, prodam. Tel. (068) 27-682. (P3-16MO) Z 101, letnik 1984, prodam. Silvo Palčič, Rumanja vas 56, Straža. (P3-17MO) GOLF diesel — 1984/S paket, prodam. Srčič, Mestne njive 4/a, Novo mesto, tel. 28-237, popoldne. (176-MV-3) JETO, letnik 1982, prodam. Tel. 47-081, po 15. uri. (162-MV-3) Z 128, letnik 1985, prodam. Josip Po-gačič, Otočec 56. (166-MV-3) ZASTAVO 126 PGL, letnik 1988, prodam. Bečaj, tel. 49-562. (171-MV-3) 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 42-453. (168-MV-3) GOLF-diesel, letnik 1983, prevoženih 71.000 km odlično ohranjen, prodam (29,5 M). Tel. 84-455. PRODAM R 4 GTL, star 2 leti. Tel. (068) 23-368, popoldne. (P1-83MO) PRODAM PEUGEOT karavan 204, še v voznem stanju, neregistriran, skupaj ali po delih. Boltez Anton. Gabrje 74, 68321 Brusnice. UGODNO prodam nov 126 P. Tel. 26-091. (P3-57MO) PRODAM VISO 11RE ali menjam za R 4 z doplačilom. (33,5M). Tel. 25-115. PRODAM 126 PGL, star 6 mesecev. Tel. 26-416 (popoldan). ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1986, garažirano, registrirano do decembra 1989, nujno prodam. Tel. dopoldne 23-551, popoldne 25-833. (P3-57MO) kupim KOSILNICO za motokultivator Muta Gorenje special, z okroglim priključkom, kupim. Ponudbe na telefon (061) 869-158. (P3-29MO) KUPIM starejše številke ALANA FORDA in KMEČKO SADJE (jabolka) cca. eno tono. Tel. 28-250. MOŽNOST nakupa apartmaja na Krku. Informacije ob delavnikih, od 9. do 12. ure na tel. (061) 323-631. (5808-PO-52) HIŠO z vrtom prodam. Tel. 84-312. (P3-8MO) NOV VIKEND s 23 ari vinograda pri Šentjanžu na Dolenjskem prodam. Možno stalno bivanje. Branko Knez, Marovna 34, Zagorje ob Savi, tel. (0601) 61-476. (P3-3MO) VINOGRAD (11 arov) na stebričkih prodam v Liscu. Tilka MOže, Vrbovec 33, Dobrnič. (151-PO-3) V PRESLADOLU prodam starejši vinograd (19 arov) s hramom in nekaj inventarja. Fani Škoberne, Presladol 70, Brestanica. (P3-13MO) VINOGRAD v bližini Leskovca-pri Krškem (13 a) z zidanico in vodovodom prodam. Dostop z avtomobilom. Stanko Urbanč, Velika vas 12, Leskovec, tel. (0608) 33-227. (P3-18MO) PARCELO za vikend ali travnik prodam. Jože Planinc, Čanje 39, Blanca. (200-PO-3) VIKEND (8 x 9 m) in vinograd (28 arov) na lepem prostoru v Beli krajini blizu Semiča prodam. Vikend je primeren tudi za stanovanje. Informacije na telefon (068) 85-924. (196-PO-3) NUJNO prodam parcelo na Libni pri Krškem (1 ha 3 a), stavbišče, opravljen izkop, dokumentacija za gradnjo in elektrika, ter pracelo na Loki pri Leskovcu, vinograd, sadovnjak, leseni hram, in štedilnik na plin. Alojz Mrgole, Drnovo 39, Leskovec, tel. 32-770, od 18. do 20. ure. (P3-43M) V SEVNICI prodam starejšo dvostanovanjsko hišo, možnost manjše obrti. Tel. (061) 214-791. (228-PO-3) kmetijski stroji TRAKTOR TV 732, nov, prodam. Tel. (0608) 67-055. Kličite po 15. uri. (P3-58MO) PRODAM šrotar za koruzo in priključek za pogon puhalnika na kardan. Furlan, Podhosta 46, Dol. Toplice. (140-KS-3) PLUG Slavonec (12 col) in molzni stroj Virovitica ugodno prodam. Telefon (068) 57-204. (129-KS-3) DOLENJSKI LIST izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kril .... “ *“ “ l_T U_‘_ SKL skup! tozda. škp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. »SCINA Dolenjskega lista je organ upravljanja . . _.dnik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), a«. :__i_____Anrlrai Rartoli Marian RailPf ^.uemui uiiuu/-uiayao, mam" j, . - vizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). ZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1.500 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.060 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ozi- t; j.uuv um 1 ia iciu, iujmw tv 'o""1 'r - ■ ----\---- na prvi ali zadnji strani 50.000 din; za razpise, licitacije ipd. 30.000 din. Mali oglasi do deset besed 15.000 din, vsaka nadaljnja bese — dli da 1.500 din. a i.avj um. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenile (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudske pravica, Ljubljana. službo dobi TRAKTOR, Zetor 49-11, v dobrem stanju, in Z 101, letnik 1985, prodam ali menjam za lado 1300. Sintič, Gabernik 2, 68275 Škocjan. (224-KS-3) TRAKTOR IMT 560, letnik 1986, 460 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 49-510. (P3-46MO) KOMBAJN EPLE 211 mobil. kosa 2 m, v dobrem stanju, proda Štefan Rituper, Andrejci 3 a, 69221 Martjanci, Prekmurje, tel. (069) 48-129. (P3-28MO) SAMONAKLADALKO (15 m3), dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Jože Pungeršič, Dol. Radulje 20, Bučka. (209-KS-3) UGODNO prodam nov silokombajn SK 80 ali menjam za govedo. Jože Jaklič, Telčice 4, Škocjan. (212-KS-3) BCS 127, staro 4 leta, traktor (Univer-zal 455), star 4 leta, 1300 delovnih ur, in samonakladalko (Sip 19), staro tri leta, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. (213-KS-3) TRAKTOR Fiat (30 KS), 2300 delovnih ur, prodam. Kličite na telefon (047) 76-771. (167-KS-3) TRAKTOR TV 523 prodam. Filipovič, Meniška vas 11, Dolenjske Toplice, tel. 65-477. (169-KS-3) TRAKTOR Univerza! (45 KS), pogon na vsa 4 kolesa, prodam. Franc Penca, Vo-lčkova vas 7, Šentjernej, tel. (068) 42-217. (170-KS-3) razno FRANCOSKA DRUŽINA išče dijakinjo ali študentko z znanjem francoskega jezika za popoldansko in občasno večerno varstvo 7-letnega in 18-mesečne-ga otroka. Telefon (068) 22-813, vsak delovni dan od 8. do 16. ure. (154-RA-3) POSLOVNI PROSTOR (75 m2) ugodno prodam. Tel. 23-166. (164-RA-3) ODDAM adaptiran lokal v centru Novega mesta. Vse informacije v četrtek od 18. do 20. ure na tel. 26-678. (P3-22MO) PROSTOR, primeren za butik, iščem v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »ČIPKE«. (211-RA-3) preklici JOŽE ARH, Nova vas 18, Leskove-c—Krško, prepovedujem vsakomur, kdor bi karkoli kupil ali prodal bratu ANTONU ARHU, Velika vas 24, ker mu je odvzeta opravilna sposobnost. Vsako nepravilnost brez moje potrditve bom sodno preganjal. (199-PK-3) čestitke Dragemu,možu in očetu RUDIJU PUNGERŠIČU iz Dul 11 pri Bučki iskreno čestitajo za 60. rojstni dan in mu želijo vse lepo, zlasti pa zdravja, vsi njegovi. (215-ČE-3) ANTONU TURKU z Vinjega vrha 2 želimo za rojstni dan in god obilo zdravja in sreče — hčerka Slavica, vnukinja Vida, pravnuk Miro pa mu pošilja koš poljubčkov. (208-ČE-3) DRAGI Tončki Ambrožič iz Gabrja za god in Srečku za bližnji rojstni dan vse najboljše. obvestila GRADITELJI, POZOR! Sedaj je čas, da naročite strešno opeko v sivi, rdeči ali črni barvi. Franci Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje. (178-OB-3) JARKICE, rjave, stare 6 tednov, bodo v prodaji od 1. marca dalje, bele pa ob koncu aprila. Istočasno zbiramo naročila pri KZ Metlika. Priporoča se Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (190-OB-3) REJCI PERUTNINE, ste že naročili piščance? Valilnica PETELINKAR v Ce-gelnici 20, Novo mesto, bo imela enodnevne piščance vsako soboto do maja. Informacije na telefon (068) 23-385,25-506. (5931-OB-52) VALILNIČA na Senovem obvešča, da bodo enodnevni piščanci na razpolago od 6. januarja vsak petek, pozneje še ob torkih, od 11. do 16. ure. Valimo bele težke in ijave garantirane jarkice — odlične nesnice. Za večje piščance, rjave jarkice in bele brojlerje že sprejemamo naročila. Se priporoča Mijo Gunjilac, valilnica 68281 Senovo, tel. (0608) 79-375. (5847-OB-52) UGODNO! Prodaja stavbnega pohištva: okna, vrata, žaluzije Jelovica. Tel. (068) 52-877, Milič. (P3-5MO) IZOLACIJE — servis zamrzovalnikov! Po več letih delovanja smo ugotovili, da je izolacija v vašem zamrzovalniku dotrajana. Prične puščati, od zunaj ledeni in rosi. Mi vam jo obnovimo pa še garancijo -dobite. Prihranite 50% elektrike! Trajnost podaljšamo za 7 do 10 let. Kilometrine ne zaračunavamo. Cenik storitev: — 345 1 — 319.000 din — 3001 — 319.000 din — 220 1 — 289.000 din — 410 1 — 275.000 din — 3101 —259.000 din — 2101 — 245.000 din Tel. (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočamo! Viktor Pajek. (Pl-12MO) OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem na Zagrebški 3 odprl brusilnico za brušenje nožev in Škarij. Odprto je v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 13. ure. Se priporočam! Ivan PUNGARTNIK. (189-OB-3) prodam HLADILNIK (100 1), starejši, prodam. Tel. 24-908. (P3-25MO) PRODAM univerzalni mlin UN 11 Mio Standard Osijek. Tel. (0608) 61 -764. (P3-24MO) KOBILO, brejo 10 mesecev, staro 5 let, prodam. Rafko Bratkovič, Gor. Brezovica 26, Šentjernej. (P3-23MO) ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin), dobro ohranjen, prodam. Hren, Ločna 19, Novo mesto. (173-PR-3) PRIKOLICO za osebni avto prodam. Marjan Rangus, Dol. Brezovica 27, Šentjernej. (P3-21MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO zelo ugodno prodam. Ivan Golob, Loška vas 14, Dol. Toplice. (181-PR-3) VEČJO količino sena prodam. Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje. (178-PR-3) KOSTANJEVO KOLJE prodam ali zamenjam za drva. Franc Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto, tel. 25-222. (184-PR-3) novih stolov in pralni stroj prodam. Tel. 25-341. (219-PR-3) PRODAM barvni TV Hitachi, ra-diokasetar, dva para smuči, smučarske čevlje 39, light show. Tel. 26-049. (192-PR-3) PLASTIČNI kopalni kadi novi, ugodno prodam. Tel. (068) 52-044. (P3-27MO) LADIJSKI POD, 40 m2, suh, po 3 M za m2, prodam. Tel. 28-104, dopoldne, 65-512 popoldne. (216-PR-3) PRODAM hladilnik (1701), tip 17.88 D Gorenje, čisto nov, po zelo ugodni ceni. Informacije po telefonu 27-586. (198-PR-3) OTROŠKO SOBO ZELO ugodno prodam. Tel. 84-165, popoldne. (P3-32MO) SPALNICO, kompletno ali po delih, prodam. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (207-PR-3) VEČJO raztegljivo mizo in 6 stolov, ohranjeno, poceni prodam. Slavka Ucman, Črmošnjice 48. (205-PR-3) PO UGODNI ceni prodam črpalko za bencin za golf JGL, rabljeno kuhinjsko mizo, klop in stole. Telefon 27-536, po 15. uri. (148-PR-3) ŠIVALNI STROJ Višnja 5 elektronik, malo rabljen, prodam. Tel. 84-312. (P3-9MO) DVE KOZI, breji, dobri mlekarici, prodam. Kaštrun, Vrhtrebnje 20, Trebnje, tel. 44-544. (P3-4MO) PRODAM nov enofazni hidrofor 10% ceneje in 2 m3 hrastovih desk debeline 5 in 3 cm. Matjan Kotar, Vodale 3, 68295 Tržišče. (137-PR-3) ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), rabljen, hladilnik, šivalni stroj, harmoniko (60 basov), nova balkonska vrata in okno prodam. Telefon (068) 24-694. (ček-PR-3) NUTRIJA (temno ijavo) jakno, številka 40 — 42, novo, prodam za 550 SM. Tel. 25-986, od 19. do 20. ure.(Pl-58MO) POCENI prodam krzneno jopo, nov visok hladilnik, električnoplinski štedilnik, oljno peč. Tel. (068) 25-087. (203-PR-3) PRODAM 3 t kolerabe za krmo. Kolenc, Zalog 18, 68275 Škocjan. (204-PR-3) STREŠNO OKNO »Kovinoplastika Lož«, 70 x 90 cm, 2 kom, in 8 m drv (bukev, hrast) prodam. Tel. 26-050. (202-PR-3) PORAVNALKO, debelinko, širine 25 cm, znamke Burtker, in poravnalko, širine 40 cm, prodam. Tel. (0601) 42-565, popoldne. (P3-39MO) PRODAM bojler za peč za centralno kutjavo, prevozni molzni stroj in samonakladalko Sip Šempeter. Tel. 84-887. (P3-19MO) TV Gorenje, barvni, star 4 leta, ekran 66 cm, in posteljo 190 x 90 prodam. Tel. (0608) 34-785. (P3-12MO) PRODAM novi prikolici za manjši traktor in osebni avto ter ETZ 250. Hajsinger, Dobe 27, Kostanjevica. (163-PR-3) KAVČ in dva fotelja prodam. Nadu, Bršljin 42, Novo mesto. (175-PR-3) TELEVIZOR Iskra, barvni, star 20 mesecev, prodam. Jože Rus, Meniška vas 71, tel. 65-496. (165-PR-3) HLADILNIK z zamrzovalnikom (kombiniran), OBOD, ugodno prodam. Tel. 21-874. (161-PR-3) KOSTANJEVO KOLJE prodam. Tel. 25-122. (159-PR-3) ZAMRZOVALNO SKRINJO (300 1) prodam po ugodni ceni. Šegova 3, stanovanje 5, Novo mesto. (160-PR-3) PRODAM več novih športnih motorjev. Tone Rozman, Rdeči Kal, Dobrnič. (230-PR-3) PRODAM suhe smrekove deske, debeline 25 in 50 mm. Informacije na tel. (068) 45-166, v soboto od 10. do 12. ure. (P3-56MO) SEDEŽNO GARNITURO, staro dve leti, prodam. Ogled na naslovu: Koželj, Brusnice 58 a. (P3-40MO) BARVNI TV Philips, ekran 56 cm, malo rabljen, prodam. Tel. po 15. uri 25-883. (P1-68MO) MEŠALEC BETONA (350 1) prodam. Tel. 26-898. (P3-48MO) SPALNICO (1945) prodam. Cena po dogovoru. Tel. (0608) 32-319. (P3-50MO) SEDEŽNO GARNITURO, 6 lesenih OPRAVIČILO Opravičujemo se vsem, katerih zahvale niso bile objavljene v prejšnji številki Dolenjskega lista. Vzrok jebil pomanjkanje prostora. Hvala za razumevanje. Pri zahvali MILKE KOVAČIČ iz Maribora je prišlo do pomote v besedilu. Pravilno bi se moralo glasiti: V 79. letu nas je zapustila naša draga sestra, teta in sestrična... (ne pa mama, kot je pisalo). Svojcem se za neljubo napako opravičujemo. SPET PODRAŽITVE KOČEVJE — Te dni občani že dobivajo obvestila stanovanjske skupnosti in Komunale o podražitvi stanarin, ogrevanja itd. Občinski izvršni svet je namreč na zadnji lanski seji sklenil, da se z novim letom smejo podražiti stanarine za 66 odstotkov, ogrevanje za 105, voda za gospodinjstva za 122 odst. (za gospodarstvo za 124 odst.), odvajanje odplak za 33, prečiščevanje odplak za 36 in odvoz odpadkov za 38 odstotkov. Podražile so se še nekatere druge storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti, seveda pa tudi mnoge druge storitve in proizvodi, katerih določanje cen je v republiški ali zvezni pristojnosti. Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor pri mizi prazen stoji, solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš, mama, ti. Kako pozabim naj gomilo, ko plemenito v njem trohni srce, ki zvesto nas vse ljubilo prav do zadnjega je dne. ZAHVALA Po težki bolezni je v 72. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše ljube žene, mame, tašče, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE BUTOLIN iz Mikot pri Raki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, vkščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom za ustno in pisno izraženo sožalje, vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani, nam nudili pomoč in tolažbo, naši dragi mami darovali vence in cvetje ter svete maše in jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam: Kraševec, Povhe, Suša, Povhe in Bonifazi. Hvala osebju intenzivne nege pri internem oddelku Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in cerkvenemu zboru za zapete žalostinke ter vsem, ki ste nam ob izgubi najdražje kakorkoli pomagali! Žalujoči: mož Jože, hčerka Fanika, zet Lado, vnuka Robi in Tanja, Tone z družino, sestra Elza in ostalo sorodstvo s . e L 1 I ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ANTONA ZRIMA iz Gradca 111 se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, železničarjem in ribičem za govor in spremstvo, župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru upokojencev za zapete pesmi ter vsem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerke Cvetka, Vilma in Darinka z družinami ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš skrbni in dobri mož, oče, tast in stari oče VIKTOR UHAN Šentrupert 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence, cvetje in mnogo ostalih darov ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govor ter Petru Kurentu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Se enkrat lepa hvala vsem za izrečeno sožalje in sočustvovanja. ZAHVALA V 76. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in babica KATARINA OGULIN Kal 14, Semič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru, govorniku Alojzu Vidmarju, vsem sosedom za nesebično pomoč in vsem ostalim vaščanom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Žalujoči: žena Angela in sinovi z družinami Šentrupert, 9. L 1989 Žalujoči: sinova Stane, Matija in hčerka Olga z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in tete TEREZIJE TURK iz Gor. Maharovca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše. Hvala tudi cerk-venemu pevskemu zboru, gospodu kaplanu in župniku Jožetu Miklavčiču za opravljeni obred in lepi govor. V SPOMIN 14. januarja je minilo žalostno, prežalostno leto, odkar smo izgubili najdragocenejše v življenju. Končala se je mnogo prekratka življenjska pot za rosno mladega moža, očeta, sina, brata in strica, polnega neuresničenih življenjskih ciljev MITJA GOSENCA Pot na Goijance 7 a, Novo mesto Hvala vsem, ki vam še žari v srcu iskrica zanj. Leto dni je že minilo, kar med nami več te ni, a te nismo pozabili, v srcih še spomin živi V SPOMIN MARINKI BURJA Hvala vsem, ki jo hranite v srcu in lepem spominu. Vsi njeni VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega očeta, dedka, brata in strica ALOJZA VIDMARJA upokojenca iz Tržišča se zahvaljujemo vsem, ki so mu prinesli cvetje, vence, darovali za sv. maše in nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnega v velikem številu pospremili od domače hiše. Zahvala sosedom za nesebično pomoč, kolektivu IMV Mirna in osebju Splošne bolnice Novo mesto za zdravljenje. Iz srca hvala g. župniku za obred in poslovilne besede, govorniku ob grobu in nosilcu prapora ter spremljevalcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala za pomoč! Žalujoči: sin Lojze in hči Marija z družinama, brat Ivan in drugo sorodstvo ZAHVALA Nenadoma in v komaj 51. letu starosti nas je zapustil naš dragi, dobri brat, ujček in nečak ANTON PEZDIRC iz Boršta 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in pokojnega v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo naj sprejmeta obe družini Kralj, ki sta nam bili v neizmerno pomoč. Obenem se zahvaljujemo govornikoma za ganljive besede, GD Podzemelj, pevkam in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ljubljana, Šentrupert na Dolenjskem Žalujoči: vsi njegovi Ti v življenju nisi bila srečna, bog ti dal, da zgoraj bila bi bolj srečna! ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča ANA ČRTALIČ roj. Župan iz Dobrave 1 pri Kostanjevici na Krki Vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, se poklonili v njen spomin, ji darovali cvetje in vence, pospremili do zadnjega počivališča, iskrena hvala. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nas bodrili ob težki bolečini in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku za njegov trud, pevcem iz Novega mesta, tov. Ivanu Divjaku za lepe poslovilne besede ter g. župniku za obred, opravljen na domu, v cerkvi in na pokopališču. Ljubil si naravo dom in zemljo trta jokala bo ko tebe v vinograd več ne bo ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 85. letu zapustil naš dragi mož, ata in stari ata IVAN RUS iz Vidošič 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje, ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Gradis Ljubljana — TOZD SPO, Astri Ljubljana, GZS Ljubljana, OGZ Metlika, OOZS Beti, IGD Beti, sodelavcem Beti Metlika, govornikoma tov. Plescu in Nemaniču in mestni godbi Metlika. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: žen.: Rezka in otroci z družinami Vsi njeni: mama Hermina, oče Franc, brat Duško z družino Trpljenje si prestal, zdaj boš mimo v grobu spal ZAHVALA V 61. letu starosti je nenadoma umrl naš dragi mož, oče, stari oče in brat JOŽE POTOČNIK iz Stranske vasi 6 pri Semiču Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in pokojnega spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Stanska vas, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Zahvala tudi DO Novoteks Vinica, ŽITU Črnomelj, Rudniku Kanižarica, Pionirju Novo mesto in Iskri Semič. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak ANTON PAVLIČ iz Cegelnice 37 borec XII. SNOUB, strojevodja v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, soborcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka, ZZB, ŽTO-TOZD Sekcija za vleko vlakov, kurilnici, Društvu upokojencev, Marinkinim sodelavkam, pevcem za zapete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Julka, sin Tone in hčerka Marinka z družinama, sestra Ivanka z družino in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, pogumno k njemu pristopite in živega me v spominu obdržite, saj jaz živim v ljubljenih osebah. ZAHVALA Smrt je bila močnejša od ljubezni, vzela mi je mojega moža VIKTORJA HITIJA iz Družinske vasi Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj.. (Kajuh) ZAHVALA V 78. letu nas je 10. januarja 1989 zapustil naš najdražji mož, ate in stari ate STANKO WEISS iz Vojne vasi pri Črnomlju Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga razumeli in bili z njim vse do njegove zadnje poti, mu darovali svojo pozornost in cvetje. Najlepša hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom Krškega, Družinske yasi in Novega mesta. Posebna hvala družinam Skobe, Košak, Vidrih, Pavlin, Maji, Branetu, govornikoma za ^kiene besede, pevcem in trobentaču, kolektivoma IGMP Sava Krško, Kompas, PE Hotel Grad Otočec, PPM Novo mesto za vso pomoč in veliko razumevanje ob boleči izgubi. Njegova Alenka Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem ter osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, ki so nam v težkih časih bolezni stali ob strani. Hvala vsem za spremstvo na zadnji poti, za darovano cvetje, za ustno in pisno izraženo sožalje ter Enici Škof za vso pomoč. Posebno smo hvaležni pokojnikovim nekdanjim sodelavcem iz DO Planina za vsestransko pomoč pri organizaciji pogreba, Zvezi borcev, govornikom, pevcem zbora upokojencev za občuteno zapete pesmi, godbenikom za častno stražo in melodije slovesa ter lovcem za ganljivi zadnji lovski pozdrav. Tolaži nas misel, da v veliki žalosti nismo bili sami. Žena Helena, hčerka Stanka, vnuka Tomaž in Zmago ter ostalo sorodstvo 19. januarja 1989 DOLENJSKI LIST Brežiški cooler gre čez ocean PIA MLAKAR Slovin je na svetovni razstavi v Bruslju dobil zanj zlato medaljo V zadnjih dneh lanskega leta je v čudo viti baletni domačiji v Ločni pri Novem mestu Pia Mlakar dopolnila 80 let življenja. V domačiji, kije žlahtna hvalnica ljudskega stavbarstva in njegov živi spomenik. V domačiji ob Krki, ki je zadnjih 30 let topel, prijeten in skladen dom naših velikih in svetovno znanih umetnikov Pie in Pina Mlakarja. Na vhodu obiskovalca pozdravijo v tlaku besede: pas de deux. Korak v dvoje ali, še bolje: ples v dvoje. In življenje Pie in Pina Mlakarjevih je zadnjih 60 let povsem v znamenju teh treh drobnih besed. Ves čas ples in korak v dvoje. Pisati samo o enem od Mlakarjev se ne da. To je tako kot pisati o Orfeju brez Evridike, o Romeu brez Julije. Vsak zase sta čudo vita človeka, zaokroženi in v sebi skladni osebnosti, skupaj pa sta še nekaj več. Nekaj nad snovnim in duhovnim v posameznem človeku, nekaj, kar presega in hkrati določa vsakega posebej. Kri in znoj, iskanje in odkritje, dvom in vera, zvestoba življenju, izpopolnitev upanja in večno živo hrepenenje. Tega niso mogle omajati, kaj šele podreti, niti človeška pogoltnost in druge s tem povezane nečednosti in grdobije, ki sta jih bila ta plemenita človeka deležna v obilni meri. Nebrzdana pogoltnost se je spet našemila v širši družbeni interes in bogato umetniško dediščino pometla v kot kot smeti Ples kot najbolj prvinski izraz človeških čustev, strahov, upanja in hrepenja in kot sinteza umetniškega izraza Pio in Pina Mlakarjeva obvladuje vse življenje. In hkrati onadva obvladujeta ples. Njuna pot svetovno znanega baletnega para se je začela v Hamburgu v šoli modernega baleta piri Rudolfu Labanu. Pia Beatrice Scholz je tja prišla po maturi iz majhnega šlezijskega mesta, Pino, po rodu Novomeščan, pa iz Ljubljane kot študent filozofije. In tam so ju angažirali kot plesalca za darmstadtsko opero. Tam sta začela nastopati kot par, od leta 1929 kot Pia in Pino Mlakar. Uveljavila pa se nista samo kot plesalca, ampak prav tako kot koreografa in baletna pedagoga Plesala sta še po vojni, vendar so se kmalu začele Piine težave s kolki »Vedno sva ogromno in naporno delala. V Ziirichu so nama hrano nosili na oder.« In ne samo to: v Ziirichu je Pia tri mesece po porodu že plesala. Ravno tamkajšnji neustrezen baletni oder, položen na betonsko podlago, je postal usoden za Piine kolke. Prestala je štiri težke operacije, na vsakem kolku po dve, zadnjo predlani »Za 79. rojstni dan sem bila še na berglah,« je povedala. Potem pa je težave, ki bi omajale veliko mlajšega človeka, začela premago vati. Nanovo seje začela učiti hoditi, njen najbolj zvest rehabilitacijski pripomoček pa je bil gank baletne domačije, kjer je vadila ob ograji kot včasih ob baletnem drogu. Danes je njena hoja graciozna kot pri mladem dekletu. »To je možno doseči samo z železno disciplino plesalca,« ji da priznanje Pino. Tudi sedaj Mlakarjeva plesu posvečala večino svojih moči Zadnjih 15 let pišeta knjigo »Nesmrten teatrski ples«. Računata, da bosta to obsežno strokovno delo končala v nekaj mesecih. Še en njun pomemben prispevek k nesmrtni plesni umetnosti Pas de deux — korak, ples v dvoje. Pia in Pino Mlakar. ANDREJ BARTEU BREŽICE — Osvežujoče sadnovin-ske napitke, ki jih kupci poznajo pod imenom adria cooler, so pri Slovinu v Brežicah začeli izdelovati pred dvema letoma. Zanje uporabljajo samo najkvalitetnejšo surovino, jabolčni sok iz obrata v Mestinju, ki je bil predlansko leto nagrajen. Dodajajo mu vino in aromo: za okusa eksotik in citro belo, za tropik rdeče vino. Cooler je pijača, ki jo je razvil sozdov razvojni center. Polnijo ga samo v Brežicah. Pri Slovinu iščejo kupce zanj tudi v tujini. Manjše količine so lani izvozili v Belgijo, razen tega imajo razgovore za prodajo v združene arabske emirate, na Dansko, v Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Konec minulega leta so poslali prvo pošiljko na otok Barbados v Kartbih, kamor zahajajo na oddih pretežno petični Američani. Kontejner s 1920 kartoni so odpremili pod oznako gelato cooler, ker kupec pod to blagovno znamko prodaja vse svoje pijače in sladolede. Po pogodbi bodo na Barbados pošiljali do izteka leta mesečno po dva kontejnerja. Pozneje bo kupec verjetno naročal večje količine, saj namerava prodajo razširiti na celotno karibsko območje. Na Barbados pošiljajo cooler z dvema okusoma, eksotik in citro oz. lemon, kot ga označujejo zanje. Pooblaščeni izvoznik je sozd Slovin, DO Slovenija-vino Ljubljana. V Združenih državah Amerike je cooler že deset let velika moda. Med proizvajalci je na trgu huda konkurenca, zato prodor na turistični Barbados potrjuje kakovost Slovinovega izdelka. Za cooler je Slovin predlani na svetovni razstavi v Bruslju dobil zlato medaljo. V Jugoslaviji tega sadnovinskega osvežila za sedaj še slabo poznajo, ker ga zaradi 3,5- oz. 4-odst. alkohola ne smejo reklamirati. To otežuje prodajo na domačem trgu. j j Rad hi pomaga! ljudem Poslej do plinske jeklenke tudi po telefonu NOVO MESTO — Iz Novotehnine prodajalne plina na Cikavi stranke dnevno odpeljejo 200 do 300 jeklenk. Med njimi je kar precej takšnih, ki si želijo oskrbeti s plinsko jeklenko, pa je iz različnih vzrokov ne morejo pripeljati domov. Vsa vežja slovenska mesta imajo že precej let organizirano tudi takšno storitev za občane, o uvedbi teh uslug v Novem mestu pa resno razmišlja Mirsad Čustič, prodajalec plina v tem skladišču. »Rad bi pomagal ljudem, ki že danes prosijo za te usluge. Med njimi so najpogosteje bolniki, ki ne morejo iz stanovanja, drugi so brez lastnega prevoza, tretji so se plinu odpovedali, ker jeklenke enostavno ne morejo nesti v peto nadstropje v bloku, tu je tudi starost,« razmišlja Mirsad. Kupil sije poltovorni fiat, na katerega bo lahko spravil 50 je- ročili zamenjavo jeklenke. Mirsad bo jeklenke razvažal v popoldanskem času, po rednem delavniku. Uslugo bo zaračunal pavšalno 2500 din. »V začetku bo morda izguba, vendar bom imel dober občutek, da sem ljudem priskočil na pomoč,« pove novopečeni obrtnik, ki bo tako rešil skrbi marsikaterega prebivalca Novega mesta in bližnje okolice. J. P. Prva nagrada v Pod smreko v Črnomelj Izid žrebanja novolet-ne nagradne križanke Dolenjskega lista NOVO MESTO — Ne vemo, ali je bila novoletna nagradna križanka res tako težka ali pa je zmanjkalo znanja, volje in časa za reševanje. Do roka smo prejeli samo 236 rešitev, kar je najmanj doslej, v njih pa je mrgolelo napak, pri čemer pa smo upoštevali, da ena ni nastala po krivdi reševalcev. Kakorkoli, žreb je naklonil nagrade naslednjim dobitnikom. Prvo nagrado 100.000 dinje dobila Marija Stariha Pod smreko 6, p. Čr- »XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX* RAZSTAVA MALIH PASEMSKIH ŽIVALI — Društvo ljubiteljev malih pasemskih živali Ribnica, ki združuje tudi člane iz občine Kočevje, je priredilo od 13. do 15. januarja v avli srednje šole v Kočevju razstavo zajcev, kur, golobov, ptičev in rac. Posebna zanimivost na razstavi so bili zajci-dalmatinski rexi (na fotografiji), ki so last rejca Stanka Kluna, predsednika tega društva. Na razstavi so zajce tudi ocenjevali, da so rejci dobili tako napotke, kam se naj pri reji zajcev usmerijo. Društvo je imelo že več ra-stav, tokratjia seje prvič predstavilo v Kočevju. Že za to soboto in nedeljo, 21. in 22. januarja, pa pripravlja društvo razstavo golobov in ptičev v domu Partizana v Ribnici. (Foto: Primc) NAGRADNA IGRA ŠE SKRIVNOST OTOČEC — Pred durmi je pust, čas norčij in veseljačenja. Tegobnemu vsakdanjiku bo moč uteči pod masko, kajpak le za kratko. Da bi bila tovrstna sprostitev čimbolj učinkovita, bodo za to poskrbeli tudi gostinci. Na Otočcu bo rajanje od pustne sobote do’pustnega torka, spet bodo izbirali in nagradili najlepše šeme, pripravljajo pa še nevsakdanjo in bogato nagradno igro. Za kaj bo šlo, otoški gostinski in turistični delavci zaenkrat le pomenljivo zmigujejo z rameni. Torej bomo do drugega tedna skušali izvedeti, ali se bo splačalo odpraviti na otoško pustovanje. nomelj; d'1 ^ nagrado 50.000 din Sašo Thorževskij, Volčičeva 121, p. Novo mesto; tretjo, 30.000 din, Blaž Iskra C. 4. julija 50, p. Krško, in četrto nagrado, 20.000 din, Milena Kostevc, Vel. Bučna vas 37 b, p. Novo mesto. Knjižne nagrade bodo dobili: Kristina Molan, Ragovska 6, p. Novo mesto; Bojan Pečnik, Metliška cesta 29, p. Črnomelj; Franc Čuber, Savska c. 7, p. Sevnica; Franc Vidervol, Rakitnica 3, p. Dolenja vas; Alojz Gačnik, Polje 16, p. Krmelj, in Breda Brajer, Mirna Peč 7 a, p. Mirna Peč. Čestitamo! ZA VARNO DRSANJE KOČEVJE — Smo tik pred počitnicami, snega ni, je pa led na Rinži in jezeru. Drsalcev je veliko, samo v kočevski osnovni šoli okoli 500. Krajevna skupnost se je zato odločila, da bo nabavila opremo za reševanje iz Rinže, če bi se drsalcem udrl led. Namestiti jo nameravajo pri tržnici in cerkvi, kjer je največ drsalcev. Označili bodo tudi prostor na Rinži, kjer je drsanje najbolj varno. MIRSAD ČUSTIČ bo vozil plinske jeklenke na dom klenk. Ljudje, ki si bodo želeli takšno uslugo, bodo enostavno poklicali v skladišče na Cikavo (tel. 22-301) in na- TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Zanimanje za gradnjo ne upada Mario Bašič iz edinega projektivnega ateljeja v Beli krajini PODKLANEC Marsikdo najbrž niti ne ve, da ima tudi Bela krajina atelje za projektiranje in oblikovanje, ki pa je v zasebnih rokah. Mario Bašič iz Podklanca pri Vinici namreč že dve leti izdeluje tehnično dokumentacijo za potrebe občanov, pa najsi gre za gradbene načrte za hiše, zidanice, gospodarska poslopja, za načrtovanje notranje opreme ali oblikovanje. Bašič je prišel v Podklanec, kjer je doma njegova mama, leta 1985 ter se zaposlil v projektivnem biroju TPA, ki pa je čez poldrugo leto razpadel. Tako je Mariu zaradi oddaljenosti od večjih središč ostala le ena možnost: da začne z zasebnim ateljejem. Danes pravi, da ima dovolj dela za normalno življenje, toda ne upa si nikogar zaposliti, ker ne ve, kakšno bo povpraševanje po njegovih storitvah že v prihodnjem mesecu. »Največkrat se oglasijo pri meni tisti, ki želijo dozidati, nadzidati ali adaptirati hišo, zgraditi hišo s poslovnimi prostori ali tipsko zidanico. Kljub temu daje vsesplošna kriza, število naročil za gradbeno dokumentacijo ne pada. Stranka mora pri Bašiču na načrt čakati 2 do 4 tedne, za tipki načrt pa le nekaj dni. Teh je izdelal po lastni zamisli že okrog 15, in sicer za zidanice, hiše in gospodarska poslopja, so pa tudi za polovico cenejši od tistih, kijih imajo v Dolenjskem projektivnem biroju v Novem mes- t 'dm & «4^ tu. Mario bi kot diplomirani inženir arhitekture rad, da bi bilo v »njegovih« hišah čimveč elementov tipične belokranjske hiše. Zato je izdelal tudi že načrt hiše, katere zunanjost je identična z. nekdanjo ' tmečko hišo v Beli krajini, notranjost pa je seveda prilagojena današnjim zahtevam časa in človeka. M B.-J. Delo mu sprosti domišljijo Franc Ilc iz Šmarjeških Toplic je izdelal že na desetine ohišij za stenske ure in figuric ŠMARJEŠKE TOPLICE — Francu Ilcu iz vasi Šmarješke Toplice, nedaleč od znanega istoimenskega zdravilišča, tudi dolge zimske ure ne prinašajo dolgočasja. Redno je zaposlen kot vzdrževalec v zdravilišču, sicer pa je kmet, ki mu srednje velika kmetija, na kateri dela še žena Marija, daje dodaten kos kruha. Najbolj pa je srečen, ko mu ob vsem tem delu ostane še toliko časa, da se umakne v delavnico, kjer od težkega dela utrujene roke ustvarjajo čisto druge stvari. Tam se posveti lesu in lastni fantaziji. Rezultat so zanimive za današnji čas kaj nenavadne stvari: nova ohišja za nove stenske ure, vendar v starem stilu. po lastni fantaziji. Že podatek, da za večje ohišje porabi od 70 do 80 ur dela, je dovolj zgovoren. O kaki večji proizvodnji zato France ne razmišlja, vsaj sedaj še ne, v zadovoljstvo mu je že to, da njegovi izdelki krasijo njegov lastni dom in domove njegovih sorodnikov. T. JAKŠE V MOKRICAH BODO IGRALI GOLF ČATEŽ OB SAVI — Terme Čatež načrtno urejajo mokriški kompleks, da bi v privlačnem naravnem okolju obsežnega parka popestrili turistično ponudbo hotela Grad Mokrice. Predstavnikom brežiške občine, zemljiške skupnosti in Regiona, Zavoda za spomeniško varstvo Novo mesto, Gozdarskega inštituta Ljubljana in posavske gospodarske zbornice bodo prikazali bodoči razvoj in ureditev Mokric v zadnji tretjini januarja. Ob tej priložnosti bo njihov poslovni partner in projektant iz ZR Nemčije seznanil udeležence z načrti igrišča za golf, oni pa naj bi razložili ob tem svoje poglede na turistični razvoj Mokric. Letos začenjamo na tem mestu objavljati lestvico, ki jo sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa v Dolenjskem listu, Ljubljanskem dnevniku in na teletekstu ljubljanske ter avstrijske televizije 1. Angel of Harlem — U2 2. Slow turning — JOHN HIATT 3. Nobody’s perfect — MIKE & THE MECHAN1CS 4. Bad medecine — BON JOV1 5. As long as you follow — FLEETVVOOD MAC 6. Baby mine — B. RAITT & WAS NOT WAS 7. Giving you the best that I got — ANITA BAKER 8. Put a little love in your heart — A. LENNOX & AL GREEN 9. Del Rio’s song — BLUE OYSTER CULT 10. You’re a big girl now — BLACK »Moj oče je bil mizar in že kot fantič sem se rad sukal v njegovi delavnici,« pripoveduje Franc. »Tako sem že takrat rad rezbaril in s preprostim dletom oblikoval figurice za jaslice, ki sem jih potem razdajal naokoli. Stenskih ur sem se lotil pozneje, ko je bilo treba na domači uri zamenjati dotrajano ohišje. Videl sem, da mi gre tudi to od rok, pa sem začel izdelovati ohišja tudi za druge« Iz orehovega lesa — Franc pravi, da je najboljši tak, ki ima veliko grč, saj prideta takrat barva in lastnost tega lesa še bolj do izraza — je do sedaj izdelal kakih petnajst večjih in čez trideset studio 1 Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista ANSAMBEL IVANA PUGLJA obstaja šele osem mesecev pa je že požel vrsto uspehov. Na skupni kaseti, ki sojo posneli v studiu Sraka, so posneli dve lastni skladbi, ob koncu leta pa so bili prvi tudi na celoletnem izboru lestvice narodnozabavnih pesmi na Studiu D. Fantje veliko vadijo in se pripravljajo na snemanje lastne kasete. Letos bodo nastopili tudi na festivalu v Ptuju in ŠteVerja-nu. Na sliki: člani ansambla (od leve proti desni): Jože Jurečič, Ivan Pugelj, Marjan Rožič, Dušan Podbevšek. 1. Dolenjski sem kmet — COF 2. Soncu naproti — HENČEK 3. Ej oča, povejte — FANTJE Z VSEH VETROV 4. V Beli krajini sem doma — NOVI ODMEVI 5. Lepo je biti doma ANSAMBEL I. RUPARJA 6. Za vse hvala ti — ANSAMBEL F. MIHELIČA 7. Stari spomini — ŠTAJERSKIH SEDEM 8. Sem ribce lovil — SLOVENSKI MUZIKANTJE 9. Valček — ANSAMBEL J. GOTLIBA 10. Ko pride pomlad — NAGELJ Predlog za prihodnji teden: Vsi na ples — ANSAMBEL T. VERDERBER-JA. Nagrado Studia D dobi PETER SPR1NGER iz Novega mesta. WWV\AA/WWVWWWWWWWVV«/WWVVWWVW'y> »S ' Glasujem za: Moj naslov: AAA/VsAŽW\AAAAA/,yVWVWWWN/WWWW\/WWW'y,/WW\A Kupone pošliljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto V STARINSKEM SLOGU — Franc Ilc iz Šmarjeških Toplic se ne zadovolji samo z delom v službi in na kmetiji. Fantazijo in ustvarjalnost preliva v orehovino, iz katere nastajajo umetnine, starinska ohišja za stenske ure ter dodatni okraski. manjših ohišij. Pokončne stolpiče obdela na lesni stružnici, vse ostalo rezbari z različnimi dleti, prav tako dodatno okrasje, kot so razne podobe rastlin ter živalski in človeški kipci, kijih oblikuje •kozerija' NAVZVEN VSE LEPO IN PRAV Delavke iz šivalnice v Hitrotkalu so ustavile stroje sredi delovnega dne. — Kaj pa naj to pomeni? se je začudila direktorica tozda. — Prekinitev dela, ji je pojasnila Strojnikova. Direktorica je odbrzela k direktorju vseh direktorjev. Paradajzasto rdeča v obraz je kriknila v njegovi pisarni: »Štrajk!« Že čez deset minut je bila vsa vodilna hitrolkalska ekipa med molčečimi stroji in razjarjenimi delavkami. Kaj vas muči? je poskušal na- rediti znosnejše vzdušje direktor vseh direktorjev. Nizke plače, se je oglasila Ig lova. — Nespametno razmetavanje našega denarja, je dodala Cvirnova. Previsoke plače vodilnih, je izbruhnila Čolničkova. Direktor je pričel govorili o težki gospodarski situaciji, ki so jo skuhali sklepi t’ Belem mestu. Podčrtal je težave z uvozom surovin. Poudaril je visoke cene bombaža na svetovnem trgu, ni pa pozabil povedati tudi, da je nemška marka iz dneva v dan vse dražja. — To vemo, je zakričala Iglova. Stari, jalovi izgovori! je vpila Cvirnova. — S tem nas ne boste premolili, da bi sedle za stroje! je bila neizprosna Čolničkova. Podobno kot direktor vseh direktorjev so govorili še: direktorica tozda, tehnični direktor, predsednik sindikalne konference, komercialni direktor, finančni direktor in predsednik konference Zveze komunistov. — Besede, besede! so kot pokvarjen gramofon ponavljale delavke. — Ne bomo pričele delati, dokler nam konkretno ne odgovorite na naše pripombe, je bila najvztrajnejša Iglova, hitrotkahko smetano pa je priče! oblivati znoj neugodja. — Ekskurzija! je zatulil na vratih šivalnice hitrotkalski kurir Lenčič. Ženske so sedle za stroje in so pričele delati. — Bilo bi grdo, če bi za našo prekinitev dela zvedeli tudi drugje, je rekla Iglova. — Na ugled pa moramo tudi kaj dati, ji je primaknila Cvirnova. TONI GAŠPER1Č