Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de la Liberta (Ul. Commerc ale) 5/1 Tel. 28 770 Za Italijo: Gorica, P zza Vit.oria 18/11. Pošt. pred. (casella post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina pla.an.i v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 541
TRST, ČETRTEK 25. MARCA 1965, GORICA
LET. XIV.
Dobro sosedstvo samo ob spoštovanju manjšin
23. t. m. je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo avstrijski kancler Klaus, ki je po smrti predsednika Schaerfa tudi začasni predsednik republike. Klausa, ki bo ostal v Jugoslaviji tri dni, spremljajo zunanji minister Bruno Kreisky, državni sekretar za zu nanje zadeve dr. Carl Bobleter, deželna glavarja Koroške in Štajerske Ferdinand We-denig in Josef Krainer in še razni drugi visoki funkcionarji. Z njimi sta se pripeljala Posebnim vlakom v Beograd tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Pipic in avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Karl Hartl.
Od Slovenije do Beograda je spremljal Klausa tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, ki je zjutraj pričakal Klausa v Mariboru.
Na slovesno okrašeni beograjski postaji je sprejel in pozdravil goste predsednik izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič v družbi drugih visokih predstavnikov jugoslovanskih oblasti. V pozdravnem nagovoru je dr. Klaus naglasil prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ter izrazil prepričanje, da bo njegov obisk pomenil prispevek K nadaljnjemu razvoju takih odnosov. Rekel le< da so bili med obema državama rešeni Vsi glavni problemi iz medvojnega in povoj-nega časa in da je bila sklenjena zadnje čja Se vrsta sporazumov. Trenune težave na pod-r°čju gospodarskega sodelovanja pa niso ta-velike, da bi jih ne bilo mogoče spora-zumno odpraviti.
običajnih formalnostih takih uradnih obiskov, polaganju vencev itd., je prired zvečer Petar Stambolič svojim gostom slavnostno večerjo. Uradni razgovori so se zače-
TEKMA MED ZDA IN SOVJETI V VESOLJSKIH POLETIH
li v
sredo. Na njih bodo skušali med drug
im
°dpraviti Še nadaljnje ovire za čimboljši osebni ir, trgovinski promet med obema dr-2avama,
Mi bi želeli, da bi ta obisk in uradn. azgovori, ki so na programu, zares prispeli tudi k izboljšanju položaja slovenske Manjšine na Koroškem, ki še nikakor ni n _j Kakor bi bilo želeti, zlasti ne na šolskem Področju in v pogledu jezikovne enakoprav-J n°sti. Vsa avstrijska politika na Koroškem I® se vedno usmerjena v asimilacijo sloven-6 manjšine in se nikakor ne more priko-Pab do spoznanja, da so narodne manjšine, z asti slovenska, za Avstrijo tudi dragocene '°t most do sosedov..
Želeti je, da bi sedanji obisk avstrijskih rzavnikov v Jugoslaviji prispeval tudi k te-
010 spoznanju
goslaviji prispeval tudi k te-
V zadnjih desetih dneh je naredila človeška znanost in tehnika zopet velik korak naprej v brezbrežne daljave vesoljstva.
V četrtek zjutraj ob osmi uri po srednjeevropskem času je švignila v ozračje z oporišča v Bailkonuru pri Arallskem jezeru sovjetska ralketa »Vzhod II.«. V njej sta letela v vsemirje polkovnik Alexej Leonov. Zračna ladja je obkrožala zemljo v največji razda.ji 495 kilometrov. Napravila je 17 obkirožitev, vsalko v času 91 minut in v naklonskem kotu 45 stopinj napram ekvatorju. Ves polet je 'bilo mogoče spremljati po televiziji.
Vse gledavce je najbolj osupnil trenutek, ko se je odprla kabina »Vostoka II.« in je stopil v vesoljski prostor letalec Leonov, navezan z 20 metrov dogo cevjo na kabino. V brezraonem prostoru je hodil slkoro četrt ure kot potapljač v vodi. Naredil je tudi nekaj gibov in prekucev in se je nato vrnil v kabino. Ta poskus je iizredne važnosti za bodoče polete v vesolje. Astronavti bodo v stanu, da se prosto gibljejo v vesoljskem prostoru in da bodo mogli postaviti v osvetju medplanetarno postajo, odkoder bodo mogli nadaljevati polete do lune in do drugih planetov.
Letalca sta opravila tudi vrsto drugih znanstvenih preizkusov, ki so vsi zadovoljivo uspeli. Beljajev in Leonov, prvi človek, ki je hodil po vesoljstvu, sta imela pri' pristajanju nekaj težav. Marala sta uporabiti ročno upravljanje. Pristala sta v fa.igh nekaj sto kilometrov vstran od določenega pristajališča, popolnoma zdrava in dobre volje.
V torek je pozdravila oba junaka vesoljstva praznično odeta Moskva med topovskim streljanjem. Z vseh strani sveta so čestitali obema vesoljskima letalcema, ki sta utrla nova' pota k drugim svetom. Papež Pavel VI. je dejal, da čestita glavnemu junaku vesoljskega poleta, njegovemu tovarišu in vsem znanstvenikom, ki so ta poskus omogočili, »želimo pa z vso silo, da bi ta napredek poboljšal človeštvo, da bi je združil k idealom miru in skupnega blagostanja.«
 ■--
Podoben poizkus, toda z drugačnimi znanstvenimi izsledki, so napraviili' v torek tudi Amerikanci. Ob treh in pol popoldne so izstrelili na rtiču Keonedv s pomočjo rakete »Titanus 2« vesoljisko kabino »Gemini«. Poseben znanstveni napredek pri tem vesoljskem poletu je to, da sta astronavta Virgiil Grissom in John Young samostojno vodila kabino skozi ozračje, -brez elektronskega upraVljaja z letalskega oporišča, kakor je bilo doslej potrebno. Kabina Gemini je tri krat obkrožila Zemljo. Največja znanstvena važnost pri tem poletu je bila ta, da sta
, mogla kozmonavta s pomočjo posebnih raketnih naprav poljubno menjati tir v vesoljstvu. Opravila sta tudi vrsto znanstve-I nih poizkusov, ki s0 pokazani vplive radio j aktivnosti in breztežnosti na človeški or-' gaoizem.
Po nekaj manj kot pet ur poleta sta oba 'letalca srečno pristala v At',antskem oceanu blizu Baha,ruskega otočja; samo 40 kilometrov vstran od, predvidenega kraja. Tudi ta dva bosta defežma slovesnega sprejema v Beli hišic
Oba poleta sta dokazala, da bo človek mogel prosto »hoditi« po vesolju in da je mgoče prosto ‘krmariti vesoljsko ladjo in poljubno menjati njen0 smer.
Nevarnost je le, da ne bi začeli ljudje pri tem preveč oboževati tehniki in pozabljati na duhovne vrednote.
 ■--
POLOŽAJ T TIKTAAMU
Američani so se začeli posluževati v boju proti komunističnim gverilcem v Vietnamu vse odločnejših in ostrejših metod. Letak skt napadi na Severni Vietnam, ki pomenijo povračilni ukrep za pomoč, ki jo nudi tamkajšnja komunistična vlada gverilcem v Južnem Vietnamu, postajajo vsakdanji in vedno hujši. Američani in Jbžnovietnam-ci so začeli uporabljati zlasti strašne zaži-galne bombe, s katerimi uničujejo vojačke naprave in sevemovietnamske ladje, da bi < hromili skrivne dovoze orožja na jug. Seveda trpi pri tem tudi civilno prebivavstvo, čeprav se Američani omejujejo, kolikor je le možno, na vojaške cilje.
Kot se zd.i, bo postalo v kratkem tarča 'etalskih napadov tudi glavno mesto Severnega Vietnama, Hanoj, odkoder že evakuirajo prebivavstvo. Američani so napovedali tudi', da bodo porušili vse mostove in ceste, ki povezujejo Severni Vietnam s Kitajsko.
| Ta se še vedno ne zgane, da bi poslala pomoč, pač pa so Rusi najavili pošiljatev »prostovoljcev«. Vsekakor se zdi, da tudi v>ni ne mislijo odkrito poseči v vojno. Sovjetska zveza se trudi, da bi se rešila vietnamska kriza s pogajanji, toda ker zahtevajo vietnamski komunisti, da bi morali Američani kot pogoj za pogajanja prej umakniti vse svoje sie iz Južnega Vietnama, ne bo iz pogajanj najbrž nič.
Jasno je, da tega pogoja ne bodo Američani nikoli sprejeli.
_ Rajši bodo poskusili da »omehčajo« gverilce. To mislijo zdaj storiti med drugim z odločnimi protiakcijami in z uporabo posebnega plina, ki začasno oslepi in vzbuja v tistem, ki ga vdihne, nevzdržne občutke gnusa. Zaenkrat si od, tega plina veliko obetajo, toda bomD še’p videli, — če ame-i riška pričakovanja niso pretirana.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 28. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Zborovske skladbe tržaških avtorjev; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Gojko in Cvetka«, pravljica, napisal Fran Roš, za radio priredil Jožko Lukeš. Drugi in zadnji del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 15.00 Znani pevci: Franik Sinatra; 15.30 »Testament«. Povest. Janka Kersnika, dramatiziral Ivan Rozman. Igra RO.;
18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel;
20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehair: »Poglej, nehvaležni olruok, kakuo je tuoj grjeh vesoikl«;
21.00 Vabiilo na ples.
• PONEDELJEK, 29. marca, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske fo.klore - Lelja Rehar: »Poglej, nehvaležni otruolk, kakuo je tuoj grjeh vesokl«; 17.20 Lopo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravila Emilija Carmen Ferluga; 18.30 Koncertisti naše dežele: Flavtist Miloš Pahor, kitarist Bruno Tonazzi; 19.15 Plošče za vas: 24. quiz oddaja; 20.35 Riccardo Zandonai: »Romeo in Julija«, opera v treh dejanjih.
• TOREK, 30. marca, ob: 11.45 Beneški motivi;
12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna simfonična glasba; 19.30 Postni govori - Dr. Franc Šegula: »Grešnike svarili«; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v naši deželi; 22.00 Sovenske novele 19. stoletja -Ivan Kavčič: »Polžev Andrejec«.
• SREDA, 31. marca, ob: 11.35 Radio za šole (za
I. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Postne legende -Marijan Vouk: »Usmiljenje ptice«; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Milana. Vodi Massimo Freccia. Sodeluje violončelist Andre Navarra. V odmoru (približno ob 21.30) Knjižne novosti - Natalia Ginzburg: »Cinque ro-manzi brevi«, pripravil Franc Jeza.
• ČETRTEK, 1. aprila 1965, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Okno v svet; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Virnko Beličič: »Ilirstvo in Stanko Vraz«; 20.35 »Vzgojitelj v zadregi«, veseloigra v treh dejanjih, napisal Giovanni Giiraud, prevedel Mart:n Jevnikar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.30 Skladatelji Furlanije-Julijskc krajine.
• PETEK, 2. aprila, ob: 11.35 Radio za šole (za
II. stopnjo ljudskih šol); 11.55 Mali ansambli;
12.15 Pomenek s poslušavkami; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Slovenski solisti. Harfistka Pavla Uršič Petrič, Ivo Petrič: Elegija; 19.00 Italija in Južni Slovani v letih 1848-1918:	Miloš	(
Vauhnik; 19.30 Postni govori - Msgr. Jože Jamnik: »Nevedne učiti — dvomljivcem prav svetovati«;, 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj;:
21.00 Verski motivi v operni glasbi; 21.30 Znanost in tehnika - Slavko Andree:	Poskusne letalske katastrofe.
• SOBOTA, 3. aprila, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaja zn avtomobiliste; 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine; 17.20 Di ufii Vatikanski koncil. Poročila in komen-1 tarji; 17.30 Pisani ba'ončki. Radijski tedn:k za i najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 18.30 Jazz panorama. Besedilo Scgio Portaleoni; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor iz št. Mavra, vodi Gabrijel Devetak; 21.00 Postne legende - Marijan Vouk: »Desni razbojnik«; 21.30. Vabilo na ples.
Veličastna manifestacija za enakopravnost črncev
TEDENSKI KOLEDARČEK
28. marca, nedelja: Janez
29. marca, ponedeljek: Ciril
30. marca, torek: Branimir
31. marca, sreda: Benjamin, Modest
1. aprila, četrtek: Bogomila, Hugon
2. aprila, petek: Franc
3. aprila, sobota: Žarko
Iz Selme je v nedeljo krenil sprevodi ekrog 8 tiisoč črnih in bejiih demonstrantov in se peš podal na pot proti Montgo-meryju, pres ta'niči Alabame na jugu Združenih držav. Dcmolnistranti bedo ieročiilO alabamskemu guvernerju Wal'acu posebno resolucijo z zahtevo po popolni enakopravnosti črncev z ibeilci, zlasti 'kar zadeva volilno pravico.
Ker je guverner Wallace izjavil da ne more zagotoviti varnosti in reda med pohodom, kar je pomenilo že grožnjo demonstrantom, je predsednik Johnson ukazal' vojski, in policiji, naj skrbita za varnost udeležencev pohoda in postavi,1 pod zvezno poveljstvo 'Siile tako imenovane držaivtne straže, ki spada sicer pod poveljstvo guvernerja. Na čel u sprevoda korakata No-
ZAKLJUČEK V. KONGRESA
SLOVENSKIH KOMUNISTOV
V soboto se je v Ljubljani zaključi)’. V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Kongres je sprejel resolucijo, ki ipoleg skl'epov o gospodarskih in političnih zadevah vsebuje tudi odstavke o mednacionalnih odnosih v okviru jugoslovanske države in o vprašanjih narodnih manjšin v Soveniji in izven njenih meja.
V tej zvezi1 je v resoluciji rečeno, da je dolžnost slovenskih komunistov, »delovati tudi za sožitje med vsemi narodi iln uveljaviti načelo odlprte socialistične sikupnosti.« »Za uresničevanje tega nače'a — nadaljuje resoluciji. — je izrednega pomena enakopraven položaj italijanske in madžarske narodnosti s S 'ovenoi, nič manj pa naša skrb za položaj in življenje Slovencev zunaj meja naše državne skupnosti.«
Za političnega sekretarja CK ZKS je bil ponovno izvofljen Miha Marinko, za sekretarja za organizacij sko-poritičn i sektor je bil izvoljen Albert Jakopič, za ideološki sektor Stane Kavčič, za družbenoekonomski sektor Viktor Avbelj. Novi izvršni odbor šteje 17 članov, od tega 5 novih. V izvršnem odboru so: Viktor Avbe\j, Albert Jakopič, Stane Kavčič. Vladimir Krivic, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Franc Popit, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Vida Tomšič in Boris Ziherl. Novi člani so Marko Bulc, Tone Kropušek, Franček Mirtič, Tine Remškar in Janko Smole.
UMRL JE GHEORGHIU DEJ
V Bukarešti s0 v sredo, 24. t. m., pokopal* romunskega predsednika republike Gheorghiuja Deja. Njegovega pogreba sta se po'eg številnih predstavnikov raznih držav udeležila tudi sovjetski nred,sedniik Miko-jan in kitaj/ski predsednik Ču En Laj. Ni izključeno, da je oriš'o ob tej priložnosti do razgovorov med. sovjetskimi in kitajskimi državniki. Vendar vse kaže, da se so vjetsiko-kitajska nasprotstva spet zaostrujejo zaradi neprenehnih, celo na absurdnost meječih napadov na sovjetsko politiko, kakor na primer o zadevi kitajskih študentov, ki so demonstrirali v Mosikvi proti ameriškemu veleposlaništvu in so jih Kitajci zaradi nekaterih prask v spopadu s sovjetskimi policisti napravili za prave mučence.
belova nagrajenca za mir, znani črnski voditelj Martin Luther King in podtajnik v tajništvu Združenih narodov Bunche, ki je tudi črnec; z njima vred so se postavili na čelo sprevoda mnogi katoliški in protestantski duhovniki. Katoliška Cerkev v ZDA je dafa tej manifestaciji za črnske pravice svojo polno podporo.
—0—
AKTIVNOST ITALIJANSKE VLADE
Potem ko je prišlo d;o političnega razčiščen j a (recimo, do nadaljnega...) med štirimi strankami Vladne koalicije im do preosnove vlade, se je italijanska vf.adla (kar odločno lotila ukrepov, da bi zajezila gospodarsko krizo in spravila gospodarstvo spet na dobro pot. Odobrila je »super-zakon« c petletnem gospodarskem načrtu za razdobje 1965-69 in sprejela ukrepe o povišanju minimalnih pokojnin.
Večjo aktivnost 'kaže tudi na zunanj/em političnem področju, tako kar zadeva pobude za politično združitev zahodne Evrope, kot tudi glede mednarodne politike, z'asti Vietnama. Kot vse kaže, je novi zunanji minister Fanfani pristaš pogajanj za rešitev krize v Vietnamu, in se namerava truditi v tem smislu.
DELEGACIJA USTAVNEGA SODIŠČA SFRJ OBISKALA ITALIJO
Na povabilo predsednika ustavnega sodi-' šča Itai.i je Gaspa-iv AiabrosinAjai je prispela 23. marca v Rim delegacija ustavnega sodišča SFRJ. Jugoslovanski delegaciji, ki jo vodi predsednik ustavnega sodišča Blažo Jovanovič, so izkazali časti, ki jih izkazujejo v Italiji visokim političnim in državnim voditeljem.
Predsednik ustavnega 'sodišča Blažo Jovanovič in člana delegacije sodnika Branko Jevremovič im Nikola Srzentič imajo razgovore s predsednikom Ambrosinijem in njegovimi sodelavci v problemih in dosedanjih izkušnjah v delu ustavnih sodišč Jugoslavije in Italije!.
CARINSKA OLAJŠAVA VELJA DO KONCA MARCA
Carinska olajšava tujih državljanov jugoslovanskega rodu, ki žive v obmejnih pasovih, za uvoz bteiga do 200.000 din letno brez carine zdiaj spet velja.
Do ukinitve teh olajšav, ki je razburila prebivalstvo obmejnih pasov, je prišlo din0 3 marca. Ukinitev je -bila obrazložena s tem, da prebivalci obmejnega pasu že uživajo olajšave, predvidene z videmskim sipo-razumom q malem obmejnem prometu« spričo česar naj ne bi bili deležni še olajšave za izseljence. Po novem tolmačenji zveznega sekretariata pa zanje velja olajšava do 31. marca letos.
Na upravi carinarnice v Sežani so izjavi' li, da je uvoz po tej olajšavi ponovno m or goč in da ga sipet izvajajo.
ifl
ČESTITAMO !
Gregorja Pertota, radijskega napovedovalca, njegovo ženo Rožico je razveselila prva hčerk*^ Srečnim staršem čestitajo prijatelji in znanci, stitkam se pridružuje tudi Novi list.
1 zasedanja deželnega sveta:
Resolucija o vojaških služnostih
V torek je deželni svet soglasno odobril resopucijo, ki obraivnava vprašanje vojaških služnostih, pri čemer so predvsem prizadeti prebivalci z Goriškega in iz videmske pokrajine. Vojaške služnosti predstavljajo namreč buido breme in oviro za razvoj marsikatere gospodarske dejavnosti, zato je nujno, da se temu vprašanju posveti naj-večja pozornost.
V razpravo je na seji deželnega sveta posegel tudii svetovalec Slov. Skupnosti dr. škerk, ki je med drugim poudaril, da predstavljajo vojaške služnosti veliko brente za kmetijstvo, gradbeništvo, industrijo ■n zlasti za turizem, zaradi česar je nujno, da država talko spremeni obstoječo zakonodajo, da bo ustreza'a sedanjim potrebam ‘n zlasti vskladila zahteve državne obram-^‘e z zahtevami gospodarskega i:n socialnega razvoja.
Nova zakonodaja — je dejal dr. škerk — naj predvideva izredna denarna nakazila za Področja, ki: so podivržena vojaškim služnostim, odpise davkov in posebna javna dola, kar naj vsaj delno odtehta škodo, k' nastaja zaradii bremen vojaškega znaiča-Ja- Lastnikom zemljišč naj se takoj izpla-Ca pravična odškodnina in naj se zato podstavijo upravni postopki za dosego o-ntenjene odškodnine. Preden pa bodo dobili veljavo novi predpisi, naj se vključi v splošno posvetovalno-tehnično komisijo, ki Jo predvideva Obstoječi pravilnik o izvaja-nlil zakona o vojaških služnostih, pred-
^TRŽAŠKEGA
Pogreb Avguština Zlobca
Na Repentabru so v torek popoldnp po-. opali Avguština Zlobca s Fornetičev, ki se Je v noč,l od petka na soboto Smrtno po-jpsrečil v svojem gospodarskem poslopju.
s® je podaj na senik, da bi nametal se-^a za živino, je padel v jašek in se verjet-° ko si ni mogel pomagati., zadušil. Autop-.'Ja je ugotovila, da ga je zadela kap. Ker gaiti Sam 'doma, mu ni mogel nihče poma-
V^ojnik je bil ugleden in spoštovan izv^•ter 'e pri zadnjih volitvah spet na Usti Slovenske skupnosti za ne ^kega svetovavca ropentaborske obči-sk	° iookcijo je opravljal za Slovensko
sk nost že mnogo let prej v repentabor-občinskem svetu. Pokopali so ga po-0st ’ ko so prepeljali njegove posmrtne do310 'z mrtvatšnice v Trstu domov, na k ttlače repentaborsko pokopališče. Pogreje.. s.e je udeležila množica ljudi in med tej! * Iuc*' delegacija Slovensk" skupnost, evilini njegovi prijatelja iz njenih vrst.
Posl'CC* °l')rt'm grobom se je od pokojnika Šu(n°v'! repentaborski župan g. Mihael Gu-tiad' ^ ’zraz'l žalovanje vseh občanov v . njegovo nesrečno smrtjo in sočustvo-D{.?Je, z njegovimi sorodniki ter poudaril °jnikove velikc človeške odlike.
^ l^henu Slovenske skupnosti mu je spre-lla'?n! na grobu dr. Matej Poštovan, ki je g aisi.i pokojnikovo slovensko in krščan-: ° Zavednost ter njegov smisel za delo v Vn° 'korist, to je v korist občanov.
Slavnik dežefe, ki b0 znal tolmačiti in braniti koristi prizadetega prebivalstva.
Kot smo omenili, je deželni svet soglasno sprejel resolucijo, ki med drugim poziva v ado in parlament naj poskrbita za revizijo zakonodaje o vojaških služnostih in v bistvu vsebuje vse predloge, o katerih je govori] tudi slovenski svetovalec.
V deželnem svetu je ta teden tudi: v teku razprava o zakonskem osnutku, ki. medi drugim predvideva, da bo imej (o odborni-štvo za kmetijstvo in za nadzorstvo nad. krajevnimi upravami (občine in pokrajine) svoj sedež v Vidmu. S tem predlogom se strinjajo sredinsko - levičarske stranke in delno tudi komunisti, medtem ko predstavnik Slov. skupnosti predlaga, naj bi omenjeno odborništvo ohranilo svoj sedež v Trstu, v Vidmu in Gorici pa naj se ustanovijo le njegove izpostave. Ker razprava o tem vprašanju še ni zaključena, se bomo k stvari še povrnili.
NASLEDNIK DR. SCHWEITZERJA
Kot poroča neki angleški zdravniški tednik, je imenoval dr. Albert Schweitzer za svojega naslednika v bolnišnici za gobave v Lambarene v Gabonu 3 l-lotnega švicarskega zdravnika dr. Walterja Munza. Dr. Munz bo baje prevzel svojo funkcijo ob koncu tega meseca1. Dr. Schvveitzer pa mu bo pomagal.
Oče dr Munza, znan švicarski arheolog, ie velik prijatelj dr. Schvveitzerja.
SMRT MONS. V. ZUPANČIČA
V Lievinu ob Rokavskem prelivu v Franciji so pokopali v torek monsignora Valentina Zupančiča, starosto slovenskih izseljenskih duhovnikov.
Rodil se je leta 1883 v Mostah pri Ljubljani. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih ljubljanske škofije. Reta 1926 je odšel pastirovat med, slovenske rudarje ob Rokavskem prelivu in jim posvetil vse svoje moči.
NEPISMENOST V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanski tisk je te dni objavil podatke, da je v Jugoslaviji še skoraj 20% (19,7) ljudlij nepismenih. Posebno zaskrbljenost vzbuja to, da je kakih 50 odstotkov vseh nepismenih, približno 1,400.000 ljudi1, v Letih, ko bi lahko skupnosti največ prir speval.ii, torej v starosti do 50. leta.
Tega problema se je zdaj lotil glavni odbor Zveze silndlilkatov Jugoslavije, ki bo
l||llllllllllllllllllllll|li|lllll|ll|li|llllllll|ll|ll|ll|ll||i|ll||||illlllll|ll|ll|ll|ll|llllllllllllll|ll|lllllllllllllllllllllllllllllllll)
SLOVENSKO GLEDALIČŠE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu
V NEDELJO, 28. MARCA OB 16. URI
(abonma I. popoldanski in abonma II. popoldanski)
Uro Betti USAD NA SEVERNI POSTAJI
iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii niiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiini
skušal zmanjšati nepismenost med delavci.
Kot znano, prirejajo nekatera podjetja v Sloveniji posebne tečaje za delavce z juga, da jih nauče brati in pisati. Ni pa točno znano, kakšne uspehe imajo ti tečaji.
OB SMRTI SKLADATELJA STANKA PREMRLA
V začetku prejšnjega tedna so, pokopali slovenskega skladatelja in orgelskega virtuoza mons. Stanka Premrla. Umrli je v Ljubljani.
Stanko Premrl se je rodil 28. septembra 1880 v St. Vidu pri Vipavi. Gimnazijo' je obiskoval v Ljubljani, kjer je študirali tudi bogoslovje. Že kot gimnazijec se je uči), glasbe, leta 1904 pa je odšel na dunajski konservatorij, kjer je študiral kontrapunkt, kompozicijo in razne druge glasbene predmete. Dovršit ga je leta 1908 z odliko, Kot prefekt v Alojzijevišču in hkrati na orglarski šoli v Ljubljani je poučevali klavir, orgle in petje. V poznejših letih je prevzemal vedno važnejše glasbene funkcije. Leta 1939 je bili imenovan za rednega profesorja na glasbeni akademiji v Ljubljani, leta 1945 pa je bil upokojen.
Mons. Janiko Premrl je pomenil s svojo drzno harmonizacijo prelomnico v dotedanjem slovenskem cerkvenem komponiranju. Odlične zaisluge si je pridobil tudi kot glasbeni pedagog. Kot skladatelj pa zapušča 10 latinskih maš, 3 Requieme in mnogo drugih mašnih, božičnih, velikonočnih in drugih pesmi. Sodeloval je tudi pri svetnih glasbenih publikacijah in na področju prev svetne glasbe.
S spoštovanjem in globokim prepričanjem, da so med nami še zavedni ljudje, ki ljubijo našo primorsko literaturo, se obračam na vse sloje naše narodne družine, da mi priskočijo na pomoč si kakršnimkoli prispevkom, ki bi mi služil pri izdaji mojih poezij »Tiha 1 j u-bezen«, ki mi leže v predalu že dvajset let, ker nisem imel nikdar dovolj denarnih sredstev za samozaložbo.
Vsem darovalcem najlepša hvala!
( Darove sprejema tudi uredništvo »Novega lista«, in sicer pod šifro »Tiha ljubezen«.
KOLLVVITZ S.
ILIJA EHRENBURG O STALINOVEM TERORJU
Sovjetski pisatelj Iliitja Ehrenburg je priobčil članek v reviji: »Novii mir«, v katerem se spominja terorja med Stalinovo vladavino ter pravi, da je bil nekoč tudi sam v nevarnosti, da ga Berijeva policija aretira in likvidira. Pisatelj piše, da so med agitacijo proti kozmopoliitiizmu ,lieta 1949 likvidirali večje število književnikov, povečini judovskega rodu. Ko je zvedel, da mislijo v kratkem tudii' njega aretirati, se je Ehrenburg osebno obrnil na Stalina tpr j imel razgovor z Mailenkovom. Ta mu je za-I gotovi! svojo zaščito, in tako je lahko Ehrenburg spet pričel s svojo delavnostjo.
V članku se Ehrenburg, ki je, kot znano, tudi' po rojstvu Jud, spominja pisatelja Salomona Milkhoelsa, ustanovitelja protifa-! šistične judovske zveze, katerega je leta 1948 umorila Berijeva policija. V komentarju o teh dogodkih izreka Ehrenburg pre-| pričanje, da bo zginil tako antisemitizem kakor tudi vsi drugi plemenski! predsodki.
Končno pisatelj izreka željo, da bi našli Izraelci v duhu pravičnosti prav0 pot k spravi z Arabci, kar pa je seveda v glavnem odvisno od teh.
T>zuhltvijfi
REŠENA SO ZEMLJIŠČA NA KOLONKOVCU
ga našega kulturnega prvenca. Sledilo je potem zanimivo p reda vanj c Maria Magajne o Španiji, na platnu so bile hlkrati prikazane slike iz življenja in umetnosti te dežele. Pretekli četrtek pa je bal Kosovelov večer,
čilno pripomogel odločni odpor s jo venske ki je bil posvečen temu izredno razgledan*> javnosti in zlasti tudi prizadetega prebi- mu in globoko čutečemu pesniku našega Tržaški občinski svet je v ponedeljek zve- j vavstva proti temu, da bi ta pOljedelsiko Krasa. Vse prireditve so se vršile v slkoraj čer soglasno odobriti) zaključke posebne ko- važna in visoko produktivna zem.jišča, kil premajhni Grudnovi dvorani. Bile s0 prav misije občinskih svetovavcev 'glede določit- 1 so važna za preskrbo mesta z zelenjavo dobro obiskane iin so pokazale, da si: Na-ve zemljišč, ki bodo služila v smislu zako-	uničili z zazidavo, medtem ko je na razpo-	brežinci živo	želimo	takih kulturnih veče-
na št. 167 za cenene in ljudske gradnje. Ta	lago dovolj drugega neproduktivnega stavb-	rov in sploh	obnovo	vsega kulturnega živ-
zemljišča so 'bila izbrana namesto področ- j nega prostora tako v mestu samem kot no	ljenja, da se	vsaj v	neki meri postavimo
ja na Kolonkovcu, katero je občinski svet periferiji. Mimogrede naj opozorimo samo na raven, nekdanjih časov, ko so vodili s!o-svoj čas na zahtevo vse slovenske politične na obupno in sramotno stanje v starem vensko prosveto v Nabrežini veliki (kulturni javnosti, črtal iz zadevnega načrta.	.	tržaškem mestu, ki bi ga morali že iz hi- delavci, kot so bili kurat Čargo, dramaturg
Seji občinskega odbora je prisostvovalo gieničnih iln humanih ozirov sanirati in Koren ter pevovodji, šolski vodja Avgust številno občinstvo, ki j(e zainteresiramo na zgraditi tam zdrava stanovanja namesto se- Tanče in učite'j Koršič, teh vprašanjih, in ki je ploskalo raznim; danjih smrdečih brlogov. Tam 'bi -lahko Ko ponovno dajemo čas J našemu dija-govornikom, zlasti še po koncu glasovanja,	zgradili zdrave hiše vsaj za nekaj deset ti-	šivu, pri teh	uspehih	si želimo, da bi tudi
ki je potrdilo nove odločitve občinskega	»oč prebivavcev, toda očitno so mnogi -a-	ostala mladina, ki še	mrzlo stoji ob strani,
sveta glede zemljišč za ljudske gradnje, s interesirani bolj po razlaščanju slovenskih, prisluhnila temu kulturnemu zagonu in po-
katerimi bo ohranjeno področje na Kolion-kovcu za poljedelce in vrtnarje. V debato c tem so posegli' komunist Cuffaro, krščanski demokrat Visintin, socialist Pittoni in sociafni demokrat Di Gioia. Manjkal je zaradi bolezni občinski svetovavec Slovenske skupnosti dr. Teofil Simčič, ki je ob več priložnostih v imenu Slovenske skupnosti v občinskem svetu branil (interese naših vrtnarjev in kmetov na Kolljonikovcu. Kot zna-' gospodarsko rentabilnih zemljišč v okolici no, je vodila Slov. skupnost odločno akcijo kalkor pa na nujinJi sanaciji starega mesta.
Naročnike, ki Se niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
kazala več zainimanjai in razumevanj a za te visoke kulturne vrednote.
S. K.
>. /VWWVWWN
\ obrambo teh naših ljudi tudi v obliki intervencij in vlog v Rimu pri vfcudi.
K spremembi odločitve občinskega sveta glede zemljišč na Kolonikovcu je tako odio-
Doršt:
GOSTOVANJE MK IZ DOLINE
Člani dramsike skupine MK iz Doline so se našemu vabilu, da bi igrali pri nas, z
Debato j« zaključil s kratkim odgovorom odbornik za javna dela Colautti. Odobreni načrt pa predvideva, da bodo vključena v načrt za ljudske gradnje razna zemljišča na periferiji iin v središču mesta v skupni' površini 568.000 kvadratnih metrov, na katerih bo možno zigradiitii 3.200 stanovanj, v katerih bo našlo dom skoraj 13.000 ljudi. Naj večja teh zemljišč so na Rocolu-Melari, pri Sv. Mariji Magdaleni Dolnji,
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL PRIREDI V SOBOTO, 27. MARCA OB 20.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU
KONCERT MOŠKEGA ZBORA
Na sporedu so • skladbe Galusa, Monteverdija, Gotovca, Simonitija, Pertota, Ote, Marolta in drugih.
Dirigent: Ignacij Ota.
Jetrne/Umu
veseljem odzvati. Že večkrat so nastopili'
na našem odru v dvorani pri čč. sestrah 1 pri Sv. Ani, na Montebellu, na Campanel-
in vedno so se dobro odrezali.
Zato smo bili tudi tokrat prepričani, da nas ne bodo razočarali. In res! Zelo prijetno so nas presenetili z Nušičevo trodejan-ko »Navaden človek«. Predstava je bila v nedeljo 14. t. m.
Za našo vais je 19. ura nekoliko pozna za take nastope. Kljub temu je bila d.vo-
MAŠE V SLOVENSKEM JEZIKU Ne bi pričakovali, d:a se bodo v naših krajih zavlačeval celo odloki samega vatikanskega cerkvenega zbora. V začetku posta so začeli duhovniki po vsem svetu opravljati določene dele mašnega obreda v domačih jezikih, kakor je ukazala vrhovna erkvena oblast. Povsod se spoštujejo nje-
.... rj.	.	.	ne	odločbe, samo pri nas, kakor kaže, so
svetovavcev Morelilija m Traunerja ter zam:- ,	’	,	.	•	•	n	j	-	/	•
t on«	^	11liifmiit\ri	mUavtudl v tem P°eledu lzJeme- Predan je stopi-
ah in na K j adinu. Tud": pri tem bodo1 oškodovani slovenski ljudje, vendar pa ne v taki meri kot na Kolonkovcu.
V prvem delu seje sta župan Franzil in odbornik Bazzaro odgovorila na vprašanji
kal a govorice o dozdevni ukinitvi vojaškega distriikta in nabornega urada v Trstu
rana polna. Vendar nam ni bilo žal, da smo j Reorganizacija nabornih svetov po vsej drse odrekli lepemu pomladanskemu izletu ib žavi, ki opravljajo psihotehnične preizkuš-ise udeležili tega nastopa, saj so se nam Do-. nje nabornikov, je povzročila, da se morajo linčani za to popolnoma oddolžili. Nudili rekruti iz Trsta podajati zaradi takih pre-
šo nam v zameno 2 uril zabave in prisrčne-
lskav v Videm kot se moraio n. pr. mlade-, ..	.	x	lX	,	,	,	...
u	.v. .	,j	•	.!,•	,	t’	nespremenjeno,	češ	da	ludii slovenskih mo
ga smeha.	mo	iiz Benetk podajati zaradi tega v Tre- ■{.	,	J	.	,T	.	,
,	•	•	v	j	u.	•	•	Milnih	obrazcev	ni	na	razpo'ago. Uvidevni
Igravkam m agravcem želimo, da bi ime- v,so	gospodje	sG	poudarili,	da bi se mogle do-
li se mnogo tako uspelih nastopov tud, v) Občinski svet je tud, skleni, da seboj^ t4ane stovcndkc mašne molftve i(Z drugih dvoranah na Tržaškem. Zahvaljuje-1 odslej na zahtevo nekaterih skupin obe,n- Trs,ta a i Gorite Ostalo je |k,jub (cmu
-	-	.	--	skth	svetovavcev sestaja ob petkih name-1	t- j j
sto ob 'ponedeljkih.
'a nova liturgija v veljavo, so potekali tudi v videmski kuriji razgovoril, kalko in kaj naj se ukrene v s) loven sikih farah videmske nadškofije iln v tistih, kjer tudi slovenski verniki tvorijo močno skupino. Slišal se je odgovor, naj v omenjenih farah ostane vse
mo se jim iin želimo, da bi nas 'kmalu spet obiskali.	DSB
pri prejšnjem odgovoru, naj bo vse po sta-iiem, to se pravi, brez uvedbe molitev v i domačem jeziku, kot lo predpisuje Cerkev.
KONEC MRTVILA V NABREŽINI
Z velikim veseljem ugotavljamo, d,a se je j. Spr.čo teh dejstev ni nič čudnega, če ‘,e po več letih kulturnega mrtvila Nabrežina ’e J- mfrca opravila služba božja,, d,e loma vendarle vzbudila. Vse nniznanie za, to no-! J ' v s°venskem jeziku, samo v nekaterih
farah, in s,cer v Št. Lenartu, Trbiju, što-blainku, Dreki in v Maitajurjiu.
prašujemo' se, a'')i ni tudi v drugih farah dovolj slovenskih vernikov, za katere zapoveduje Cerkev, naj molijo določene diele sv. maše v svojem jeziku? Zadeva ni tako enostavna, kot mislijo nekateri gospodje. Gre za stvar vesti, pravice in končno tudi za poslušnost višjim cerkvenim oblastem in papežu samemu.
Za zdaj smo navedli samo suha dejstva, treba bo pa o tem stanju še govoriti.
vendarle vzbudila. Vse priznanje za to po živiitev gre predvsem n.iši vrli študirajoči mladini, ki se je z vso predanostjo in z |Ui velikim idealizmom vrgla na del j za obno- V vo starih kulturnih tradicij naše Nabrežine.	j
V kratkem času je ta mnogo obetajoča mladež pripravila in izvedla nekaj prav lepo uspelih prireditev; v pripravil za prihodnje mesece pa ima vrsto še drugih zanimivih in širših prireditev in nastopov. Prva prireditev je bila Prešernova proslava v preteklem mesecu ob obletnici smrti te-
/2
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V GORICI
Slovensko gledališče iz Trsta je prejšnji teden dvakrat gostovalo v Gorici., v prosvetna dvorani na Korzu. V petek popoldne in zvečer z Bettijevo dramo »Usad na severni postaji< in v nedeljo dvakrat s francosko •komedijo, s slovenskim naslovom v prevodu »Lipe za luno«.
Prva j c globoko socialno in realistično pretresljivo delo zajeto iz begotnega in za množico še vedno krivičnega življenja; še vedno več velja v zakonih in posjtavah papirna pravica, ne pa merilo občečloveškega usmiljenja in ljubezni, za katero so se borili že duhovi kot Sofokles v svojih dramah in Seneka v etičnih spisih. Občinstvo, na žalost le maloštevilno1, je nekoliko dojelo stmisel iigre.
Bolj se je seveda smejalo finemu francoskemu humorju v Achardovi komediji, ker ni potreba pri razigranem dejanju pregloboko misliti. Rekli smo že, da je bila dvorana pri vseh teh gledaliških predstavah le šibko zasedena. Tu ni samo vzrok popoldanski izlet v sončno naravo, marveč se kaže tudi pomanjkanje srni s. a do ene panoge kulturnega ustvarjanja ki je prav gledališče Pri gledaliških predstavah v Gorici prešteješ na prste ene roke vse navzoče »voditelje«; malo je tudi navzočih izobražencev.
Ne bomo govoni;,i tu o vsebini raznih podanih del. Včaisih, kakor smo mi prvi. zapisali, njlSO vsa primerna; vsakdo se jiim ,ahko p0 svoji uvidevnosti izogne. Tu pa. gre za odnos našega človeka do gledališča.
- Hanalblta tl »lina
Oblica:
GRD PRIMER
Pred nekaj dnevi se je pri nas zgodn prav grd in nespameten dogodlek. V zvezi je nekako z vpeljavo novega obreda pri nedeljskih mašah, ki! bi moral biti po farah s slovenskim prebivalstvom v domačen jeziku.
Pripetilo se je pa sledeče: skupina razposajenih fantov sp je zjbrala in se je začela surovo norčevati na račun cerkvenih predstavnikov. Eden izmed njih se je preobleci v škofa in je pe naprej, drugi fantje) s° mu pa odpevali v zafrkljivih besedah.
Zadeva |e prišla na ušesa orožnikov, ki so uvedli preiskavo1. Stvar se bo morda končala še na sodniji. Kakor je sama po -sebi žaostna, vendar bridko osvetljuje cer-'Veno-verske razmere v Beneški Š'oveniji.
1 avorjana:
USAD
Po naših gorskih pobočjih se zemlja že odtujuje, kar ni nič čudnega, saj smo že vsaj v koledarski pomladi. Ko popušča zmr zal, se pr pri nas začno valiti z višin usadi 'n debele sikale, katere je zadrževala n9 obronkih poledenitev. Včasih so take skale Prava nevarnost za hiše v vznožju.
Y nedeljo ponoči se je nekaj takega pripetilo v Gorenji vasi. S pobočja Ivanaca se P- utrgala velikanska prilepljena iskala im s° je začela valiti po strmini. Z velikimi °bmenjem se je zaletela v severno steno stare cerkve svetega Andreja. Skala v veli-osti več kot onega kubičnega metra je uri. edela s tako silo, da je steno kar predrla. Škode je nekaj stotisoč lir. K sreči ni butnila v kako hišo in ni bilo zatorej nobenih človeških žrtev.
ki je eden izmed temeljev našega kulturnega udejstvovanja; in ta odnos je pomanjkljiv, celo nerazumevanje.
Zato pa je treba naše iigravce — res prave umetnike — tem bolj pohvaliti, ker tud.i spričo pol prazne dvorane vedro nastopajo v zavesti svojega kulturnega poslanstva.
Pripomniti bi imeli še to, da se njih u-metn.iška kvaliteta na skromnem goriškem oderčku komaj polovico toliko uveljavi kot na primer na tržaškem. Uverjem pa smo, da tržaški umetniki me bodo zapustili Gorice kljub naštetim težavam.
KONEC ZIME
Na Goriškem se že od nekdaj šteje, da preneha zima in slabo vreme s praznikom svetega Jožefa. Letos se je to pravilo še posebej uresničilo z lepim sončnim dnevom, ki je izvabi) številne meščane na popoldan ski izlet v okolico, posebno proti Krmi-nu, Petovljam in Štmavru, koder poganja že prav krepko prvo popje iin je vse rumeno pomladanskih tr-Obentic. Popoldanska toplina sega že nekaj dni do 15 stopinj.
Poljska dela v goriški okolici so nekoliko zasta'a zairadii zadnjlih marčnih mrazov, zato pa ta teden vsi hitijo z oranjem in sajenjem zlasti krompirja.
Pomladanski dnevi odganjajo še zadnje ostanlke azijske ali ruške mrzice, katero je povzročil virus A2. Občinski zdravnik je izjavil, da je billo število teh obolenj ob prehodu v pomlad nekaj višje, toda vsi znaki te mrzlice so popolnoma lahke narave. Z zimo je torej tudi konec nevšečnih bobezni.
GORIŠKI STOLPNIKI
Po dolg’h prerekanjih je goriški župan podpisal dovoljenje za začetek gradnje treh velikih stavb v ujici Faiti, ki bodo tvorile zaokroženo skupino. Nižja stavba bo imela šest nadstropij, srednja enajst, najvišja pa trinajst. Vse 'Stavbe bodo med seboj povezane s stebrišči. Imele bodo tudi odprto kopališče, veliko igrišče za otroke in lope za avtomobile. Stavbni stroški so proraču-nani na približno 900 milijonov lir; od te vsote bo odpadlo ekrog 500 milijonov za delavske mezde. Na ta način bo preskrbljeno gotovo število stavbnih delavcev in zidarjev dve do tri leta z zasluškom. Seveda, pri tem je važno, da bodio predvsem domače brezposelne roke prišle do dela.
V zvezi z naraščajočim števFom goriiškili stolpnikov se je porodila v nekaterih italijanskih dnevnikih razprava v koliko ti škodijo estetskemu licu goriškega mesta. Priznati je treba, da se skruni lepota našega »vrtnega« mesta bodisi s s'abo izbranimi prostori za gradnjo visokih stavb, pa tudi) z neestetskim' oblikami stolpnikov Njih mesto bi moralo biiti ob roibu. ne pa v sredini mestne aglomeracije. Posebna komisija z res umetniško-zgodovinskim stremljenjem bi morala skrbeti da ne bi Gorica izgubila svoje tipično, prijazno lice, kot ga je imela, ko je še nosila ime »avstrijska Nica«.
PEVMA
Naše prosvetno društvo »Jože Abram« se je začelo kar dobro razvijati. V prizidani zakristiji je imelo že vrsto kulturnih večerov z zanimivimi predavanji, župnik Bre
: cel j iz Doberdoba nam je v prijetnem vzdušju govori! o lepotah naše domačije, kar je ponazorjeval s številnimi skioptičnimi slikami. Za njim je razkladal pravni strokovnjak dr. Brajša bistvo in poadime tečke italijanske ustave. V sredo je pa očrtal zgodovinar prof. Bednarik z živahno besedo obdobje goriških Slovencev med. leti) 1927 in 1939, to so tista leta, ko so bile našemu ljudstvu inasFno odvzete vse pravice. Z zanimivo dokumentacijo je predavatelj prikazal, kako so se naši predniki organizirali v tih odpor, ki je pripravil tla za vsako poznejšo akcijo.
Takšni kulturni večeri vzbujajo vedno več zanimanja in so tudi brez dvoma zelo potrebni.
UPRAVNE VOLITVE
Podtajnik v notranjem ministrstvu Cec-cheri.nl je napovedal na shodu socialdemokratske stranke v Gradežu, da se bodo vršile upravne volitve na Goriškem v nedejijo 13. junija. Volilo se bo po proporčnem sistemu v Gorici, Tržiču, Krmimo, Gradiški, Gradežu in Škocjanu. V vseh ostalih občinah, ki imajo manj kot 5000 prebivavcev, pa po dosedanjem večinskem načinu.
Goriški Slovenci bodo moraiiii to pot trezno premisliti, kako bodo oddali svoj,e g'a-sove. Ali zopet razcepljeno 'kot pri zadnjih v iiitvah ali pa se bodo zavedli, da more le skupen nastop vseh Slovencev rešiti p v reča vprašanja slovenske skupnosti.
NATEČAJ
Državna ustanova za ljudske in šolske knjižnice je razpisala natečaj za sestavo šo dkpga berila za 2. razred slovenskih c,snovnih šol. Sestavljavec mora delo končati do 30. junija letos. Besedilo, tipkano na stroj, mora oddati v dveh izvodih v roke ravnatelju goriške državne knjižnice, dr. Manzimijiu, ki je zastopnik omenjene ustanove. Izbrano de o bo nagrajeno s po! milijona lir. Druga pojasnila se dobe pri ravnateljstvu goriške knjižnice.
V načrlu so izdaje še drugih osnovnošolskih beri\ Ko to beremo, se vprašujemo i i ne bo nihče poskrbel, da bi se izdale potrebne knjiiige za slovenske srednje šole? Zadnji čas bi že bil, da bi se zgani'o kompetentno ministrstvo iin morda tudi šolski simdakati.
Zahvala
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob smrti našega dragega očeta
ANTONA FERLATA
č. g. župniku in g. zdravniku za njihovo pomoč in tolažbo, g. govorniku za posloveni gov-or, pevcem in vsem darovalcem cvetja ter sploh vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoča družina
23. marca 1965
ČESTITAMO
V novi družini Irme in Bogdana Šuligoja sina znanega urarskega mojstra Darkota se ie v nedeljo rodil krepak sinček. Družini iskreno čest-tajo vsi znanci!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Razgovor z Edvardom Kocbekom
Prejšnji teden je obiskal Edvard Kocbek v družbi treh drugih pisateljev iz Ljubljane — Mire Mihelič, Kajetana Koviča in Lojzeta Krakarja — naše mesto, zaradi literarnega večera v Kulturnem domu. Izkoristili smo pr.ložnost in mu zastavili nekaj vprašanj o stvareh, ki zanimajo naše bravce in vso našo kulturno javnost. Kocbek se je kljub pomanjkanju časa ljubeznivo odzval naši prošnji.
Kdaj bomo dočakali izid celotne »Listine«?
Takral, ko bodo odpadle ovire, ki zadržujejo objavo in ki niso v moji moči.
Kaj mislite zdaj o svojih novelah »Strah in pogum«?
Mislim, da so opravile svojo nalogo v razvoju naše povojne književnosti v zadovoljivi meri.
Ali še pišete novele? Imate v mislili morda kak roman?
Proza me ikar naprej mika, snujem črtice, 'ki jih trenutno ne gojimo, v delu imam novele, mislim pa tudi na roman; dve temi mi nezadržno zorita.
Bomo dočakali tudi kako knjigo Vaših esejev?
Ce bo šlo po sreči, bo knjiga esejev kmalu pripravljena.
Kaj boste obravnavali v njih?
O narodu in narodnosti, o značaju slovenstva, o jeziku, o človeku, o ateizmu, o novih dimenzijah religije in še o nekaterih perečih zadevah.
Ste optimist ali pesimist glede slovenstva?
Kljub vsemu, kar se dogaja z nami in v nas, sem odločen optimist.
Kaj ima naš narod po Vašem svojskega povedati svetu?
Po mojem more svetu razodeti predvsem sv-je veliko in čisto izkustvo iz srečavanja z zgodovinskim zlom.
Ali smo Slovenci že dozoreli v narod z vsemi svoj-stvi naroda?
Da, to zrelost smo dosegli. Dosegli smo jo tako, da smo razvili čvrst občutek skupne usodnosti in ga položili na moderne in visoke materialne temelje, da razpolagamo z vsemi instrumenti suverenega naroda in z najfinejšimi oblikami življenjskega izraza in da smo se pri vsem tem ognili vsem nacionalističnim težnjam ter nevarnostim, ki mučijo in kazijo naše sosede.
Kaj je po Vašem krivo, da kljub vsemu temu še n smo vsega tega razodeli v naši k ijiževnosti in da sredi Evrope še vedno ostajamo kulturna pro vinca?
Ce zmanjšam nekoliko preveč ambiciozno pr, merjanje s tako imenovanim velikim svetom, moram reči, da so nam za veljavno udeležbo v mednarodnem književnem življenju potrebni notranji mir, doživeto oblikovno znanje in globlje pojmovanje izvirnega stvaritel jstva.
Ali ste zadovoljni s svojim literarnim obiskom v T rstu?
Ganjen sem nad prisrčnim stikom z občinstvom taiko v Trstu kot v Goric; in nad zelo človeškimi pogovori z znanci in nezranci.
Torej se vračate zadovoljni?
Vračam se ponosen na tukajšnjo živo manjšino in prav tako ponosen na svojo matično zemljo.
LIPICANCI
Pesem, ki jo je bral Kocbek na literarnem večeru v Trstu, 16. t. m.
Časnik poroča: lipicanci so sodelovali pri donosnem filmu.
Radio pravi:
milijonar je kupil lipicance, plemenite živali so bile mirne ves čas poleta nad oceanom.
In šolska knjiga uči: lipicanci so pohlevne živali, lahko vzgojij.ve, ne potrebujejo mnogo hrane, kopito pu jim je zelo odporno.
Jaz pa ti dodajam,
šele takrat, ko so pretekli ves svet
in spoznali vse muke časa,
polovili vse nevarnosti,
se vrnili iz krvavih bitk,
vzdržali v viteških igrah
in postali najlepša točka cirkusov,
šele takrat, ko so prenesli
vse cesarje in kralje in sultane,
zmagali na mnogih dirkah
in nazadnje ob telovem prepeljali
zlato kočijo, so postali lipicanci.
Zato je zanimivo, sinko: dunajski cesarji so govorili francosko z diplomati, italijansko z igralkami, špansko z Bogom in nemško s hlapci in biriči, s svojimi konji pa so se pogovarjali samo po slovensko, kakor ve to povedati naša povest, kajti lipicanci so starodavni sli, njihova sposobnost je pomenljiva in njihova zvestoba naporna.
Iz raja in z Noetove barke so nam prinesli resno igro.
Dobro je, kadar je dan, lip canci so črna žrebeta, in dobro je, kadar je noč, lipicanci so bele kobile, najbolje pa je, kadar sta dan in noč, kajti zdaj vidiš, sinko lipicanci so belo-črni burkeži, dvorni šaljivci njenega veličanstva, slovenske zgodovine.
Kar naprej sem na črno-belem konju,
mili moj sinko,
kakor poglavar beduinov
sem zrasel s svojo živaljo,
vse življenje potujem na njej,
bojujem se na konju in molim na njem,
spim na konju in sanjam na konju
in umrl bom na konju,
vse svoje ljubezni sem doživel
na hitri živali
in tudi to slutnjo sem doživel na njenem plemenitem nemiru.
Nič temnejšega ni od jasne govorice
in nič vzpodbudne j šega m od pesmi, ki je pamet ne more zapopastt, junaki šepajo v temi in modrijani jed/ajo v soncu, burkeži pa se sprem njajo v pesnike, krilati pegazi dirjajo nad votlinami stare zemlje in poskakujejo in trkajo, najlepše slovenske živali budijo kralja Matjaža.
Kdor še ne zna zajezditi konja,
naj se čimprej nauči
ukrotiti iskro žival,
držati se svobodno v lahkem sedlu
in pogajati ubrano mero drnca,
predvsem pa vztrajati v slutnji,
kajti konji so pridirjali od daleč
in so daleč namenjeni,
motorji radi odpovedo,
sloni preveč pojedo,
v.o.ša pot pa je dolga
in peš je predaleč.
Edvard Kocbek
UMRL JE IGRALEC JOŽE TIRAN
V soboto je nenadno umrl na oddihu v Polhograjski dolini znani igralec in režiser Joti Tiran, član ljubljanskega Mestnega gledališča. Slar je bil šele 45 let. Zadela ga je kap in sicer že ponovno, medtem ko se je zdelo, da se bo od prvega udarca opomogel.
Jože Tiran je začel igrati v Ljubljani malo pred drugo svetovno vojno. Sodeloval je v osvobodilnem boju, po vojni pa je igral nekaj časa tudi pri tukajšnjem slovenskem Narodnem gledališču. Nato se je vrnil v Ljubljano. Ze’o se je trud:l za ustanovitev drugega velilkega ljubljanskega gledališča, to je Mestnega gledališča. Postal je njegov ravnatelj. Pozneje pa je prepustil ravnateljsko mesto drugim in je samo še režiral in igra', dokler mu boilezen ni onemogočila dela.
FESTIVAL OTROŠKIH POPEVK
Na festivalu otroških popevk v Bologni je bil v nedeljo zaključni nastop. Zmagala je popevka »Dagli una spinta«, ki jo je pel 5-letni Carlo Alberto Travaglino iz Gravellone Lomolline pri Paviji, ob pomoči malega zbora. Na drugem mestu je popevka »I miei soldatini«, ki jo je pel 7-letni Vinicio Venturi iz Bologne, na tretjem pa »Caccia al teso-ro«, katero je zapel 4 in pol-letni Marco Rompia-nesi iz Modene, spremljan od zbora.
Vsi mali pevci in pevke so se odlikovali po izredni prisrčnosti in spontanosti.
KONEC MICHELANGELOVEGA LETA
V Rimu je imela nacionalna akademija Dei Lincei slovesno javno sejo, s katero je zaključila jubilejno »Michelangelovo leto«. Seje se je udeležil tudi senator Gronchi kot predsednik vsedržavnega odbora za »Michelangelove proslave«. Prisoten je bil kardinal Albaredo. Slovesni govor je imel prof. Mario Salmi, podpredsednik višjega sveta za starine in lepe umetnosti na prosvetnem ministrstvu, ki je orisal Michelangelovo življenje in delo. Ob zaključku slovesnosti so si navzoči ogledali razstavo sto Michelangelovih risb, repro-dukciranih v fac-similu, ki jo je priredil Nacionalni kabinet za tiske.
Kulturno no v!o o
V Mariboru je izšla prva dvojina številka revije »Dialogi«, ki jo ureja 15-člans/ki uredniški odbor. Izhajala bo namesto dosedanje revije »Nova o*1' zorja«. Odgovorni urednik je France Filipič. Revijo izdaja zveza kulturnih delavcev v Mariboru, medtem ko je založnik revije založba Obzorja. V prvi številki so objavljeni prispevki 2"> avtorjev s področja literature, esejistike, kritilke in publici' stike.
—■—
V Rimu so v palači Firenze, na sedežu društva Dante Alighieri, prikazali novo izdajo Dantejeve »Božanske komedije«. Izdaja obsega tri knjige, k' so opremljene s 150 slikami sodobnih italijanskih umetnikov. Novo knjigo je založil ob 700-letn'cl rojstva Danteja Carlo Martelli na pobudo omenja; nega društva in združenja »Quadrienna'e d’arte d
Rema«.
GOSPODARSTVO
Jlovi vinski zakon
Dne 12. februarja 1965 je predsednik republike podpisal odtok »NORME ZA ZATIRANJE POTVORB PRI MOSTIH IN KISIH«. Sodeč po imenu naj bi bil' to neke vrste filnančnoipolicijsiki zakon, a če presodimo vsebino odtoka, vidimo, da imamo pred seboj novi vinski zakon,, ki v bistvu zelo spremilnj a odredbe dosedanjega fašističnega, 'ki je veljal že 40 let, to je od 15. oktobra 1925 in ki nosi številko 2033. Novi zakon bo stopili v veljavo v času prihodnje trgatve, najlbrž ravno 15. oktobra, da doseže dosedanji točno starost 40 'et.
Navadno ilzhajajo zakoni iz osnovnega načela, da je vse dovoljeno, ikar zakoni ne prepovedujejo. Novi vinski zakon pa temelji na nasprotnem načelu: vse je prepovedano, kar ni po zakonu izrecno dovoljeno. Torej nove norme — načela niso izdana za pripravo vin in trgovino z njimi, ampak za zatiranje potvorb. — Drugače pa so glavna dotočila r,as'ednja (stopijo pa v veljavo komaj ob trpatvi in do tedaj ni sprememb):
1. Dovoljeno je piavo čiščenje oziroma uporaba farrociankaiija To je bilo do sedaj strogo zab ranjen o
2. Sladkanje s sladkorjem j|e 'strogo prepovedano in sladkor se ne sme rabiti ni-11 za napravo posebnih vinskih specijalitet, kot je piikolit (vino passito), »vino santo< ali vinski lilkerji. Sam« za napravo šumečih vin se lahko uporabi sladkor, če to zahteva kletarska tehnika. Za sladkanje moštov An vin se sme uporabiti, samo zadušen mošt, zgoščen ali koncentriran mošt ali sladki filtrati. Vsa taka sladkanja morajo biti zaključena z ?1. decembrom. Kjer Pa je vpeljana kletarska tehnika ponovnih povretij vin, bo mogoče to ponoviti tudi v drugem času, a bo potrebno prositi za to dovoljenje. Za lažjo kontrolo uporabe sladkorja bo vpe’jama obvezna spremnica za Prenos sladkorja v količinah nad. 25 kg od tovarne do potrošnika1.
3. Za krepitev posebnih vin z alkoholom, Se sime uporabljati samo vinjak, to je destilat iz vina. Samo za izdelovanje vermute se sme še dve leti' uporabljati tud.i diru-t’ačen alkohol, a po dveh letih ne bo več jzjome niti za konjak. — Koncentracija al-
hola v vilniu z zmrzovanjem oziroma le-oenitvijo je dovoljena največ za 2 stop. aikohola, redno pa sam0 za toliko, d.a se
™ za dotične kraje običajno vino.
4. Posebna strogost je vpeljana glede dru-gih proizvodov kletarstva, kot vinčka, tro-f*10. prešanca, d.rožij itd. Cim so dotične s«ovi ločene od vinav jim je potrebno do-
*tl takoj kemičnih snovi, ki niso zdravju skodIjlw — za denituriizacijo.
• Od žveplovih spojin se smejo rabiti f3"1?.0 so!‘ na 'podlagi kalija, ne pa natrij ^ i solforosii potassici, ne pa »sodici«). -Veplove kisline pa bo viino laihko vsebova-° do 20 mg/l (v enem lit-ru).
• ^-Predpisana gradacija vina v prometu talk a Poenotena m določena na 10 stopinj
o za bela kot črna vina. Dosedaj vel j a Za bela 9 stop.	I
7. Poostrene so določbe glede kemičnih ■sredstev in tudi odbranih kvasnsic. Tudi najmanjše količine bodo morale biti shranjene v zapečatenih originalnih posodicah, ki bodo morale biti opremljene z natančno sestavljenimi etiketami.
8. Pri pripravi kisa za ljudsko potrošnjo je absolutno prepovedano rabiti umetno ocetno kislino, moč kisa pa je /bila dvignjena za eno stopinjo, od 5 na 6%.
Kazni
Novi vinski zatkon predvideva oziroma določa zeto visoke ikazm za vse kršitve. Tako strogih kazni ni v nobeni vinorodni državi. Ta strogost pa i|ma svoje razloge:
V Italiji je splošno razširjeno mnenj(e, da se v javnih gostiščih ne pije pristno vino, marveč samo potvorbe in da večkrat nudijo tako pijačo, ki grozdja niti videlo ni. Od tod ironična rečen,ilca ali slogan, da se: »vino napravi lahko tudi iz grozdja«. Mnogi so mnenjai, da se da napraviti vilno samo z mešanjem kemikalij, in pisca teh vrst so mnogi — predvsem Tolminci — prosili za take kemikalije. Na vprašanje, iz česa bodo napravili vino oziroma kaj imajo za to na razpolago, so rekli da nimajo ničesar. Govorice pa, da je vse vino v Italiji potvorjeno, so nastale na podlagi premnogih odkritij, ko so ponaredili hkrati tudi več stotin hi vina in je inozemstvo zavrnilo mnogo vagonov vina iz Italije. Vesti o brezvestnih sleparijah so se polastili prevečkrat tudi nekateri brezvestni časnikarji, ki so se raizpisavali na dolgo in široko o tem in s tem ustvarili pred leti ozračje bojazni, da je sploh vse ponarejeno, od obleke iin prehrane pa do ljudi. — Posebno »mastnih« slučajev so se poslužilii tudi inozemski časnikarji in tako je Italija tudi v zunanjem svetu prišla na slab glas, katerega bo potrebno popravljati skozi leta.
Ker se je slišalo največ pritožb ravno proti italijanskemu vinu, so smatrali zako-r.odajavci, da je umestno pritisniti ravno v tem vprašanju. Zato pa so določene tako visoke kazni, n. pr.: Ce bo v lokalu in. tudi glede vina vse v redu, a bo manjkala na pletenki etiketa z naznačbo alkoholne moči vina, bo ta prekršek kaznovan z naj-
manj 35 000 lir temeljne globe, strošek, ki se do zaključka zadeve več kot podvoji. Najvišja kazen je 20 milijonov li.r, a predr viden je tudi zapor od 3 mesecev do 3 let. — Za izvajanje zakona oziroma kontrole bo potrebno mnogo osebja, k; bo moralo dobiti podrobna navodila. Glede teh predvideva zakon iizdanje 23 izvršnih odredb in 15 posebnih navodili za posamezne slučaje.
V Italiji je razširjana rečeniea: »Fatta la legge, trovato 1’inganno«. Ali bo tudi v tem slučaju taiko? Upajmo, da ne, im da bomo v bodoče pili. res pristno vino.
Kako zatremo bramorja
Imamo velik vrt posejan z raznovrstno zelenjavo. Veliko škodo pa nam povzročajo bramorji, 'ci spodjedajo korenike, v krompir pa vrtajo same luknje.
Ali i e kakšno sredstvo proti temu mrčesu?
J. L. — Trst
Zatirati ga moramo, ko na vrtu že kaj raste ali ko se komaj pripravljamo za setev. — če kaj raste, uničimo bramorja z zastrupljenim rižem, kaierega raztrosimo med rastočo zelenjaJ ali šj bolje, če denemo po nekaj zrn na izhodišča lukenj, skozi katere pride bramor v nočnem času iz rovov, v katerih se preko dneva skriva. — Fred setvijo pa uničimo bramorja z aldrinom (tudi »dieldrin«, »entogamma«, itd.) Aldrin ali drugo podobno uničevalno sredstvo raztrosimo po neprokopani lehi neposredno pred rahlanjem ali kopanjem zemlje. Prah pride v zemljo in tam razvije njiki plin, ki bramorja zastrupi in pride omotičen na vrh, kjer pogine. Aldrin zamori tudi drugi mrčes v zemlji, kot strune ( ličinke pokalice), ličinke majskega hrošča (= debeli beli črvi) :n druge. Za z ust rupij enj e površine 100 m-’ moramo raztrositi '/s ikg aldrina. — Aldrin in zastrupljeni riž sta ttrupena tudi za ljudi, a če se količkaj pazi, se ni mogače •astrupiti. če pride slučajno roka v dotiko, jo moramo pač umiti. — Zastrupljen r ž js strupen do prvega dežja, a ni močno strupen niti za kokoši, ker imajo te toplo kri in deluje dotični strup samo proti živalim z mrzlo krvjo. — Zastrupljen ;'ž, aldrin ali kaj podobnega (naj vam raztolmačijo) dobite v trgovinah s semeni, v kme:ij. kih zadrugah in tu pa tam tudi v drogerijah.
ZANIMIVO JE...
da moreš raztegniti en gram platine v tenko žico, ki bo dolga 600 kilometrov;
da ima tudi svetloba svojo težo; teža svetlobe, katero oddaja sonce vsako minuto v svetovni prostor, znaša 250 milijonov ton;
da število ljudi na svetu le ni tako veliko kot se misli; če bi vse človeštvo pogreznili v ženevsko jezero, bi se vodna gladina dvignila le za dvajset centimetrov;
Turizem kot industrija
V Genovi se je začeto v soboto državno zborovanje turističnih zvez. Kot osrednje vprašanje so navzoči obravnavali »Sedanji položaj turizma v italijanskem gospodar-stvu«. Na zborovanju je govoril tudi minister Corona, ki je poudaril dive važni točki turističnega prometa. Za našo državo pomenijo dohodki iz turizma zelo močno postavko v državnem proračunu. Lansko leto so prinesli za eno milijardo dolarjev dohodkov. Proračun so presegli, v pozitivnem smislu, kar za 11 odstotkov. Italija mora šteti, je rdkel minisiter, turitzem kot svojo veliko industrijo.
Poleg dobička pa ustvarja obisk turistov tudi tesne kulturne in miroljubne vezi med narodu. Zato je treba posvečati posebno skrb temu, da se izboljšajo vse usluge, ka-
tere nudi dežela tujim gostom. V prvi vrsti ie treba privabiti turiste z zmernimi cenami. Uvesti je treba po vs.eh gostiščih tudi: stallne cene. To pa še ne pomeni, po- ministrovih izjavah, da morajo biti prav nizke, ampalk, da ne bo dana možnost samovoljnega višanja im presenečenj, kot se še danes marsikje dogaja. Država mora poskrbeti tudi za dobre ceste, že od meje v notranjost. Danes nima Italija še nobene avtoceste, 'ki bi tekla prav do meje. Ena izmed točk za dvilg turistične industrije je ^ tudi odtočno zatiranje pouličnega hrupa zla-|Sti v letoviških krajih. Le z uresničenjjem teh predlogov, ki so prav tako važni tudi za nače kraje, se bo mogla razviti turistična industrija tudi v letošnji počitniški sezoni.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
POLITIKA NOVEGA PREFEKTA
Fašistovski prefekt Pisenti je nastopil v Vidmu svojo službo in je brž nato imel razgovor z urednikom lista Gazzetta di Vene-zia, da mu razloži načela, po katerih misli vladati v naših krajih.
Pisenti poudarja predvsem, da ne misli ostati dolgo časa na novem mestu, ker ga v!eče bolj k odvetništvu in časnikarstvu »Jaz
151.
Dr. E. BESEDNJAK
sem advokat in nekoliko tudi časnikar, ker' sem bil do včerajšnjega dne priden sotrud-nik Popola d'ItaIia in Giornale di Udine.«
VIDEM IN GORICA
Vprašanje, ki danes najbolj zanima Furlanijo, je združitev obeh dežel v enoto. Al: nam morete v tem oziru kaj povedati? ga je vprašal časnikar.
Pisenti je odgovoril:	»Popolna spojitev
obeh dežel napreduje prav dobro in zelo hitro. V prvi vrsti je treba pohvaliti Goričane, da so popolnoma zginili vsi ostanki nezaupanja, ki je kalilo razmerje med največjima furlanskima mestoma.«
»Vse jevne naprave se v največji naglici po italijanskem zakonu izenačujejo. Da ne bodo Goričani nevoljni, jim misli vlada vendar nekaj pustiti. Deželna hranilnica se na primer vključi v ono iz Vidma in nekatere bolniške naprave goriške dežele ostanejo avtonomne, toda le kot podružnice.«
To je vse, kar je Pisenti povedal o naši deželni upravi. Nato je govoril
O POLITIKI DO SLOVENCEV.
»'Jgotavljam,« — je rekel — »da se na Goriškem, posebno v tistih krajih, ki so manj oddaljeni od hribov in bolj v stiku z Italijani, da se tam sicer počasi, toda z gotovim korakom Slovenci nam vedno bolj bližajo in sc z nami po duhu narodno spajajo. Največje zasluge ima v tem oziru Nova doba.«
' »V bistvu se Slovani v novih mejah Italije vedno bolj prepričujejo, da je naše bivanje v njihovi deželi trajno. Nevarno in brez koristi bi bilo, ko bi kdo mislil, da je prisotnost naših oblas'ev in italijanske tro bojnice na današnji meji le začasna zasedba.«
»V besedi ,,enake pravice in enake dolžnosti" je zapopadeno naše zadržanje do Slovencev. Da se ta beseda popolnoma uresniči, je seveda potrebno, da nastane v njih nov duh in izginejo tisti pojavi, ki so bili upravičeni v prejšnji zgodovinski dobi, katera je .trajno prešla s polomom sovražnega cesar-, stva.«
»Strogo uporabljanje zakona, trdna roka, toda nikakega preganjanja in nikakega sovraštva: to mora biti v bistvu politika vlade do tujerodnega ljudstva v Furlaniji. Ponavljam ■ nikakega preganjanja! Kajti to b:
, okrepilo slovensko iredentistično giban:e. (Toda vse pobude, ki morejo biti uspešno ! sredstvo in orodje italijanske propagande, bodo obširno in krepko podprte.«
KAKOR REZIJANI
1 »Prepričan sem, da ne bo minilo mnogo časa, ko bomo lahko smatrali večji del Slovencev za dobre in zveste Italijane, kakor so cobri in zvesti Italijani Slovenci iz Sv. Petra ob Nadiži,*
I »Vi ste gotovo razumeli, kako pomenljivo je, da sem začel svoje uradne posle kot prefekt Furlanije s tem, da sem prisostvoval danes zjutraj ganljivi ceremoniji na učiteljišču v Sv. Petru. Bila je modra politika naših Benetk in našega Svetega Marka, ki je napravila tiste pridne Slovence trdno italijanske«
i -.»Furlanija mora in hoče izvršiti veliko-narodno poslanstvo v bližnjih krajih, ki so je združili potom vojne z domovino. Ona rsora zopet ponaroditi to zemljo in to ljudstvo.«
! Novj videmski prefekt je proglasil ob svojem, nastopu vpričo cele dežele, da hoče vladati nad Slovenci po načelu »enakih pravic in enakih dolžnosti«. Istočasno pa so vrgli slovenski jezik z goriške sodnije, za-branili za bodoče vsako slovensko razpravo in zavrnili vse slovenske vloge.
To je prvi ukrep, ki se je izvršil nad slovenskim ljudstvom po nastopu fašistovskegd prefekta, prvi korak nove politike, ki hoče clati »enake pravice in enake dolžnosti« Slo-Ivencem in Italijanom,
i Ta sodna politika je silno razburila slovensko javnost in napolnila z ogorčenjem s!ovensko ljudstvo do zadnje vasi. Naši1 kmetje, delavci, obrtniki, razumniki so čutili, da se je izvršilo nasilje nad našimi pri-rodnimi človeškimi pravicami in Slovenci in Hrvatje so se morali smatrati za tlačen in ponižan narod.
I	(Dalje)
Strah ga je držal za lase in pregibal je noge, kolikor je le mogel nag'o. Le še nekaj korakov, pa bo izvem vsake nevarnosti ter se bo lahko zdrav in 'brez sramote vrnil k lati v Vamdeleur. Toda ni še napravil tistih nekaj korakov, ikio je zaslišail moški glas, ki ga je glasno poklical po imenu, zraven pa. zalkle1. Ozrl se je, in koga je zagledal? Prav Chair’ieja Pendragona, ki je od daleč krilil z rokami in mu dajal znake naj se vrne. Ta novi udarec je zadel Hairrva tako nepričakovano in strašno, in živce je 'imel tako napete, da tisti hip ni pomislil ina drugo, ikot da j,e še pospešili korak in tekel dalje. Saim-o d.a bi se bil spomnil prizora v Kensing-tonskih vrtovih, pa bi b i razumel, da če je bil general njegov sovražnik, Charlile Pendragon ni mogel biti drugo kot prijatelj. Toda ibiil je talko zmeden d,a mu to sploh ni. prišlo na misel, in tako je nadaljeval svoj obupni beg po ulici navzgor.
Charlie je moral biiti, sodeč po njegovem glasu in po nelepih besedah, Iki j'h je kričal za tajnikom, ves iz sc'be od jeze Tud.i on je skušal teči, kar je megel, toda njegova telesna hilba mu ni dovoljevala, da bi se približal zasledovavcu. Njegovo kričanje in tok—tok—tok njegove krajše noge po tlaku sta se slišala ved.no bolj oddaljeno in končno sto se popolnoma izgubila.
Harryevi upi so spet zrasti i. Uličica je bila strma iln ozka, pa tudi zeilo samotna. Na obeh straneh je bi’a obrobljena od visokih vrtnih zidov in obsenčema od sirotkih vej, ki so segale čez nje. Nikjer pred, njim ni bi-'o žive duše in nikjer nobenih odprtih vrat. Zdelo se -mu je, da je bilo Božji previdnosti že dovolj njegovega preganjanja- in da mu je končno pripravila ugoden teren za beg.
Toda ko je kmalu nato pridrvel mimo nekih vrtnih vrat, kjer je pot vsa izganjala pod gostimi kostanji, in je mimogrede vrgel pogled tja notri, je zagleda' na vrtni stezi mesarskega vajenca, ki je prihajal proti vrtnim vratom z vrečkami za meso v rokah. Komaj je to opazili, je plani.1 na nasprotno stran ulice. Oni pa ga jie dobro opazil in ker se mu je čudno zdelo, zakaj tak gospod tako diirja, je pritekel na uličico in zavpil za njim:
»Beži! Beži!«
Tedaj je prišla Chairlieju Pendragonu dobra ideja in- čeprav je bil skoraj brez sape, je še našel toliko glasu, da je zavpil:
»Primite tatu!«
H. L. STEVEIMSON
Zgodba a llcatii <za tKalcoue
Mesarski vajenec se je takoj odzval krifku im se pognal zal bežečim.
To je bil zelo kritičen trenutek za Ubogega Ha>rrya. Od strahu že ni mogel več pospešiti bega im. d,obiti! neikaij prednosti pred svojima zaisledovavcema; poleg tega je začutil, da je na koncu svojih siil, in pomislil je, da če bi mu med to dirko še kdo zastavil pot, bi bil izgubljen.
»Moram si oddahniti im hitro, drugače je po meni,« je premišljal.
Ravno tedaj pa je napravila uličica ovi-npk im nenaldno je izginil izpred oči svojima zasledovalcema.
Včasih pridejo trenutki, ko se znajo tudi naj,večji boječneži obnašati pogumno in odlločno, im se tudi majprevidn-ejiši 'iznebijo svoje previdnosti ter sprejmejo kake blazno predrzne odločitve. Tako se je zgodilo tudi s Harryem. Vsi, ki so ga poznali, bi se biili zelo začudili, ko bi bif)i videli, kako skrajne drznos|ti je bil sposoben v tistem hipu. Nenadno se je namreč ustavil, vrgel škatlo čez zid, se pognali kvišku im se zagrabil za vrh ziida, nato pa se prekucnil na omo stran.
čez nekaj hipov si je opomogel dim se ozrl naokrog. Znaišel se je sedeč na robu rožne grede. Roke iln kolena je imel vse popraskane in okrvavljene kajti zi)d je bil na vrhu ves posejan s črepinjami steklenic, prav zalo, da bi onemogočile tako plezanje čezenj. Po’eg tega je imel občutek,, da si jie zvil im Obtollkel vse kosti in da so se mu razMjli možgani. Pogledat tye po vrtu im vildel, da j p lepo urejen, ves posajen s cveticami1, ki so šiiirilie okrog sebe najprijetnejše vomje. Na komcu vrta pa je stala precej obširna hiša. k'i. se je zdela obljudena, a stara, zanemarjena im revna, tako da je billa v čudnem nasprotju z vrtom1. Na drugi -strani se je zde’, vrtni zid, podrt.	(Dalje)
SPOHTNIPREGLED
Uspehi »Borovih” odbojkarjev
Odbojkarji tržaškega »Bora« so v nedeljo že četrtič zaporedno zmagali. Na beneškem Lidu • ie Borova šestorka premagala v okviru B lig: italijanskega prvenstva beneško »Fiammo« (v kateri pa so manjkali zaradi bolezni trije člani prvega moštva) s 3:0. Toda tudi Borova šestorka ni nastopala popolna, ker je trener izlkoristil lažjo tekmo za to, da je preizkusil mlade sile, n. pr. Vodopivca, ki se je dobro obnese!.
V moštvu Bora so nastopali Jurkič, Fučka, Starec, Mi jot, Vodopivec, Plesničar, Drašič, Vitez, Ur šič, Veljak in Orel.
Izid v setih 15:9, 16:14 in 15:11.
USPEH SLOVENSKIH SMUČARSKIH SKAKALCEV
Zadnje dni pretekleg > tedna so bili v Kulmu pri Mitterndorfu v Avstriji (Štajerska) smučarski Poleti, kakršne priredijo po enkrat vsako leto, in sicer eno Ielo v Oberstdorfu na Bavarskem, drugo leto v Kulmu in tretje leto v Planici; to so edine mamutske skakalnice sveta za smučarske Polete, s kakršnimi so začeli najprej v slovenski Planici. V Kulmu je letos postavil nov svetovni rekord Vzhodni Nemec, študent Peter Lesser, ki je »letel« 145 metrov daleč. Zadnji dan poletov, v nedeljo, se je uvrstil med najboljše tudi mladi slovenski skakalec: Lud',:ik Zajc. Bil je 9. in v krasim »tilu skoči! 132 in 121 metrov. Ker se prve dni poletov ni prav znašel na veliki skalkalnici zaradi pomanjkanja treVnga, se je v končnem skupnem iplasmanju uvrstil na 19. mesto med 40 skakalci. V nedeljo ie dobro skakal tudi drugi sionski skakalec Eržen, ki je bil 12.
Prihodnje leto bodo smučarski poleti spet v “fenici, kjer pa Skakalnica še ni pripravljena.
ZENA IN DOM
Razgovor mod nam/
Stara sem 42 let in imam nezakonskega otroka, lantka, ki ima devet let. Pred nekaj časa sem se spoznala s človekom, ki me hoče poročiti, a moti to, da je do otroka čisto brezbrižen in mi je
večkrat omenil, da ga bova dala potem, ko se bova poročila, v kak vzgojni zavod, češ da bo tam bolje zanj, ker bo imel »boljšo vzgojo«. Jaz pa se °d otroka nočem ločiti, ker se mi zdi, da spada otrok k materi in v drutino, in ker tudi vem, da ' otrok v zavodu zelo trpel od domotožja po me-ni■ Toda nimam n ra ve ga poguma, da bi to povedala zaročenett. Tako on misli, da se strinjam z nHm glede otrokovega odhoda. Bojim se, da bi me Zapustil, če hi mu povedala. Kaj mi je storitif
Ana S.
Ker čutite, da otrok spada k materi, in ste toiej prava mati, ne boste mogla živeti brez svo-■Icga otroka niti spoštovati človeka, ki vas je pripravil do ločitve. Zato je najbolje, da odkrito poveste vašemu zaročencu, da otrok ne bo šel od as, saj je prav njemu potrebno družinsko vzdušje- Zakoni morajo sloneti na res zdravih osnovah m bi zato vaš zaročenec moral vse to razumeti in sprejeti. V nasprotnem primeru bi bil zakon brez sreče, najbolj pa bi trpel nedolžen otrok.
Včasih pregledam možu žepe. Moj mož mi ie kroz.il, cja me /)0 pustil, če se to še kdaj zgodi. Meni se zdi popolnoma naravno, da sme žena ve-e,i, kaj nosi mož v žepih, ali ne?
Ana
Zone bi res rade vedele za vse moževe zadeve, d ni°ški, — in bodimo odkrite — vsaik človek zelo nerad vidi, da mu kdo stika po žepiih in listnicah, -ato taktna in pametna žena premaga radovednost in se izogne nepotrebnim incidentom.
martina
V ženislki B ligi pa so odbojkarice Bara pivm ■. gale na domačem igrišču žensko šestorko »S. Stu-dentesca« iz Pordenona prav tako s 3:0. Bile so ves čas v premeči. Nastopile so Pavie'ič. Švab Batista, Mi jot, Hmeljak i:i Zavadlal. Seti: 15:7, 15:3, 15:8.
 H----
Nogometno moštvo »Triestine« je bilo v nedeljo spet poraženo n sicer v Traniju, z 1:2. »Trie-stina« je zdaj v lestvici italijanska B lige na predzadnjem mestu z 18 točkami. Za njo je Parma s 14 točkami, pred njo pa Monza z 21. Na lestvici pa vodijo Brescia s 36 točkami, Lecco z 31 in Spal tudi z 31. Za »Triestino« slabo kaže...
V italijanski A nogometni ligi so bili zadnjo nedeljo, po 25 tekmah, izidi naslednji: Bologna -Roma 1:2, Cagliari - Messina 2:1 FoTtia - Catania 1:0, Genoa - Torno 1:2 Juventu; - Fiorentina 1:0, Lazio - LR Vicenza 0:0, Mantova - Inter 0:1, Milan - Sampdoria 3:0, Varese - Atalanta 0:0.
Lestvica je pa naslednja: Milan 41 točk, Inter 38, Juvcntus 33. Tr-rin') 31. Fio"entina 31. Bologna 28, Atalanta 25, Vicenza 25, Catania 23. Foggia 23, Roma 23, Varese 22, Sampdoria 22, Lazio 21, Cagliari 19, Genoa 18, Mantova 14, Messina 13.
Slovenska nogometna moštva, ki nastopajo v jugoslovanski II. ligi (zahodni), so dosegla v nedeljo naslednje rezultate: Olimpija je igrala s celjskim Kladivarjem in gi prnmaga a 2:1, Maribor pa je bil poražen 0:1 od hrvaške a moštva Famos. Na čelu lestvice zahodne II. lige je še veuno Sloboda s 33 točkami sledita pa prav tako še vedno Olimpija z 32 in Maribor z 22 točkami. Kladiva"- je četrti od spodaj s 15 točkami.
Od kdaj no v modi (»olikane hlače
Menda ni danes več v olikanih krajih človeka, ki r.e bi rad nosil polikanih hlač z ravno in ostro gubo. »Iznajdba« polikanih hlač je stara komaj sto let. Poprej so se morali moški zadovoljiti s trombastimi in nagubanimi hlačnicami.
Prvi, ki je nosil lepo na gubo zlikane hlače, je bil angleški princ valeški, poznejši kralj Edvard VII. Že z mladih nog je slovel kot eleganten gospod. Njegovi podaniki so verno posnemali njegove modne muhe, čeprav so bile po navadi le plod golega slučaja. Nekoč se je elegantni princ sprehajal po Londonu v novih hlačah, po tedanji navadi dolgih in bolj ozkih. Ulije se ploha in princ, da bi si ne oblatil predolgih hlač, jih je kar enostavno spodaj privihal. Naslednji dan so londonski krojači že izstavili v izložbe modne hlače s privihanim robom nad čevlji.
Prav tako slučajno je nastala tudi hlačna guba. Nekega dne je šel princ Edvard gledat konjske dirke v Epsom. Tudi tedaj se je kar na lepem ulila silna ploha. Princa je kot vse ostale gledavce zmočilo do kože. Dolge karirane hlače so se mu vse zmečkale. Tega pa on ni mogel trpeti. Pohitel je v bližnjo kmečko hišo in ie naprosil gospodinjo, naj mu hlače posuši in z Irka. ženska je že znala, kako se posuši blago pri ognju. Ni pa znala likati po tedanji navadi. Z vročim likalnikom je pritislka'a na hlačnike, kot da bi likala in zgibala kake rjuhe ali prte. Polikane hlače so dobile značilne gube. Princu je bila zadeva kar všeč in ie začel nositi na ta način zlikane hlače. Ni trajalo dolgo in navada tako polikanih hlač se je udomačila povsod in traja še danes.
Z Goriškega
Peč:
OBNOVLJENA CERKEV
Na praznilk sv. Jožeta smo obhajali kar dvojen praznilk. Zbrali smo se k slovesni službi božji v prenovljeni cerkvi. Zdaj ima-nio v cerkvi lop, nov kor in tudi stene so epo pobarvane. Pri' vseh teh obnovitvenih delih je biilo precej stroškov. Farani so požrtvovalno pomaga'! bodisi z denarjem ali z deilom. župnik se je pri spvesni maši vsem prisrčno zahvalil, zlasiti cerkovniku Koviču, iki si je dosti prizadeva! za p olepšavo hiše božje. Upamo, d;a bo v bližnjem času kak naš umetnilk cerkvene sitene tudi poslikal.
Pri praznični maši je bila cerkev polna; cerkveni zbor se je z lajtfmsko mašo dobro postavil. Prav bi bilo, da bi bila pečamska cerkev tudi ob drugih nedeljah polna in da ne bi samevala na prijaznem grilčku.
Mnogi Tržačani so si ga že izbrali kot nedeljsko izletniško točko. Še več obiska; bo, ko bo cesta dobro asfaltirana prav do cerkve.
Rupa:
+ UGLEDEN ŠOLNIK
V nedeljo se je raznes’a po vsej sosesici | žalostna novica, diai je v Mirnu urnrf luV.telj j Ferlat Anton. Učakal je 90 let, zato sta ga tudi poznala dva rodova. Dolgo vrsto let je vzgajal naše m'ade, zdaj že odrastle, najprej kot učitelj v Rupa. Poučeva' je tudi na strokovno-obrtiniih šolah v Vrtojbi m Renčah. Izkazal se je tudi kot vzoren vinogradnik in čebelar. Spoštovali s© ga vsi gospodarji, ker jih je učil umnega kmetijstva!. Rupenoi so se tudi udeležili pogrebi pokojnega šolnika in mu prinesli cvetja v spomin na grob. Rodbini, sinu Branku, profesorju na slovenskih srednjih šodah, in hčerki gospe Ileani izražajo svoje so/alje vsi prijatel ji in znanci, z željo, da bi pokojnik užival večno plačilo.
KAJ BO S PEVSKIMI TEKMAMI?
Od goriškega pevskega zbora »Seghizz’.« smo prejeli daljši d.opis o stanju in mož-ri sti, napredka tega starega goriškega kulturnega društva, z že.'jo da ga priobčimo.
Dcp;sa me moremo, zaradi omejenega prostora, objaviti v celoti. Sledi naj le nekaj točk, v kolikor se tičejo pevskih na-rtepov tudi naš'h zborov. V dopisu je rečeno da je v nevarnosti obstoj omenjene-ra društva zaradi denarnih težav. Kot je zn mc. je omenjeno društvo organiziralo že tri mednarodne pevske tekme, na katerih je nastopilo precej slovenskih zborov od tu :n z cine strani meje. Ti nastopi so zahtevali precej stroškov in je društvo »Se-ghizzi« zdaj v zagati. Goriška občima je ciV jubl’a letno podporo. Nekaj je tudi v r- nic dala Večji del obljubljenih podpor je pa osta’ le na papirju. Iz vseh teh raz-'■•'nev pravi društveni tajnik, obstaja nevarnost, da društvo ne bo moglo organizirat: IV. mednarodne pevske tekme v Gorici ob času Andrejevega sejma.
K temu dostavljamo, da bi bilo res škoda če bi morala odpasti ta prireditev, ki '13 tudi dosti pomeni'a za kulturno zbliža-nje treh sosednjih narodov.
Tzdnintelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Enf-lbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago I.egša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
'II
v
Po povesti 0. Cumoda riše Miki Muster
301.	Tri težke boje je bojeval Baree v tej zimi. Prvič ga je napadel ris. Skočil je nanj s pečine prav takrat, ko je ulovil zajčka. Ris ga je neusmiljeno opraskal, toda pregnati ga ni mogel. Sam se je moral pred železnimi Bareejeviimi čeljustmi umakniti. Dvakrat sta bila Bareejeva nasprotnika osamljena volka in obalkrat je Baree zmagal.
303.	Nekega dne je odšel iz Grey Loona. Nihče ne ve, kako težko m-u je bilo slovo. Nihče ne bi vedel povedati, kaiko se je poslavljal od jezerca, od jase in od šotora, od krajev, ki so ga spominjali na Nepeeso. Vendar je odšel, odšel na videz brez razloga. Nagon mu je zaukazal, naj odide na sever, tja kjer ga čakajo nova presenečenja.
302.	Tako je Baree dočakal pomlad. Ozelenela narava je prebudila Bareejevo hrepenenje po Nepeesi. Znova jo je začel radostno, nestrpno pričakovati. Spet je tekal k prepadu, dvakrat je tudi skočil v njuno jezero in nežno cvileč plaval. Nepeesa se bo gotovo pridružila tej priljubljeni zabavi! Sredi poletja je v Bareeju umrlo še zadnje upanje.
304.	Na svoji poti se je Baree večkrat srečal z ljudmi. Vedno se je skril pred njimi in tako ga razen nekaterih indijanskih lovcev nihče ni zagledal. Ob raki Geike se je velikokrat skril v obrežno grmovje, kadar so mimo njega pluli lovci v svojih čolnih. Postaji Wolkv:lon se je približal le toliko, da je od daleč poslušal lajež psov.
305.	Sredi noči pa se je približal tudi naselbinam. Se vedno je 'iskal, hrepenel je po bitju, ki je tako nenadoma izginilo iz njegovega življenja. Ovohaval je čolne v pristaniščih, da bi zavohal znani vonj. Včasih ga je hrepenenje gnalo prav do pragov koc v naselbinah. Nekega večera se mu je zazdelo, da čuti v zraku Nepeesin vonj.
306.	Kot prikovan je obstal in čutil, kako sunkovito mu bij srce. Veselim trenutkom pričakovanja je vse prekmalu dilo razočaranje. Cez prag indijanskega šotora je stopila “j klica, ki je nosila podobno obleko kot Nepeesa, s poI" rokami pletenih košar in košaric. Komaj jo je Baree zag dal, je že vedel, da dekle ni Nepeesa. Umaknil se je.