Novo mesto, 7. avgusta 1953 Stev. 31 Leto iv Lastniki tu izdajatelju Okrajni odbori 3£L>L Črnomelj, Hotenje Id Novo mesto. - Izbaja vuk petek, - Odgovorni urednik Tone Gosnik. — Uredništvo Id upraiai Novo mesto, Cesta ko-mand tinto Staneta 25. — Fostnl predal 33 - Telefon uredništva (n oprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem nest m Ufc-T-181. — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 125 din. — Tlaka tiskarna tSln-»i»n*kejri» pnro^pvalra« > LJubljani Dolenfski Cena tt dva Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Majhno, toda trdno podjetje V predmestju Črnomlja, ob cesti proti Svibniku tik nad Dobličanko stoji že kakih 35 let majhno podjetje: Belokranjska želez olivama. Njen začetek sega tja v prvo leto po prvi svetovni vojni, ko je na tem mestu zgradil privatnik majhno livarsko delavnico. Leta 1935 je bil obrat znatno povečan, po osvoboditvi, ko je prišel v last splošnega ljudskega premoženja, pa se je razvil v majhno tovarno, ki zaposluje sedaj okrog 30 delavcev. Ta mala belokranjska tovarna ima tudi svoje mesto v zgodovini narodnoosvobodilne borbe. Več kot leto dni je bila tu partizanska delavnica, livarna in kovačnica, kjer je delalo takrat 60 ljudi. V njej so izdelovali različne predmete za vojsko in razne druge potrebščine. Iz ostankov raz- mov razen enega: premajhno je, da bi lahko zadostilo vsem naročilom, da bi lahko dalo zaslužek večjemu številu ljudi in da bi lahko še več prispevalo v skupno blagajno. Vsa leta po vojni ni dobilo niti dinarja investicij; kar so vložili za razširitev podjetja, nakup strojev in ureditev upravne pisarne, so dali iz svojih ustvarjenih dohodkov. Povečali so proizvodnjo za dobrih 90 odstotkov in dvignili število zaposlenih od 12 na 30 delavcev. Izdelujejo razne predmete široke potrošnje kot so liti kotli, plošče za štedilnike, pečna vratca, rešetke in še desetine drugih livarskih izdelkov, tudi po posebnem naročilu, kolikor jim dopušča čas. Naročil imajo toliko, da jih komaj, komaj dohajajo, zato jih morajo celo odklanjati. Vsa dela opravljajo v Belokrajnski livarji pri delu, T kjer se oblikujejo bitih letal so vlivali porcije, krožnike, vilice, žlice, lonce, kozice in druge stvari, ki se jih takrat v osvobojeni Beli krajini ni dobilo. Prvotno ]e izdelovala take predmete za vojaške misije, pozneje pa tudi za partizanske edinice in druge ustanove, zlasti za partizanske bolnišnice. Ker takrat ni bilo koksa, so topili surovine z ogljem. Marsikateri partizan se prav gotovo še spominja aluminijastih porcij, kožic in dru'*ef?a posodja, ki mu ga je izdelala partizanska delavnica v Črnomlju. MOČAN DELOVNI KOLEKTIV Majhen, a dober, tako bi lahko rekli za delovni kolektiv, ki danes dela in upravlja to podjetje. To je eno redkih podjetij, ki je vseskozi aktivno, ki nima posebnih proble- ekočo kovino vlivajo v kalupe, razni izdelki akordu in zato je storilnost velika. Proizvodni načrt za letošnje prvo polletje so znatno prekoračili in so načrt za drugo polletje prav zato znatno V Z aure napeljujejo eiektvikn Zburčani so se živo zagrizli v delo za napeljavo elektrike. Lep transformator z vzidano peterokrako zvezdo na vrhu je že dograjen. Iz kredita, ki so ga dobili preko splošne kmetij, ske zadruge v Smarjeti od Narodne banke, so porabili pri gradnji transformatorja 14O.500 din, tako da stane postavitev transformatorja 205.168 din. Zelo požrtvovalen je elektri-fikacijski odbor, zlasti tov. Ivan Pirnat, Jože Novšak, Jože Anderlič in Udovč. Koliko potov napravijo ti ljudje in Si tudi drugače prizadevajo, da tudi k njim dobe električno luč in pogonsko silo. Odboru pridno pomagajo z delom in vožnjami tudi ostali vaščani. Bela vrana med njimi je le Rudolf Vidmar, ki ne pomaga nič, pač pa pridno graja prizadevanje ostalih vaščanov. 26 posestnikov te va3i je podpisalo zadolžnice za 460.000 din kredita, ki ga bodo v obrokih vračali NB. Tudi občinski ljudski odbor SmaTJeta jim je pre-skrbel kredit v znesku 1,200.000 din, poseben elektrifikacijski odbor pri občinskem ljudskem odboru pa bo skrbel d'* bo ta kredit pravilno porabljen in razdeljen. Res pa je, da ves ta kredit ne bo zadostoval za vsa dela in material pri napeljavi. Se za daljnovod in notranjo opremo transformatorja ne bo zadosti. Zato so se vaščanj s prošnjo obrnili na Izvršni svet Slovenije zi pomoč pri njihovem prizadevanju. Taki, ki si sami veliko prizadevajo in tu*-di delajo, bi res najbolj zaslužili pomoč. Ko bo prvič v Zburah zasvetila električna luč, bo izpolnjena dolgoletni želja vseh prebivalcev. Verjetno bo takrat prenehal a kritiko in nerganjem proti elektriki tudi Rudolf Vidmar, saj bo prav gotovo tudi on imel od nje korist, če jo bo hotel imeti. J. J. zvišali. Vsi delavci In uslužbenci sestavljajo delavski svet, imajo pa tudi svoj upravni odbor, ki ima redne tedenske seje. Direktor tov. Lakner je istočasno tudi obratovodja, zato imajo režijske stroške razmeroma nizke, kar ugodno vpliva na ceno proizvodov in plačni fond. V NACRTU JE PETKRATNO POVEČANJE TOVARNE V podjetju sta samo dva stara livarja, vsi ostali delavci so se izučili ali priučili po vojni, tako da glede strokovnega kadra niso v zadregi Delo je dokaj naporno, posebno pri vročih pečeh, kjer se topi železo. Mehanizacije nimajo in zato je treba vse opraviti ročno. Navzlic temu niso imeli v obratu nobene težje nezgode. Delovna mesta so tako povezana med seboj, da mora biti vsak delavec vedno na svojem mestu, sicer je proizvodnja otežkočena. Za-i ;kH tega tudi neupravičenih izostankov od dela ne poznajo. Za surovine nimajo večjih izdatkov razen za grafit, ki je precej drag. Sedaj uporabljajo že domači koks, ki ga proizvajajo v Lukavcu in so z njim zelo zadovoljni. Kot surovino uporabljajo staro železo, barvaste kovine in surovo železo, ki ga dobivajo iz naših topilnic. Belokrajnska železolivarna ima vse pogoje za povečanje v večjo sodobno tovarno, ki bt lahko proizvajala Se mnogo več predmetov ter dala zaslužek in kruh desetinam novih delavcev. Za povečanje tovarne se zelo prizadeva svet za gospodarstvo pri OLO Črnomelj in tudi kolektiv. Načrte za novo tovarno že pripravljajo. Po teh načrtih bi se v novi tovarni proizvodnja po- večala za petkrat, zaposlila pa bi okrog 50 novih delavcev. Ce pri tem še upoštevamo, da bo letos ta mali obrat prispeval v skupno blagajno nad 5 milijonov dinarjev, potem vidimo, kaj bi pomenila nova večja tovarna tudi glede povečanja narodnega dohodka To bi bil korak naprej k industrializaciji Bele krajine, zato upamo, da ne bo ostalo samo pri načrtih in da bo nova tovarna v resnici začela rasti še prihodnjo pomlad. Delovni kolektiv sedanje livarne je vsekakor sposoben, da razvije proizvodnjo tudi v večji tovarni. Obvestilo! S 1. avgustom 1953 otvarjamo vsakodnevno redno avtobusno proto Stari trg—Črnomelj—Kočevje in obratno s sledečim voznim redom: prihod odhod Stari trg »b 5.00 Črnomelj ob 7.00 ob 7-15 Kočevje ob 9.45 ob 15.00 Črnomelj ob 17.15 ob 17.30 Stari trg ob 19.30 S 5. avgustom pa otvarjamo najkrajšo zvezo dolenjske me-trople z morjem ini sicer: Novo mesto—Ko evje—Delnice im obratno, z zv no na vlake proti Zagrebu ter Reki—Sušaku. s sledečim voznim redom: prihod odhod Novo mesto ob 6.00 Kočevje ob 8.00 ob 8.15 Delnice ob 10.45 ob 18.00 Kočevje ob 20.00 ob 20.05 Novo mesto ob 22.00 Gozdarsko avtopodjetje, Kočevje. Avtobusni promet — tel. 292 Tudi delavska in kmečka mladina naj se Izobrazi Večino naših velikih ljudi nam je dalo dosilej podeželje; predvojne trde razmere pa so tudi skrbele, da skoraj nihče izmed naših najsposobnejših ljudi ni dosegel vrha. Spomnimo se samo na slovensko Moderno. Dragotina Ketteja in Josipa Murna je zaradi podhranjenosti in materialnega pomanjkanja stisnila sušica, ko sta bila komaj na začetku svoje umetnuške poti. Ljudska kuhinja pod ljubljanskim gradom je že zgodaj strigia življenja naj-siromasnejsim plastem slovenskega izobraženstva. Zato je danes toliko večja naša človečanska in kulturna dolžnost, da damo mladini poleg učnih knjig in šol tudi take materialne pogoje, da bo mogila razviti vse svoje umske in fizične sposobnosti. Vse priznanje zasluži OLO Črnomelj, ki bo prispeval mesečno iz svojega proračuna za vsakega belokranjskega visokošolca po 3,000 dinarjev in tako omogočil studiranje na višji sol} vsej belokranjski akademski mladini. Tudi novomeški okraj Je dal ljubljanski univerzi številne visokošolce; mnogi izmed njih žive še danes v težkih razmerah in se zaradi pomanjkanja materialnih sredstev nikako ne morejo v celoti posvetiti študiji, s tem niso prizadeti samo študentje, ampak tudi vsa naša skupnost, ker ji nepopolno izobraženi absolventi ne bodo mogli nikdar nuditi tistega, kar bi ob pravočasni podpori ljudske oblasti lahko. Zato tudi študentje novomeškega okraja upajo, da bo Okrajni ljudski odbor razumel njih težnje in jim po svojih močeh pomagal, da se izobrazijo. Z vso resnostjo je treba rešiti tudii vprašanje novomeške Dija-ške kuhinje. Kuhinja je v obdobju svojega dvoletnega poslovanja ob podpori ljudskega odbora mestne občine postala najcenejša In najboljša kuhinja v Novem mestu. Upravlja jo upravni odbor, vendar sloni vse delo na upravnici Rozi Perocci, ki je znala s pametnim gospodarjenjem prebroditi vse gospodarske težave tudi potem, ko je Dijaška kuhinja postala ustanova s samostojnim finansira-njem. V kuhinji se hranijo vsakoletni trgovski tečajniki, vajenci, učiteljiščniki im predvsem dijaki iz podeželja. Mesečno stane hrana okrog 2.500 din, revnejšim pa je uprava sporazumno z ljudskim odborom mestne občine hranarimo znižala. Toda hrana Je za študirajočo mladino še predraga. Uprava si prizadeva, da bi hra/no tako pocenila, da bi znašala, mesečna hranarina morda le okrog 1.500 dinarjev. Kako? Vsi vemo, da se najtežje Izobražuje podeželjska mladina. Ze tako Je odtrgana iz večjih kulturnih središč, v večini primerov prihaja iz pasivnejših krajev in živi v mestu od dajatev staršev. Ce k temu prištejemo še potrebo po delovni sili, ki priteguje na podeželju mladega človeka že zelo zgodaj1 v delo, nam bodo razumi j i ve jša dokaj pogosta navajanja našega dnevnega časopisja, da študira na naših visokih šolah v veliki većini mladina iz uradniških družin in le nizek odstotek delavske in kmečke mladine. Medtem, ko so pri nas najširše ljudske plasti na čelu z delavskim razredom nosilec napredka, kulture in obflasti, pa raste naša inteligenca v pretežni meri še vedno iz uradniških družin, med katerimi je ponekod še na gosto razpredena malomeščanska miselnost, ki nam skuša na vsakem koraku škoditi. Novomeška Dijaška kuhinja Je morda med prvimi v Sloveniji, ki bo skušala prodajati hrano pod ceno. To se ji bo posrečilo le, če ji bo uspelo pritegniti vse podeželje, če bo njeno prizadevanje podprl ves novomeški okraj. Članice AFZ, organizacije ZB In SZDL, bodo organizirali nabiralne akcije po vseh vaseh novomeškega okraja. Vsaka hiša naj bi prispevaHa morda le po 2 kg krompirja in tako bi dala večja vas po 100 kg, občina 2.000, skladišču osnovne šole v Novem mestu pa lahko da 23 občin novomeškega okraja 46 ton krompirja, kar vse bo pomenilo, da se bo podeželska mladima, ki v mestu študira, skoraj zastonj hranila. To je en sam primer. VSE MNOZ1CJNE ORGANIZACIJE NA PODEŽELJU! Podprite nabiralno akcijo novomeške Dijaške kuhinje, da se bo tudi podeželska mladina v večjem številu izobraževala in tako koristila tudi nam vsem in naši socialistični skupnosti. V teh vročih dneh Je lepo broditi med valovi zelene Krke. (Krka — motiv iz Dvora) Na kočevskem rudniku pred 14. leti r OKRAJNI ODBOR ZB ČRNOMELJ poziva vse borce XV. brigade, da javijo pismeno svoj sedanji naslov. Vse komisarje, komandante in komandirje te brigade prosi, da pridejo na sestanek pripravljalnega odbora, ki bo v nedeljo, 9. avgusta ob 13. uri v Metliki na sedežu mestne občine. — Razgovorih se bodo o pripravah za proslavo 10. obletnice ustanovitve brigade, ki bo 20. septembra letos v Meti.ki. Pripravljalni odbor Pred Štirinajstimi leti je voditelj delavskga gibanja na Kočevskem prof. Jože Seško, tedanji sekretar Okrožnega ko-miteja KPS in prvoborec za pravice delavskega razreda ter organizator vstaje v okraju Kočevje, napisal članek o razmerah v kočevskem rudarskem revirju, ki je bil obj'avljen 19. julija 1939 v »Jutru« pod naslovom: »Med rudarji kočevskega revirja vlada beda kakor v letih najhujše krize«. Članek je pomemben dokument, ki nam slika težavni položaj delavskega razreda v stari kapitalistični Jugoslaviji in ne bo odveč da se po 14 letih znova z njim seznanimo, da bi toliko bolj razumeli velike revolucionarne spremembe pri nas in da bi to-liho bolj znali tpoštovati ln ceniti pridobitve narodno osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Obenem pa bo to prepričevalno poj'asnilo mnogim nergačem, zlasti tistim, ki morda nikdar niti jedli niso z delavsko žlico ter se z današnjo družbeno ureditvijo, delavsko samoupravo in poglabljanjem socialistične demokracije Se vedno ne morejo sprijazniti, kar zkisti velja za ostanke kapitalističnih in malomeščanskih elementov, ki še danes skušajo vnašati malodušje med naše delovne ljudi. Kaj radi hvalijo dobrine, ki so včasih bile na razpolago p.r) tem p-a pozabljajo, da teh dobrin ni bilo deležno delovno ljudstvo, a zlasti ne delavski razred To nam osvetljuje tudi Seskov članek, v katerem pravi naslednje: Ze nekaj mesecev praznujejo naši rudarji praznovanje pomeni brezdelnost). Ze od novega leta se šihti vedno bolj redčijo. Z zaupnikom Jožefom stopava po »nov; koloniji«. Na koncu leži pred nama dnevni kop, Ves blaten in zalit z vodo. Nekaj ljudi se giblje na dnu, da izkopljejo svoj delež premoga. »Kmalu ga na dnevnem kopu ne bomo več kopali, ker je preslab,« mi pravi zaupnik. Dober je le še v jami in drugo leto bomo že dihali samo jamski zrak. Ta premog ni slab, boljši je kakor v marsikaterem slovenskem rudniku, kjer redno delajo. Tudi strokovnjaki pri železniški direkciji v Ljublj'ani so tega mne- Del ojemtisocgiave množice pred spomeoiKoni Talca na proslavi Dneva vstaje nja, zato si ne moremo razlagati, zakaj ravno kočevski revir nima zadosti dobav. Življenje je postalo zadnje mesece zopet neznosno, kakor v letih najhujše krize- Ne moremo si pomagati. Vse intervencije do sedaj niso zalegle. Bil sem sam med delegati v Ljubljani in Beogradu, kjer smo dobili lepe tolažilne besede in obljube. Zaenkrat je rezultat vsega tega naročilo 100 ton premoga, kar pomeni en šiht mesečno. Za redno delo pa bi rabili skupno 2000 ton mesečno. Poglejva malo po stanovanjih pa boš videl, kakšna beda je.« Zavila sva v »staro kolonijo« ob cesti, ki jo nameravajo v kratkem podreti. Stene so že razkopane, kanalizacija je slaba, vse vpije po novem. Rudar Pavle stanuje tukaj. Majhno ra-tohlo kuhinjo ima in dve sobici Tu biva z ženo in 5 otroki. Začasno je pri njem najstarejša hčerka z možem-rudar-jem. Rudar Pavle je med tistimi družinskimi očeti, ki jih je »praznovanje« najbolj udarilo. Njeegova žena pripoveduje: »Zadnje mesece mož skoraj nič ne dela. Po vseh odbitkih je prinesel že večkrat domov samo nekaj kovačev na 14 dni, enkrat celo samo 15 din, drugič trideset, nato 59, včeraj pa je dobil malo več in sicer 213 din, ker so se zaupniki poteenili zanj. Dolg v konzumu je vedno večji, vsi bi že od gladu pomrli, če bi ne bil imel mož doma v svoji vasi njivo, ki jo je prodal. Sedaj nimamo nič več, az sem tudi že stara in ne morem več. otroci pa hočejo jesti.« »To je zelo revna družina«, mi pravi zunaj rud-arski zaupnik, je pa še več podobnih. S. ima na primer 5 otrok", S. celo 7, dela pa ni. Podpore ni od nikoder nobene. Delavska zbornica nam na našo prošnjo še odgovorila ni.« »Znano mi je, da so odbitki pri vas zelo veliki. Za kaj vse pa vam odtegujejo?« »Za kaj? Cela vrsta odtegljajev je: uslužbenski davek, bolniška blagajna, delavska zbornica, brezposelni fond, uporaba inventarja, luč, trošarina za luč, rudarska zadruga in drugo. Na vsakega pride gotovo 100 dinarjev. Odteguje se v vsakem primeru ne oziraje se na višino zaslužka, tako, da se je v prejšnjih letih pripetilo, da rudar ni z#služil niti za odtegljaje.« »Kaj pa konzum? ali daje v teh mesecih, ko praznujete, ljudem živila na kredo?« »S tem so v konzumu zelo previdni. Dajo že, ti je veliko premalo in upoštevajo le zaslužek. Tega pa malodane ni. Kljub temu so se zadnje mesece rudarji zadolžili skoraj za 30.000 tisoč din. Mnogo svojega dolg niti v petih mesecih ne bodo mogli plačati tudi če bi redno delali. Na to pa že nihče več ne ralčuna. Pogejte, kaj se je pripetilo pred dnevi; Mladi rudar France je hotel dobitt pred šihtom hlebec kruha. V konzumu mu ga niso hoteli dati, nakar je šel fant tešč na delo. Po šihtu je spet prosil za kruh v konzumu, a ga spet ni dobil. Nato je šel v S alko vas, da bi kje dobil delo za hrano. Dobil ga je pri nemškem kmetu. Sedaj ob dnevih, ko na Rudniku ni šihtov, dela pri kmetu za hrano. Fant je jokal, ko ni mogel dobiti nikjer niti hleba kruha.« »Kaj pa družba pravi k vašemu položaju?« »Družba pravi, da nimu naročil in da nam ne more pomagati. Lahko pa rečem vsaj to, da šikaniranja in protežiranje posameznikov pri delu ne bi treba... Kaj pa nameravate storiti še za izboljšanje vašeg** stanja?« »Posredovali bomo ponovno na vseh merodajnih mestih. Moramo uspeti, saj nam gre za golo življenje... delavstvo je za enkrat še mirno in potrpežljivo čaka na izpolnitev obljub odličnih oseb.« . .. ...»To se mora izpremeniti.« V takšnih razmerah so včasih živele rudarske družine. Toda ti časj so minuli, zatonila je oblast boržuazije, kočevski rudarji pa si v pogojih ljudske oblasti in delavske samouprave z dneva v dan zboljšujejo življenje, obenem pa dajejo vedno večji delež naši socialistični skupnosti. Metliško kopališče ie oživelo Za kopališčem v Podzemlju ob Kolpi, k j sta ga letos obnovila občinski ljudski odbor in Kmetijska zadruga v Gradacu —čez zimo so stavbo skoraj popolnoma demolirali neznani storilci — Je Turlstično-olepše-valno društvo v Metliki sklenilo, da v svoji režiji obnovi in izpopolni metliško kopališče. Kot podzemeljskega tako so se tudi tega lotili brezvestni ljudje: ulomili so v celo vrsto kabin, odnesli ključavnice, potrgali letve in deske, odkrili streho, odnesli vrata in podobno. Zato se je novo ustanovljeno Turistično-olepševalno društvo v Metliki znašlo pred nelahko nalogo, da z majhnimi denarnimi sredstvi ki jih je imelo na razpolago, zaceli sledove vandalizmu, obenem pa Izboljša ln izpopolni celotno kopališče. Društvu je za letos še kar uspelo opraviti svojo nalogo. 2e spomladi je nasadilo ob vzhodni strani kopališča vrsto topolov in odkupilo je s pomočjo mestne občine obsežen travnik poleg sedanjega kopališča, kjer bodo urejeni športni prostori. Popravljen je bil vodovod s pitno vodo in nameščeni črpalka in prha, postavili so nekaj klopi in namestili ležalne desJce. Odprta je okrepčevalnica, pripravili p\a so tudi plesno ploščo ln prostor za godbo. Hkrati so napeljali tudi elektriko. V prihodnjih letih bo mora-]o sedanjo kopališko stavbo nadomestiti zidano poslopje, hkrati pa bo treba misliti tudi na sobe za tujce. Skrb za udobnost in higiensko čisto kopališče bo morala biti ena glavnih nalog Turlstrično-olepševalnega društva v Metliki. Le tako bo ustreženo domačinom in tudi tujcem, ki vedno pogosteje prihajajo na oddih k topli Kolpi. Stran 2. DOLENJSKI LISI* fltev. 31 „...m vtčna zahvala vam bodli" (Zaiostinka) Seznam padlih borcev NOV občine Dobrepolje ADAMIČ Danica, Ponikve, rojen«! iyoyf uorta nd zve.-insid način od domobrancev decembra ly« v Pijavj gorici. PUGE.I..J Mežka, Podkve, roj. 1907, ubita M zverin*k, način od donio, broncev decembra 1943 v Pijavi g>rici. DREN Alojz, Ponikve, roj. 1»20, borec, padel oziroma pogrešan <>d le-m 1944. FRANCE i.J Uerriard>ka, Ponikve, roj. 1928, ubita od ročne bombe novembra 1943. GLAVAN ivati, Ponikve, TOi, J«1*9, ustreljen od domobrancev Januarja 1944 pri Velikih La.-oali. JAKSE T.»ne, Pjimkve, r;ij, 1923, padel 1942 pri Zagradcu kot borec NOV. J/■ .SE Jo/.e, Ponikve, rojen 18^3, umrl posledicah oku-pa.i>' 1947. MUSTAVAR Prane, Ponikve, roj. 1908, podel septembra 1943 Prj (hi huvem kot borec. PRIJATELJ Slavko, Ponikve, rojen JtHi, lulmi pii bouiijarun jiiju >u mja 1942. PODLOGAH Alojz, Ponukve, roj. 1926 umrl na p:-sledicu.li vojne 1946. SKUIJ Ivan, Ponikve, roj. 1921, padel kot borec Tomšičeve brigad«' IfBtgmbrl 1944 Qi Primorskem. ZAKRAJSEK Edvard, Ponikve, roj. 1878, ustreljen jun/ija 1W4 od domobrancev v Velikih La-*čwh. ZAKRAJ6EK Edvard, Ponikve, r. 1916, ustreljen jun. 1944 v Vel. l.-iščuh. ZAKRAJSEK Dušan, Ponikve, roj. 1920, ustreljen juruija 1944 v Velikih L<-ičah. 2UK Franc, Pmnikve, roj. 1890, ustreljen od domobrancev maja 1944 na svojom domu. STRAH Matij«, Hočevjc, r.vjen 1888, ustieljen doma marci 1943 2NIDARSIC Franc, rojen 1914, padel kot borec 1943 pri ilovi geirl. GRM Stanko, rojen 1921, umrl na posledicah rane kot borec marca I. 1945 pn Toplic h GRUDEN Albin, Podg^rica, roj. 199$, padie-l oktobra 1»43 pri K-. eevjm. VES&L Alojzij. Podgorica, roj. 1915, padel februarja 194-1 v Velikih Lašdah, VODLAN Egorn, roj. 1902, padel 1944 pri Velikih I^ičah KAVCIC Valerija, rojena 1911. p;-d!a kot borka okb»bra 1943 na Krimu. KRAU Jože, roj. 1905, ustreljen, 1. 1943. 2NJDARSIC Jože roj. 1924, padel 1943 kot borec. BABIC Alojzij, Bruhanja vas, roj. 1908, ustreljen noven-bra 1943 na Rakovniku — Ljub j; m, ko sp je vračal iz Raba. Spolar Anton, Bruhanja v.?, ro!. 1920, ustreljen 1942. KA-STEI IC Franc, Bruhanja vas, roj. 1905, padel kot borec 1943 PFRKO Ivan, Zagorica, ro'en 1917, umrl v nemškem taborišču Mparthausen. MENCIN Janez, Zagorica, roj, 1922, padel kot hr>r-c marca 1943 v Ambrnsti. VIDMAR J»žp, Zagorje«, rojen 1907, umrl UH? na Rabu, SU-STAR Jože, roj. 1913 v Za«<>ricl. P'del avLnis'a 1. 1942. KRALJ Franc, roj 189!, ustreljen kot tr. lec avgusti 1942. KRALJ Jožefa. Zagoiica, rojena 1307, padla kot bork* v vvikih LaMata I. 1944 TOMSIC trVtC, Zngorica, rojen 1910, us'reilien v Velikih Laščah mnrca 1944. TOMSIC Franc, Z'-goricB, roj. 1926, ustreljen 194:'. STRNA D Stanislav, Mula vas, roj. 1944, ustreljen 1942 v'Korr-pol; ah. PERHAJ Alojzij, Mala vas, roj. 1915, ubit od Italijanov avgusta 1942. BARTOLME Igna-cij, roj. 1904, ustreljen v Hočev-Ju mtija 1042. BABIC Ign.ici.i. Mala vas, roj. 1906, ustreljen avgusta 1942 v Kon>poljah. ER CULJ Matija, Malu va«, r. 1916. ustreljen 1. 1942 pri Grosuplju. GRM S fin ko, Maia vas, rojen 1923, padel kot borec septembra 1. 1943 pri Rsikeku. KHAU J. -že, Mala vas, roj. 1905, umiri no-v nubra 1942 M Htibu, SLAK Janez, roj. 1899, ustreljen julij-a 1942 pri Z4en-»kii vtwi. HOČE« VAR Martin, Podpeč, roj. 1923, ustreljen avgusta 1942 v Kom-p jali. JAKOPIČ Jože, Ptid'.;eč, roj. 1910, ustieljen avgusta 1942 v »lompoljah. PRIJATELJ Mat1, ja, Fodfori, roj. 1905, bil borec, ujet na Blok*h, pn-grešan od leta 1944. NOVAK Alojz, Podpora, roj. 1902, umrl na Rabu februarja 1943. MAROLT Alojzij, Pod gora, roj. 1925, padel kot borec septembra 1943. KRASEVEC Anton, Tržiič, roj. 1904,. ustreljen maircu 1944 od domobrancev. PUGEU Frančiška, Potiskuv*»c, umrla decembra 1942 na posle dicah bombardiranja. OGRINC Jože, Potiskavec, roj. 1913, umri na Rabu jan.uarja 1. 1943. Mi.-GIJiN Jože, Pouskavec, rojen 1924 pade, novembra 1. 1944 na Zvucah. MEGLEN Edi, Potiskava, roj. 19H3, se ponesrečil z bombo mi umrl aprila leta 1944. HREN A11.to.11. Potiskavec, rojen 188«, ustreJjeni dom* ud Rt-^j I. Ib43. PUGEIJ Jože, Tržič, roj. 1»13, ustreljen od 13e-ga 1 oktobra 1942. UEKNULC Jole, Paka, roj. 1925, umrl v nemškem taborišču Bl-chemvald tebruarja 1945. NOSE Alojzij, Paka, roj. 1914, umrl v m-mškem taborišču Dachau le- a 1944, OBEKSTAR Janez, FVk.-tglMf roj. 1924, padel 1943. RUS Alojzij. PMitabor, roj. J927, bil oorec NOV, umrl Junija 1944 zgradil posledic borbe. KRIZMAN Franc. Pod tabor, roj. 1904, ubil pri bombardiranju junija 1942. DECEKO Anton, Rapijevo, roj. 1900, umrl na Rabu novembra 1942. KRIZMAN Janez, Raplje vo, roj. 1911, umrl v nemškem taborišču Dachau septembra letu 1944. BOSTJANCIC Franc, Hupljevo, roj. 1900. ustreljen od Italijanov avgusta 1942, BOST JANCiC Jinže, Rapijevo, rojen 1908, uatreJjen °d Italijanov avgust« 194%. FERBEZAR Jane/, Pij cerkvi, roj. 1871, ubit pri bombardiraj >u junija L 1942, BACNIK Jože, Pri cerkvi, rojem 1902, ubR pri bombardiranju aprila 1W5. BACNK Marija, Pri cerkvi, roj. 1901, ubita pii bombardiranju apr. 1945. BACNIK Kristina, Pri cerkvi, roje na 1940, ubita pri bombi diranju a pri a 1945. VIDMAR Jalkob. Lipa, roj. 1903, padci 1942 v itatl janskii ofenzivi. PUGELJ Jože. Lipa, roj, 1922, padel 1942 v Ita* lijansiki ole:iz>ivi pri Vidmu. PU-GEU Ivaji, 1.1 pa, rojen >930. ustreljen avgusta 1944 v Zagrii<'-i'U. PLGELJ Karo)ina, Lipa, r. 1920, padla kot borka aprila 1945 na Turjaku. KRALJ FrMinc, Li oa, roj. 1914, padel marca 1945 v F*TM,p'-.h, KRALJ Jože, Lipa, rojen 1919, padel kot borec oktobra 1944 pr. Riur.ici. JERS1N Franc, Lipa, rojen 1900, umrl na Rabu decembra ia42. HtULER Julija, Lipa, roj. 1912, padla kot borka aprila 194o pri iurjaku. rtEGLfcR ivarel, Lapa, roj. 1923, paoel kot borec avgusta 1942 v lL-Rijanski ofen-z-.vi. jriEGLER Jože, l^i^ia, rojen 1920, bil ubit maja iih; v iuu-gah, l-'ERivULJ Vinko, Lipa, roj. 1923, padel kot borec avgusta 1942. FEKKULJ Matija, roj. i«2u, padel marca 1«4^. «ua Jože, roj. 1914, padel 1943 v SuuznjCj pn Kočevju. MALEZiC Anton, Ko-lenća vas, roj. 19U8, uoit v italijanski ulen*..vi avgusta 1942 v viuiiiu. MALES1C Juie, Kolenca vas, roj. 189«, pud.l 1943 v no vtmoru. KRALJ Ignac, Koienca vas, roj. 1931, se ponesrečil 1 orožjem v Strugah junija 1944 liOc&VAK Franc, Kolenca vas, roj. I.c.iij, padel novemura 1943 HOČEVAR aiane, tvolenca vas, roj. 1927, pade! 1943 v Strugali ttOCEVAR Franc, Kolenča vas, roj. 1003, bij ustreljen seplem bra Id4! FERKULJ Karel, Ko lenca vas, roj. 1UU2, ustreljen v Strugah maja 1944. KRASEVEC Anton, Trzić, roj. 19U4, padei marca 1944 v Strugah. KRIZMAN V Kiko, iržić, rojen 1911, ubit od Italijanov avgusta TJ42 nad Polomom. KRIZMAN Tone, Tržič, rojen 1922, ustre Ijen avgusta 1942. KRIZMAN Jože, Trzić, rojen 1919, ustreljen v Vidmu avgusta 1942. KltiZ-MAN Marca, Tržič, roj. 1923, ustreljena aprila 194ii v Velikih Lašcan kot aktiv.sika OF. KRIZ MAN Maks,, Trž,o, rojen 1925, umrl v nemškem taborišču Maut-huusen januarja 1945. MEGLEN Alojz, Čatež, roj. 1906, umrl v italijanski internacij, na R.ibu 1943. STKNAD Ignac, Zdetiska vas, roj. 1886, umrl v nemškem laberucu Dachau, julija 1945. STRNAD Frančiška, Zdenska vas, roj. 1896, umrla v nemsitem taborišču Ravensbrllck, marca 1945. VODOPIVEC Dušan, Zden-ska vas, roj. 1918, jiadel novem- bra 1943. MESOJEDEC Alojz, z,aenska vas, rojen 1919, ustreljen kot talec maja 1942 v Ljuo-Ijani. STUPN1K Alojz, Zdensiia vas, rojen 1920, umrl na Raou novembra 1943. liREJC Ivan, ^denska v;m, rojen 1889, umrl na Rauu decemura 1942. ULA1'-NiK lVi,lan, Z^ueiisiia vas, rojen 1938, ponesrečil 1 oomoo leta 1946. uOZlC Anton, z.aensKu vas, rojen 1930, pone.rec-.J l orožjem 1945, vuDiCAR Pavle, ZdensKa vas, rojen 1910, pade; 1943 v NOV. VODlCAK Jože, ZdensKa vas, roj. 1926, uoit okIo ora 1944. ,vi.•.^•j.ir.Ui-A. atavno, rojen 1918, pauei nt^ja 1944 v .Strugah Ailirvi^iC Jožica, rojena padla novemura 1^43 na rvnuiu. AiviRUVJ^RJ marina, roj. 1907, padla novembra U43 na r».rimu. AUAiviiC Mirko, rojen 1920, padel novemDia 1943 pn Kovtah. ADAMIČ Ivan, roj. 1911, umrl spomladi 1946 dgt posledicah boroe. GRANUOVEC Janez, rvompolje, rojen 1905, padel kol aktivist 1943. Ai-JJJOLiJii,rv t rane, Nompolje, rojen 192<, pade« 1«43 prj nakeKU. ^AKtCAJacrv JuLU, Kompolje, rojen I9uu, padel 1944. STRAH ignac, Komuolje, rojen 1911, padel 1944. HAtilCJšTANlSLAV, Kompo Ije, rojen I912, ustreljen kot ta lec avgusta 1942. MREN Marjeta, Kompolje, rojena 1867, ubita pr. ooniuardiranju junija 1942. NOSE Anton, Kompolje, rojen 1923, ustreljen kot taiec avgusta 1942. NOSE Julij, Kompolje, roj. 1914, ustreljen kot taiec avgusta 1942. NOSE Anton, Kompolje, rojen 189/, ustreljen kot talec avgusta 1942. STRAH Franc, Kompolje, rojen 1908, ustreljen kot talec avgusta 1942. STRAH Julij, Kompolje, rojen 1917, ustreljen kot talec avgusta 1942. Sl'RAH Julij, Kompolje, rojen 1920, ustreljen kot taltc avgusta 1942. VERGO Vinko, Kompolje, rojen 1896, umrl v italijanski internaciji Ren.ci, juniJa 1943. VODICAR Anton, Kompolje, rojen 1913, ustreljen kot talec avgusta 1942. Med opojnimi vonji zdravj.nih zei:šč v Gosadovem s§ciatizšcy Prijeten vonj raznih zdravilnih / Jisć to sumu gob vam udari v nos, ko stopite v *k!a*lišče »Gosd-uj« v lir^j nu. Veliko dvonadstropno skladišče je poino nairaz-iiovrsnujših celile od hrastovemu mahu uo brezovega listja, jag.Ki.-nja, kopriv, gladeža, raznih koreninic in gob, čeimina, pa do velikega kupa skorje krhlike. Okrog 80 vrit zdravilnih zelišč je leto* na odkupnem seznamu podjetja. Vendar nabirajo ljud;e največ It brezovo listje, listje koprive, ikorjo krhlike, lipovo in lezgovo cvetje ter »ulie gobe. Mn«igo, zelo niiu^go zdravilnih rastln pa pri nas propade, ker j'h nihče ne nabira, akoravno je pc njih veliko povpraševanje in imajo lepo ceno. Med take iskače rastline in zelišča spadijo: korenina rep.nca, ki se nabira spomladi, potem gladeieve koienine, katerih je povsod dovolj, Kribska resa, porova meta, kumin, korenina bele čmerike (podlesek) in druge. Novomeška poslovalnica »Go-sada« odkupuje zdravilna zeh£Ča na območju novomeškega in črnomaljskega okraja ter doloma na področju krškega okraja ,'do Save). Letošnje poletje so samo za odkupljene suhe gobe na tem področju izplačali nad tri milijone tjlinarjavl Tudi ostalih vrst zdravilnih zelišč imajo precej v skla-d «Ču, z'asti lipovega in brezovega cvetja. Odkupujejo v giavnem oJ kmetijskih zadrug, vendar so zadruge Še marsukje neprožne in se za tovrstni odkup k.i malo zanimajo. V novomeškem okraju so med najboljšimi odkupovalci kmetijske zadruge: Sropiče, ki pa ur.ajo nevarnega tekmeca v KZ Podgrad. nato pride KZ Vrhpo-lje„ KZ Brusnice, poslovalnica Gabrje in Hinje. V Beli krajini imajo dobro organiziran odkup zdravilnih ie!$č KZ AdleŠiči, Radovica, črešnjevec in deloma iero« tudi Suhor. V Podzemlju, kjer so včasih odkupili največ zelišč, ni sedaj skoraj nobenega nabiranja. Tudi t Dragatušu )im organ.zacija odkupa ne gre od rok, Še manj pa v Starem trgu in Predgrađu. Nekoliko bolj gre letos v Gribijah, Krivda je pred vsem na nezammanju po&lovodi in upravnih odborov. Ponekod v Beli Krajini se izgovarjajo na pomanjkanje skladišč. KZ v Adkšičih ga tudi nima in vendar je letos odkupila lepe količine zelišč in 1 tem nudila zaslužek nabiralcem. Odkup :ma organiziran tako, da en dan » tednu sprejema in izplačuje ze-l;4ča, drugi dan pa jih že pošlje naprej. Tako bi lahko organizirali tudi v drugih zadrugah. Veliko je nabiraicev, ki prinašajo nabrana zelišča naravnost v »Go-s;-dovo« skladišče v odkup. Neki i'abiralec iz SoŠic -je prinesel leto« samo korenin čemerike in vol jčje črešnje (beladone) za 30.000 din. Pionir drugega raz-leda osnovne Šole iz Jagodnika pri Trebelnem je prinesel raznih zelišč že za več kot 10.000 din. pa Še vedno nabira. V enem tednu je prejel za zelišča okrog 7.000 din. Pri nabiranju mu pomagajo bratje in sestre. Ko pride v skladišče, se zanima za vse vr- ste zelišč, za ceno in način nabiranja, kar vse mu seveda uslužbenci radi poiasn:)0. Njegov vzgled j« pritegnil tudi druge pion:rje v vasi k nabirantu zdravilnih zelišč. Pridni nabiralci zdravilnih zelišč so tudi pionirji in pionirke Mlad nskega doma v Semiču. Za dobrih pet milijonov dinarjev je letos odkupila novomeška poslovala ca »Gosada« zdravilnih zeliŠČ Naimanj trikrat več bi j,h bila lahko, če bi se vse zadruge dovolj zanimale za odkup, lam, kjer so večji nabiralni okoliši bi »e zadrugi izplačalo imeti posebnega nakupovalca zdravilnih zelišč, ki bi skrbel obenem tud' ?a to, da bi bili nabiralci z vsemi vrstami zelišč seznanjeni in rudi z načinom nabiranja ter sušenja. Nabiralci bodo morali skrbeti tudi za kakovost zelišč. Kdor nt ve, kako naj nabira in kaj vse naj nabira, naj pride v skladišče »Gosada« v B^šljin. Radi mu bodo dali vsa navodila. Pa ne samo to. Poleg skladišča m pisarne imajo nekako poizkus-no postajo za raznovrstna zeliŠČa. Vsak si bo lahko ogledal, kako z>ve, ki hromilo nHtOČ tako Jivahno grasbeno življenj* v Metliki. Res da beseda ni stekla, kot bi bilo želeti, toda izvedeli »o marsikaj. Predvsem jih more denarne težave. Godba «i je pred dvema letoma izposodila denar za nabavo 19 novih in- strumentov, le del tega dolga pa še danes ni mogla vrniti. In vendar so pred dvema letoma Imele razne organizacije, metliška občina in tudi okraj polna usta lepih obljub. Pomoč so obljubili, dali pa so prav malo. Seveda pa so tu častne izjeme, med katere spada predvsem Kmetijska zadruga v Metliki. Tako je danes metliška godba brez vsakih denarnih sredstev in povrh z lepim dolgom na ramenih. Starejši godbeniki dajejo iz svojega žepa za notni papir, za popravilo instrumentov, sami prispevajo za kurivo in razsvetljavo. Zato se nekateri resno ukvarjajo z mislijo, da bi odprodali nekaj instrumentov, poplačali z izkupičkom dolg in tako denarno nekako splavali na vrh. Toda to J.e samo denarna plat Se bolj žalostno pa je, da godbeniki za svoje delo, za k-atero žrtvujejo večer za večerom, ne najdejo zadnji čas pri Metličanih nikakega razumevanja. Ko so letos po dolgih, več mesecev trajajočih vijah imeli javni nastop, so v dvorani zijali v godbenike prazni stoli. Da Je taka brezbrižnost občinstva do njihovega kulturnega dela vredna vse obsodbe, je Jasno. Posebno so graje vredni tisti, ki jih takrat nI bilo, pa mislijo, da jim mora biti godba za vsako mn!~n-kost brezplačno na razpolago. Ti niti nočejo vedeti za trud, ki ga Je vsak godbenik vložil, da Je dosegel svoje godbeno znanje, ne pomislijo na njegove osebne žrtve, ne n'i zeubo oz. stroške, ki Jih Ima posameznik in celotna godba Prav tako mnogi prav nič IM cenilo delo. ki ea domača godba prisikonaj'r>* občinskih ljudskih odborjhj '(Ur. list LRS štev. 19.52) m sklepa IV. redne seje Ljudskega 'ottbo-ra mestne občine Kočevje z dne 12. IV. 1953 izdaja ODLOK o razglasitvi 3. oktobra z* ob" činski praznik občine Kočevje. 1. člen 3. oktober se razglaša za ljudski praznik mestne občine Ko. čevje. 2. člen Ta odlok velja od dneva razglasitve na uradni oglasni deski Ln objave v Dolenjskem list«. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Predsednik LO MO Kočevje: (Rigler Janez I. r. nih, kajti Marij-a je starejša od njeg/i 7 let in je ob poroki mela nad 50 let. Tako je Dimic s tremi porokami zbral kar lepo premoženje Danes poseduje 16 hektarov zemlje, hišo in gospodarska poslopja, vse v dobrem stanju. nGospod župnik so me pregovorili, da sem se vrnila...« Ze prvi mesec po poroki je B*.mic dokazal svojo »globoko ljubezen« do tretje žene s pestmi in palico Neštetokrat je pretepena pobegnila od doma in se skrivala prj drugih ljudeh tudi po več dni brez hrane. Kot je sama pripovedovala preiskovalnim organom, je večkrat sklenila, da ga za stalno zapusti, toda gospod župnik so jo vedno pregovorili, da je šla nazuj. Po verskih predpisih oziroma zapovedih je mož pač poglavar družine in žena se mu mora pokoravati. Razveza zakona je po verskih predpisih nemogoča m zakonski drug mora potrpeti, »kar mu je Bog s svetim zakramentom naložil.« No, Mariji Dimic Je naložil res težko pokoro, ki jo prenaša že 16 let, krivi so pa tudi tisti, kj so za to vedeli 1n tisti, ki so to na kakršen koli način zagovarjali- Pet let zaprta v nezakurjenl podstrešni sobici Ker je žena Marija Dimic pretepanju večkrat ušla, jo Je končno leta 1949 mož z'aprl v podstrešno sobico brez peči in samo enojno zasteklitvijo. Od tu se ni smela čez dan niti ganiti, tudi na stranišče ne-Hrano so ji prinašali otroci iz prvega zakona samo na stopnice in to največkrat mrzel krompir. Ponoči je prihajal k nji mož in jo pretepal. Ko se je ob neki priliki podnevi pojavi- la v kuhinji, jo je pretepel tn polil z vodo ter je morala tako mokra potem prebiti noč v podstrešni sobici. Pred petimi leti ie Je enkrat udaril s polenom po roki, da Se ji je ta začela gnojiti in ker jo ni pustil k zdravniku, se ji je roka posušila Obleke ni imela skoraj nobene, prav tako nj imela na postelji potrebnega perila. V takem stanju je prebivala pet let pozimi in poleti v podstrešni sobici Ob priliki, ko so doma imeli koline, je hčerka iz prvega zakona nesla mačehi nekaj priboljška- Za ta »prestopek« ji je oče prepovedal za tri dni vsako gospodinjstvo Sicer pa tudi pastorki niso imeli dosti boljšega odnosa do mačehe, kot njihov oče, toda pretepali je niso. Vse telo Ji je ena sama rana Preiskovalnim organom je Dimic zatrjeval, da je včasih res malo pretepel ženo, toda zato, ker ni hotela delati, sicer je p-a le odkimaval. Ko so sosedje, ki so vedeli za nečloveško ravnanje Dimica, to povedali oblastvenim organom, so ti letos v februarju ' odredili, da bolno ženo Marijo premesti iz podstrešne sobice v spodnje opremljene in kurjene prostore. Takrat na njej ni bilo videti vidnejših znakov nisilia. Akoravno so mu takrat strogo zabičali, da mora s svojo bolno ženo lepo ravnati, jo je tudi po tem še večkrat pretepel. Vrgel jo je s postelje in jo na tleh brcal s čevlji. Zdravnik, ki jo je pred dnevi na zahtevo preiskovalnih organov pregledal, je ugotovil, da je po vsem gornjem delu telesa pretepena in ima številne ter občutne poškodbe, prizadejane z nohti, pestmi in trdim predmetom. Zdravnik Je ugotovil tudi, da je že več let bolna in za delo nesposobna, je hudo shujšana, težko govori, ima trajno vnete oči in dlesni, trebuh povešen in težko živčno bolezen, Tako ženo je Dimic pretepal, ker ni hotela delati in ker se je je hotel čimprej znebiti... Vsi znaki kažejo, na to, da se je hotel Dimic še enkrat oženiti, saj je tudi poleg nje rad pogledal za drugimi. Sosedje in celo njegov brat so potrdili, da je res nečloveško ravnal s svojo ženo. Zagovarjal se bo pred sodiščem. i** f'J¥«tC Preklicujera vse, kar sem ža. Ijivega govoril o Novina Mariji iz Podturna pri Dol Toplicah dne 8. 7# 1953 in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Gorše Franc, Podturen 16, občina Dol. Toplice, Razpis Trgovinska zbornica za okraj Novo mesto, razpisuje mesta moških vajencev pri sledečih podjetjih: »Izbira«, Novo mesto, • Trgovsko podjetje »ROGi, Novo mesto, uzeleznlna«. Novo mesto, Občinska trgovina »Gorjanci«, Šentjernej in Kmetijska zadruga Otočac ob Krki. Pogoji: starost 14 do 17 let, dovršena nižja srednja šola (4. r. gimnazije). Interesenti naj vložijo prošnje pri podjetjih s potrebnimi prilogami. Partizanske sirote imajo prednost! Trgovinska zbornici Kostanjevica — najstarejše dolenjsko mesto, kije obhajala 700-letn.co svojega obstoja. — (O proslavi bomo se poročali) Redakciji« ..NOVE PROIZVODNJE" obzornik napredka v tehniki je za leto 1953 izdala »GOSPODARSKI KOLEDAR«. Vsi naročniki tega koledarja so se prepričali, da je glede vsebine, objavljenih tabel, razpredelnic, preglednic, napotkov jn opozoril koristen in potreben vsakemu poslovnemu človeku. Tudi za leto 1954 bomo izdali »GOSPODARSKI KOLEDAR«, ki bo najboljši strokovni priročnik in svetovalec. Zato naj bi bil »GOSPODARSKI KOLEDAR« na vsaki pisarniški mizi, v vsakem obratu katerekoli stroke in uporabljali naj bi ga vsi naši poslovni ljudje. 2e sedaj opozarjamo na to vsa industrijska, obrtna, trgovska ter gostinska podjetja, ustanove, zadruge itd., da bi se odločili za oglaševanje v »GOSPODARSKEM KOLEDARJU 1954«. Bolj kot kjerkoli drugje jim bo oglas v »GOSPODARSKEM KOLEDARJU« pripomogel do popularizacije njihove proizvodnje in gospodarske dejavnosti in pomagal jim bo do gospodarskega uspeha. n gospodarstvu v Ljubljani, Gregorčičeva 23 Cene oglasom so: na celih prvih straneh v vel. 15 X 22,5 cm din 40.000 na celih notr. straneh v vel. 15 X 22,5 cm din 30.000 18.000 na pol strani .......................... din na V« strani............................ din 12.000 uvrstitev naslova v seznam podjetij ____din 2.000 Prednaročniki plačajo za en izvod »GOSPODARSKEGA VESTNIKA 1954« le din 150 Naročite torej čimprej pri redakciji »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23, poštni predal 331, tekočI račun pri NB 601-T-160: 1. oglas, 2, uvrstitev Vašega naslova v seznam podjetij, 3. pogrebno število izvodov »GOSPODARSKEGA KOLEDARJA« in nakažite na naš tekoči račun ustrezno vsoto. DOLENJSKI KMET — sam si kuješ svojo usod« Kakor že v zadnji številki, objavljamo tudi tokrat nekaj statističnih podatkov in misli iz referata Jožeta Borštnarja na konferenci SZDL. Glede na kritično stanje pri nas na vasi zajema ta članek vrsto smernic za delo SZDL na vasi, ki naj pomenijo navodila vsem osnovnim organizacijam SZDL v skrbi za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje. Ce pogledamo, koliko vplačujejo skupnosti posamezne gospodarska panoge za dvig našega življenjskega standarda, vidimo, da daje državi največ in-dustiija. Industrija: 671,285 000 din, kmetijstvo: 235,896.000 din, promet.; 98,678.000 din, obrt: 70,013.000 din, gradbeništvo: 37,902.000 din, nat0 pride gozdarstvo, trgovina, turizem in gostinstvo. Vse te gospodarske panoge državnega sektorja dajejo skupno 1.194,743.000 din skupnosti, medtem ko prispeva privatni sektor le 300 milijonov dinarjev. Te številke nam po- vedo, da prispeva za razvoj zdravstva, prosvete in da daje socialnemu skrbstvu največ državni sektor, od tega industrija. 5.194 zaposlenih ljudi v industriji ustvarja tako okrog 800 milijonov dinarjev akumulacije, vsi ostali delovni ljudje v privatnem kmetijstvu, obrtništvu in trgovini pa le 300 milijonov. Najmanj pa daje skupnosti kmetijstvo. SZDL IN DOLENJSKA VAS SZDL ne sme povečane dejavnosti našega podeželskega delovnega človeka samo ugotavljati, ampak jo mora pospeševati, razvijati in usmerjati v socialistično dej'avncrst v okviru splošme KZ in pravilne demokratične politike na vasi. Naša politika zagotavlja družbeno uveljavljanje in demokratično soodločanje v kmetijstvu malemu in srednjemu kmetu. SZDL je zato dolžna skrbeti za zdravo jedro splošne KZ, ker bo prav ta dvignila vas v socializem in bo že v bližnji bodočnosti ob večanju kmetijske proizvodnje postala uspešno sredstvo zi socializacijo vasi SZDL mora zato skrbeti, da bodo vsi važnejši viri dohodkov last KZ, ne posameznika, ki bi se lahko ob nebudnosti SZDL spet gospodarsko okrepil in spet izkoriščal. SZDL mora sproščeno delovno silo, ki bo naraščala vzporedno z dvigom proizvodnje, usmerjati z gradnjo predelovalnih obratov stavb, skratki novih virov dohodkov. Razvijati mora zadružno disciplino, da bo kmet vse svoje pridelke izmenjaval po svoji zadrugi in ne s pomočjo špekulantov in prekupčevalcev. SZDL na vasi se mora ostro boriti proti vsem pojavom špekulacije. Biti mora posrednik med ljudsko oblastjo in podeželjem in seznanjati svoje člane s celotno gospodarsko problematiko. Skrbeti mora za kulturno-prosvetno raven naše vasi in usmerejati idejno-vsebinsko stran vzgoje podeželske mladine. VERA IN KLERIKALIZEM NIMATA NIC SKUPNEGA SZDL se mora odločneje boriti proti klerikalizmu. Kleri-kalizem je najmočnejša opora socializmu nasprotnih sil. Pr> tem seveda ne smemo istovetiti klerikalizma z verskimi ču- stvi našega poštenega delovnega kmeta. SZDL mora preprečiti vsako grobo vmešavanje poedincev v versko čustvovanje našega ljudstva, ker tako vmešavanje le škodi socializmu in d'ije oporo socializmu sovražnim krogom. Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti daje široke možnosti svobodnega izražanja verskih čustev in opravljanja verskih obredov. Ta zakon, ki je namenjen vernikom in ne cerkveni gosposki, je bil sestavljen brez sodelovanja predstavnikov katoliške cerkve, ker so ti to sodelovanje odklonili. V vseh državah se odnosi med cerkvijo in državo urejajo neposredno z državo in s predstavniki cerkve v državi. Tudi katoliška cerkev daje za to široka pooblastila svojim predstavnikom v drugih državah. Le v naši državi verski predstavniki nimajo teh pravic in vedno morajo čakati na direktive Vatikana, kar jasno dokazuje, da So te direktive odvisne od vsakokratne smeri De Gasperijeve politike in služijo italijanskemu imperializmu, itilijanskemu pohlepu po naši zemlji. V NASI DRŽAVI HOČE IMETI RIM POSEBNE PRAVICE V informbirojevski Madžarski na primer, kjer je agrarna reforma vzela cerkvi 900.000 oralov zemlje, smejo biti cerkveni poglavarji imenovani samo s privolitvijo parlamenta. Po sporazumu med zastopniki vlade in duhovščine iz leta 1950. višja duhovščina priznava in podpira državno ureditev ln izjavlja, da bo ukrepa' proti vsem tistim cerkvenim osebam, ki bi nasprotovale zakoniti ureditvi Madžarske. Ob letošnjih volitvah 17. maja so madžarski duhovniki zahtevali od vernikov, naj izpolnijo svojo državljansko dolžnost in naj prosijo boga, da bi blagoslovil prizadevnost voditeljev madžarskega naroda Je torej razlika med vedenjem katoliške duhovščine pri nas in na Madžarskem? Je! In prav \ tem je dokaz, da pri vsem grmenju vatikanskega aparata ne gre za vero ali za katoliška načela, ampak za podporo italijanski nenasitnosti. Tovariš Kardelj Je dejal, da moramo državljanom zagotoviti svobodo vesti, preprečiti pa zlorabljanje verskih čustev v protisocialistične namene. Zavedati se moramo, da ni nal n/amen nikakršno preganjanje vere, ampak odločna borba proti vsem zaviralnim elementom razvoja, torej tudi odločna in dosledna borba, ki jo mora voditi SZDL proti vsem tistim, ki hočejo verska čustva našega ljudstva uporabljati kot sredstvo borbe proti socializmu. DOLENJSKI KMET NAJ SI PISE SVOJO SODBO SAM Decentralizacija oblasti, prinašanje vedno širših polno-močij na nižje organe oblasti, narekuje SZDL dolžnost, da skrbi zi rast nižjih organov oblasti, da utrjuje svete. Sveti so doslej Se v*e premalo samostojni in aktivni; sestajajo se zelo redko in še tu ne rešujejo najvažnejših problemov svojega področja. Ce hočemo, da se bodo ti organi uveljavili kot organi ljudskega samoupravljanja, mora SZDL vzgajati in usposobljati svoje člane, da bodo v vseh vejah gospodarstva in političnem življenju aktivno sodelovali in bolj kot doslej skrbeli za napredek vasi. Občinski ljudski odbori so še vse premalo samostojni in še vse preradi čakajo pomoči iz okrajev. SZDL mora utrjevati samostojnost občinskih odborov, da bodo ti resnično najvišji organi oblasti na avojem. pod- I ročju, ki bodo samostojno vo-I di 11 gospodarstvo in reševali tudi vsa kulturna in politična vprašanja. S.e lahko naštejemo primere, kjer se delo občinskega odbora razvija le prek0 administrativnega aparata, odbor kot celota pa ne dela (Rakovnik, Smarjefa) ali pa sloni vse delo na posamezniku (Mirna peč, Dobrnič). Velik napredek so pokazale občine Gotna vas. Žužemberk in še druge. 2e ti primeri povedo, da ima SZDL glede na delo občinskih odborov odgovorne naloge, SZDL mori utrjevati tudi vlogo in odgovornost odbornikov, da se bodo volivci v vseh vprašanjih obračali na Izvoljene iz svoje volilne enote, ti pa bodo na občini ali okraju sproti uveljavljali težnje svojih volilcev, oziroma opozorili višje orgine oblasti na pomanjkljivosti in napake, ki teže volilce, in tako aktivneje kot doslej vplivali na izboljšanje dela na kateremkoli področju družbene dejavnosti. Vse te velike naloge mora SZDL kot množična, napredna organizacija rešiti,, če hočemo, 6>j se bo naša vas z mestom in industrijskimi središči z ramo ob rami uspešno borila za so-ciallzem. sinm 4. DOLENJSKI OlBf Ctev. 31 JOŽE GLONAR Iz Novega mesta v Atene f POT V ATENE Dulga in naporna je vožnjia te Novega mesta v Atene, toda človek kar rad potrpi, saj je Grčija taiko zanimiva deželica, da jo je vredno obiskati. Najkrajša pot in tudi dobra zveza z našim jugom je pot preko Karlovca v Zagreb. Popoldne se vsedeš v Novem mestu na vlak, kjer imaš tudi dovolj prostora, česar n* boš doživel več na potovanju po naši državi. Vožnja preko Bele krajine je prijetna. Opazujem žčaijice na njivah. V Karlovcu sem kaj kmalu sem imel zvezo proti Zagre. bu. Sedaj je že teže dobiti mesto na vlaku, toda voižnjia do Zagreba je kratka m človek že potrpi. Med vožnjo na« pozdravi močan naliv z grmenjem, kar je letos pri nas skoraj v navadi in to ne samo v Sloveniji, ampak po vsej državi. Tudi Grčija je imela ves mesec junij vsako, dnevne nevihte, sedaj pa je na. ttopila pri njih doba suše, ki trs i a Mfu.'iko tri mesece. Ker sem imel še dovolj časa, sem si ogledal naše glavno mesto, ki ga obnavljajo in postaja vsak dan večje in lepše. Pri »Putniku« sem kupil vozno kar. to od Djevdjelije do Aten in nazaj. Plačal sem nekaj nad dva tisoč dinarjev in vozno karto sem imel v žepu. Navsezgodaj zjutraj smo se naslednji dan odpeljali naprej. Med vožnjo po Srbiji in kasneje IX) Makedoniji smo videli, da bo letos dobra letina, kljub vsa. kodinevnem dežju. S košnjo in žetvijo so zato v zaostanku, mislim pa, da bodo le srečno vse pospravili. 'V Nišu doživimo zop*t naval na vlak, potem pii se začne prazniti in proti meji se vozijo z nami le redki tujci. Malo pred Skopi jem nam pričnejo navdušeni Makedonci kazati na obzorju s snegom pokrito Sar planino. Toliko nam pri povedujejo, da moramo venomer opazovati okolico. S ponosom nas opozarja jo, da se bližamo postaji Skop'je. ki j<- en;* Pred mejo Naš vlak se počasi prazni. Pobrali so nam potne liste. Bližamo se meji. Na naši obmejni postaji DjevdjeLiji vstopijo cariniki in nam pregledujejo prtljago. Niso nam pregledali tako temeljito, vendar pa s(> pri nekem tovarišu iz naše sredine zaplenili nekaj zlatnikov in revež se je žalostno oziral za njimi. Bližamo se pravi mejni črti in taiko j opazimo, da smo z Grki v najboljših odnošajih. Na^ njihovi obmejni postaji nas obiščejo in pregledajo grški cariniki, ki so izredno vljudni do nas. Mislim, da je Grčija edina državica na svetu, ki s tako veliko pozornostjo sprejme vsake- ga tujca. To je za Grke življenjske važnosti, saj pravzaprav žwe od tujskega prometa, ki res ni majhen. Postavite se samo pred vrata na Akropolo v Atenah, pa boste videli, kako gre od jutra do večera mimo val tujcev najrazličnejših narodnosti. Grški cariniki in železničarji so v brezhibnih uni-lormah. kar sem tudi pozneje občudoval na poti do Aten. Železničarji so oblečeni v temno modre kamgarn uniforme, krojene kakor za večerno obleko, na sebi imajo modre srajce in črne kravate. Samo par zvezdic, kapa in kak majhen našitek jih lof.i od ostalih ljudi. So Pa brez torb in svetilk, pripravo za ščipanje kart nosijo v žepu. (Nadaljevanje sledi) KAJ PRAVIJO DRUGI NARODI O ŽENSKI Mnogo je dobrih žensk, a vse so že pod zemljo. (Španija) Žalostno je za ženo, če nima jezika, a blagor možu, ki jo dobi. (Škotska) Zena, ki rada na oknu sloni, je kakor grozd, ki raste ob cesti. (Italija) Napol obešen biti, je še ved no boljše, kakor bki nesrečno poročen. (Irska) Kdor prime ženo za besedo in ribo za rep, bo kmalu videl, da nima ničesar. (Portugalska) Lepa ženska — lahka pamet. (Francija) Ženske, veter in sreča se zmerom menjavajo. (Madžarska) Kdor je izgubil ženo in rit-belj, mu bo hudo za rubljem (Rusija) Naši naročniki iz Amerike nam pišejo Športni stadion v Atenah Na peronu v Zagrebu ž« vse mrgoli potnikov, ki čakajo na Orient-cikiSpres. »CmaLu privozi iti tedaj nastane praivi »juriš« aju vagone. Le kaj si mislijo številni tujci, ki opazujejo iz ku-pejev ta naval n« vlak. Potreb. no bo čimprej uvesti več brzo-v laikov proti Beogradu, da bo pitalo potovanje na tem m**l-narcKtaem vlaku bolj udobno in veoein>e potnikov bolj kulturno. Imel som srečo, da sem si priboril še dokaj udoben kotiček, koder sem lahko prestal noč do B'-o^rada. V Beogradu sem poiskal že ostale atletske trenerje in funkcionarje, 5 katerimi sem nato prihodnje jutro potoval v Atene, na atletski dvoboj med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Po dokaj čudnem naključju smo bili iz&rani samo trije iz Slovenije, štirje iz Hrvatske in nad trideset iz Srbije. NEKAJ RESNIC Ce imaš uspehe, te ljudje dobro poznajo, če imaš neuspehe, spoznaš ti ljudi. V zakonu najde mož toliko sreče, kolikor ima y glavi pameti. Večina žena se lepotici za tiste, ki jih občudujejo, Večina moških upošteva svojo ženo le tedaj, če bi rada drugim ugajala. * Ljudje nikoli radi ne prevzemajo odgovornost nase za svoje malomarnosti. Vselej je karkoli ali kdcrkoli kriv. * Kdor nič ne ve in ve, da nič ne ve, je prismojen — pouči ga! Kdor nič ne ve in ne ve. da nič ne ve, je nor — ogni se ga! Kdor malo ve, toda ne ve, da malo ve, je len — naženi ga! Kdor malo ve, toda ve, da maio ve, je razumen — sledi mu! * Ce siromak je kuro, je bolan on ali pa kura. najlepših postaj na Balkanu. Kmalu se vozimo med nasadi zorečih marelic in rdeče barva-nih ronglojev in privozimo v Skopi je, kjer smo nad postajnim poslopjem tudi mi navdušeni. Kmalu zapustimo Skoplje, vlak pelje med samimi nasadi vabljivega sadja, toda kaj, ko vlatk taiko hitro drvi naprej. Po prostranih poljih vidimo, kako l©po uspeva tobak in zelenjava, vendar pa prevladuje v večini čebula in čes^n. Vozimo se te" smo ob narastlem in umazano rujavem Vardar ju, za katerega pripovedujejo, da je le redkokdaj Čist. Toda to ne moti nekaterih navdušenih kopalcev, ki me spominjajo na našo čisto Krko. Dolenjci jo vse premalo cenimo. Opazujemo domačine, ki delajo na polju in večkrat se zgodi, d orali z lesenim plugom. V Makedonijo bo treba poslati več poljedeljskih strojev in vsak najmanjši kot tako rodovitne zemlje najsikrbneje obdelati. Globoko dihanje Pogoj za dolgo življenje je globoko dihanje. Ljudje ne umirajo, pač pa se ubijajo. Jedo premalo sadja in zelenjave. Kar je pa najvažnejše, svoje dihanje zanemarjajo. Povprečen človek napolni ob vsakem vdihu svoja pljuča le za četrtino z zrakom; nekateri še niti toliko ne. Zdrava oseba mora napolniti svoja pljuča vsaj do polovice ali tri Četrtine z zrakom, ako že ne docelo Zrak okoli nas pa mora biti čist. Od naših naročnikov v Ameriki dobivamo pisma, iz katerih diha velika ljubezen do stare domovine Ln do vsega, kar jih sipi »min ja mladih dni. Zelo se zanimajo na naše napore in uspehe ter izražajo veselje, da se tudi njihova stara domovina prebuja in dela za napredek in boljše življenje delovnih ljudi. Od časa do časa bomo objavljali v našem listu taka pisma bodi. si v celoti ,ali izvlečke, da bodo naši bralci v stari domovini videli, kako gledajo na nas in na naše razmere rojaki v zamejstvu in kako večina njih niti po 50 in več letih ne more pozabiti ljubega rojstnega kraja in domovine. Mislimo, da bi se mnogi doma morali od njih naučiti spoštovanja do svoje diomovine in rodoljubne zavesti ter narodnega ponosa. »Pozdravljam vse Dolenjcea .. .»Priloženo pošiljam naročnino za Dolenjski list, kateri mi zelo ugaja. Rada berem iz »Popotne malhe«. Skoda da nisem tam, bi šla z Janezom na rajžo po Dolenj'Ski, vse do Kolpe v Dolenje Radunce, ki so moja rojstna vas. Res, tam nimajo gostilne, vina pa vem da imajo vseeno pri vsaki hiši. Te dni je poteklo dve leti, odikar sem se vrnila nazaj v Ameriko iz obiska stare domovine. Zelo me veseli, ko berem, da se naša ljuba Dolenjska zbuja iz primitivnosti in teži k napredku. Z zanimanjem berem, kako rigolajo stelnike, ki jih bodo zasadili s sadnim drevjem. Prav gotovo jim bodo več do-našali kot sama stelja. Brala sem tudi, da gradijo novo cesto tam neikje blizu naše vasi in bi rada vedela, kje točno se gradi in kod bo šla. Naši sorodniki nam ne pišejo nič novic. Kadar dobijo paket odpišejo: »Vse je prišlo v redu, lepa hvala, bo vam bog povrnil.« No, pa saj jim nič ne zamerim. Katarina Butala-Golob Kirb, Wyoming Opombe uredništva: Tisto cesto, ki jo omenja gospa Golobo-va gradijo od Tanče gore proti Staremu trgu, v gradnji pa je tudi cesta iz Broda na Kolpi proti Lazom in dalje proti Ra-dencem. Ta cesta bo povezala spodnji del kolpske doline z zgornjim in z Delnicami ter Sušakom. O teh in drugih gradnjah bomo še obširneje poročali v našem listu. Pike in vejice vam pošljem posebej Prav duhovito pismo nam je p-islal 008. Frank Muren iz Chi. caga. On je doma iz Krškega okraja, ženo pa ima Belokrajn-ko. Kot piše oba rada bereta novice in starega kraja, prosi pa, da ne zamerite slabi pisavi, da je šolo videl samo od daleč. Na koncu pisma pripominja, da nam bo pike, vejice in dvopičja poslal posebej, če jih kaj manjka v pismu. Želim ostati vaš naročnik do smrti Tako nam sporoča v svojem obširnem pismu gospod Johan Lokar st. iz Euclid Ohio. On je tudi dopisnik ameriške »Prosve-te«, znan borec za delavske pravice. Kot resnicoljuben možak, ki se ne boji nikogar tudi rad zapiše kako ostro na račun pri-beglih domobrancev, ki v Ameriki lažejo in blatijo svojo domovino. V pismu se spominja svojih prijateljev v starem kraju, zlasti tov. Ludvika Medve. ščka v 2aibji vasi in tov. Toneta Seliškarja. 2e 53 let je v Ameriki, pa piše če bo zdrav, bo prišel obiskat staro domovino. Iz srca mu želimo, da bi mu se ta želja čimprej izpolnila. Topla ljubezen do dragega rojstnega kraja diha iz pisma. NEKAJ, STARIH OKROGLIH Učitelj: »Torej katere zobe dobi človek nazadnje?* Mesarjev Jaka: »Umetne, tovariš učitelj!« »Tovariš direktor, vaš mali vam je pa vsak dan bolj podoben!« »Kaj je pa spet naredil?« Marija: Kako bi le živel brez mene?« Marjan: »Ceneje!« Marija: »Oče mi je obljubil 10.000 dinarjev, če se ne dam poljubiti nobenemu moškemu, dokler ne bom stara 20 let.« Majda: »Oh, potem bi dane.« Imela že lepe obresti!« »Pomagajte, tovariš zdravnik, igral sem orglice, pa sem jih požrl.« »Bodite zadovoljni, da niste igrali klavirja!« »Tvoj mož je umrl pred dvema tednoma in ti že misliš na to, da bi se poročila!« »Ah, mama, saj ti obljubim da bom drugič dalj čakala!« »Skoraj'bi me povozil, pa je še tako predrzen, da vpije za menoj — osel!« »Kako? Ali te pozna?« Ona: »Zakaj si vselej na oknu, kadar pojem?« On: »Nočem, da bi ljudje mislili, da te tepem!« »Draga moja, ti si ediva ženska, ki sem jo poljubil!« »To ti rada verjamem.« »In ti si edina, ki mi to verjameš!« Zakon je čudna reč; nekaj besed na matičnem uradu in človek je poročen in nekaj besed v spanju — pa je loče:i! ki sta nam ga poslala rojaka zakonca gosp. Magdalena in Jurij Adlešič iz Lyonsa lili. Gospa Magdalena se zlasti spominja drage Bele krajine, »kjer je rasla, rožice brala in živino pa-sla«, kot je to sama zapisala. 19 let stara se je podala čez veliko lužo v tuji svet, kjer si je pri. služila kruh, vendar pravi, da ne more pozabiti domače zemlje. Zelo se zanimata za razmere pri nas in občudujeta neustrašenega borca za pravice delavskega razreda našega predsednika republike maršala Tita, kateremu želita mnogo zdravja. V nabiranju naročnikov med rojaki v Ameriki je najbolj vnet gosp. Joseph Certalič iz La Sal-le. Sest novih naročnikov za naš list nam je že poslal, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. Takih, ki so nam poslali enega ali dva nova naročnika pa je več. Prav vsem prisrčna hvala. Prosimo rojake, naj se še kaj nglasijo s kakšnim pismom; radi bomo našli kotiček v našem listu tudi za prispevke naših dragih rojakov. Novomeška gimnazija v šolskem letu 1957/53 Novomeško gimnazijo je letos obiskovalo 661 dijakov. Mladino je poučevalo 25 profesorjev, ki redno učijo na gimnazij.. Honorarno so poučevali še tovariši iz Učiteljišča, ker gimnazija ne more dobiti zadostno število strokovnjakov za razhčne predmete. Tako je honorarno zapo slenih na gimnaziji kar sedem učnih moči, pa tudi predavatelji domačega zavoda uče preko učnih obveznosti. Uspeh na gimnaz.ji je še kar zadovoljiv. Tako je izdelalo 59,3, padlo za eno leto 40,4 od teh pa bo popravne izpite polagalo v jeseni 28,2 odstotkov. Pogoji, v katerih se uče dijaki našega zavoda, niso vedno najboljši. Nekateri hodijo zelo daleč v šolo, v zimskem času morajo po eno ali dve uri peš Iz Stopič, Zajčjega vrha, 2dinje vasi itd., drugi morajo doma trdo ves dan delati, šele zvečer jim starši dovolijo da se uče. Mnogi zopet nimajo primernega prostora, družina je velika, stanovanje pa majhno. 64 učencev dokončanih nižjih gimnazij je polagalo v juniju sprejemne izpite za višjo gimnazijo. Za eno leto je bil odklonjen samo eden. Sprejemni izpiti so pokazali, da bodo učenci morali prinesti v višjo gimnazijo več znanja materinščine in več znanja matematike. Letos je samo 13 kandidatov polagalo maturo, ker je iz tega razreda odšlo veliko dijakov na strokovne šole. V osmem razredu so bili trije odličnjaki, pri maturi pa dva. Matura je pokazala resno delo dijakov in resen trud vzgojiteljev, da b\ vzgojili socialistični domovini dober akademski kader. Pionirska organizacija je bila zelo delavna. Ker pionirji nimajo svojih prostorov, so prirejali igrice kar v razredu. Deklamirali so, peli, pokazali so tudi, da so izvrstni igralci. Višješolcl so zaigrali pod vodstvom tov. prof. Dobov-ška Moliereovega »Namišljenega bolnika«. Literarni krožek je izdal dva snopiča pesmi in proze mladih sodelavcev. V »Brstju« so objavili svoje pesmi šesto- Novomeška Ijodska univerza v sezoni 1952/53 Ljudska univerza v Novem mestu je od 1. septembra 1952 do konca aprila 1953 priredila 27 predavanj, ki jih je obiskalo 5.672 poslušalcev, ali povprečno po 210 poslušalcev na predavanje. Glede na jesenske priprave za priznanje ustanovitve prvih slo. venskih brigad, so tudi prva predavanja Ljudske univerze ob polnoštevilni udeležbi novomeškega občinstva obravnavala teme iz začetka narodnoosvobo-dlne borbe: Akcije štirih brigad (prof. Janko Jarc), Akcije Gub-čeve brigade (Franci Kolar). Razvoj ljudske oblasti (Jože Zamljen), Sovražniki NOB (Franček Saje). Sledila so nato vse do konca aprila 1953 predavanja z raznih področij. Največ poslušalcev — 445 — je privabil literarni večer slovenskih književnikov. Predavanja Vide Tomšičeve: Potovanje po Indiji, se je udeležilo 421 poslušalcev. Predavanje dr. Franca Hočevarja: Organiza. cija združenih narodov je poslušalo 400 ljudi. Polna dvorana je bila tudi ob predavanjih Ivana Regenta, Jožeta Potrča, Cirila Vidmarja. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da bi mnoga druga predavanja po svoji problematiki in tehtnosti zaslužila večji obisk, kot so ga imela. To velja posebno za vrsto predavanj prof. Andoljška o vzgoji doraščajoče I mladine, za katere bi se morali bolj zanimati zlasti starši in vzgojitelji. Za vsemi 27 predavanji se skriva mnogo tihega, požrtvovalnega dela. Bile so potrebne številne seje, iskanje predavateljev, dopisovanja, propaganda, pota, da so se dvorane napolnile s poslušalci. Vse priznanje zaslužita predsednik Ljudske unL verze Hubert Repovž, predsednik okrožnega sodišča Novo mesto, in tajnik Ljudske univerze Palmira Kasesnik, ravnateljica novomeške gimnazije. Poleg predavanj so bili v okviru Ljudske univerze tudi jezikovni tečaji—trije za angleški in eden za nemški jezik, ki so trajali vse do začetka junija. Ob zaključku tečajev so slušatelji izrazili željo, da bi se v jeseni z nadaljevanjem začelo takoj septembra, kar najbolje dokazuje, da so tečaji ugajali. Vemo, da Ljudska univerza nI ustregla vsem in vsakomur. Da pa v prihodnje bi, naj b\ iz občinstva že sedaj prišli predlogi, o Čem naj bi naši predavatelji v prihodnji sezoni predavali. Rudolf Kranjc Vse naše bralce prosimo, da nam oprostijo, ker so zaradi tehnične zapreke v današnji Številki izpadla poročila iz naših krajev, fizkulturna poročila in nekateri članki. Uredništvo šolec Novak, petošolec Srebrnjak iz Gabrja pod Gorjanci in Danica Zupančič iz Brda pri Novem mestu. Zaorali so brazde v ledino poezije in pzoze. Marksistični krožek je s predavanji tov- Pror- Tiitlja skrbel za politično in ideološko razgledanost mladine. Na novomeški gimnaziji obstoje tudi pionirski pevski zbor, ki se je že večkrat uspešno predstavil novomeškemu občinstvu. Tudi bodoči koncert je skrbel za mladi zn?-3tveni naraščaj. Mladinska organizacija na zavodu se je zanimala za vso delavnost svojih članov in jim pomagala pri pravilni poti k napredku. Počitniška zveza je omogočila dvem skupinam članov bivanje na morju pod šotori. Na gimnaziji so bili redno mesečno roditeljski sestanki. Starši so na teh posvetih dajali profesorjem predloge za izboljšanje internih šolskih pogojev, profesorji Pa so staršem nasve-tovali, kako in v kakšni obliki naj otrokom pomagajo pri učenju. To obliko sodelovanja, ki je že doslej pokazala prav lepe uspehe, bo profesorski zbor v prihodnosti še poglobil. Vendar je naletelo delo na gimnaziji na mnogo težav. Prav gotovo bi bil šolski uspeh mnogo boljši, če bi imela gimnazijska stavba dovolj učnih prostorov. Danes nekaterih razredov zaradi celodnevnega in neprestanega pouka niti ne moremo zadosti zračiti. Tudi starši večkrat niso zadovoljni, ker hodijo njihovi otroci popoldne v šolo. Profesorski zbor rešuje problem popoldanskega pouka kolikor mog'oče pravično. Dopoldne naj obisku-jejo šolo tisti otroci, ki hodijo v šolo po uro ali več oddaljenih krajev, otroci tistih staršev, kjer sta oče in mati v službi in pa tisti otroci, ki so zdravstveno ogroženi. Intervencij pa je v mestu mnogo več. Tega, da hočejo starši za svoje otroke čim boljše pogoje, staršem ne moremo zameriti, vendar pa ukrepanje in porazdelitev v dopoldanske in popoldanske razrede ne sme biti na škodo tistih otrok, ki imajo težke materialne pogoje, ki stanujejo daleč in v slabih prostorih, ki morajo delati na polju ali pa skrbeti za živino. Tudi za predavatelje je neprekinjeni pouk naporen, saj nekateri uče kar po 10 ur na Pripravi se na najhujše, kihniti moram dan, kar prav gotovo ni v korist kvalitete, če pomislimo, da je normalna obremenitev za učitelja srednjih šol 3—4 ure šol. pouka, ker mu je za temeljito delo ostali čas potreben za dobro pripravo pa tudi za javno delo. Tovariši profesorji so delali tudi izvenšolsko. Najdemo jih v društvu Partizana, v orkestru SKUD »Dušan Jereb«, v MOSZDL, v odborih Svetov za o. I. k., v Okrajnem odboru Rdečega križa, pri dijaški kuhinji, Ljudski univerzi, nekateri pišejo za znanstvene publikacije itd. Veliko več pa bi lahko nudili javnosti, če jim bo mogoče preskrbeti družinska stanovanja, da se jim ne bo treba voziti ob nedeljah v druge kraje k družinam in pa da bodo imeli primerno učno obveznost. LOJZE ZUPANC: VELIKI DNEVI Povest BRALCE »DOLENJSKEGA LISTA« obveščamo, da smo z današnjim dnem pričeli v podlistku našega tednika priobče-vati izvirno povest znanega belokranjskega pisatelja LOJZETA ZUPANCA. V povesti »VELIKI DNEVI« je književnik Lojze Zupane, poznavalec Bele krajine in njenih kulturnih izročil, opisal življenje Belo-kranjcev v času narodnoosvobodilne borbe, njihovo trpljenje in žrtve, ki so jih dali za svobodo sončne Bele krajine. Ker so takrat od vseh belokranjskih vasi sleoraj največ pretrpele vasi Giršiče, Dobravica in Krivo-glavice, je pisatelj postavil te tri vasi in nlhove prebivalce v središče dogajanja svoje povesti. Uredništvo »Dolenjskega lista« upa, da bo z najnovejšim in s prisrčno toplino ter ljubeznijo do Bele krajine napisanim delom domačega pisatelja ustreglo bralcem našega lista. UREDNIŠTVO »DOLENJSKEGA LISTA« Prvi del 1. Blato, povsod samo blato. * t Gosto blato, pomešano s snegom, ki je pobelil gore in doline v času, ko bi ž* mo»t*la dobjptna vigred kakor druga leta tačas z mladim zelenjem pregrniti pašince in odeti gore z mladim zelenjem, se je cedilo po vseh cestah. V ozračju so se podili mrzli vetrovi in hripavo tulili svojo mrzlo pesem. Lovili so se za letali, ki so zdaj pa zdaj zabrnela nad glavami bežeče množice ter zdaj tu, zdaj tam z oglušujočim treskom sejala bombe med ljudi na mirne vasi in na polja, ki so zadušena v rasti drhtela pod tenko plastjo vuzemskega snega. Lepko blato se je nabiralo v obcestnih jarkih koder so ležali prevrnjeni vozovi z zaboji, iz katerih se je usipalo strelivo. Konji, ki so v divjem preplahu potrgali zaprežnice, so rezgetajoč tavali po polju, nemirno kopali s kopiti po njivah in 3e pasli po mladi strni. Ženske in otroci so jih podili z njiv, da bi očuvali ozimino pred uničenjem. Tudi vojaki razpuščene kraljeve armade so lovili konje. Z blatnimi čevlji in do kože premočeni so iztegovali prazne dlani proti njim, emufkali z razpokanimi ustnicami in si na vse načine prizadevali, da bi jih privabili k sebi. Rez-tegajoči konji pa so se jim umikali. Utrujeni vojaki so se opotekali po blatnih cestah, se zdaj pa zdaj, ko so zaslišali nad seboj brnenje letal, razkropili kakor vrabci pred ujedami, polegli v blatne jarke in z grozo v srcih čakali, dokler ni jeklena smrt odletela dalje, dalje... Dalje, le dalje, za edinim ciljem, ki so ga vojaki nosili v sreih. Prehodili so že širok hrbet Gorjancev. V Beli krajini se bodo odpočili in prenočili pri gostoljubnih ljudeh, jutri zarana pa spet dalje. Le dalje, na jug, kjer so njihovi domovi, njihove družine, kd so jih marali pred tedni zapustiti in oditi v vojake* Kam gredo vojaki. Zakaj so zapustili meje domovine? Zakaj niso sovražnika nagnali, čim je prestopil meje njihove države? Borili so se. Hoteli so se še boriti, toda izdani, brez vodstva, so nekaj dni čakali, ko pa so zvedeli, da so se sovražne vojske razlile preko meja na severu, na zahodu in na vzhodu, so užaljeni nad izdajstvom in nekateri celo jokajoč pometali puške v jarke ter se napotili domov. Sami kakor čreda brez vodnika! Mnogi so še vedno nosili puške na ramenih. Niso se mogli ločiti od njih. Nobene pesmi ni bilo več v njihovih srcih. Brez vika in krika so se korak za korakom pomikali naprej po blatnih cestah. Le dalje, le dalje, četudi se mnoge pesti stiskajo v onemoglem srcu nad izdajo tistih, ki bi jih morali voditi od zmage do zmage. Pridušena kletvica je zdaj pa zdaj ušla temu ali onemu; v vseh očeh je žarel čuden ogenj. Tako se je ta množica prezeblih in premočenih vojakov pomikala skozi vasi svojim oddaljenim domovom nasproti. V vseh vaseh, skozi katere so hodili vojaki, so se ljudje poskrili in s solzami v očeh ter s pritajeno grozo v srcih naskrivaj skozi šipe zaprtih oken opazovali vojake, ki so se gnetli po blatnih cestah. Le dalje, le dalje proti jugu... Na robu Velike loze se v objemu sadovnjakov ln njivskih trti j skrivajo Dobravice, revna belokranjska vas. Pol lesene pol zidane hiše so prekrite s slamnatimi strehami. Dobravčant niso nikdar veliko zahtevali od življenja. Zadovoljni so bili z debe-lačnim kruhom, deci pa je često tudi takšnega primanjkovalo. Možje in fantje iz Dobravic so se z razbitimi ostanki bežeče kraljeve vojske vračali na domove. Danes eden jutri eden. V dobrem tednu so se vrnili skoraj vsi. Le enega ni bilo! Mladega kovača. Starihov Matija je obležal v Novem mestu, zadet od bombnega drobca, ko so fašistična letala bombardirala novomeško bolnišnico. Doma so ga čakali: njegov ostareli oča — stari kovač Mike, njegova žena Bara, njegovi otroci: Tijče, Danica In Rezika. Čakali so in čakali, a s slehernim novim dnem se je v njihova srca plazila bojazen. Stali so v sobi za zaprtimi okni in opazovali utrujene vojake, ki so se opotekali mimo njihove hiše Stali bo ln z drgetajočimi srci prisluškovali, kdaj bo znana roka potrkala na domača vrata. Le stari kovač Mike se nj skrival v svojo hišo pred vojaki, ki so se na umiku proti jugu od zore do mraka pomikali skozi Dobravice. 2e včeraj je bil od znanca Iz sosednje vasi zvedel za Matijevo smrt. Skril se je pred domačimi v zapuščeno kovačnico in kakor ranjeni volk hropel v silni bolečini nad izgubo edinega sina. V očeh, ki so videle prenekatero grozo v prvi ivetovni vojni, ko je bil on sam še avstrijski vojak na gališki in goriški fronti, nI bilo solz. Lile so mu na srce in ga žgale, žgal«... V hiši je tulila snaha. Njeno obupno, neutolažljivo jokanje se Je mešalo z jokom obeh otrok, dvanajstletne Danice ln trinajstletnega Tijčeta. Najmlajša Rezika je ležala Če v zibelki. Da, to se je včeraj dogajalo pri Starihovih. Nihfie od sosedovih se ni upal stopiti v njihovo hiso. Vsakdo je vedel, da bi bila v tej grozni bolečini njegova navzočnost odveč.