Q^om
jfrfhUp
NO. 27
/tMERišKA Domovi m
:;?	'' - s; .v-š	' ■,? ^ v
# /si5«--
v.i /
AMCRICAN IN SPIRIT JFORSIGN IN LANGUAGE ONlt


SLOVENIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,	NORNSNG N€WSPA®€®
nttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 5, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
Homeini gradi svojo islamsko republiko
Ajtulah Homeini je po vrnitvi v Qom pokazal, da hoče ostati še dalje na čelu gradnje Islamske republike.
SUAREZ SE PRI VOLITVAH “* »»o «M“[ VSPANUi DOBRO ODREZALi5®1'0 ““
5%
BREŽNJEV 0 VOJNI V VIETNAMU IN 0 ŠALI
TEHERAN, Iran. — Razmere v Iranu so na splošno še vedno negotove, vladi Mehdija Barza-gana še ni. uspelo uveljaviti avtoritete ne v glavnem mestu in seveda še manj na deželi. Tam še vedno gospodarijo revolucionarni odbori, ki bi jih rada vlada cim preje spravila pod svoj nadzor. Vodnik revolucije ajatolah Homeini 'je zapustil glavno mesto in se vrnil v svoj Qom, kjer so ga sprejele ogromne množice. Upanje, da se bo umaknil iz politike in se posvetil učenju islama je za enkrat le upanje.
Pretekli petek je Homeini prepovedal uvoz zmrznjenega mesa, ker da to ni pripravljeno po predpisih islama. Ker Iran priredi letno živine za le do 500,000 ton mesa, porabil pa ga je v preteklih letih povprečno okoli 700,000 ton, ga je torej sorazmerno velike količine uvažal. Homeini ni le prepovedal uvoza zmrznjenega mesa, temveč je ukazal, da vse tako meso, kolikor ga je še v Iranu, u-
ničijo.
To je povzročilo pomanjkanje in podražitev mesa in seveda tudi javne stiske. Oni, ki niso predani islamu, se bodo kmalu začeli pritoževati in morda tudi upirati.
Prav tako je Homeini razveljavil zakon o družinah iz leta 1967 in ga nadomestil z določili islamskega
haj bi ta zakon prevladal na v
vseh ostalih področjih in še po- ceh /;fhjevatl	samoupra-
vo. Vlada je končno popustila
Stranka predsednika vlade Adolfa Suarcza je pri parlamentarnih volitvah pretekli četrtek dobila večino v Senatu, v poslanski zbornici pa okrepila svoj položaj.
167 poslancev od 350, ko jih imajo socialisti le 120, komunisti 23 in desničarska demokratska koalicija 9.
Unija demokratskega centra
MADRID, šp. — Za parlamentarne volitve prošli četrtek so politični opazovalci napovedovali močno okrepitev sociali-stačne stranke Filipa Gonzalesa, nekateri so ji kar naravnost na-povedovali zmago nad vladno | ^^°bllau sk^no.u nfaj Preko stranko Suareza Unijo demo-! 3f.	f o §	’ S°Ci"
Matičnega centra. Izidi volitev allS^ek^ I^d129' 'V komunisti so bili zato pravo iznenadenje, !pa 10/" V baskovskih provin-saj je vladna stranka svoj polo- !?fh/0 se okrePih skrfJnezi žaj okrepila, med tem, ko je so- |sk°d°	Baskovske narod-
ciahsticna v glavnem komaj o-
hranila svoj delež glasov.	j Izidi parlamentarnih volitev
Unija demokratičnega centra v Španiji pretekli teden kaže-je dobila večino v senatu, v po- jo, da so se politične razmere slanski zbornici pa je povečala v Španiji z izjemo baskovskih število svojih zastopnikov v ta- predelov umirile in je možno ki meri, da bo verjetno sposob- računati na nadalnje ustaljeva-na vladati sama s podporo nje, ki bo nudilo možnosti go-manjših strank. Ob še ne konč- spodarski rasti in socialnemu nih izidih je izgledalo, da ima napredku Španije.
j ZDA so skupaj ;z 20 drugimi
gospodarsko r a z v i timi govjetski vodnik Leonid I. Brežnjev je oznečil kitajski državami svobodnega sveta obljubile zmanjšati porabo olja v letu 1979 za povprečno 5%.
Valelani odklonili samoupravo, Škoti razdeljeni na pol
Ljudsko glasovanje je pokazalo, da imata zahtevi po samoupravi v Wallesu in na škotskem veliko manj podpore, kot so sodili.
LONDON, Vel. Brit. — Na
Škotskem in v Walesu se je v
,< ,	. „ -S	zadnjih letih nacionalizem moč-
‘ shana . Prav tako	,	. v ^
no razširil m obe deželi sta za-
sebej v sodstvu.
Vietnam dolži ZDA podpiranja Kitajske
Vietnam je obdolžil ZDA, da podpirajo kitajski napad na Vietnam.	s
BANGKOK, Taj. — Hanoj je obdolžil Washington, da skuša zadrževati Vietnam in njegove Prijatelje in “ustvariti pogoje , v.i Kitajski za povečanje njene na- ^0C1^ parlamen . Padalne vojne v Vietnamu”.
in odločila, naj prebivalstvo o-beh v glasovanju pove, kaj hoče.
Omejeno samoupravo so prebivalci Walesa odklonili pri glasovanju pretekli četrtek z večino okoli 4:1. Na Škotskem se je .izjavilo za samoupravo 52% gla-j sevalcev, proti pa 48%, toda o-mejena udeležba pri glasovanju ni dosegla 40% pritrdilnih glasov vseh vpisanih volivcev, kot je to za uvedbo samouprave do-
Novi grobovi
IVAN JONTEZ
V 76. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl v Ashtabula negovališču pisatelj, pesnik in časnikar Ivan Jpntez, preje živeč na 1179 E. 79 St., rojen v Cerkljah pri Kranju na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1930, oče Stephena (Buena Park, Kalifornija), brat Antony-ia in Franka Yontez ter pokojnih Mary Knafelc in Phila Yontez.
Ivan Jontez je napisal več povesti, med njimi leta 1949 “Jutro brez sonca”, katero je posvetil spominu petih ameriških vojaških letalcev, ubitih 19. avgusta 1946 nad slovensko vasjo Koprivnik, ko je bilo njihovo neoboroženo vojaško prevozno letalo sestreljeno od jugoslovanskih lovskih letal.
Nekaj let je bil urednik nekdanjega slovenskega dnevnika Enakopravnost, sodelavec Ameriške Domovine, v kateri je imel lastno kolono “Opazke in pripombe” pod psevdopimom Peter Kopriva, sodelavec nekdanjega dnevnika Prosvete in urednik mesečnika Čas.
Privatni pogreb je danes iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. cesta.
Zanimivo je dejstvo, da je bi-Badio Hanoj" se ne meni za izja- la na Škotskem večina za samo-ve ZDA o obsodbi kitajskega upravo dosežena z močno pod-vpada v Vietnam, označuje jih poro v industrijskem predelu za “krinko dejstva, da dajejo Glasgowa in porečja Clyde. Raz-ZBA Kitajski pogum za napa- kol torej ni samo v številu, am-dalno vojno”.	Pak Prav tako tudi na ozemlju.
Posebej se Hanoj obreguje ob ! Za vlado Jamesa Callaghana °bisk zakladnega tajnika ZDA pomeni izid glasovanja poraz,
M- Blumenthala v Pekingu pre- ker je pokazal, da rešitve, ki jo j g^gTn, oče Johna A. in Barbare tekli teden, ko je bila dvignje- je vlada sprejela, ne podpira | Erandoni; 4_krat stari 0če, brat na ameriška zastava na poslop- večina prebivalstva ne na Škot- j Trranka) Williama, Henry j a, ju poslaništva ZDA v Pekingu skem in ne v Walesu. Končna	Župančič (Ind.) Dorothž
v času, “ko so kitajske čete v odločitev o uvedbi samouprave Vietnamu”.	na škotskem zavisi sedaj od
Badio Hanoj je objavil, da je parlamenta v Londonu, vlada Vietnama odklonila kitaj-
John F. Debelak
Včeraj je umrl po daljši bolezni v St. Vincent Charity bolnišnici 65 let stari J'ohn F. Debelak, mož Sabine (Sadie), roj.
®ki poziv k razgovorom, izročen Kurdski vodnik Barzani Vietnamu pretekli četrtek. Viet-Pam vstraja na stališču, da se ne bo pogajalk Kitajsko, dokler
ozemlStajSke Čete 113 njeg°Vem town u'mversby^b o 1 n iTnTci
je umrl
WASHINGTON, D.C. — Pretekli četrtek je umrl v George-
A m er iški znanstveniki odpovedali iz protesta sodelovanje s sovjetskim
WASHINGTON, D.C. — Nad 2400 ameriških znanstvenikov le iz protesta proti zaporu sov-letskih znanstvenikov Jurija Orlova in Anatola Ščaranskega sklenilo omejiti sodelovanje s
sovjetskimi.
kurdski vodnik gen. Mustafa Barzani, ki je od leta 1976 živel v ZDA. Med svojimi rojaki je bil znan tudi kot mula Mustafa.
Pokojni Barzani se je prizadeval za ustanovitev posebne, neodvisne narodne države. Kurdov je okoli 12 milijonov in je njihova domovina Kurdi stan razdeljena med Irak, Iran, Turčijo in Sovjetsko zvezo.
Malec, Joanne Javor, pok. Michaela in pok. Charlesa. Pokojni
PARIZ, Fr. —* Na sestanku Mednarodne agencije za energijo, v kateri je zastopanih 20 glavnih industrijskih držav nekomunističnega sveta ra z e n Francije, je bilo pretekli teden sklenjeno, da bodo vse zmanjšale porabo olja (nafte) tekom letošnjega leta za 5r7, da odstranijo pomanjkanje olja na svetovnem trgu, ki ga je povzročil Iran, ko je preteklo jesen zaradi notranjih nemirov u-stavil črpanje in izvoz olja.
Francija ni članica te agencije, ker je ob njeni ustanovitvi leta 1974 bila v skrbeh, da bi jo izvoznice olja (OPEČ) mogle smatrati za naperjeno proti njim, ki se jim Francija ni hotela zameriti.
Na sestanku Mednarodne a-gencije so zastopniki včlanjenih držav prišli do zaključka, da bo povpraševanje po olju za nekako 5% večje od ponudbe na svetovnem trgu. Povpraševanje je torej treba za toliko zmanjšati, če naj ostanejo cene kolikor toliko- ustaljene. V se udeleženke so se obvezale, da bodo porabo olja letos zato zmanjšale za teh 5%. ZDA, katerih uvoz olja iz Irana predstavlja le nekako 2.5% celotne porabe, so kljub temu sprejele zmanjšanje porabe za 5% kot vse ostale članice.
Zastopnik ZDA državni podtajnik Richard N. Cooper je na tiskovni konferenci povedal, da se ZDA še niso odločile za posebne ukrepe, ki bi naj služili izvedbi sprejete obveznosti v Parizu, pa dodal, da bodo verjetno ti ukrepi pretežno prostovoljnega značaja. Šele, če bi ti ne bili dovolj učinkoviti, se bo vlada odločila za obvezne.
nastop proti Vietnamu za “nesramen, tolovajski napad” in LR Kitajsko obsodil kot “najresnejšo nevarnost miru na vsem svetu”. Dejal je tudi, da je sporazum z ZDA o SALT II skoraj dosežen m da upa, da ga bo kmalu podpisal na sestanku s Carterjem.
j Iz Clevelanda
*
in okolice
Leonid Erezhnev
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek je sovjetski vodnik Leonid I. Brežnjev v palači kongresov v Kremlju v predvolivnem govoru za Vrhovni sovjet govoril o mednarodni in domači politiki. Volitve v Vrhovni sovjet, pri katerih Brežnjev ni kot večina drugih partijskih kandidatov imel nobenega tekmeca, so bile včeraj. Pomemben je bil del govora o mednarodnem položaju. Brežnjev je bil na splošno veliko umirjenejši in zadr-žanejši, kot je bilo sovjetsko časopisje v zadnjih tednih.
Ljudsko republiko Kitajsko je označil Brežnjev za “najresnejšo nevarnost svetovnemu miru”, obsodil njen “nesramni, tolovajski napad na Vietnam” in zahteval, da tega takoj konča in umakne svoje sile iz Vietnama. Dve uri po govoru je sovjetska vlada v posebni izjavi objavila “zbiranje kitajskih sil na meji Laosa” in Peking posvarila, da “čim več zločinov bo napravila, terb več kazni bo deležna”.
Brežnjev je govoril o prijateljstvu z Vietnamom, ki je bilo izpričano v preteklosti, ter zagotovil Vietnam, da je Sovjetska zveza “popolnoma solidarna” z njim. Nihče naj ne dvomi o tem, da bo Sovjetska zveza svoje obveznosti izpolnila. Kljub tej obljubi Brežnjev ni navedel nobenih novih ukrepov Volivci so z 51% večine bili jv podporo Vietnamu. Zahodni za to, da aj o tem odloča via-' obveščevalni viri ne vedo nič o da. V maju bo vlada predložila kakem zbiranju sovjetskih sil volivcem v glasovanje predlog, na kitajski meji in prav tako ne naj o vprašanjih jedrskih elek- računajo, da bi Sovjetska zve-
Sovjetski vodnik je dejal, da upa, da bo sporazum SALT II skoraj podpisal na sestanku s Carterjem.
Kot je znano, je bil tak sesta-i nek predviden že za pretekli januar, pa je bil nato odložen, j ko je presednik ZDA nenadno j povabil na obisk kitajskega vod-nika Teng Hsiao-pinga. Kremelj je hotel najprej videti, kako bodo izglodali odnosi med ZDA in LR Kitajsko tekom tega obiska in po njem. Brežnjev ni maral priti v ZDA še v senci Tengove-ga obiska.
O jedrskih elektrarnah v Švici naj odloča vlada
BERN, Šv. — Švicarski! volivci so pri ljudskem glasovanju odklonili prebivalcem okolice kraja, določenega za gradnjo nove jedrske elektrarne, pravico odločanja o izdaji dovoljenja za gradnjo.
Povprečna cena govedine v februarju $2.14 funt
WASHINGTON, D.C. — Cena govedine na drobno je po-rastla v januarju za 6.6% na povprečno $2.06 za funt, ko je bila v decembru lani $1.94. V februarju se je dvignila za nove 4.4% in dosegla povprečno $2.14 za funt, kot je objavilo poljedelsko tajništvo pretekli teden.
o
Lep dar—
Podjetni Štajerski klub v Clevelandu je podaril Ameriški Domovini 50 dolarjev ob 20-letnici svojega obstoja. Odboru in članstvu za lepo darilo prisrčna hvala z željo, da bi klub uspešno deloval med nami še mnogo, mnogo let!
Iz bolnice—
Ga. Agnes Vidervol, 1153 Norwood Rd., se je nedavno vrnila iz St. Vincent Charity bolnice m se vsem lepo zahvaljuje za obiske, cvetlice, kartice, pozdrave in vzpodbudne želje.
Društvena seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo sejo v sredo, 7. marca ob pol dveh popoldne v društveni sobi sve-tovidskega avditorija. Vse članstvo vabljeno!
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri cib sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene!
Deseta obletnica—
V sredo ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega Johna Tauferja ob deseti obletnici njegove smrti. --------------o
trarn odloča parlament.
Vesoljski čolnič bo poletel v vesolje šele prihodnje leto
WASHINGTON, D.C. — Ve-
za poslala Vietnamu kako pomoč v moštvu. Pospešeno pošilja temu orožje, strelivo in druge vojne potrebščine po zraku in po morju. Ob obali Vietnama v Južnem Kitajskem morju je večje število sovjetskih vojnih j ladij, ki bi naj služile za nekako j oporo Vietnamu. .
SALT II blizu zaključka V odnosu do ZDA je Brežnjev zavzel zelo pomirljivo stališče, precej nasprotno temu, ki so ga kazala uradna sovjetska občila v zadnjih tednih.
“Izgleda, da bo delo šestih let zdaj skoraj zaključeno,” je dejal Brežnjev o pogajanjih z ZDA o omejitvi jedrskega strateškega orožja, pa nadaljeval: “Z našega vidika bi seveda bil sporazum lahko boljši v marsičem. Ni vse v polnem soglasju z na-ob naj višji temperaturi svojih čet s tujega ozemlja ter v j Šimi željami, toda ie utemeljen okoli 52 F (11 C). Jutri nekajj bodoče mirno reševanje spo- kompromis, ki upošteva koristi hladnejše in le delno oblačno. I rov.	in stališča obeh strani.”
je bil član ADZ št. 20, do upo- sti iz NASA trdijo, da bo vesolj-kojitve zaposlen pri Kroger Co. ski čolnič, ki bi naj predvidoma skori 43 let, večinoma kot uprav- poletel prvič v vesolje v letoš-nik. Pogreb bo iz Fortunovega njem novembru, storil to šele pogrebnega zavoda na 5316 prihodnje leto spomladi.
Fleet Avenue v sredo ob 10., v Prvi polet v novembru 1879 je cerkev St. Columbkille ob 11., možen le v slučaju, da bi motor-nato na pokopališče Vseh svet- ji tekom preskušanja ne povzro-nikov. Na mrtvaški oder bo po- čali nobenih motenj in težav, ložen nocoj ob sedmih.	kar pa-stvarno nihče ne priča-
kuje.
VREME
Pretežno oblačijo s jetnosti dežja in neviht
30% ver-krajevnih
Jemena se pograjata
BAGDAD, Irak. — Oba Jemena sta sprejela posredovanje Iraka in Sirije, obljubila umik
Zadnje vesti H8?01« 8b^Ba
WASHINGTON, D.C. — Razgo- »*0Sj$8S!H 011132381
vori med predsednikom Car- VATIKAN. Papež Janez terjem in predsednikom iz- Pavel II. je pristal na odložitev raelske vlade Beginom o skle- ooiska na PoljsKem s srede ma-nitvi miru med Izraelom in Ja. k° bodo tam obhajali 900-Egiptom, za katerega posre- Btnico smrti sv. Stanislava, kra-dujejo ZDA, zaprek niso raz- bovškega nadškofa, ki ga je dal rešili. Begin je vstraial pri umoriti kralj Boleslav, ke- je starih stališčih, zato je pred- obsodil njegovo nasilno vlado, sednik Carter predložil nov Vlada se boji, da bi papežev' kompromis, o katerem razpra- °bi.->k v Krakovu tekom tega vlja danes vlada Izraela. Car- slavja lahko sprožil izgrede in ter je o novem predlogu go- nemire, ki bi mogli imeti ne-voril s predsednikom Egipta ugoden odziv tudi drugod na Sadatom. V čem je novi pred- Poljskem in celo preko meje log, o tem viri molčijo.	Poljske.
KONG KONG. — Vlada v Pe- Papežev obisk je bil po spo-kingu je objavila, da so kitaj- ^zumu z Varšavo določen na ske oborožene sile dosegle po- ^‘as oci bo 10. junija, ko bo sv. stavljeni cilj z zasedbo mesta cče uradni gost poljske vlade. Lang Son in da se bodo za- Njegov obisk se bo začel v Var-čele umikati iz Vietnama. V šavi ':n bo imel papež prvi sesta-Hanoju pravijo, da se vojna nek in razgovor s poljskim nar-nadaljuje in napovedujejo celo t;jskim vodnikom Edvardom kitajski napad na Laos.	Gierekom. Žele nato bo odšel v
NAIROBI, Ken. Tanzanijske Krakov m obiskal še Censtoho-čete nadaljujejo svoj pohod vo> Predno se bo vrnil v Rim. proti glavnemu mestu Ugande	°
Kampali, ko se domači nas-	V©C*a TJ&I*OClla
protniki predsednika Idija WASHINGTON, D.C. — Na-Amina prizadevajo za skupni ročila za trajnejše blago so v napor, ki bi naj vodil do od- januarju porastla za 4.1% na stranitve Idija Amina in vzpo- skupno 81.34 bilijonov dolarjev, stave nove vlade v Ugandi, kar je izredno, če upoštevamo Za enkrat naj bi Idi Amin še ostro zimo. Dopolnilo podatkov ne bil čisto na kraju, del obo- -a december kaže, da so naroči-roženih sil mu je namreč še la v tem mesecu porastla za zvesE	2%, ko so prvotni podatki ka-
TEHERAN, Iran. — Vlada je zali, da so se zmanjšala za objavila skrajšanje vojne služ- 0.1%.
be od 2 na 1 leto in ukinila Naročila za stroje in tovarni-vojaško službo za ženske, ško opremo so porastla v janu-Prekinila je tudi diplomatske ariu kar za 33% na skupno 518.3 zveze z Južno Afriko in izja- milijonov dolarjev, vila, da tej Iran ne bo proda-
jal olja. Med tem je danes WASHINGTON, D.C. — Pred-neka grška petrolejska ladja sednik Carter je preteklo so-
kot prva od lanske jeseni začela natakati olje, ki ga bo odpeljala na Japonsko.
LAFAYETTE, Ga. — Pomožni profesor geologije in 6 njegovih slušateljev je včeraj po 29 urah srečno prišlo iz podzemske jame, od koder jim je zaradi hudega naliva voda začasno zaprla izhod.
boto imel na malici predsednika kanadske vlade P. E. Tru^ deauja in se z njim razgovar-jal o vprašanjih, ki zadevajo ebe deželi. ZDA je zavezal znova k sodelovanju pri gradnji plinskega voda z Aljaske preko Kanade v ZDA, ki bo po sedanjih računih stal okoli 13 bilijonov dolarjev.
^ AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 5, 1979
/Imeri^ka Domovina
>»■ iVS' It KI e/%■ [%!-“ MO E
aJSSaaSR*!	miSWtm
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year
Second Cktss Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 27 Monday, March 5, 1979
BESEDA IZ NARODA
Problemi sodobne družbe
Verjetno ni človeka, ki ni prepričan, da je od trdnih temeljev odvisno, da varno stoji neka stavba, da varno stoji domači dom. Družina je tak temelj celotne družbe, na katerem bo družba varno stala ali pa bi shirala in se zrušila.
Koliko je trdna današnja družina, o tem je vredno razpravljati. Vplivi od zunaj, ki ji jemljejo trdnost, ki jo razdirajo, postajajo vedno vidnejši. Težko si je predstavljati družino, ki bi ne imela skrbi, težav, problemov. Nikoli niso vsi tečaji tako dobro namazani, da bi nikjer ne škripalo.
Skrbi, problemi, žalost, križi, se zdi, spadajo v družino tako kot kruh, obleka, stanovanje, varnost. Vedno je nekaj, kar nas teži, kar nam leži na srcu, pa 'si ne moremo pomagati. Govorimo o razkroju družin, o težko-čah pri vzgoji, o odtujevanju otrok, pa še o nadlogah kot so nezvestoba, zanemarjanje dolžnosti, osamelost, bolezni in še in še.
Zato upravičeno govorimo o razkroju družine ali se vsaj za njo bojimo in se vprašujemo, kaj bo z nami, če se bodo tudi naše družine razkrojile, če ne bo otrok, če ne bo trdnih zakonskih zvez, ki bodo zgrajene na zvestobi, predanosti dani besedi in poklicu. Potrebno je, da o vsem tem razmišljamo. Pa ne samo razmišljamo, ampak da se zavemo dolžnosti in odgovornosti, ki jo ima vsak izmed nas pred vsako oz. za vsako slovensko družino.
Izraz “razkroj družine” nam gotovo ne ugaja. Toda: ali niso tudi naše družine in vsi mladi ljudje, ki bodo družino prej ali slej ustanovili, izpostavljeni raznim mikom, skušnjavam, zunanjim pritiskom javnega mnenja, ki kvarno vplivajo na ves ustroj dobre, poštene in seveda krščanske družine?
Ženin in nevesta, ki želita skleniti krščanski zakon pred božjim oltarjem, pred poroko slovesno izjavita, da se zavedata odgovornosti, ki jo sprejemata s sklenitvijo zakonske zveze. Da poznata namene zakona. Eden od namenov je rojstvo dn vzgoja otrok, da ne omenjamo medsebojne ljubezni, katere sad so prav otroci. Nadalje, da je krščanski zakon nerazvezljiv. Da je dana beseda, da na za vse življenje. Zakonca se zavedata, da je krščan ski zakon zakrament in da to zahteva v zakonu ljubezen in zvestobo. V zakon morata stopiti prostovoljno in ju v poroko ne sme nihče siliti. Zakon je lahko neveljaven, če ob poroki stavita določene pogoje, kakor na primer, da nočeta otrok, da si ne bosta zvesta, da se poročata samo za določen čas, da se bosta torej razporočila, “napravila divorce”, kakor nekateri pravijo.
Kje so trdnost družine in sadovi medsebojne zvestobe in ljubezni? Kako naj pride do večjega spoštovanja in resnične ljubezni do otrok, kakor to želi doseči medna rodno leto otroka, ki ga je razglasila organizacija Zdru Ženih narodov? Kako bomo gradili boljši svet za današnje in bodoče otroke, če pa teh ni?
Otrok je naj čudovitejše bitje, ustvarjenega vidnega sveta. V njegovih neskaljenih očeh se zrcali najglobie dno veselja. Otrok je znanilec večne mladosti, glasnik premoči življenja nad smrtjo. Vsak novorojenček je zna rnenje neizrekljive božje ljubezni do človeka. Vedno nov dokaz, da Bog ni obupal nad bedo in samozavrženostjo človeka. Človeštvo je vedno občudovalo, oboževalo in ljubilo otroka.
Kristjani smo dediči otroka Jezusa Kristusa. Celotna skrb za naimanjše bi morala biti ena najosnovnejših drž Kristusovih učencev. V slehernem malčku se na poseben način vnovič rodi betlehemsko Dete. Dovolj velik razlog, da se vprašamo: Ali mu — kot Herod — strežemo no življenju, ali pa mu — kot Marija in Jožef — zagotavljamo roistvo, varno zavetje, rast, razvoj in vzgojo? Naš odnos do otroka je izpit našega krščanstva. To se pravi: Vsak drugačen nogled na otroka, vsako drugačno zadržanie do otroka ni krščansko gledanje, ni krščanski izraz ljubezni do Boga in bližnjega, na še tako bližnjega, kakor ie otrok v naročju svojih staršev.
Od prave drže lahko pričakujemo, da bo družina rastla. se krenila in prepuščala potomcem- ne samo živ zgled lepega in poštenega družinskega življenja, ampak trdno oporo za obstoj in razmah.
Kdor se vsai tega zaveda, se ne lezi ne na papeža in ne na škofe ali duhovnike, celo na Cerkev samo, če za govariaio živ!jenjp otroka že v materinem telesu in jasno izjavljajo, da splav ali umor še nerojenega otroka in zagovarjanje snlava nista izraz krščanske miselnosti in krščanskega življenja. Kristjani ne moremo preprečiti drugim, da bi ne zagovarjali drugačnega stališča. Imamo pa sami vso pravico in dolžnost, da zagovarjamo
Hewyorika prosveta
NEW YORK, N.Y. — Tisti, ki se še niso zavedali, da smo v predpustu, so to spoznali, ko so se po maši tretjo nedeljo v februarju zbrali v dvorani k prosvetni uri. Ugotovili so, da so mnogi naši najbolj zvesti obiskovalci manjkali — kakih 30 po številu —, ker so šli v Cleveland, da prisostvujejo poroki našega mladega in zelo popularnega fanta Petra Jenka, ki je jemal v zakon lepo Slovenko iz Clevelanda, Tino Cerar. Tudi Tino poznamo, ker je bila že večkrat na prosvetni uri, ko je bila na obisku pri svoji sestri Barbki Kamin. Vendar si ne domišljujemo, da so jo privabile iz Clevelanda naše ure ■— tako odlične prav gotovo niso — privabilo jo je mlado Petrovo srce, ki je bilo zanjo, njeno pa za Petra. Veseli smo, da sta se združila in da bo Tina pomnožila vrste naših prosvetarjev.
Navzoči smo podpisali karto s čestitkami in izrazi dobrih želja. Tisti, ki karte še niso podpisali, bodo imeli priliko to storiti na prihodnji uri. Nikakor bi ne bilo prav, če bi manjkali na karti podpisi tistih prosvetarjev, ki so mlademu paru naj-bližji. Vso srečo, Tina in Peter, pa mnogo let ljubezni in uspehov!
Za uvod v prepustno veselje sta zaigrala Franjo Kostanjški in Karl Klesin nekaj poskočnih slovenskih melodij.
Spored je začel mladi Andrej-ček Zupančič, ki je korajžno in glasno zapel pesem “Bratci veseli vsi”. Spremljal ga je na klavirju Kostanjški. To pesem bi moral Andrej zapeti že na zadnji uri, pa je ,zaradi bolezni moral ostati doma. Tokrat je bil zdrav in je veselo pel!
Prof. Nielsen je na svoj poseben, prikupen in šaljiv način prebral iz Cankarjevega “Martina Kačurja” najprej v angle-ščeni in nato še v slovenščini tisti del, v katerem opisuje Cankar župnikovo pridigo ob nastopu novega učitelja.
Kakor običajno je tudi to pot profesor opremil svoja predvajanja z duhovitimi,pripombami in komentarji.
Sledil mu je Miha Puc, ki ,]e igral na klavirju “Moonlight Sonata”. Igral je izredno dobro. Mimogrede povedano je Miha med najboljšimi učenci ha svoji šoli!
Karl Prelog nam je povedal nekaj smešnic, ki jih je zasolil s svojimi komentarji. Burno o-dobravanje pd vsaki smešnici je pričalo, da je bil poslušalcem njegov nastop všeč.
Prvi del sporeda je zaključil Karl Klesin s svojim lastnim ko-pletom in spremljajočo ' glasbo “Ko sem bil še mlad!”
Drugi del sporeda je Marinka Zupančič, ki ]e
Ženski cerkveni pevski zbor je zapel dve pesmi “Vinski hram” in “Mati pokliče”. Zapele so odlično! Moškega zbora “Slovenski fantje” nismo imeli na sporedu, ker so bili glavni pevci in pevovodja na svatbi v Clevelandu. Naši prosvetarji bodo veseli, kadar nam bo uspelo imeti oba zbora na isti uri na sporedu.
Končal je Bernard Puc s pesmijo “Pust”. Kakor vedno je Bernard tudi tokrat deklamiral lepo, razločno in z občutkom.
Težko čakamo pomlad. Toda, ko berem v AD poročila o zimi v Chicagu, Clevelandu, Toron tu in drugih mestih, sem vesel, da sem v New Yorku, kjer nam zima še kar prizanaša.
Dr. Z. Kalan
Slomšek, snankajo še čudežu
PARKERS PRAIRIE, Minn. — Rojake s kranjske strani bo mogoče zanimalo, da ljudje v količi Ponikve, kjer je bil Slom šek rojen, ne govorijo o škofu Slomšku, ampak Slomšeku, in nimajo v svojih hišah Slomškovih podob, marveč Slomšekove. Župnik Alojz Zdolšek, ki je tudi bil na Ponikvi rojen, to potrjuje. Na mojem domu živi svak Komperšek in okoličani se ne pogovarjajo o Komperšku., ampak o Komperšekovih otrocih. Prelat dr. Kovačič, ki je doslej napisal najboljši življenjepis o velikem škofu, misli, da je Slomšek-Slomšeka edino pravilna sklanjatev. V mojem slučaju jaz bi vsakemu pustil, naj sklanja kakor hoče, dokler tudi meni pustijo isto pravico.
Ko sem po svojem prihodu y Ameriko ih v St. Cloud leta 1949 bil poslan k stolnici za petega kaplana, smo se nekega dne pri mizi pogovarjali o različnih narodnih svetnikih: švedskih, poljskih, čeških ... Kar me iznenada naenkrat župnik vpraša: Kdo so pa “kranjski” svet niki? Pa se mi je krompirjev pire tako zataknil v grlu, da sem kar goltal in kar nisem mogel do besede priti. Mislil sem na sv. Cirila in Metoda, to nista bila “Kranjca”. Mislil sem na sv. Emo, pa jo Avstrijci zahtevajo zase. Mislil sem na škofa Slomšeka in Barago, “Kranjca” bi že bila oba, priznana svetnika pa le ne. Ne bi bil noben napuh, če bi mu lahko z jasnim čelom odvrnil: Anton M. Slomšek, Friderik Baraga, škof Gnidovec, škof Jeglič. Ko bi mu lahko vsaj enega poslal pod nos, tako sem mu pa moral ponižno priznati: nikogar nimamo. Ameriška Cerkev je mlada v primerjavi s slovensko pa že ima svoje svetnike. Slovenska Cerkev pa gre nazaj dc začela sv- Mndesta in sv. Cirila in Me-b j toda, tisoč let, pa nima ničesar
spremljavi Kostanjskega zapela .P0^23^-
pesem “Tam na vrtni gredi”. | Slišimo večkrat besedo:	Če
Pela je kakor vedno lepo in z . bi Slomšek bil Lah, bi bil že občutkom. Vidi se, da je v do- davno svetnik. Kaj hočemo t bri šoli Kostanjskega.	j tem reči? Da prizna Cerkev La«
Gaber Puc je nato zaigral na ha za svetnika tudi če ni? ■ Dt klavirju “Sonatino” in za njim ima Bog Lahe rajši, da za nje je Judita Prelog recitirala “Slo- dela čudeže, nas pa ne mara ir vensko balkaniado št. 2” našega nas ne pusti dalje kot do vic Brooklynskega Jožeta, ki je na- Da strokovnjaki, ki preiskujejo daljevanje tiste pesmi, ki smo čudeže, niso pravični, da tore: jo prvič prečitali lani na febru- čudeži za Lahe sploh mso čude-arski uri in jo je kasneje ob j a- ži? Da papež, ko razglasi Laha vila AD.	za svetnika, tega ne stori v mo-
Karl Prelog je zopet povedal či papeške nezmotljivosti, kar nekaj smešnic, nakar je z ob- je nauk Cerkve? Ali da so stro-čutkom in užitkom Simon Kre- kovnjaki, ki sodijo čudeže, pre-gar prebral “Razgovor v Ridge-j strogi v presoji čudežev slo.ven-woodu”, pogovor med Desetim skih svetnikov ? Ali ne bi mogel
v tem slučaju Bog storiti toliko
bil svetnik,” namreč, da bi se Lahi mnogo bolj zavzeli za svojega svetnika, da bi Lahi vse bolj vneto molili in vse-bolj pritiskali na Boga, naj vendar poveliča svojega zvestega služabnika s čudeži, da bi se Lahi vse bolj priporočali priprošnji - njihovega svetnika, saj je Kristus sam rekel: “Povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njebov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje (Luka 11, 8).”
Ker pa nam v naši “pobožnosti” ni za to, da bi Boga preveč nadlegovali, in se bojimo, da bi nam celo zameril, če bi preveč sitnarili, se nedolžno izgovarjamo: Če Slomšek ni svetnik, ni naša krivda, krivda je na Cerkvi, krivda je na Bogu, ki imata oba Lahe rajši kot nas ...
Spominjam se, da sem kot mlad študent imel v svojem molitveniku podobico s sliko Male Terezike Deteta Jezusa. Na podobici je bila molitev k Bogu za čudeže na njeno priprošnjo in v okencu na podobici je bil pritrjen delček blaga iz Tereziki-ne obleke. Kako so morali Francozi moliti, za Terezikino razglašanje svetnikom, da so v to vpregli celo druge narode, celo nas male Slovence, samo da bi uspeli s svojo svetnico. Slovenci d dosti dobro poznali Tere-ziko, še predno je bila od Cerkve priznana za svetnico. So Francozi kdaj kaj slišali o Slomšeku, da bi v povračilo sedaj nam pomagali? So ameriški katoličani kdaj kaj slišali o, njem? Naši ameriški sosedje čez cesto? Imamo njegovo sliko v naših hišah, da bi nas sosedje na obisku o njem kaj vprašali?
Če je kje kak časopis, ki bi naj pogosto priporočal Slomše-kovo češčenje in priporočanje njegovi priprošnji, je to gotovo Družina” doma. Pa je komaj kdaj kaka beseda v to smer. Pa to je stvar Cerkve doma. Mi tu odgovarjamo za naše ravnanje. Ne vem, koliko tisoč naročnikov ima “Ameriška Domovin a”. Vsekakor več tisoč. Ko bi se vendar teh nekaj tisoč družin zarotilo in se z vso ihto obrnilo na Boga, naj ima vsaj nekaj srca tudi za naše slovenske potrebe, morda bi se Bog sklonil do nas in nas uslišal. Ko bi mi tu v Ameriki; čeprav samo nekaj tisoč, redno vsak dan izmolili en očenaš za Slomšekovo zadevo in darovali v ta namen naše dnevne križe in težave, kdo ve, če nas ne bi Bog že zaradi naše nadležnosti uslišal?
bratom in Krjavljem.
Balkaniado, Smešnice, Razgovor prilagam temu dopisu. Sta-
in takih čudežev; da bi jih tuc nam naj boil j nasprotni sodniki
vim, da Razgovora urednik ne : morali priznati kot jasna deja-
krščansko načelo in branimo otroka in s tem tudi druži- |bo mkoh objavil! (Marsikaj bi .nj a nad n ar a ve. a>.aj og ega no. in da zaradi tega nismo nenapredni ali celo nazad- Prisl° lahr^° v AD’ pa manNa ine s on- ^ im> a ie u pr«\i n. jaški.
K. G.
prostora. Tudi okusi so različni! odgovor pa ugovor: “Če !l_ Op. ur.)	i Slomšek bil Lah, bi že zdavnaj
Mmm
$ m
Luknje na avtocesti
Letošnja zima je na cestah v Sloveniji napravila obsežno škodo. Menjajoči se hud mraz in odjuga sta povzročila številne luknje in jame celo na skoraj novi avtocesti. Številne luknje so na cestnem odseku med Vrhniko in Lomom, ki bodo na popravilo čakale do aprila, ko bodo položili nov asfalt. Zaradi številnih lukenj na cesti so dovoljeno brzino vozil zamnjšali na 60 km.
V Podkorenu našli s steklino okuženo lisico
Območje jeseniške občine je od konca januarja okuženo s steklino, ki jo je tja zanesla lisica. Ta se je bolna zavleka na dvorišče hiše v Podkorenu, kjer so jo pobili, toda šele potem, ko je prišelz njo v stik domači pes in se tako okužil.
Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske in veterinarski inšpektor sta takoj začela široko akcijo za preprečenja . širjenja bolezni.
V Sloveniji ni bilo stekline skoraj 20 let. od leta 1954 do leta 1973, ko se je približala vzhodni meji Slovemije.
Kaj pa, če Bog komaj čaka, da bi nas uslišal, a ga ni, ki bi ga za to prosil? Duhovni mislimo, naj verniki za to molijo, verniki pa ‘žinjajo’, to je zadeva duhovnikov in tako nihče^ne moli. Vsi pa smo enotni v hudo-vanju na Boga, na Vatikan in na Lahe, kako nas ne marajo.
V Rimu imamo Poljaka za papeža. Poljska zgodovina je tako slična naši, polna bridkosti za vero in narod. Poljski papež bo popolnoma razumel naše želje. Če cerkveno pravilo zahteva čudeže, pa tudi poljski papež.ne more delati izjem. Niti tega ne želimo. Na nas je, da ne pritiskamo toliko na rimskega škofa, kolikor bolj na Boga, da nam pomaga.
Bog ima svoja pota. Vsa Katoliška cerkev po vsem svetu vse od prve svetovne vojne je vsak dan po maši molila za spreobrnjenje Rusije. Okrog pol milijona katoliških duhovnikov z milijoni vernikov vsak dan na kolenih za en sam namen, pa ..niso bili uslišani. Cerkev ie končno to molitev po maši opustila. Ni mogoče sprejeti misli, da je bila molitev Cerkve za Rusijo zaman. Pač nismo dovoli molili, nismo se dovolj spreobrnili, se dovolj vrnili k Bogu. Bog ima svoja pota, ki jih mi ne poznamo. Svoja pota tudi o Slomšeku?
Jože Vogrin
Za boljšo uporabo Ljubljanskega barja Zagovorniki ljubljanskega barja opozarjajo na možnost njegove večje in boljše uporabe tako v pogledu stanovanjskih naselij kot v pogledu obdelave zemlje. Naselja naj bi zgradili na vseh hribcih in osamelcih barja, v glavnem pa na Plesivcu, v Notranjih in Vnanjih goricah, Bevkah, na Babni in Sinji gori na Osamelcu in še kje.
Nova naselja rastejo na vseh gričastih vzpetinah okoli farja od Dolgega mostu, Kozarij do Brezovice, Dragomera - L o g a-Drenovega griča-Ligojne pa do Vrhnike.
Na omenjenem področju gradijo tudi počitniške hišice, posebno še na Rakitni, ki postaja za Ljubljano zaradi veliko sonca in zdravega podnebja zelo privlačno turistično področje. ...
Onesnaževanje morja v Koprskem zalivu
Koprsko morje gnije, je poročalo ljubljansko “Delo” v letošnjem januarju in opozorilo na nesnago, ki se v morju zbira in širi smrad v okolici. Ta je iz leta v leto večji in potrebni so ukrepi, da se ta razvoj zaustavi in nato izboljša.
Če bi zdravstvene oblasti upo-
Prenovitev doma na Kredarici
Slovenska planinska zveza je sklenila prenoviti Triglavski dom na Kredarici. Delo naj bi začeli že v letošnjem maju ter bo predvidoma stalo okoli 70 milijonov dinarjev. Te je še treba zbrati.
Odprava na Mount Everest
Odprava jugoslovanskih gornikov na Mount Everest, naj viši o goro sveta, ki se dvige 8848 metrov visoko proti nebu, je odletela z Brnika v Nepal. Vodi jo Slovenec Tone Škarja, za transport pa je odgovoren Tomaž Jamnik. Iz Katmandu j a, glavnega mesta Nepala, bo odprava šla s tovornjaki na podnožje gora, od tam pa peš proti vrhovom. Prvo bazo upajo urediti do najkasneje 20. marca na višini 5300 metrov. V celoti so določene štiri baze, zadnja v višini 7400 m, in nato morda še dve manjši oporišči dalje proti vrhu.
Cela skupina je sestavljena s 25 alpinistov, članov 14 planinskih društev iz treh republik. Od ljubljanskega Akademskega PD je zdravnik Igor Tekavčič, PD Celje sta Franček Knez in Jože Zupan, iz Domžal Stane Klemenc, iz Kamnika sta naj-mlajši član Dušan Podbevšek, Bojan Pollak in vodja Tone Škarja. Iz PD Kranj so Tomaž Jamnik, Andrej in Marko Štremfelj ter Nejc Zaplotnik, ’ iz PD Ljubljana-Matica Stane Belak, Viktor Grošelj, Marjan Manfreda in dr. Evgen Vavken.
Iz PD Radovljica je Zvone Andrejčič, iz šaleškega Ivan Kotnik, iz PD “Šmarna gora” Štefan Marenče, Vanjo Matije-' vec in Roman Robas, iz tržiškega PD pa Borut Bergant. Bosna in Hercegovina je zastopana z dvema. Sarajevčanoma, z Muheme-dom Gaficem (PD Bjelašnica) in Muhamedom šišicem (PD Ja-horina). Hrvaška pa z edinim obmorcem, Spličanom Stipejem Božičem (PD Mosor) in Zagrebčanom Vladimirjem Mesaričem (PD Željezničar). <
V Sloveniji so umrli:
i
1. februarja
V Podkumu: Ludvik Celestina; v Ljubljani: Ignacij Šuštaršič, Jernej Klemenc, Dean Gale-Gostinčar, Viljemina Ajdič, roj. Klenha, Stane Vidmar; na Topolcu: Anton Dekleva; v Lipici: Mici Mueller; v Višnjah pri Ambrusu: Franc Muhič;
v Preserju: Viktor Breceljnik;
iv Otočah: Janez Justin; :v Celju: Ignac Blatnik.
stevale podatke, bi morale, bot __	.
,	, i n, i	i i v Kranju: Stanislav Kosnik;
trni sestavek v Delu, prepoveda-! v J.	^	.
,	.	T7-	,	t . v Kosam: Steiamia Puppis;
ti kopanje v Kopskem zalivu mi ■	„ T N -
predvsem v kopališču Žusterni. !v	x ^naC T
Divje race v dolini Krke
V dolini Krke skiišajo naseliti
jato divjih rac. V mirnem zalivu^ februarja
reke pri Zagradcu so vzredili 50 y Mozirju: jože Punčar;
mladih račic, ki so zrastle m|v Solkanu: Milan Rustja;
bodo skoraj sposobne za samo-1y, Kopru; Vinko Markočič;
ostaie v tem delu doline reke!
Krke. Doslej so se divje race le začasno ustavljale! ob Krki na svojih selitvah s ševera na jug in nazaj na sever.
stojno življenje. Upajo, da bodo|v Logatcu; Franc Možina;
Med gamsi se pojavile garje Gamsi so značilna žival slo-
jv Ljubljani:	Nežka Čarmau-
Babič; Lado Loboda, Nežika Gantar;
v Kranju: Franc Bolka, Mihaela Kotlovšek;
v Kočevju: Janko Klun; v Celju: Jože Tomažič;
venskega visokorskega sveta. v Notranjih Goricah: Julka Ha'
Njihovo število cenijo na od 15,- sani, roj. Štefančič;
000 do morda celo 30,000. Lapi v Šentjerneju: Anton Recelj;
so se med njimi pojavile garje v Tacnu:	Nežka Tomšič, roj-
in povzročile pogin prenekaterih Zore.
živali.	Ur,
,	...	.	.	.	3. februarja
Strokovnjaki se pnzaaevajo, TT f. . ,	. „ ^ . , T.,	T, ,
..." „ ,	V Žiri ah pri Sezam: Milan ivU-
aa bi bolezen omejili. Za dosego ; r rk
tega bo treba število gamsov ,r .	’	. „	,	„	•
močno zmanjšati.	>v Ubijam: Stanka Pregelj, roj.
Rapotec, Nežka Rabič, Marija
Obiio nesnage	Vrhunec, roj. Dobrovelj;
V SR Sloveniji velja od leta v Potokih: Anton Pristov;
1974 zakon o nadzoru nad od- v ijjiopru: Olga Petrič; padnimi vodami, ki bi naj skrbel v Begunjah pri Cerknici: Marija za čistočo tekočih in stoječih vo- i C i m e r m a nčič (Potočenova da. Nadzor na splošno ni dovolj mama);
organiziran in so se odločili to v Novem mestu:	Pepca ReniL
pomanjkljivost odpraviti z iz-1 roj. Zidar;
defavd skupnih postopkov in v Stepanji vasi: Ivanka Bricelj>
nadzora nad nadzorniki.
i
i
roj. Kregar.
xmmm mmm&
LiARCH 5J 1575
Mohorjeva družba vabi na počitniški tečaj
NEW YORK, N.Y. — Družba sv. Mohorja v Celovcu in Liga Slovenskih Amerikancev v New Yorku objavljata, da so priprave za letošnji dijaški počitniški tečaj v teku. Kakor lanski, bo tudi letošnji tečaj v Slomškovem dijaškem domu v Celovcu, ki ga upravlja Družba sv. Mohorja. Tečaj bo OD 24. JULIJA DO 23. AVGUSTA. Prijavijo se lahko slovenski dijaki in dijakinje, ki v letošnjem letu obiskujejo High School ali College.
Udeleženci bodo plačali samo dejanske stroške za polet in izdatke za polno oskrbo in program v Celovcu. Liga računa, da bo polet New York-Celovec-New York stal približno $450 (Cleveland dodatno $76, Chicago $105). Vsi stroški v Celovcu (stanovanje, hrana, vstopnice, kopanje na Vrbskem jezeru, ekskurzije itd.) bodo znesli $450. Cena iz Toronta bo v kan. $1.150. Dokončne cene bodo predvsem odvisne od kurza dolarja, ki je danes precej nižji, kot je bil lani. Splošne organzacijske stro- !
nem Liga v New Yorku. Podrobni podatki bodo poslani vsem, ki se bodo prijavili, glavne informacije bodo tudi objavljene v Ameriški Domovini. Program tečaja bo sličen lanskemu, v načrtu pa so izboljšave v mnogih ozirih, ki so jih v glavnem predlagali starši in dijaki lanskega tečaja kakor tudi vod' stvo v Celovcu.
Prijave sporočite takoj na sledeči posebni naslov za ta tečaj:
LEAGUE S. A.
P.O. BOX 604
FARMINGDALE, N.Y. 11735
Ker je število znižanih letalskih listkov in tudi postelj v Slomškovem. domu omejeno, bo Liga prijavnice sprejela v istem vrstnem redu, kot bodo prispele na zgornji naslov. Opozarjamo, da so nekateri študentje lani plačali znatno več za letalske listke zaradi pozne prijave. Na svidenje v Celovcu!
Simon Kregar, L. Klauž,
Tiskovni sklad A.D.
ške bo tudi letos krila v glav- tajnik Lige koordinator tečaja
Prijavnica za počitniški tečaj v Celovcu 1979
League S. A.
P. O. Box 604 Farmingdale, N.Y. 11735
Ime dijaka (-inje): .......................... starost .....
Ime in naslov staršev:
Ulica ......................... Mesto
Država — Provinca ........................ Zip
Telefon — Area code.............—..............
O.
2.00
12.00
10.00
1979 - ROMANJA in POBOŽNOSTI V LEM0NTU
V nedeljah v maju majniška pobožnost ob 2:30 P.M.
V	nedeljo 13. maja program za materinski dan.
25. do 27. maja slovenske duhovne vaje: V nedeljo 27. maja obhajanje patrone ameriških Brezij Marije Pomagaj. Romarska maša ob 11:00 dopoldan.
30. junija in 1. julija “vseslovensko romanje” in obhajanje 50 letnice vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki.
V soboto 30. junija ob 7:30 zvečer sveta maša pri lurški votlini, po maši govor, procesija s prižganimi svečkami v cerkev Marije Pomagaj, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim.
V	nedeljo 1. julija se začne program ob 10:00 dopoldan pri prekmurskem križu in se konča z mašo pri lurški votlini. Sklep ob 2:30 popoldan v samostanski cerkvi.
Duhovnik mi je pisal in predlagal, naj bi z obhajanjem te obletnice združili srečanje študentov in študentk, ki so se lani udeležili počitniškega tečaja pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Predlog je dober in izvedljiv, le pravočasno je treba organizirati udeležbo. .
15. julij dan SZZ - 29. julij Prekmursko romanje in romanje društva sv. Ane KSKJ - 5. avgust dan KSKJ Illinois Federation - 11. in 12. avgust romanje ZOD iz Clevelanda.
2. september: Lemontski Baragov dan sv. Štefana in sv. Jurija, Chicago, Illinois —
— Romanje fare Medeni piknik.
'BERNARDKiNO LETO’
Letos, sto let, Francoskem
16. aprila, bo poteklogar v sloviti pariški cerkvi Nakar je v Neversu na še Gospe (Notre Dame), francoskem umrla pastirica! Pričakujejo, da bo letos prišlo Bernardka Soubirous, ki se ji je(v Lurd, v kraj Marijinih prika-Pnkazala Marija v lurški vot- ' dni. Letošnje leto bodo zato 'lasti po vsej Evropi obhajali kot “Bernardkino leto”. To leto Se Je pravzaprav začelo že v nedeljo, 11. februarja, na praz-nik lurške Matere božje, ko je Sv- oče Janez Pavel II. s slovesno službo božjo v baziliki sv. 20.000 oseb. Na novo pa bodo I etra v Rimu začel z jubilej- pripravili tudi velik šotor, ki bo mmi slovesnostmi ob prvi sto- pod svojo streho sprejel 5.000 letnici Bernardkine smrti. V romarjev.
Nedeljo, 18. februarja, pa soj Tudi ameriški Slovenci se bobneli v Lurdu, v Bernardkinem mo letos spomnili Bernadke, in rejstnem kraju, veliko procesijo sicer kar dvakrat Po mestnih dlicah, v kateri so svetišču med drugim nosili tudi Bernard- najprej
zovanj pastirici Bernardki, okoli 660 romarskih skupin; med njimi tudi večje število iz Amerike in najmanj ena iz matične Slovenije. Ob teh romanjih bo za božje službe prišla spet v poštev zlasti podzemeljska bazilika sv. Pija X., ki sprejme lahko
V Tiskovni sklad AD so od zadnjič darovali:
Balincarski klub Slovenske pristave ....$ 5.00
Mrs. Vera Mismas, ......... 2.00
Cleveland, O.
Rev. Leon Kristanc, ..... 22.00
Stockton, Calif.
Franc Markun, ............. 2.00
Joliet, 111.
John Žele, ................ 2.00
Masury, O.
Silva, Grasselli, ......... 2.00
Euclid, O.
Frances Phillips,
Cleveland, O.
Mary Kozar, ..
Richmond Fits..
Frank Kramberger,
Montreal, Que.
Ivan Jakomin, ............ 2.00
Cleveland, O.
Frank Dejak, ............. 2.00
Cleveland, O.
Michael Bunsek, .......... 2.00
Bellwood, 111.
Josephine Posch, ......... 3.00
Cleveland, O.
Mario Rot, ............... 2.00
Richmond Fits., O.
Ignacij Hren, ............ 2.00
Euclid, O.
Milko Božnar, .......
Oshawa, Ont.
Joseph Odar, ........
South Euclid, O.
Rose Tomšič, ........
Cleveland, O.
Mrs. Mary Vavpotič,
Chicago, 111.
Ivan Kunovar, .......
Milwaukee, Wis.
Mrs. Julia Kacin, ....
Downers Grove, 111.
Armin Kurbus, .......
Fairfield, Conn.
Martin Sowinek Sr., .
Dunlap, 111.
Jerome Soukal, .......... 2.00
Chicago, 111.
Rev. Johann Hafner, ....	5.00
Graz, Austria
Neimenovani, ............ 2.00
Cleveland, O.
John Skubitz, .......
Willoughby Hills, O Mrs. Mimi Stefančič,
Euclid, O.
2.00
2.00
2.00
2.00
7.00
7.00
5.00
2.00
2.00
2.00
Marie C. Prisland, ...	.. 2.00
Sheboygan, Wis.	
Stefan Novak, 		.. 10.00
Scarborough, Ont.	
kettie Zarnick, 		.. 5.00
Euclid, O.	
Mrs. Rose Vičič, 		.. 2.00
Euclid, O.	
Vsem prisrčna hvala!
pa ob letošnjem vseameriškem Baragovem dnevu v začetku septembra. Zelo verjetno pa se bomo Bernardkinega jubileja spominjali tudi po vseh cerkvah, kjer bomo imeli slovenske šmarnice.
Božja mati Marija si je za svoja oznanila svetu izbrala različne kraje, pa tudi različne ljudi. Med temi kraji so gotovo najbolj znani Lurd in Fatima, na Slovenskem pa Svete Višar-je, Gospa Sveta, Sveta Gora in velika vrsta drugih Marijinih svetišč. Njene zveste slovenske hčere in sinovi ne bodo šli mimo tega jubileja. Naše duhovne stiske so namreč velike, veliko pa je tudi naše upanje v Marijino pomoč.
J. S.
EUCLID, O. — “Videi je Gospod, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas hudobno. Rekel je Gospod: Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril.” (1 Moj z. 6, 5-7).
V Madridskem muzeju so tri pretresljive slike, ki jih člove-
na
štvo ne more pozabiti. Pred-v Marijinem stavljajo one strašne dni čiove-Chardonski cesti; ške zgodovine, ko je bilo'Bogu ,.	-	.	• majniku, Marijinem !žal stvari m'je sklenil pokončati
.lne rehkvije. Po procesiji pa mesecu, zadnjo nedeljo v mese- človeški rod zaradi greha z ve-Foiani množici govoril o Bef- cu (27.), ko tam redno vsako soljnim potopom. Vse je bilo u-^urdUnem poslanstvu jezuit p. leto obhajamo svoj ameriški ničeno razen nekaj izbranih, ki mntas, letošnji postni pridi- slovenski spominski dan; drugič so se rešili v Noetovo barko!
Na . . ,4- sloj e bogatini in
nekam nezaupno zro v vedno bolj naraščajoče vodovje. Vendar se zadovoljno smejijo: Nam ne more škodovati, naše hiše so visoko na pobočjih. Tam spodaj pa so reveži vseh vrst... o, ti pa čeprav propadejo.
Toda voda neizprosno narašča. Na drugi sliki je že dosegla tudi vile bogatašev. Noben bogatin se več ne smeje in se ne počuti varnega. Smrt stoji vsem za petami.
Najstrašnejša pa je tretja slika. Zadnji človek se je zatekel na vrh gore. Bila je to žena. O-trok se jo oklepa okoli pasu. Povzpela se je na najvišjo vejo drevesa vrhu gore. S prosto roko dviga v zrak kepo zlata. Toda neizprosna voda se vedno bolj dviga in končno pogoltne s svojimi valovi zadnjo žrtev.
Pod vsemi tremi slikami stoji samo en napis: 'MATERIALIZEM.
Skladna s tem je znana svetopisemska zgodba, to pot gledana s slikarjevimi očmi, ki pa na žalost ni prav nič zastarela. Je li človeštvo danes v resnici kaj boljše, kot je bilo pred vesoljnim potopom? Res je bil takrat materializem bolj primitiven, a današnji je bolj olikan in opiljen. Današnji materializem je teoretsko poglobljen in je dobil stopnjo svetovnega nazora. V e-tični garderobi človeštva ima svoje mesto. Materializem je postal nazor o sreči na zemlji. Ločili so ga od nebes in ga na šestini zemeljske oble oblekli v škrlatni plašč državniške moči.
Res je Bog rekel, da ne bo več poslal na svet vesoljnega potopa, toda svobodna volja, ki jo je dal človeku, in človekova zlobnost ter ošabnost so zmožne pripraviti nov potop. Lahko se to zgodi, da se bo vse to tako stopnjevalo, da se ne bodo ljudje več bali odpreti zatvornic, da drug drugega utope. Znanost je tako prodrla v tajne materije, da more iz nje pridobiti najstrašnejša rušilna orožja in ma-teralizem, ki ga je človek tako potenciral, se lahko vsako trenutek sprosti v strašno uničevalno deževje in smrt človeškega rodu.
Materalizem je danes zrak, ki ga človek vdihava. Pije ga kakor vodo. Tako pomirjevalno vpliva na ljudi, da mnogi niti ne opazijo, da so postali materialisti.
Ne gre, da bi vse, ki so bogati, kar pavšalno obsodili v pogubljenje. So bogatini, ki so o-troci božji, in drugi, ki so otroci satanovi. V rokah prvih je bogastvo blagoslov, a v rokah drugih pa proklestvo za človeštvo. Pri prvih je bogastvo sredstvo dostojnega vzdrževanja, pri drugih pa razkošje in služi za zapravljanje, za greh in izžemanje in v tistih, ki ga imajo, vzbuja poželjenje in izživljanje, v drugih pa zavist, ko ga nimajo.
Bog je rekel Adamu in Evi: “Podvrzita si zemljo in ji gospodujta!” Ni pa rekel: “Požrite se med seboj!” Ni rekel bogatinom: “Denar naj bo vaša moč, s katero boste izžemali ljudi!” Ni rekel: “Vaše žene naj se imenujejo “milostljive gospe”, vse druge pa naj se postavijo ob stroje. In prav tako se kaže materializem nekaterih bogatinov. In ta materializem je od satana. Njegovo pravo ime je mamoni-zem.
Če govorimo o prekletstvu bogastva, mislimo na tiste hladne, preračunavaj oče ljudi, ki s svojim razuzdanim življenjem dajejo slab zgled drugim in jih pohujšujejo.
Kristus je odpustil grešnici, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju in je potem spokorno jokala ob njegovih nogah. Ljudstvo je nanjo kazalo s prstom, a ji je odpustil, ker noben izmed njih, ki so kazali: na njo j ni bil upravičen, da bi vrgel kamen vanjo, ker so pač vsi bili grešniki. Ni pa odpustil bogatinu, ki
ne grehe. Neusmiljeno je bičal ta spis — še nekoliko dopolnil s
pri bogatinih njih satanski materializem.
Človeštvo se ne more rešiti materializma, ki je usmerjen v tostranost. Človek je bitje, ki je sicer z nogami v blatu, njegovo čelo pa se dviga proti nebu v večnost. Kristjanu je cilj duhovni napredek in večno zveličanje, ki ga skuša doseči s pomočjo dobrin tega sveta. Materialistu pa je ves cilj v ekonomskem napredku. Kristus je rekel: “Iščite najprej božjega kraljestva in vse drugo se vam bo navrglo.” Najprej božje kraljestvo! To je izhodiščna točka za kristjana. Zato krščanstvo ne mode biti v isti vrsti z materializmom, ampak je naprej in nad njim. Metoda materializma je razredni boj. Te metode kristjani ne morejo nikdar upo-
svojimi dodatki, j. ga je nepodpisan avtor 1. 1969 priobčil v knjigi:	“O čem ste se na poti
menili?” Vsebina je vedno sodobna, saj kaže na rak-rano, ki razkraja človeštvo.)
M. T.
WASHINGTON, D.C. — Afganistan je vsa leta po drugi rahljati. Kristjani imamo drugo svetovni vojni prejemal obsežno
Pomot Afganistanu
bo močno zmanjšana
ZDA so vsa leta po dragi svetovni vojni dajale Afganistanu obsežno gospodarsko pomoč, po umoru poslanika Dubsa v Kabulu so se odločile to pomoč močno zmanjšati.
pred Kitajci, H morajo kljutf vsemu vedno gledati, kaj se dogaja na njihovi meji s Sovjetsko zvezo.	i
Krava z umetnim srcem
revolucijo, revolucijo srca. Kristus je zapovedal ljubezen! In ta je prva, ki naj vse ureja. Če 30 to uredila, ne bo za pravičnost nič ostalo.
Cilj materializma je zemeljski raj. Naš cilj na zemlji je le socialni mir, v katerem moremo delati dobro za bližnjega, izvrševati dobra dela in tako doseči večno srečo. Preko minljive zemeljske sreče hitimo najprej k večni sreči v Bogu.
Znani materialist Peus piše: ‘Veliko smo dali ljudem v zadnjih letih, toda notranje sreče pri nas ni doma.” Kako pretres-.jive besede! Res se je v zadnjih 50 letih veliko naredilo za napredek človeštva. Ali pa ’so ljudje postali srečnejši? Ne! Duševno (notranje) so ostali nezadovoljni. Res se je mnogim razcvetel lepši in višji življenjski standard, toda z njim je zrastla velika negotovost in nemir med narodi, ki jim brani uživati vse moderne pridobitve; neka čudna tesnoba in strah sta se polastila človeških src. Sreče ni v srcih!
Velik vzrok temu nemiru so neobladovani apetiti med ljudmi. Mnogi ne poznajo mere. Te ne poznajo, ker niso vzgojeni na osnovi osmerih blagrov, ki jih Kristus zahteva od svojih vernikov. So nekatere žene, ki znajo za več potrošiti, kot moreta oba z možem zaslužiti. Da ima človek svoj dom, dostojno stanovanje in vse, kar je za človeka vredno življenje, to je zelo važna naloga in skrb kristjanov. O tem govore mnoge papeške enciklike. In to, kar hoče krščanstvo, ni utopija, noben iluzoren paradiž. To je možno in se tudi mora doseči. Kar hoče materializem, — da bi vsi luksuzno živeli in imeli raj na zemlji —, pa je naj večja utopija, ki jo je zgodovina že tisočkrat razkrinkala.
Kar sedaj doživljamo o umoru nerojenih, kristjani govorimo o blagoslovu otrok, materialisti pa o prekletstvu otrok. Materialist ne prenese v svojem obračunu otroka, ker ne pozna žrtve, ampak je ves pogreznjen v sebičnost in uživanje. Saj doživljamo, kako moramo davkoplačevalci plačevati z umazano frazo “abortion” zločine, ki so na račun materializma. Saj beseda zatajevanja strasti nikjer ni obvezna. Tako svobodno izločimo iz moralnega vidika: 5. “Ne ubijajo” in 6. “Ne prešeštvuj”, ker niso več obvezne za sedanjost, ’ naj davkoplačevalci plačajo.
V središču za božje življenje ne sme biti denar bogatinov niti “raj materialistov”, ampak človek, ki je iz duše in telesa. Ne bo nas odrešil noben petletni plan, ampak samo božji odrešilni plan.
Zakaj ne bi ljudje vzeli v roke socialne okrožnice papeža Janeza XXIII. če bi v resnici spoznali, kaj papež pravi, bi se čudili, kako moderne in revolucionarne! so omenjene zahteve tega dobrega človeka, ki so ga bogatini razvpili, kot “rdečega”. Potem si nihče ne bi upal več trditi:	Cerkev je nazadnjaška,
ni imel usmiljenja do Lazarja. Cerkev je odpovedala.
gospodarsko pomoč ZDA. Te so v prvih desetletjih uspešno tekmovale v tem pogledu s Sovjetsko zvezo. Obe sta hoteli razširiti in okrepiti svoj vpliv na Afganistan, katerega strateški položaj na vratih v Indijo so že davno spoznali Rusi in Angleži, ki so se zato dolga desetletja borili tam za pridobitev odločilnega vpliva.
Angleži so posvečali temu izredno in vztrajno pozornost, dokler so bili gospodarji Indije. Ko so tej priznali neodvisnost, so postopno opustili svoje zanimanje za Afganistan. Del njihove vloge so prevzele ZDA, ko so kot vodnica svobodnega sveta skušale zavreti sovjetsko napredovanje in širjenje sovjetsko-komunističnega vpliva v svetu. V zadnjih letih so ZDA posvečale Afganistanu manj pozornosti, zato je ruski vpliv prevladal in v preteklem letu je vojaški prevrat uvedel marksistično, Sovjetski zvezi naklonjeno vlado.
ZDA svoje pomoči Afganistanu kljub temu niso ukinile, ker niso pripravljene dežele čisto prepustiti sovjetskemu vplivu. Umor poslanika A. Dubsa pred dvemi tedni je vlado ZDA toliko zadel, da se je odločila gospodarsko podpiranje Afganistana kljub vsemu močno omejiti. Za enkrat še niso objavili nobenih številk.
Vietnamska vojska majhna, toda trdna
Vietnamske oborožene sile štejejo kakih 600,000 mož, skušenih in dobro opremljenih.
LONDON, Vel. Brit. — Institut za strateške študije navaja, da ima Vietnam okoli 600,000 mož v svojih' oboroženih silah. Ti so izvežbani, skušeni v boju ih dobro opremljeni s sodobnim sovjetskim orožjem. Na razpolago imajo tudi obilo ameriškega, orožja, ki so ga zasegli ob zasedbi Južnega Vietnama.
Po podatkih omenjenega instituta je vietnamska vojska ena najboljših na svetu. Vietnam je med najbolj oboroženimi državami na vsem svetu, njegove meje so odlično zavarovane in branjene.
LR Kitajska ima pod orožjem v rednih -oboroženih silah po istih podatkih 3,625,000 mož, torej več kot petkrat toliko kot Vietnam. Vendar te oborožene sile že dolgo niso bile v nobeni vojni, jim torej mapjka fkušnje. Druga pomanjkljivost je njihovo zastarelo orožje. To velja za tanke, za topništvo, pa še bolj za letalstvo. Pomanjkljiva je oskrba, slaba in pomanjkljiva sredstva za vdrževanje zvez, manjka motornih vozil.
Sovjetska zveza bo Vietnamu dobavila vse potrebno moderno orožje, strelivo in drugo, pomagala mu bo tudi s poročili svojih vohunskih satelitov in drugih obveščevalnih sredstev. Tako je do neke mere razumljivo, da v Moskvi računajo, da se bo Viei-
Sovjetski znanstveniki menijo, da je umetno srce najboljša rešitev za zamenjavo obolelega organa. Dr. Vladimir Kremnjev, namestnik direktorja, moskovskega instituta za presajevanje tkiv in organov, je izjavil, da bodo v prihodnosti presajali samo elektronska umetna srca.
Pri tem je opozoril na uspeh češkoslovaških zdravnikov, ki so kravo z umetnim srcem obdržali živo kar osem dni.
Sovjetski znanstveniki na tem področju tesno sodelujejo s kolegi iz ČSR: pri operacijah na psih so že uporabljali posebno elektronsko srce, ki je med posegom “obveščalo” zdravnike o poteku operacije in stanju “pacienta”.
Ce se zgodi nesreča, vaiu ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov]
MALI OGLASI
V najem
Štiri neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo samo odraslim na Norwood Road blizu St. Clair Ave. Kličite 944-7997 do 3. popoldne.
(27-31),
BY OWNER
No. of Blvd. Euclid, brick 3 bedroom, liv. room, din. room, kitch. with break, nook, 1(4 bath, full basement/rec. rm:, 2 car garage. — 481-2123.
(27-29);
Prodaja lastnik V Euelidu na E. 200 St. zidano poslopje z dvemi stanovanji in 2 poslovnima prostoroma, garažo za 4 avte, vse podkleteno, veliko posebnosti. Nizkih 70. Kličite po 4.30 pop. 481-4133.
(24-30)
Snažilko iščejo
Snažilko za en dan na teden iščejo v Bratenahlu. Kličite 621-1334 ali 628-3331.
• (24-28)
NAPRODAJ
Dobro vzdrževano zidano poslopje z 8 stanovanji, 4 trgovinami, vsako z lastnim ogrevom, je naprodaj na področju Addison Road-St. Clair Avenue. Kličite 481-5380.
(23-22)
Čistilko iščejo
Čistilko po 3 ure vsaka dva tedna iščeio. Kličite 431-0628.
(x).
For Rent
3 unfurnished rooms and bath. Up or down, on E. 71 off St. Clair. Garage available. Adults. Call 361-0989 after 4 pm.
(17-28)
Cleaning Lady
Cleaning lady needed. Part time. 3 hours every 2 weeks. Call 431-0628
_____	M
Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair in E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323.
x	(x);
CLEANING WOMAN WANTED
Woman to clean offices, 1 day per week in E. 55 and St. Clair area. Call 881-6677 - from 9 a.m. to 4 p.m.
(27-29)
For Sale
Well maintained brick building. 8 suites. 4 stores. Individual heating. Addison Rd. - St. Clair location.
481-5380
(23-32)
PrijaieFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-^12 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA
Gospod je trd, če gre za social-! (Pripomnim, da v osnovi sem 'nam mogel sam uspešno branili i račun BpoMOČI ^RŽAv’/OHlS
AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 5, 1979
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
“Za tvoj lastni blagor! — Za srečo tega deteta! — Ne ruši njihovega miru!”
Starec, ki so mu prišle te besede preko ustnic, je izgovoril prva dva stavka s prosečim glasom, a v tretjem se je zrcalilo povelje, kateremu bi se ne bilo pametno ustavljati. Stopil je tudi v sredo ceste in stegnil svoje koščene roke kakor sokol, ki je krožil visoko nad njegovo belo glavo, sivo-svetle peruti.
Jezdecu, ki je ravno napel lok, da bi poslal za roparjem smrtonosno strelico, je nehote omahnila desnica, s katero je hotel puščico položiti k licu, in temnomodre, velike njegove oči so obstale z vprašaj očim pogledom na čudnem starcu, ki ga je tukaj v tujem kraju ogovoril v jeziku, tako zelo podobnem njegovi materinščini. Mlada deklica, ki je sedela na konju pred jezdecem, se je potisnila k temu, kar je najtesneje mogla.
“Kdo si ti in odkod si se vzel?”
“Človek sem, ki se ni rodil in ki ne umira!”
Starec je pristopil sedaj h konju, ki je zarezgetal, da se je razlegal njegov glas v mnogo-brojnih odmevih po gozdovih.
“Da, ki se ni rodil in ki ne umira!”
“Tvoj jezik je tako podoben moji materinščini”
“Saj sta si brata, — rodna brata matere, ljube tebi in meni” “Kaj me poznaš?”
“Poznam več, mnogo več kakor samo tebe!”
Deklica, pritiskajoča se prestano tako boječe k svojemu očetu, je le za trenutek uprla oči v obraz čudnega starca.
Zdelo se je, da je priraste! jezdec s konjem k zemlji.
“Vem, da je med vami razpor in bi storil raje ne vem kaj, kakor da bi odpustil brat bratu, kakor da bi pritisnil brat brata na prsi... In zato ješ od tujega kruha tudi ti! — Mi bi v tehle deželah lahko vladali do danes; tvorili bi močen nasip, ob katerem bi se razbijali valovi nemškega morja kakor deževne kaplje ob skali, v kateri ni niti ene razpokline. In mi se tudi nismo mogli poravnati.”
Starec je naenkrat utihnil ter povesil glavo, nad katero je krožil sokol danes že tretjič, nevede, ali se ima spustiti doli ali leteti dalje in počakati ugodneje prilike, ko bo starec sam. Vendar se je spustil kakor strelica na njegovo ramo ter mu razprostrl bleščeče sive peruti po tilniku.
“Glej, prijatelj, — glej! Mi se tudi nismo mogli poravnati, dokler nas ni poravnal tujec, dokler nas ni vklenil v verige, vas prepodil iz starih bivališč, vaša gnezda na skalah uničil, raztrgal in razmetal na okrog .
Zdelo se je, da je sokol popolnoma razumel te starčeve besede, ker se je izvil iz njegovega kljuna krik, da je deklica skrila glavo še bolj bojazljivo kakor poprej pred starcem; celo jezdecu se je stesnilo srce pri tem roparjevem tarnanju.
“In nas----Povej, sokol moj,
povej, kaj je storil z nami... Jaz ne morem!”
In ropar je spustil iz grla zopet krik za krikom. Drug je bil groznejši od drugega, drug je prevpil drugega ... Vsi ptiči, ki so gnezdili po bližnjih drevesih, so utihnili, skrili se med veje in prestrašeno gledali okoli, skrbno poslušaje, če ni že slišati šumenja roparjevih peruti.
“Razumeš-li ptičeve glasove? V njih je izraženo vse, kar smo pretrpeli, kar trpimo...”
Sokol ni prenehal
imel razpete, kakor bi hotel vzleteti kvišku, v očeh nepopis-Ijiv ogenj, in iz odprtega kljuna so se mu. vsipali vedno in vedno strašnejši glasovi.
“In tudi ti se zatekaš k tujcu. Premisli, premisli svoje korake... Ne pogajaj se glede rojakov s svojim sovražnikom, ki je najnevarnejši takrat, kadar je nasproti tebi najbolj prijazen.” “Ko dosežem z njihovo pomočjo svoj smoter, potem presekam vse vezi z njimi z enim samim mahljajem...”
“In kaj, če ne dosežeš tega
■ svojega smotra nikdar?”
Temu starčevemu vprašanju je pritrdil še sokol s strašnejšim krikom.
‘Tz rodu sem, ki je vladal mogočnejšemu narodu kakor tvoji očetje. In ko so se pričeli oni, ki so z menoj iste krvi, po-^, gaj ati z našim večnim sovražni-irriv'' kom, sem jaz edini povzdignil svoj glas, da bi jih svaril... Veš li, kaj pomeni, dogovarjati se s sovražnikom? — Vdajati se mu! Jaz. sem skusil to težko, bridko resnico — tudi •— na —sebi.” “Ali si ti Polabec?”
(Dalje prihodnjič)
Še veliko neraziskanega
WASHINGTON, D.C. — Ko je stiska za olje, je dejansko preiskano le polovico vseh področij v ZDA, kjer je po geološki sestavi mogoče računati na ležišča olja.
OB 1110-lETNKI 5MR?! SLOVANSKEGA APOSTOLA SV. CIRILA
Vzhodno bizantinsko cesar-j stvo je bilo v svojem času vodilna krščanska država. Njegovo glavno mesto je bilo Bizanc ali Konstantinopel (Carigrad). Bizanc s krščanskim vladarjem se je zavedal svojega krščanskega poslanstva kakor tudi svojega velikega kulturnega izročila.
V bizantinski državi, v mestu Solunu, sta bila rojena sv. brata Ciril in Metod, znana učitelja Slovanov. Čeprav ni znan pravi datum njunega rojstva — rojstvo sv. Metoda stavijo v leta od 812 do 816, rojstvo sv. Cirila pa v čas od 826 ali 827 je izpričano leto in dan njune smrti; za sv. Cirila 14. svečan 869, za sv. Metoda pa 6. april 885. Oba sta umrla z drugotnim samostanskim imenom. Krstno ime sv. Metoda je bilo najbrž Mihael, sv. Cirila pa Konstantin. V ugledni družini drungarija (poveljnikovega namestnika) in njegove žene Marije je bilo 7 otrok. Sv. Metod je bil prvorojenec, sv. Ciril pa naj mlajši, zadnji. Iz življenjepisov obeh bratov vemo, da so jima starši dali temeljito krščansko vzgojo in izobrazbo.
Cesar je mlademu Metodu izročil v upravo neko slovansko kneževino, Konstantina, ki je še mlad dobil priimek “Filozof”, pa je postavil za učitelja na dvorni visoki šoli. Toda ne Metod ne Konstantin nista svojih duš in talentov vezala na svetne časti. Metod se je odločil za samostansko življenje. Enako pa si je tudi brat duhovnik in vseučili-ški učitelj zaželel samote. In ko se je Metod kot igumen preselil v samostan Polyhron (Cari-
retik (krivoverec). Ker pa je njoravski knez Rastislav prosil za misijonarje pri cesarju in ne pri patriarhu in ker je zraven tega cesar Mihael III. sam želel Moravanom posredovati njihov lastni književni in sploh kulturni napredek, je Konstantin lahko sprejel cesarjevo naročilo, ne da bi prišel zaradi tega v navzkrižje z bizantinsko hierarhijo. Takoj se je lotil sestave slovanske abecede in prevajanja najbolj potrebnih bogoslužnih knjig j v slovanski jezik. S tem je postavil temelje slovanskemu pismenstvu. Njegov sestav slovanske abecede izpričuje pravo mojstrovino in njegov velik jezikovni talent.
Na pomlad leta 863 sta Konstantin in Metod, opremljena s cesarjevimi darovi za moravskega kneza, s slovanskimi bogoslužnimi knjigami in z relikvijami mučenca papeža sv. Klementa, ki sta jih našla na Hero-nu ob Črnem morju, odrinila na Moravsko. Z njima so šli tudi njuni prvi učenci, ki so bili vsi vešči slovanskega jezika (Ange-lar, Saba, Naum, Klemen). Zelo, verjetno so bili vsi menihi samostana Polyhrona.
Misijonsko in kulturno delo, ki sta ga sv. brata opravila pri Moravanih do spomladi 867 in potem še nekaj mesečev pri Slovencih v Panoniji, je bilo izredno. Tako knez Rastislav kot tudi knez Kocelj sta sv. bratoma dala učence, ki so v kratkem času postali sposobni slovanskega pismenstva in branja kakor tudi opravljanja bogoslužnih molitev in bili tako godni za posvetitev v duhovnike. To je bil tudi glavni razlog, da sta
jal v Rimu. še vse leto 863, v začetku leta 869 pa je zdravstveno tako opešal, da je 14. svečana (.februarja) komaj 42 let star umrl. Brat Metod je prepustil papežu, naj ga pokoplje v c črk vi sv. Klemenca, čigar relikvije je Konstantin našel pri Kazarih in jih prinesel s seboj v Rim.
Sv. Ciril je s svojim bratom Metodom zapustil še poznim slovanskim narodom veliko dediščino svojega dela. S svojim izumom abecede (glagolice) je slovanski jezik, ki so ga takrat vsi imeli za barbarski jezik, povzdignil na stopnjo kulturnega in cerkvenega jezika. Rajnki kardinal Pellegrinetti je s tem v zvezi med drugim tudi tole napisal: “Pri tem ga ni vodila narodna, politična ali filozofska misel, marveč ideja, da bi s kulturnim jezikom Slovane pridobil za Kristusa.”
Za Slovence pa je spomin na Konstantina-Cirila še posebej pomenljiv. Pri knezu Koclju v Panoniji je leta 867 tudi Slovencem ustanovil prvo lastno domačo bogoslovno šolo odnosno vpeljal bogoslužje v domačem slovanskem jeziku. Tu je tudi vzniknila njegova velika zamisel o obnovi sirmijske nadškofije, odn. bili s tem postavljeni temelji novi slovenski nadškofiji. S Koceljevim priporočilom je Konstantin to idejo predložil apostoliku (sv. očetu) in z njo tudi uspel, čeprav je dejansko šele njegov brat Metod - pa že v letu Cirilove smrti (869) postal prvi panonski nadškof, še več, hkrati tudi moravski nadškof.
Slovenski narod ima zategadelj več kot dovolj razlogov, da s hvaležnostjo in z vsem zaupanjem časti sv. Cirila, ki ga je
(Pripravljeno po dr. M. Turnško vem poročilu v Koledarju Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1969).

Sta !*m^**z*«i*s
K O L E D A K
drustvenih pri reditev
V blag spomin
OB OSMI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ DOBRI LJUBLJENI IN NEPOZABNI MOŽ, BRAT,
IN SVAK
FRANK VREČAR
ki je umrl 5. marca 19il
Minulo osem let je že, odkar smo mi ločili se; prerano si odšel od nas in'v žalosti zapustil nas.
V hladnem grobu zdaj počivaš,
rešen si prav vseh skrbi, mi pa mislimo na Tebe, Te pogrešamo vse dni.
žalujoči:
PAULA, žena JOŽE, brat
MICI, TONČKA, sestri MARIE KETTE, svakinja
MAREC	j minski kapelici Orlovega vrha
10. — Glasbena matica priredi na Slovenski prestavi, večerjo s plesom v Sloven- 30. — Slomškov krožek, Cleve-
in ostalo sorodstvo Slovencem in vsem drugim Slo- Eessemer> Pa-> 5- marca 1979. vanom poslala božja Previdnost.
*
mmm slovenska katoliška jednota
jSife.
grad), ga je tja spremil ali pa J se sv. brata po 40 mesecih svoje pozneje prišel tja tudi K on-: j ega dušnopastirskega deiova-stantin.	' n ja odpravila skozi slovensko
Ko pa je leta 850: prišlo na Panonijo v Rim, da tam dose-carigrajski dvor poslanstvo od žeta posvetitev učencev, ki sta Kazarov s prošnjo za pomoč v j jih pripeljala s seboj, v duhov-učiteljih, je cesar izbral Kon-jnike, dalje da dosežeta potrdi-stantina, da ga pošlje k njim. Ta tev slovanskega bogoslužja od-pa si je izbral v pomoč brata ■ nosno potrditev prevodov bogo-
Metoda. Svojo nalogo sta opravila hitro in dobro. Ne dolgo potem pa ju je že čakala nova naloga, misijonska pot k ■ Moravanom. K temu pa je zlasti pomagalo njuno znanje slovanskega jezika. Konstantin je novo nalogo rad sprejel, vendar je
služnih knjig, pred očmi pa sta imela seveda tudi izbor tega ali drugega domačega duhovnika za pokrajinskega škofa in seveda s tem v zvezi tudi ustanovitev samostojne slovanske škofije.
Sv. bratoma je šlo v Rimu vse
5
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Nasa ugledna bratska organizacija Vani poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi
tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N.
Chicago St., Joliet, 111. 60431).
Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio
Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio
Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St, Clev., Ohio
stavil en pogoj: “Rad pojdem po sreči. Učenci, ki sta jih pri-
tja, toda le, ako imajo že knjige v domačem jeziku!” Zavedal se je namreč, da bo njuna misija uspela le, če ji je dana ta realna podlaga. Da Slovani v bizantinski državi tega niso imeli, je
peljala s seboj, so bili v Rimu posvečeni v duhovnike odn. klerike; opata in diakona Metoda pa je sam papež Hadrijan II. posvetil v duhovnika. Tudi bo-I goslužne knjige je apostolik bla-Konstantin dobro vedel. Znana goslovil in potrdil slovansko mu je bila tudi ovira, zakaj nej bogoslužje. Le zadnji cilj sv. Tozadevna ovira je bila namreč bratov - ustanovitev samostojna strani bizantinske cerkvene ne slovanske škpfije in imeno-hierrarhije, ki je stala na sta- vanje in posvetitev domačega hšču, da so dovoljeni v bogo- škofa - je počasi napredoval. No-služju samo trije jeziki: hebrej- vomašniki so bili premladi in ski, grški in latinski. Kdor bi premalo skušeni za škofovsko uvajal v bizantinski državi Slo- službo. Vendar je Konstantin,!// vanom v bogoslužje njihov do- ki je bil voditelj misijona pri, ^ Peruti je mač jezik, bi bil v njih očeh he- Moravanih in Slovencih, vztra-j([
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova j s nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
$117 St Clair Ave.
vi o j do vi naslov:	-
Cleveland, Ohio 4410?
MOJE [ME:
Moj stari naslov:
skem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30.
11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
17.	— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Road.
18.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1-popoldne.
24.	— Ohio Federacija K.S.K.J.
društev prireja slavnostno praznovanje 85. obletnice ustanovitve Ameriške Slovenske Katoliške Jednote — K.S.K.J. v avditoriju sv. Vida, Cleveland, Ohio. Začetek ob
7.30	zvečer.
25.	— Dramatsko društvo Lilija poda igro Kaplan Klemen, v Slovenskem domu na Holmes Avenue, katero je po svojem znanem romanu dramatiziral pokojni pisatelj Karel Mauser.
APRIL
20.	—Igralska skupina Štandrež z Goriškega nastopi v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
22.	— Slovenski ansambel “Lojze Hlede” z Goriškega gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
22. — Pevski zbor Slovan priredi Pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
5. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
19.	—Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu proslavi 60-letnico obstoja z večerjo in plesom. Igral bo Lužarjev orkester.
20.	—Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu nadaljuje proslavo 60-letnice obstoja s koncertom in plesom. Igral bo Rodickov orkester. Častni gost bo euclidski župan Tony Šuštaršič.
20. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne.
27. — SKD Triglav v Milwau-
keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo.
27. — Društvo SPB, Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob
11.30	dopoldne.
JUNIJ
17. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom.
HONOLULU, Hav. — VkljU'
17. — Društvo Tabor SPB, Cle-< čitev Havajev kot države v veland, pripravi Spominsko ZDA je predložil prvi havajski
land, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
1. — V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929.
8.	— Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi.
22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava.
29. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi.
AUGUST
11.-—Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre.
19.	— Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
22.	— Folklorna skupina KRES nastopi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland?
priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7.	— SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland? priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Sloven-ci”.
27. — Slovensko-ameriški pr*'
morski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”-
NOVEMBER
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St-Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
1 svoje vsakoletno martinovanj0 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran pri' redi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek 5.30 popoldne.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. O d 2. popoldne do 9. zvečer.
DECEMBER
9.	— Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Sloven' skem: društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4-popoldne.
------o-----
Priključitev Havajev
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spo
kralj Kamehameha III. 1. 1854? toda ti so postali 50. država U' nije šele več kot sto let kasne'
je-