Književnost in umetnost. SASTANAK UČiTELJA-KNJIŽEVNIKA. (Jedan predlog.) U Osijeku održan je 17. V. 1923. po Klubu hrvatskih književnika četvrti sastanak prosvjetnih radnika, gdje je pretresano raznih tema (beletristika, pouka, glazba, umjetnost i privreda u vezi sa književnošču, prevodi sa slavenskih jezika i izvorni radovi. hrvatska književnost, naklada i sveslavenska uzajemnost, bib ;os.'rafiia itd.). ioa če neke rezolucije izači preštampane u zasebnoj knjižici* iz »Vjesnika Županije Virovitičke«. Zagrebački: »Katolički List« u 28. broju od 12. VII. 1923. donosi poziv za sastanak svečenika - knfiževnika u Zagrebu za vrijeme Euharistijskog Kongiresa. A učitelji - književnici?! Zar mi nemamo potrebe takovoga sastanka, pa da pokrenemo godišnji »Almanah«. koji bi mogao postati od nedogledne vrijednosti po kulturu i saniranje prilika jednokrvne sve brače: Slovenaca, Srba i Hrvata. I zato je došlo vrijeme! Osijek, 17. VII. 1923. R. F. Magjer, urednik »V. Ž. V.« Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Domoznanstvo za osn. šole. Zemljepisni podatki in zgd. slike o kra= ljevini SHS. Učencem osn. šole v ponav* ljanje sestavil Josip Brinar. Cena vezanernu izvodu 20 Din. I z d a 1 a ¦ i n založila Goričar & Leskov* šekv Celju, Kralja Petra cesta. —kpl Slepi slavčki. Spisal Karel Ši= rok. Izdalo in založilo Kato« liško Tiskovno Društvov Go* rici, Gosposka ulica. Cena elegantno vezani knjigi 5 Lir. —kpl. Pesmarica Glasbene Matice. Zborj za štiri moške glasove. Po dr. Josip čerinovi prvi izdaii uredil Matej Hubad. Izdala in založila »Glasbena Matica« v Ljubljani. Cena broš. 50 Din. vezana v platno 64 Din. kpl. Maurice Maeterlinck: Modra ptica. Čarobna pravljica v šestih dejanjih in dvanaistih slikah Prevedel Jos;p Bernot. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. v Liubljani. Cena 16 Din. —kpl. Izveštai (Almanah) više i niže narodne te šeertske škole u Kutini. N'a kraiu školske eodine 1922.—1923. Uredio ravnatelj Franio Piha. —kpl Po eorah n dolinah. I. Dijaška leta Spisal Pave! Kunaver. 40 slik. Cena v orig. platnicah vezani knšigi 50 Din. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr <5c Fed. Bamberpf v Ljubljani. —kpl. Zb'rka važnejših nov h naredb n odredb za osnovne in meščanske šoje ter učiteljišča v Sloven«t III. zvezek. za !eto 1922. Sestavil Fr. Fink, okr. šolskl nadzornik. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Liubliani. Cena 15 Din. —kpl Sienkiewicz H. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R. Mole. 9. snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena posameznega snopiča 9 Din s poštnino vred. Ocene. —k »Istorijla Srba. Hrvata i Slovena- ea«. Udžbenik za učenike narodnih škola. Izradio Jovo P. Jovanovič, Referent Ministarstva Prosvete. Odobren odlukom g. Ministra Prosvete O. N. Br. 45.659. Cena tvrdo vezane knjige 16 Din Naručbe prima Učiteljska tiskara. Ljubljana. Frančiskanska ulica 6. * Dijelit če K- H. K. u Osijeku, 1. (Gajev trg 4) besplatno. — Op. ured. \ Sadržaj: I. Sloveuski narodi. — II. Život Slovena u staroj zajedničkoj postojbini; 1. Zanimanje. 2. Vera, 3. Običaji.. 4. Uprava. 5, Sloveni pod tudjinskim gospodarstvom. — III. Naseljevanje Južnih Slovena. u novim postojbinama: 1. Nove naseobine Južnih Slovena. 2. Borpadaji nenmjatelja na srpska hrvatska. i be Juž. Slovena sa starosedeocima. 3. Naslovenačka plemena. — IV. B o r b e H rvata i Slovenaca za oslobodjenje i ujedinjenje. — V. Osnivanje prvih država Srba i Hrvata: 1. Osnivanje prvih srpskih država: a) Prve srpske državice. b) Ujedinjenje srpskih državica. c) Osnivanie bosanske države. d) Grad Dubrovnik. 2. Osnivatije hrvatske države. 3. Slovenci u novoj postojbini. — VI. P r i m a n j e h r iščanstva: 1. Hriščanstvo i mnogoboštvo. 2. Kirilo i Metodije. 3. Učenci sv Kirila i Metodija. 4. Učenci sv. Metodija kod Srba. 5. Krsno ime ili slava kod Srba. 6. Podeia kriščana. — VII. Hrvatska, Srbija i Bosna kao samostalne države: 1. Hrvatska: a) Osnivanje hrvatske kraljevine. b) Hrvatska za vreme ostalih kraljeva. c) Propast hrvatske samostalnosti. 2, Srbija: a) Osnivanje sroske države. b) Osnivanje srpske kraljevine isamostalne srpske crkvene uprave. c) Srbija sa vreme svoiih kraljeva. č) Proglašenje carevine. d) Bosria. — VIII. Državno uredjeije i narodni život u novim postojbinama Srba Hrvata i Slovenaca. 1. Vladalac. 2. Državna podela- 3. Vlastela. 4. Duhovništvo. 5. Sabori. 6, Vojska. 7. Narod. 8. Radinost trgovina i umetnost. — IX. Opadanje srpske države. — X. Propast srpskih država. — XI. Slovenci. Hrvati iSrbi pod tudjinskom uoravom: 1. Slovenci pod nemačkom upravom. 2. Hrvati nod matijarskam upravom. 3. Srbi pod Turcima. — XII. Ratovanja izmedju Turaka i Madjarske i Austri.ie. — XIII. Borba Srba u Srbiji zaoslobodjenje od Turaka; 1. Prvi ustanak ood Karadžordžem. — XIV. Oslobodjenje Srba. Hrvata i Slovenca od Nemačke države. — XV. Drugi srpski ustanak pod M i 1ošem Obrenovičern. — XVI. Crna Gora i Bosna nod Turcima. — XVII. Vladari u Srbiji i Crni gori:  8. Krali Petar Karadžordževič: a) Dolazak ia presto. b) Prisajedinjenje Bosne i Hrcegovine Austro-Ugarskoj. c) Ratovi za oslobodjenie Srba od Turaka. d) Rat s Busrarima. e) Austrijske smetnje. B. Rat izmedju Austro-Ugarske i Srbije: a) Objava rata. b) Prvi napad na Srbiju. c) Razpad Austr.-Ug. carevine. d) Ujedinienie Srba. Hrvata i Slovenaca. e) Smrt kralja Petra. f) Kralj Aleksander Karadžordjevič I. —k Domoznanstvo za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov. lirvatov in Slovencev. Učencem osnovnih šol v ponavljanje sestavil Josip B r i n a r. Opetovano ]e že učiteljstvo izrazilo željo da bi osnovne šole dobile primerne realne knjižice. iz katerib bi moeli učenci tudi doma ponavl.iati učno snov, ki se ie v šoli obrav-  navala. Tei občni želii hoče zadostiti Brinarjevo »Domoznanstvo« ki prinaša v iedmati. vzorni obliki najvažnejše podatke iz zemliepisa in zsrodovine o naši kralievina iusroslovanski. Doslei so si morali ueenci učno snov iz domoznanstva v šoli sproti napisavati v svoje beležnice, kar ie po nenotrebnem iemalo ob,ilo draeocenecra časa. Tudi Citanke podajajo doimoznansko eradivo samo v neoopolnih odlomkih. ker se izvečine oziraio največ le na leposlovno naloaro oouka. fo občutno vrzel bo vsaj v naivažnejšem realnem predmetu odpravilo oregledno sestavljeno »Domoznanstvo«. k; prinaša nastoona noglavia: Prvi de' v e m lietnsni podatki. I. Sloveni.ia (kulturno-zemlienisne enote: Saviniska dolina in Savinjske Alpe; Pohorje; Ptujsko oolje: Slovenske srorice in Prekmurje; Posavje; Dolenisko: Ljubliana in okolica: Gorenisko: Slovenski Korotan: Notranisko: JuJ^iska Krajina). — Pregled Sloveniie. II. Hrvatske in srbske nokrajine (Hrvatska in Slavoniia: Dalmaciia: Bosna in Herceeovina: Črna irora: Vojvodina: Srbija). — Pregled Jugoslavije). Orusri del: Zgodovinske slik e. Zp-odovinska snov ie obdelana v 44 slikah ki so metod'čno vzorno oblikovane ter porazvrščene v naslednie preeledne skupine: I. Iz na.istareiših časov. II. Ustanovitev iugoslovanskih držav. III. Srbiia na višku moči. IV. Sloveuci in Hrvati pod tuio oblastio V. Državne in družabne uredbe v srednjem veku. VI. Doba turške sile. VII. Probujanje Jugosloyanov v Avstro-Ogrski. VIII. Osvoboditev Srbije. IX. Uiedinienje Jugoslovanov. —k. Karel Širok: Slepi slavčki. Te dni je izšla v Gorici nova knjiga, ki je bodo posebno otroci veseli. To je knji* ga, ki jo je za našo deco spisal Karel Širok z naslovom »Slepi slavčki«. V knjigi je zbranih 7 najlepših otroških povestic: »Slepi slavčki«, »Tinetov Jan* ček«, »Belinka«, »Divja raca«, »Kastor* ček«, »Brama«, »Gož«. Naslovna stran in sedem vinjet je narisal naš primor* ski umetnik Avgust Černigoj. Knjiga je prav krasno opremljena in na najbolj* šem papirju. Goriški Slovenci so s tem delom na literarnem polju lahko po« nosni, naša šolska mladina ima v tej knjigi novo vzorno čtivo in naše otros ško slovstvo, ki je do danes tako po* manjkljivo, je stopilo s to knjigo mogo« čen korak naprej. —k »Pesmarica Glasbene Mat'ce«. Povodom oroslave 251etnice »Glasbene Matice« leta 1897. ie izšia pesmarica Glasbene Mat.. ki se ie med našimi pevskimi kro?i tako priliubila. da so že tri izdaie popolnoma razprodane. Ob priliki 50;etnice ie sklenil društveni odbor da izda to pesmarico v nekoliko predelani izdaii in v večjem obsegu na novo. Ta pesn-arica ie sedai dotiskana ter se dobiva na našem književnem treu. Obsega 103 tnoške zbore, od katerih ie 64 na novo uvrščenih. ostali pa so" soreieti iz prve izdaie. Pesmarica stane broš. 50 Din, vezana v celo platno pa 64 Din. Naroča se v Matični knjiearni na Kongresnem trgu. Društva, ki naroče vsai 10 izvodov skupno. dobiio broširano pesmarico za 40 Din, vezano pa za 54 Din. Vsem prijatel.iem slovenske nesmi .Driporočamo naMskreneie to nesmarico v nakup. Za naše pevske zbore in šole ze'o priporočamo. —f Maurice Maeterlinck: Modra ptlca. Carobna pravljica v šestih dejan.iih ln dvanajstih slikah. Prevedel Josip B e r n o t. Tisk in založba Učiteliske tiskarne y Ljubljani- Cena 16 Din. Veliki beligijski pisatelj M. Maeterlinck ie Slovencem še malo znan. Učiteljska tiskarna je izpolnila veliko vrzel, ko ie izdala v prevodu niegovo najkrasnejSe delo: »Modro ptico«. V 1. 1904. ie rekel M. Maeterlinck svoii ženi: »Pravljico za otroke imam; dva otroka saniata. Napisal io bom.« In nekai dni pozneje: »Veš. v sanjah bosta š!a na veliko ootovanie.« In ko sra je nekai tednov na to vprašala. kako ie s pravljico ii ie odgovoril: »Potujeta. potuieta.« To je bil početek »Modre ptice«. ŠeIe leta 1908. je bila premiera »Modre ptice« — v Moskvi. In tri leta pozneie je prišla na oder šele — v Parizu. Upravc naivečjih svetovnih srledališč si niso upale premafifati silnih tehničnih nalog, ki jih stavi »Modra Ptica«. Rusi so iih prematrali prvi. Od takrat ie šla »Modra ptica« do vseh svetovnih odrih z naravnost eoohaJnim uspehom. Slovenci ie na svojih odrih ne bomo videli. Za naše rnajhne razmere ie neinogoče uprizoriti »Modro otico«. Na mladinskih odrih bi pa dosegli tudi posamezni odlomki eotovo si!en učlnek. _ * Žal se moramo zadovoliiti samo s čitaniem teea prekrasniega de!a. Globoko zamišlieno delo učinkuje tudi kot čtivo. In čitati ea ie treba večkrat. in vedno novih lepo. novih elobokih resnic boste našli v niem. »Modra Ptica« je de!o vellkega dramatika in velikeea Desnika. Delo prepleta čar vseh sani. vseh upov. vseh bridkosti. ki sribliejo človeško dušo. G. Trarieux ie napisal: »Ko je Dante stopil iz oekla ie pozdravil vzhaiajoče zvezde. Tak ie približno občutek, ki nas Drevzame. če oozabimo druea dela. ki slikaio življenie in se ootooimo v prelestno ozračie »Modre ptice«. Ta čarobna pravliica nudi izrednih užitkov. otroku pa s svoio e-!oboko simbolično misliio tudi filozofu. To ie bajno čudo.« ^ Po težkih časih svetovne voine so orisli še težji časi moralnega propada, brezsrlaveca. novegra hlastania za srečo. In vendar: zastonj ie tisto iskanie po absolutni sreči ki ie ni. Najboli skromno živlienie ie lahko boeato neštetih prelestnih trenutkov: sreča ie v nas samih — v tem. kako Sfledamo svet. To ie temeljna tnisel »Modre ptice«. Neoporekljiva je. Čitajte »Madro Ptico«. vsai košček sreče vam eotovo orinese. Daite v>a priJiko tudi mladini. da io čita. Pomaga.ite ii. da bo iskala in našla srečo tatn. kier ie v resnici. —k Izveštai (Almanah) v«še i niže narodne te šeertske škole u Kutiif. Na kraiu školske srodine 1922.—1923. U r e dio ravnatelj Franio Piha. »Največa sreča ovoer svieta — jest Sloboda i Prosvjeta«. S tem rekom otvarja ravnate.j Piha svoje letno poročilo. ki pa ni že več le letno poročilo. temveč prav lična šolska čitanka. Poleg običajnih podatkov ie uvrstil ravnateli Piha v svoie letno ooročilo še sledeče sestavke: D. Trstenjak: Borba s samim sabom; Ristič: Pesma naše sudbe; F. Piha: Proslava pobiede kod Kumanova; Klaič: Brat ie inio. koie viere bio; Kempf: Iz prošiosti osnovne škole u Kutini: Širo'a: 51rotinjske suze: Čavrak: Požrtvova^.no djače: Jeftovič: Naša zemlja; dr. U. Vulič: Narodni napredak itd. itd Letno poročilo ie vzorno in domoliubno delo ravnatelia Fr. Piha. ki mu dela čast in mu ie lahko v oonos. — Po corah 'n dolinah. I. Dijaška leta. Spisal Pavel Kunaver 40 s'ik. Kunaver.ievi spisi so našeinu občinstvu. posebno oa učitelistvu dobro znanl. Upelial se ie tov. Kunaver s svojim ličnim delom »N a planine«. kateremu ie sledilo drugo delo »Kraške iame« in tretia kniiga. ki nam dopolniuie obe in kateri ie dal naslov »Po eorah in dolinah«. Boeato s slikami okrašena knjiga ima sledečo vsebino: Prvi izleti. Prvič na Grintavcu. Prvič na Triglavu. Brana in drusro. Jelovec. Mrzla arora in Kočna. Begunisčica in niena oko'ica. Mangart — Prisojnik, Zmavčarji. Konj in pomlad na Veliki nlanini. Posebno lep okras so slike, ki so napravliene po fotoerafičnh posnetkih e Jos. Kunaveria. dr St. Tominška in Boe. Brinška. Slike nredstavliaio s!edeče partiie: Pogled s Šmarne trore proti severu v Peklu. eorenii s'ap v Peklu, narcise na Golici, votli kamen v Iški, Kamniške planine od Vodic. Skuta in Veliki nodi Kalški greben s poti na Grintavcu. Peričnik. Škrlatica Triglavski lednik, vrh Trisrlava. Skuta. pri izviru Kamniške Bistrice. učinek p!azovnega puha ood Kamniškim sedlom. Kainniško sedlo pozimi. lalovec. taborišče na Kriških podih, Dobrač. v bistriškem eozdu, v steni Mrzle gore. pocled na Tursko goro in Turski žeb Stol, Prešernova koča na Stoai. Beirunjšica. Rijavina in snežišča ood Kredarico. okno v Prisojnikovi steni. Razor itd. itd. Slike so umetniški fotoerafični posnetki. Kniiga ie posebno prikladna za zemliepisni oouk v šolah in io to^ o priporočamo —k Zbirka važnejš h novih naredb 'n odredb za osnovne <« meščanske šole ter učiteliišča v Slovenij«. III. zvezek. za ieto 1922. Sestavil Fr. Fink. okr. šo!. nadz. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Liubljani. Cena 15 Din. Finkove zbirke vseh naredb in odredb od orevrata sem služijo dobro naši šolski upravi posebno pa učiteljstvu osnovnih šo!. Zbirka je skrbno sestavliena in dobro ureiena. tako da ie posamezne odredbe lahko naiti iootoin kazala. Tretji zvezek ie nadaljevanie odredb prveea in drugega zvezka in vsebulie vse odloke iz leta 1922.. torei za pretečeno leto. Velika opora ie ta zbirka tudi ureienosti in točnemu poslovaniu šolske uprave. Kniižica ie nuino potrebna vsakemu šolskemu vodstvu in tudi šolskim oblastvom ter oosameznemu učiteliu. Naroča se v Učiteliski t'skarni v Ljubljam. —k »Gor čez -zaro«, zbirka koroških oravljic. Priredila T. Ga-spari in P. Košir. Založba »Jug« v Ljubljani 1923. Bilo je v nedavni prošlosti, ko ie prodrla med nas koroška pesem. Pa ie prišel plebisclt in natn vzel Korošce; ostale so nam le niihove pesimi. A tudi te vedno bolj odeva plašč pozabljenia. in ne bo dolgo, ko bo tudi naše koroške roiake zadela ista usoda. Današnii svet pozna le materialne dobrine za ideine nima smisla. Zato pa mora mladina kreniti drusra pota. Spoznati mora, da io čaka velika naloga — popolno ujedinienie. Treba nam ie mnogo literature ki nai io vzgaia v tem pravcu. Žal, da se ravno v tei smeri razmeroma malo dela. Tetnbolj moramo biti hvaležni izdaiateliema za drobno knjižico, ki naj služi še drusrim v spodbudo. Nepotrebno se mi zdi, kniigo posebno priporočati. sai mora biti vsakomur iasno. da mora v kar največiem številu med mladino da v mladib, soreiemljivih srcih doseže svoi smoter. Knjiaro ie z mičnimi ilustracijami opremil oriznani umetnik M. Gaspari. — A. Z. — Opomba: To oceno prinašamo izjemoma, na izrecno želio sicer se držimo načela, da ocenjuiemo samo dela. ki nam jih založništvo pošlje na ogled. — U r e d n. —k Pravkar je izšel 9. snopič Sienkiewiczevih romanov. ki jih je začela izdajati Tiskovna zadruga v Ljubljani z romanom Z ognjem in mečem. Zadnji snopič izide v kratkem.