Za svečarje, pa tudi za slovar kaj.
Pred nekaj dnevi sem bil v neki hiši, kjer so terdi Slovenci. Ko se je bilo znočilo, prižge gospodinja svečo. Kmali jo pobaram: „Ali niso te sveče doma ulite, ker se loj celo nič po njih ne poceja?** Gospodinja mi poterdi vprašanje ter se izgovarja, da zdaj nekoliko pretemno svetijo zato, ker se  ni odbrala dobra preja za vez i h e.
Pervikrat   sem   tukaj   slišal   besedo   rvezih."    Ali ni bolj domača m eni o „tahta?i;
Ako ne bo zamere, svetvamo našim svečarjem, ki ulivajo take lojene sveče, s kterih, ; adar gore, se po svečniku scedi mnogo loja, morda celo četertina, da bi tudi prodajali take svečnike s po sad ca m i, kamor bi se loj lovil, da bi ga toliko ne slo pod zlo.
Samouki bi po kmetih ulivali kaj dobre, če tudi manj bele sveče; al ni varno brez dovoljenja se ukvarjati s takim rokodelstvom, pri kterim bi se komaj za kako ljulo duhana skupilo dobička.                                                 Križnogorski.
42