Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. julija 2020 - Leto XXX, št. 31 stran 2 Med sproščeno igro vaditi izražanje v slovenščini PORTRET ... stran 4-5 Več starišov sem mejla stran 8 Vsigder je biu Polančar, pa de tau tüdi osto stran 9 2 Med sproščeno igro vaditi izražanje v slovenščini »Dve osnovni slovenski besedi: 'da' in 'ne'. Pokažite z obrazom: da, da, da ...« V konferenčni dvorani monoštrskega venski jezik, naj ne pomagajo ostalim. »Stvari poskušam pokazati s telesom in ponovno razlago. Če kdo ne razume, ključila sekretarka. Vsako jutro udeležencev tabora se je pričelo s telovadbo, ki sta jo vodili večinoma pomočnici, porabski študentki Regina Labritz in Barbara Zakocs. Športnih dejavnosti tudi sicer ni primanjkovalo, v popoldanskih urah so udeleženci - pod vodstvom učitelja športne vzgoje Tamása Kovácsa - večkrat sodelovali v spretnostnih igrah. V času tabora so se otroci veliko zadrževali v naravi in na svežem zraku (tudi zaradi varnosti v času epidemije), spoznavali so pa so se tudi plesati: s kretnjami in gibi so ponazorili vsebino neke slovenske otroške pesmi. Dve delavnici je za udeležence se hkrati učenci zelo sprostijo. Tako nismo imeli težav s koncentracijo,« je bila zadovoljna pedagoška asistentka iz Sloveni- Vsi za enega, eden za vse - otroci na jezikovni delavnici s pedagoško asistentko Valentino Novak »Če si srečen« - Julija Fajhtinger preko glasbe predaja znanje slovenskih besed Slovenskega doma nas je pričakal sledeči prizor: v polkrogu je sedelo petnajst učencev razred- tabora priredila tudi glasbena pedagoginja Julija Fajhtinger, ki je prvi popoldan dejala: »Glede na to, da so že ves dan nekaj delali, so že malo utrujeni, zato sem se odločila za bolj aktiven pristop. Dosti sem delala z gibanjem, tako so si otroci laže zapomnili slovenske besede.« In res, udeleženci so si lahko sami izbrali želene telesne vaje, nato pa z velikim veseljem sodelovali pri petju z sledi drugim. Mislim, da je to zelo dobro.« Sekretarka Slovenske zveze Pohod v naravi s predsednico Slovenske zveze Andreo Kovács Muzejski pedagog László Gueth je v Muzeju Avgusta Pavla za udeležence pripravil zanimivo etnološko delavnico nega pouka in nekaj malčkov (pretežno dekleta), ki jih je učiteljica-asistentka iz Slovenije Valentina Novak vključevala v skupno delo na prvi delavnici »Poletnega slovenskega tabora« Zveze Slovencev na Madžarskem. Pedagoška sodelavka DOŠ Gornji Senik je v igro s slovenskimi besedami vpletla plišaste živali, pisane mape in kocke iz papirja. »Skozi igro se učenci hitro naučijo novih besed, sploh, če so teme zanimive. Danes smo se ukvarjali z živalmi, nova poimenovanja so učenci hitro povezali z mimiko in posameznimi glasovi, ki jih oponašajo,« je dejala Valentina, ki se je dogovorila s tistimi, ki bolje obvladajo slo- Gyöngyi Bajzek je poudarila, da so želeli omogočiti otrokom, da pet dni med 20. in 24. julijem preživijo v slovenskem okolju in dobijo možnost za utrditev znanja slovenščine. »S svojim delom bi radi pripomogli k temu, da bi se bili sposobni izraziti, vedeli, kje živijo in kaj za njih pomeni, da so Slovenci,« je pojasnila organizatorka tabora in še povedala, da sta se za tabor ob učencih gornjeseniške in števanovske dvojezične osnovne šole ter monoštrskih narodnostnih šolskih skupin odločila tudi fanta iz Sombotela. »Veliko otrok se je prijavilo na tabor, zaradi varnostnih predpisov pa smo morali omejiti število udeležencev,« je za- slovenska poimenovanja za različne živali in rastline. Napotili so se tudi v baročni park v Monoštru, med daljšim sprehodom pa so izvedeli marsikaj zanimivega o središču Slovenskega Porabja in njegovi baročni cerkvi. Bilo je seveda zmeraj nekaj časa in priložnosti za razposajeno igro na raznih igralih. Udeleženci tabora so obiskali tudi Muzej Avgusta Pavla, kjer so se udeležili muzejskopedagoške delavnice. Po pripovedovanju sodelavcev ustanove so bili otroci zelo aktivni, sami pa so povedali, da so jim bile najbolj všeč noše in naloge, povezane z ljudsko prehrano. Udeleženci so spoznali tudi prekmurskega polihistra Avgusta Pavla in izvedeli, kje se je šolal in kaj vse je storil. Sekretarki Slovenske zveze (ob Gyöngyi Bajzek še Nikoletta Vajda-Nagy) sta izvedli tudi rokodelsko delavnico, na kateri so mladi ustvarjalci barvali kozarce in slike s kreppapirja. Naučili je, katere druga jezikovna delavnica je bila obarvana morsko, z besediščem, vezanim na poletje. Otroci so se najbolj posvetili svojim čutilom: kaj vohajo in slišijo - ne pa samo, kaj vidijo. »Najprej poskušaš skupino spoznati. V tem pogledu so te komaj štiri šolske ure skoraj premalo,« se je za zaključek nasmehnila učiteljica Valentina, nato pa smo skupaj ugotovili, da je za utrditev znanja slovenš- Jutranja telovadba s štipendistko ZSM Barbaro Zakoč (s štipendistko Regino Labritz sta opravljali nalogo pomočnic) živalskim oglašanjem. Čeprav se je usvojitev slovenskega besedila priljubljene otroške pesmice »Če si srečen« na začetku še malo zatikala, so osnovnošolci (in med njimi tudi nekateri malčki) čez nekaj časa pogumno prepevali splošno znane verze. Povrnimo pa se še k jezikovnim delavnicam Valentine Novak, ki so dajale največji poudarek slovenščini. »Posluževala sem se metod impro lige, saj je sámo gledališče zelo dobrodošlo in Porabje, 30. julija 2020 čine podoben tabor prav tako prekratek. Ponuja pa zanimivo zaposlitev najmanjšim rodovom Porabskih Slovencev, ki med igro vseskozi slišijo slovensko besedo. (Slika na 1. strani: Udeleženci »Poletnega slovenskega tabora« pred Slovenskim domom - z mentoricami Andreo Kovács, Nikoletta Vajda-Nagy in Gyöngyi Bajzek.) -dmfoto: dm in arhiv ZSM 3 Vrnitev simbola slovenstva sredi Trsta Narodni dom je bil v Trstu (danes Italija) zgrajen med letoma 1901 in 1904 po načrtih slovenskega arhitekta Maksa Fabijanija, bil je osrednja kulturna ustanova tržaških Slovencev. Gostil je številne slovenske organizacije (na primer športno društvo Sokol in politično društvo Edinost), imel pa je tudi dvorano, v kateri so prirejali predavanja, koncerte, predstave in druge prireditve. Pripadali so mu tudi hranilnica, kavarna in hotel, skratka, bil je pomemben simbol slovenske navzočnosti v Trstu. 13. julija 1920 so Narodni dom - v okviru pogroma nad slovenskimi in slovanskimi ustanovami ter podjetji v Trstu - napadli in požgali italijanski nacionalisti in fašisti. Slovenske organizacije so bile prisiljene stavbo prodati. Zahteve po vrnitvi Narodnega doma so se začele oglašati takoj po drugi svetovni vojni, delno pa je bil problem rešen šele z zakonom iz leta 2001, ki med drugim govori o vselitvi slovenskih ustanov v poslopje. Uzakonjena pravica za vselitev Narodne in študijske knjižnice (NŠK - osrednja knjižni- ca Slovencev v Italiji) se je delno uresničila leta 2004 z odprtjem slovenskega informativnega centra in leta 2006 z otvoritvijo manj- ob neljubi obletnici v Trstu. Ob navzočnosti obeh predsednikov je bil na Mestni prefekturi podpisan dokument, s katerim bo Narodni Tržaški Narodni dom na razglednici iz začetka 20. stoletja sledi mirnejših sto let? še konferenčne in razstavne dvorane v pritličju. Od februarja 2014 v Narodnem domu deluje Oddelek za mlade bralce knjižnice. V ponedeljek, 13. julija 2020 (torej natanko sto let po požigu), sta se predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella skupaj udeležila slovesnosti dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji. V okviru slovesnosti je potekala vročitev najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Italije tržaškemu Slovencu, 106-letnemu starosti slovenskih pisateljev Borisu Pahorju - in sicer za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju evropskih narodov in nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. (Njegovega obiska v Monoštru marca 2015 se s toplim srcem spominjamo vsi takrat prisotni Porabski Slovenci, še posebej je bila razburljiva njegova pripoved o tem, kako je bil pri svojih sedmih letih priča fašističnemu požigu Narodnega doma.) Predsednik Borut Pahor je podpis memoranduma o vrnitvi tržaške Fabijanijeve palače označil kot stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. Po njegovih besedah gre tokrat za dajanje navdiha za skupen evropski dom in dodatno vzpodbudo sožitju med državama. Italijanski predsednik Mattarella pa je dejal, da je podpis pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje. Pred odhodom sta si predsednika v poslopju ogledala še razstavo ob stoti obletnici požiga, nato pa je zbrana množica kakih štiristo ljudi še naprej praznovala. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je v svojem pozdravu izpostavila, da dobiva Narodni dom po stotih letih svojega pravega lastnika - ki ga je gradil s svojimi rokami, ga želel napolniti s slovenskim jezikom, kulturo in srcem, ki pa ne razdružuje, temveč povezuje. Petje ženske vokalne skupine Vikra je nagradil dolgotrajen aplavz, ki je kot čustven vrhunec dogodka seveda veljal tudi vrnjenemu Narodnemu domu. Zadonela je skupna Zdravljica, slavnostni dan pa se je zaključil s prireditvijo »Narodni dom - dva glasova« nedaleč od cerkvice bližnjega Repentabora. Gledališki program je obiskovalce popeljal v čase pred stotimi leti s pomočjo odlomkov iz literarnih del tržaških pisateljev Marija Čuka in Borisa Pahorja. Simbolično je bilo dejanje neke Tržačanke, ki si je nadela več kot sto let staro nošo svoje babice - njena »nona« je v njej plesala v Narodnem domu, takratnem prizorišču priljubljenih plesov in zabav. Sto let pozneje prihaja poslopje nazaj v roke Slovencev, česar se veselimo tudi rojaki na Madžarskem. -dm- Sodelovanje PiŠK Murska Sobota in Gimnazije Monošter V juniju 2020 se je začelo sodelovanje med Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota ter Gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru. V okviru raziskovalnega projekta dr. Klaudija Sedar, raziskovalka knjižnice v Stara fotografija Gimnazije Monošter Murski Soboti, raziskuje zgodovino monoštrske gimnazije. Njeno raziskovanje je v prvi vrsti osredotočeno na to, koliko Slovencev (iz Prekmurja in Porabja) je obiskovalo gimnazijo v Monoštru ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Delovanje (takratne nižje) gimnazije v Monoštru se je začelo leta 1893 in traja še danes. V tistem času sta bili današje Prekmurje in Porabje eno območje (Slovenska okroglina), del velike države brez meja, del Ogrske znotraj avstro-ogrske monarhije. Zato je bila Prvi del raziskovanja se je s tem končal. Po načrtih bo razmožnost tudi za Prekmurce, da obiskujejo gimnazijo v iskovalka v preostalem delu poletja sistematizirala podatMonoštru. Razen tega je Monošter imel gimnazijo prej ke, ki jih je zbrala na dveh obiskih, in jeseni želi objaviti kot Murska Sobota, saj je Gimnazija Murska Sobota bila publikacijo o zgodovini Gimnazije Mihálya Vörösmartyja ustanovljena šele leta 1919. Ker v Sloveniji ne obstaja nobena publikacija o Gimnaziji Monošter, je Klaudija Sedar obiskala ravnateljico Évo Balogh in avtorja tega članka in prosila za pomoč ter dovoljenje za tukajšnjo raziskavo in zbiranje podatkov. Z raziskovalko iz Murske Sobote, ki je bila na dveh obiskih šole, sva od vodstva dobila dovoljenje, da lahko preslitava stare matične knjige maturantov, zapisnike in letopise, v katerih se najde veliko zanimivih podatkov in informacij. Na prvem obisku sva pregledala matične knjige maturantov od 1906. leta do Naslovnica letopisa v šolskem letu 1896/97 in odlomki iz matičnih knjig 1932. Ti dokumenti se lahko prebirajo samo maturantov med letoma 1906 in 1948 v prostorih gimnazije, prepovedano si jih je izposoditi, saj so stari uradni dokumenti. Letopise pa je v Monoštru. V publikaciji želi dati poudarek predvsem ravnateljica posodila knjižnici v Murski Soboti, da so jih temu, koliko Slovencev (iz Prekmurja in Porabja) je v tislahko uporabljali za raziskavo. Na drugem obisku jih je tem obdobju obiskovalo gimnazijo v Monoštru. Klaudija Sedar vrnila in z mojo pomočjo spet prelistala Norbert Gerencsér; profesor slovenščine, matične knjige maturantov od leta 1932 do leta1948. Gimnazija Monošter Porabje, 30. julija 2020 4 PREKMURJE Ciconia ciconia Ciconia ciconia je latinsko ime za štorkljo, stero v Prekmurji in tüdi v Porabji bole poznamo pod imenom štrk. Dugo je valalo, ka je v Sloveniji največ štrkov glij v Prekmurji, in tak sta leta 1999 vesnici Velka in Mala Polana, gé je bilou tistoga cajta največ gnejzd beloga štrka v Sloveniji, daubili naziv Evropska vas štorkelj. V zadnji lejtaj, gda je bilou furt več süče, so štrki na sprtoletje, gda so prišli nazaj iz Afrike, svoja gnejzda rajši kak v Prekmurji, redili na zahodnom tali Slovenije, na Gorenjskom, Dolenjskom in tüdi na Ljublanskom barji. Znamo, ka mamo v etom leti dosta deževdja, in tau je dobro za štrke. V Krajinskem parki (KP) Goričko, gé so lani prešteli samo 10 malih štrkov, so jih letos v 12 gnejzdaj na Goričkom prešteli 29, tau pa je največ po leti 1999. Največ mladičov, štiri, sta gorskrmila štrka v Nuskovi, v gnejzdaj pri Svetom Güriji, na Hodoši, v Prosenjakovcaj, Šalamencaj in Kobilji pa so prešteli po tri mladiče na gnejzdo. Ob tej veseloj novici so v KP Goričko predstavili ške neka zanimivosti. Tak v gnejzdi v Kuzmi eden od starišov na naugi nosi obrouček s številko DER AV159. Tau pomeni, ka so tomi štrki obrauč gordali 30. majuša 2016 v Dajčlandi, v kraji Radelstetten, steri je približno 460 km vkraj od Goričkoga. V Gornji Petrovcaj gnejzdi štrk z obroučkon W0199, steroga je pred štirimi leti daubo v bližini Lenarta v Slovenski Goricaj. V KP Goričko vüpajo, ka de letošnjim mladičom sreča naklonjena in do konec meseca augustuša vsi leko poleteli iz svojih gnejzd prauti Afriki. Vüpajmo ške, ka de jih na sprtoletje čimveč prišlo gnejzdit nazaj v Prekmurje. Silva Eöry PORTRET MARIBORSKEGA MEŠČANSTVA V Na stalni razstavi Portret me- njem Grajskem trgu in drugo ščanstva v mariborskem Po- na Usnjarski uli­ci ob reki Dravi. krajinskem muzeju na nas s Družinsko drevo usnjarja Janeposameznih in skupinskih por- za Herzoga je bilo bogato, še tretov, ki so bili v obdobju 19. posebej velja omeniti njegovega stoletja zelo priljubljeni, zrejo uglednega sina Kaje­tana Herzsamozavestni obrtniki, industri- oga, ki je prav tako nadaljeval alci in mestni veljaki ter njihove njegovo pot. Kajetanova hči Kasoproge, pa tudi otroci. Izraža- tarina se je leta 1833 v Mariboru jo vrednote meščanstva, tedaj poročila z varaždinskim trgovko se je visoko cenilo družino, cem Romanom Pachnerjem, ki prijateljstvo, spodobnost, prilju- je s tem postal tudi lastnik hiše dnost in dobrodelnost. Ti pred- na Grajskem trgu 5, in hkrati stavniki so v tistem času kot meščan Maribora. močni trgovci in akterji društ- Pachner je ob dobri poslovni živenega življenja vplivali na ra- lici slovel kot eden velikih trgovzvoj mesta ob Dravi. V stalno cev daleč naokoli. Med drugim razstavo Portret meščanstva so je postavil veliko trgovsko hišo vključeni tudi predmeti, ki so jih na dana­šnji Jurčičevi ulici 5, na muzeju poklonili prav člani nekaterih vidnih obrtniških družin. V preteklosti so niz stavb na vogalu mesta, ki se danes spogleduje prav z mariborskim gradom, povezovale močne družine Herzog, Pachner in Scherbaum. Danes pa je seveda vse drugače. Na današnjem Grajskem trgu 5 oziroma Trgu svobode 6 (v 19. stoletju na BurgEdvard Lind, Portret Romana Pachnerja ml. platz 1 oziroma 5 prve mestne četrti Maribora) je več kot štiri stole- mestu nekdanjega hotela Pri tja obratovala usnjarna. Njeni zlatem jelenu. Leta 1859 je poslastniki so bili člani ugledne in tal tudi lastnik hiše na takratni pre­možne mariborske družine Lekarniški ulici (danes RotovHerzog. Janez Mihael Herzog ški trg 2). Bil je član občinskega (1711–1799) je veljal za enega odbora Mestne občine Maribor pomembnejših usnjarskih moj- in med letoma 1853 in 1861 se strov iz te družine. Usnjarna v zapisnikih omenjenega občinje sta­la znotraj mestnega ob- skega organa velikokrat omezidja, precej oddaljena od reke nja kot odbornik. Bil je lastnik Drave, kar je bilo dokaj neobi- družinskega podjetja Roman čajno, saj so zaradi smradu, ki Pachner & Söhne, Gemischtga je povzročal delovni proces, waarenhandlung in Marburg, usnjarne večinoma stale izven katerega družabnika sta bila še mestnih obzidij ob tekoči vodi, njegova sinova Roman Pachner ki je bila potrebna za izpiranje ml. in Kajetan Pachner, ki pa kož. Vendar iz zapiskov sledi, je podjetje zapustil leta 1872. da je družina Herzog imela v Dokončno pa je bilo podjetje izlasti dve usnjarni, eno na današ- brisano iz sodnega registra leta 1900, čeprav sta bila sinova še vedno ustvarjalna vsak v svoji smeri – mlajši izmed njiju predvsem v kulturi. ših oken. Leva, ožja vrata imajo ob straneh polkni, ki nakazujeta, da je šlo za vhod v lokal. Vse do druge polovice 19. stol. Del z razstave Likovna dela, ohranjena v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor, nam omogočajo, da nekateri člani iz družin Herzog in Pachner dobijo pravo podobo. Ohranila se je tudi slika, ki prikazuje njihovo hišo na Graj­ skem trgu 5. Stavba je stala nasproti mari­borskega gradu, kjer se danes hranijo predmeti so imeli Herzogi usnjarsko obrt pri svoji hiši na Grajskem trgu. Nato pa je njihovo stavbo v letih 1909–1910 nadomestila naslednja, ki so jo pozidali takratni lastniki Scherbaumi. Omenjena družina je imela v prejšnjem stoletju v Mariboru veliko pekarno. Ko so jo leta 1896 preuredili na električni pogon, so v Hiša Herzog-Pachner na Grajskem trgu v Mariboru, pred 1908 (Pokrajinski muzej). Delo je majhnega formata in slikarsko skromno, vendar izpovedno, saj prikazuje hišo, preden so jo leta 1908 podrli. Sliko je Muzejskemu društvu leta 1908 podaril Roman Pachner ml., ki jo je po podatkih v takratni inventarni knjigi tudi naslikal. Stavba je imela strmo streho, fronto pokončnih oken v nadstropju, med katerimi so bili pilastri, v pritličju pa dvoje polkrožno zaklju­čenih vrat in vrsto manj- Porabje, 30. julija 2020 pekarni prvič prižgali 36 žarnic. V sosednji, Svetozarevski ulici 6, je bil nekoč tudi Scherbaumov mlin. Leta 1937 so ga preuredili v stavbo Mariborske tiskarne, a ta se je v 70. letih preselila v nove prostore. Na pekarno še danes spominjata slaščičarna in prodajalna kruha na Grajskem trgu. V hiši Scherbaumovih pa je danes Mestna hranilnica. Predmeti, ki jih povezu­jemo z obravnavanima družinama Herzog in Pachner, so v Pokrajinski 5 V 19. STOLETJU muzej prišli večinoma iz zbirke Muzejskega društva, kamor so jih donirali člani teh družin. S portreti njihovih družinskih članov in častnih meščanov pa sta se takrat ukvarjala dva umetnika; dunajski bidermajerski sli­kar Jožef Ziegler (1785–1852) in iz Hamburga izvirajoči Edvard Lind, ki se je po letu 1856 naselil v Mariboru. Upodobljeni Uporabni predmeti, zbra­ni v muzejski zbirki, govorijo tudi o bivalni kulturi obeh omenjenih družin; Pachnerjeva je še na pragu 20. stoletja imela v lasti bidermajersko pohištvo, visoko stoječo uro in masiven medeninast svečnik. Med spominske predmete, ki že po tradiciji prehajajo iz roda v rod, sodita spominski kozarec z napisom OberleutnantPachner in prstan Romana Pachnerja st. Z vidika muzejske stroke je zanimivo, da so med doniranimi predmeti tudi oblačila in čevlji, ki so jih hranili od leta 1833 in jih nato podarili Muzejskemu društvu. Zaradi občutljivosti materiala tega gradiva ni veli­ko ohranjenega. Povzamemo lahko, da je družina Pachner podariJožef Ziegler, Portret Kajetana Herzoga, 1846 la muzeju predmete, ki so jih portreti nam nazorno govorijo člani obeh družin uporabljali v o predstavnikih premožnega in vsakdanjem življenju. S predstauglednega mariborskega meš- vitvijo teh predmetov gre za del čanstva 19. stoletja. Donatorji nove muzejske stalne razstave v iz družine Pachner in njihovi Pokrajinskem muzeju. predho­dniki, usnjarji iz družine Maribor se je v 19. stol. razvil v Herzog, so zagotovo sodili med najpomembnejše mesto na slonajpremožnejše meščane, ki so venskem Štajerskem. Postal je bili v mestu gle­de na funkcije upravno in finančno središče pov usnjarskem cehu in mestni krajine s stalno naseljeno vojsko upravi ter na podlagi omemb v in močnim uradništvom. Poslepisnih virih tudi zelo spoštovani. dično se je krepilo tudi kulturno Na osnovi zakonskih zvez, ki so življenje – zaživelo je Bralno in jih sklepali v pre­možnih usnjar- Glasbeno društvo, zgrajeni sta skih družinah v Mariboru, na bili gledališka stavba in poslopje širšem Štajerskem in Hrvaš- Kazine, mesto je dobilo prve čakem, se je njihovo premoženje sopise v slovenskem in nemškem ohranjalo, obrt pa nadaljevala jeziku. Leta 1859 je mesto postaiz roda v rod. Da so sodili med lo tudi sedež lavantinske škofije, najpremožnejše meščane, priča- kot prvi mariborski škof pa je jo njihove davčne obveznosti in bil umeščen velik kulturnik, pedejstvo, da so se hčere iz druži­ne dagog in duhovni vodja Anton Herzog nemalokrat poročile v Martin Slomšek. pomembne druži­ne s plemiški- (Slika na 1. strani: Neznani mi nazivi, njihovi soprogi pa so slikar, Portret Karla Pachnerbili prav tako premožni in spoš- ja, zač. 19. st.) tovani. Mojca Polona Vaupotič Mejmo potrplenje, če nekak v bauti sadje šlata Če je letos sprtoleti štoj sigurno nutdržo regule ino doma austo med karantenov, je samo te vö z iže staupo, gda se je odišo špancerat ali pa küpüvat. Lidgé, šteri sploj lagvo ali nika ne vidijo, pa so raj v baute tö nej ojdli, vej bi pa s tejm dosta problemov meli. Če rejsan so pred karantenov sami leko nutküpüvali, so slejpci v virušni cajtaj ranč nej znali, ali je na priliko nekak prejk poštije sprevodi. Vej pa tau od daleč néde: če ednoma slabovidnoma z dvej mejterov tanače davamo, ga s tejm samo vküpzmejšamo. Gda nekak z lagvimi očami v bauto staupi, ne vidi, ka je na pod namalano, zatok ne more nutdržati potrejbno razdaljo. V normalni cajtaj slejpoma človöki po trgovinaj pomagajo bautoške, pa ga kauli po bauti sprevajajo. Tau so pa v virušni časaj ništerni sodelavci nej steli, vej bi pa mogli sploj pauleg slabovidnoga stati. Ka ranč ne gučimo od toga, ka lidgé z lagvimi očami bole na gausti kaj v rokau vzemejo. Zatok so se v karantenski cajtaj bodjali, ka prej lüstvo povej na tau, če se bliže policam nagnejo ali vse pošlatajo. Če je štoj nej cejlak slejpi, samo kuste aukole nosi, ranč nema bejlo palco. Zatok drügi lidgé ne vejo, ka rejsan samo tak vidi blago, če ga cejlak k svojim očam zdigne. Slabovidni največkrat od svoje držine pa padašov pomauč dobijo, lokalne samouprave pri tejm dosta ne pomagajo. Na Madžarskom je 85 procentov slejpi pa slabovidni lüdi starejši od 65 lejt, vej se pa ednoma človöki vid zvekšoga na stara lejta poslabša. Tau pa znamenüje, ka žmetnej vöponücajo mogaučnosti, štere ponüja internet. Z online küpüvanjom so ovak tisti slabovidni tö žmečave meli, šteri vejo nücati mašine: »časovne štrejke« (idősávok) veuki baut so se brž napunile pa je nej bilau ejkstra cajtov za tiste, šteri si žmetnej kaj prištölajo. Zvün küpüvanja so slabovidni med karantenov dosta trpeli zavolo slüžbe tö, vej so pa internetne aplikacije za delo z daumi nej bile vse za lidi z betežnimi očami napravlene. Ka ranč ne gučimo o starišaj, šteri majo slabovidne mlajše, pa so jim mogli pomagati pri digitalnom včenjej. De je pa situacija obratno tö problematična bila, če je sto eden slaboviden stariš pri domanji nalogaj priskočiti na pomauč svojim mlajšam z zdravimi očami. Virušna situacija je bila sprtoleti nika sploj nauvoga za vse nas. Vsikdar pa moremo broditi na tiste tö, šterim je zavolo betega eške üše. Ino jim ponüditi rokau pomauči. -dm- Porabje, 30. julija 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Naj drevo 2020 Letos so 38 drejv prijavili iz cejloga rosaga za »Naj drevo«, s tauga je komisija vöodebrala 10 med najbaukše, stera so prišla v finala. Tau je eden razpis, steroga zdaj že več lejt sklad Ökotárs vönapiše za taša drejva, stera so nej najvekša, najlepša pa najstarejša, liki za tista drejva, stera so za nas ovak pomembna, vežamo se na nji, majo nišo zgodbo, nika se je zgodilo tam. Dapa leko, ka so kakšno drejvo prijavili samo zavolo forme. Iz Železne županije, bole pontoško iz Sombotela, so prijavili edno staro platano, stera pri potoki Gyöngyös stoji. Depa nej Sombotelčani, liki edna ženska iz Debrecena, stera je leta 2019 na Savaria karneval prišla v Sombotel. Zato je prišla v té varaš, ka sestrična v Somboteli žive, stric na Švedskom, sestra pa v Budimpešti, depa zavolo karnevala so se vsi v Somboteli srečali. Gda so zaglednili tau lejpo velko platano, tak nagnauk se je nika spremenilo, kak če bi znauva maljši gratali, kaulak njé so lejtali pa se smejali. Tak mislijo, ka tao drejvo nej samo na nji vpliva tak, ranč tak na vse tiste, steri tam mimo dejo. Zavolo tauga so tau platano prijavili za Naj drevo leta 2020. Na spletnoj strani evfaja.okotars.hu cejlak do 1. oktobra leko glasujemo na tej 10 drejv, stere so v finale prišle. Kak lani tak letos, sledjen keden se več nede vidlo tau, ka stero drejvo kelko glasov je dobilo, zavolo tauga, ka aj kak največ lüstva glasuje. Stero drejvo kelko glasov dobilo, tau se na sredini oktobra zvej, zato ka te baudejo objavleni rezultati. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov Slovenija lahko iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov, je po pogajanjih v Bruslju dejal predsednik vlade Janez Janša. Slovenija po njegovih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021‒2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo. V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike. Premier poudarja še zlasti to, da je Sloveniji v končnici pogajanj uspelo iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti spopadala z občutnim padcem kohezijskih sredstev. Poleg tega bo Slovenija upravičena še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje. Na področju skupne kmetijske politike je Sloveniji uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju in uspelo ji je bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobiti posebno alokacijo v vrednosti 50 milijonov evrov. Slovenija tako tudi v obdobju 2021‒2027 ostaja neto prejemnica sredstev proračuna EU ‒ tako v okviru večletnega finančnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... POLETNI ŠOPKI IN VENČKI Živim v predelu Slovenije, v katerem narava kipi od bujne rasti. To je Prekmurje. Ne samo da nam je dano pridelati pšenico, koruzo, orhideje, vrta. Šopek, posebej z domačega vrta, je vedno najlepše darilo. Tudi moški, ki imajo radi naravo, se razveselijo šopka rož. Poskusite! Poletje je čas izletov, kratkih so nenadomestljive dišeče lilije, ostrožniki, naprsteci in nadvse nežna plahtica oziroma marijin plašček. V najbolj razkošnem letnem času je tudi veliko sijočega zelenja, dosti hoste, iskrivke, različnih trav … Dobro je, da upoštevamo pravila barvnega kroga. Ne kom- jo do izraza cvetna stebla. V tem primeru damo v vazo le malo cvetov. Prav je, da šopek spoštljivo prevzamemo in ga postavimo v vazo z mlačno vodo. Cvetju bomo podaljšali življenje, če bomo zamenjali vodo na vsaka dva do štiri dni. Ne pozabimo dodati hranila za cvetje. Nekaj najlepšega je, če te pred vhodom pozdravi lep venček iz svežega sezonskega cvetja. paradižnik …, vsaka hiša ima poleg zelenjavnega vrta še veliko cvetja: dalije, hortenzije, vrtnice, bradate perunike, pajčolanke in tudi enoletne astre, ali daljših, ko se ne moremo upreti najrazličnejšemu sezonskemu cvetju. Izbira je velika. Dobro je, da damo cvetje čim prej v vodo, da do Venček iz odpadlih cvetov bougenvileje in plodov ambrovca. Domišljija ne pozna meja. Ne samo za advent ali veliko noč, venček na vratih lahko razveseljuje vse leto. biniramo rdečega, modrega, oranžnega, rumenega, vijoličastega in zelenega cvetja. To so najpomembnejše barve iz barvnega kroga. Primerno je, da kombiniramo sorodne Urejanje cvetja je postalo priljubljeno opravilo, pri katerem razvijamo svojo domišljijo, se sproščamo, uživamo in si prostor, kjer prebivamo, naredimo prijeten. Cvetje je za Vratič, šipek in trava so v venčku, ki je primeren ob različnih priložnostih in za različne namene. Bergenia je sicer spomladi cvetoča trajnica, vendar listi so uporabni skozi celo leto. tone med glavnima barvama. Zelenje pri izdelavi šopka dodajamo nazadnje. Pogosto imamo doma zelo veliko vaz, vendar je zelo pomembno, da izberemo primerne in ustvarimo usklajeno celoto. Steklene vaze naj bi bile primerne za spomladansko cvetje na dolgih pecljih. V steklenih vazah pride- človeka vrednota, ga osrečuje pa tudi večkrat tolaži, ne da se ga meriti z običajnimi merili. Trdolesko je bilo treba pomladiti in iz zelenja sem spletla venček. cinije, zajčke. Naravo spoštujem in jo obiskujem ter si iz nje marsikaj prilastim, vendar je ne oskrunim. Narava je od nekdaj najtesneje povezana s prekmurskim človekom. V mojem življenju je bilo cvetje od zgodnjih let. Spomnim se, kako smo se deklice ob godovih obdarjale s šopki z domačega vrta. Ti šopki so izražali srčno prijateljstvo, spoštovanje in ljubezen. To navado sem ohranila vse do danes. Na obisk grem vedno s šopkom rož. In to z domačega doma ne propade. Poletje je polno vonjav, ptičjih koncertov in cvetja, ki nam lepša vrtove. Lepa so jutra, ko lahko na svojem vrtu naberemo cvetje in ga uredimo v šopek. Zdi se mi, da s takim šopkom lahko pričaramo res ubrano razkošje. Lepo razporejeni cvetovi učinkujejo elegantno. Bogastvo poletnega cvetja je v ogromnih puhastih raznobarvnih potonikah, od rožnate do kremne, bledo vijoličaste in svetlo rdeče barve. Kot dopolnilo v poletnih šopkih Porabje, 30. julija 2020 ALI STE VEDELI … da se namesto žametne zelene preproge vse boj izbira cvetoči divji travnik? Besedilo in fotografije: Olga Varga 7 Pod Srebrnim brejgom … … je slovensko mourdje gnako soleno gé, kak je lani bilau. Od toga dosta ranč slovenski turisti vejo prajti. Dosta več ji tau leto na domanje mourdje se namakat ojdi. Tak leko bole falo se lepau majo, si spočinejo pa lejpo farbo tejla dobijo. Ja, tisti 200 evronov, ka vsikši za domanji turizem dobi, dosta lidam dobro spadne. Nisterni so kama inan šli, v planine, na kmejčke turizme, v toplice. Vseeno pa dosta hotelov zaprejti ostanolo, tisti velki, najbole luksuzni. Pravijo, ka za malo turistov nedo je gor opejrali, ka s tejm zgübo delajo. Kakoli se neške več dosta od koronavirusa gučati, un eške itak tadale svoj kvar dela. Kvarnivi pa sta nej dvej mladivi ženski, Lara pa Dominika, mladivi nogometašici. Prav za Milan de ena tadale labdo brsala, druga pa se seli k evropskim prvakom v ženskom nogometi, k Eintrachtu. Tau od toga guči, ka so slovenske nogometašice vse baukše, pa od toga tö, ka se nej samo pri moškaj pejnezi obračajo. Prva od Slovenk je tau že lejta nazaj pokazala pa sprobala, Mateja Zver iz Prekmurja. Zvün domanje lige je brsala na Islandiji, zdaj pa v Austriji. Vse tau pa je v senci moškoga nogometa ostanolo. Takšnoga konca prvenstva eške nej bilau. Olimpija iz Lublane pa Maribor sta se skur cejlo leto šla, steri prvi bau. Na konci pa je eno vcejlak malo Celje nin od zadaj pomalek vse više šlau pa na konci, na zadnjoj tekmi, prvak gratalo. Zatoga volo so leko visko glavou tö v Prekmurji zdignoli. Njivi kapetan pa najboukši igralec Mitja Lotrič je njivi gé, zaprav, tam se je naraudo pa oprvin za njivo Muro brsati začno. Soleno pa je nej samo mourdje. Kulturniško župo je državna sekraterka na minstrstvi za kulturi krepko posolila. Zato, ka so gledališča eške itak prazna gé, se zvejkšoga vse venej godi. Tak so v Lublani predstavo Psiho notpokazali. Po tistom filmi, ka se lidam že lejta pa lejta od straja lače trausijo, je napravlena. Sekretaraka je nekšefele kritiko napisala pa s tejm, kak že povejdano, cejlo vrejlo kulturniško župo eške kcuj posolila. Zdaj go drüštva zovejo, aj kritiko doj deje ali pa jo na nauvi napiše. Zakoj? Zatoga volo, ka lidge v takši slüžbaj naj toga sploj ne bi smeli delati pa zatoga volo tö, ka je kritika lagva gé. Kak če bi škela prajti, zakoj moje ministrstvo za tekše sploj pejneze dava. Pejneze pa že čakajo nisterni pavri tö. Toča je v eni mestaj v Prekmurji cejli pauv na nikoj djala. Najbole je kukorca dobila, grauzdje ranč tak pa tikvi tö. Ranč za tikvi velka nevaula geste. V zadnji lejtaj tikvinomi oliji vse bole popularnost raste. Za lidi med Rabo pa Muro tikvini oli kak dober den gé. Po Sloveniji ga zvekšoga ne poznajo, zaprav, nemajo te tradicije. Vse več pa že tam tö domanji gé, lidge ga vse bole za svojoga majo. Dosta ji vej prajti, ka ranč tikvini oli iz Prekmurja najboukši gé. Čas de pokazo, kelko kvara je ta prva velka toča naredla, po tejm de se škoda gor pisala, pa kuman sledi do se pejnezi čakali, čakali, čakali … V tom čakanji, gda kakša baja doj z neba tresne, se vse bole čüje, aj glavaške na drugi kraj Srebrnoga brejga poglednejo. Tam so se toči prauti postavili pa zagnauk tak vögleda, ka dun vala. Od toga dosta Grajkarov Šanjek vej prajti. Un na dvauri nikšo meštrijo, napravo ma, s stero točo leko na nikoj deje. Vej nej samo un, po cejloj Madžarskoj so cejlo mrežo pred lejtami naprajli. Kak bi slovenski kraj Srebrnoga brejga nevoškeni biu pa se pri sausedaj nika neške včiti. Ka dobro gé, trbej gor vzeti. Srebrni brejg bi od toga vnaugo vedo povedati. Depa zadnje čase nikšen tiüma ostano. Leko, ka gnauk kaj povej, depa ta za hasek bau. Miki Roš Šivale so vrečke Po nedavnem predlogu zakona bi madžarska vlada s 1. januarjem 2021 prepovedala distribucijo in uporabo tankih plastičnih vrečk. Predlog je v skladu z direktivami Evropske unije, s tem pa lahko iz prodajaln izginejo plastične vrečke, v katere sta običajno nameščena zelenjava in sadje. Na pobudo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba so ženske v Monoštru v gledališki dvorani dva ponedeljka (20. in 27. julija) šivale večkrat uporabne vrečke za shranjevanje sadja, zelenjave in pekovskih izdelkov, ki bodo brezplačno na voljo vsem. Vrečke bodo skladiščili v prostorih Evropskega zduženja Muraba in jih po koncu akcije razdelili med občane. MS Foto: Muraba www.radiomonoster.hu Porabje, 30. julija 2020 ... DO MADŽARSKE Premier Orbán ocenil pogajanje v Bruslju kot veliko zmago Predsednik vlade Viktor Orbán je izid pogajanj v Bruslju o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 ocenil kot veliko zmago madžarske in poljske vlade, saj se jima je – kot je večkrat poudaril – uspelo izogniti, da bi bila evropska sredstva pogojena z vladavino prava. Poudaril je, da sta si državi zagotovili resne vsote denarja, ob tem sta ubranili tudi nacionalni ponos lastnih držav, pri tem sta jima pomagali tudi Češka in Slovaška (V4). »Vsakršen poskus, da bi povezali dve pomembni vprašanji – evropska sredstva in vladavino prava – je bil uspešno preprečen,« je izpostavil premier Viktor Orbán. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da države, ki jim je vladavina prava tako rekoč padla v naročje, kritizirajo narode, ki so se borili za svobodo in naredili toliko proti komunističnim režimom. Ministrica za pravosodje Judit Varga je na svoji facebook strani najavila, da bo Madžarska dobila za kakih 3 milijarde evrov več sredstev, kot je prvotno računala. Uspešne nacionalne konzultacije Čeprav bo rok vrnitve vprašalnikov najnovejše nacionalne konzultacije potekel šele 15. avgusta, vlada že zdaj ugotavlja, da so bile konzultacije z volivci uspešne, saj je do prejšnjega tedna vprašalnike poslalo nazaj kakih 725 tisoč ljudi. Csaba Dömötör, državni sekretar v Uradu premiera, je izpostavil, da je tokrat sicer več ljudi izpolnilo vprašalnike online, toda večina Madžarov jih še zmeraj vrača po pošti. Največ vprašanj se nanaša na ukrepe vlade ob morebitnem drugem valu koronavirusa (obvezno nošenje mask, časovne omejitve in gospodarski ukrepi). Odgovori volivcev naj bi služili kot osnova za nadaljnje vladne ukrepe v morebitnem kriznem obdobju. 8 Več starišov sem mejla Nej je léko tak gorrasti, ka sploj lejpi žitek sem mejla, gda nejmaš očo ali mater, sploj pa sem mlašé bila. Dja sem vsepotak, gda enga nejmaš, gda cej- vedik odla v rodbini, enga do lak sam ostaneš. Človek bi tau drügoga, mena so tej vsi oča mislo, depa nej je tak. Fértjina pa mati bili. Še zdaj njim ne Ana po možej Bartakovič iz Slovenske vesi tau pravi, ka je mala bila, štiri lejta stara, gda nji je mati mrla, oča je odišo, ona je pa gnauk pri tetici, gnauk pri babi, gnauk tü, gnauk tam bila. Gdekoli je bila, ona je vsepovsedik mejla stariše, ranč tak kak drügi mlajši. Gda je pri tetici bila, ona je njau pa njenoga moža tö tak zvala, ka mati pa oča, zato Panni Bartakovič ma vse stare kejpe v albumaj ka tau čüla od drügi mlajšov. Zavolo tauga je nej morem ovak prajti, da so že vsi vejdla, nej čütila, ka nejma očo mrli.« pa mater. - Na tau starom kejpi ste vi - Ana, ka tau znamanüje ka pri grobi? Zdavanjski kejp njeni starišov, vekša svadbica je njena tetica Teri, stera je gratala njena »mati« Fértjini, odkec ste tau menje dobili? »Tau ime smo zato dobili, ka smo völtje nause meli, völtji frk smo meli, zato so nas tak zvali.« - Kak je bilau brezi starišov gorrasti? »Dja sem štiri lejta stara bila, brat pa dvej, gda nama je mati mrla, v kratkom časi pa oča odišo v Meriko. Nej sem mejla nej očo pa mater, depa itak »Dja pa oča sva poslikana, dja je doma.« diš, kakšno staro künjo smo sem še mala bila, zato name - Na taum kejpi se oče tü vi- še meli. Vodau smo te še iz na rokej drži. Tau je sledjen stüdenca vögonili, tjejp od naja, gda je še doma v künji je bila edna bijo, zato ka septembra leta kanta pa gda smo 1956 te tak odišo.« žedni bili, te smo od - Zaka je odišo, vej pa dva detec vögrabili. Mamo teta je tü njau? taši tjejp tö, gde je »On je na železnici delo, ne oča v Meriki dolavzevejm, ka je moglo tam biti, ti z drügo ženov, tau depa valas daubo, ka baukše se zato dobro vidi, če se spuca z rosaga. Ovak de ka tam je že te dosta sploj velko nevolo emo, tau vse naprej bilau kak je on nam pravo, gda je prvo doma pri nas v Slopaut leta 1968 domau prišo.« venskoj vesi. Gda je - Kelko sester so meli vaša domau prišo, s taši mati? avtonom se je pripe»Dvej, edna je v Varaši laknivala, lo, ka ga je cejla ves Panni je po dekliško Anna Korpič stera je namé ranila, drüga je sé odla gledat. Te je doma v vesi bila, ona je sploj čedpri nas samo tü pa na bila, samo slabe oči mejla.« tam bijo kakšni mo- Oča se je v Meriki znauva tor pa nej tak völki, oženo? kak se je on pripelo »Emo je tam edno, s sterov se z njim.« je vanej spozno v Meriki, depa - Kelko mlajšov tista bola na rejdko domau mate? odla, zato ka oča je vsikšo leto »Dva, enga sina pa domau prišo, gda je že slobaudedno hčer, dekla je no bilau. Njega je srce vsigdar barbejrkinja (zdravfejst domau vleklo, tak mislim, nica) sin pa ekonoče bi ma nej mujs bilau, te bi mijo končo, on tö ma on nikdar nej üšo kraj od dadoktorat.« uma pa püsto nas, mlajše na - Od koga sta erbasama. Devetdesetausmoga la, ka sta se obadva leta je mrau, tü pri nas, ranč tak dobro včila? gda je doma bijo. On je dosta »Dja tak mislim, ka Z očetom pa bratom pri maminem grobu sto doma biti, samo že nej emo telko časa. Potistim je mrau, ka se je tau zozidalo, soba, künja pa vse drügo, gde bi posaba leko bijo, tašoga reda, gda Velka držina v staroj künji Z babico pa tetico dijo, gde je tak dosta lüstva v od oče, zato tak dobro pamet künji? mata, od koga drügoga«, se »Tau je leta 1968 bilau, gda smeje Panni. je prvo paut domau prišo, viKarči Holec Porabje, 30. julija 2020 9 Cveto Žalik – dugoletni direktor lendavske Nafte Vsigder je biu Polančar, pa de tau tüdi osto Čiglij že dugo ne živé več v svojoj rojstnoj vesnici, Velki Polani, Cveto Žalik pravi, ka je vsigder biu Polančar, pa de tau tüdi osto do konca svojoga žitka. Ovak pa zdaj že neka cajta s svojo življensko sopotnico Matejo Hauser, prekmursko Korošico, o steroj smo v naši novinaj pisali pred tremi leti, žive v vesnici Tropovci, nej daleč vkraj od Murske Sobote. Ali demo prvo nazaj v Velko Polano njegve mladosti: »Brodim, ka skor vsi pravimo, ka je bilou te, gda smo mladi bili, lepše, kak je zdaj. Nej smo meli velkih brig. Prometa na poštijaj je nej bilou dosta, tak ka smo deca od zrankoma do večera letali po vesnici. Ka sam biu že furt nageu, kaže tüdi tau, ka sam se nej naraudo v špitali, liki doma. Tak oča kak mati sta bila škonika, sledkar tüdi moj brat, samo ges sam biu načiši pa sam se nej podau na tau paut. V šauli sam meu najrajši labdo, tak tisto fontoška je za mene bila njegva žena, teta Ema, stera mi je večkrat z legvarom ali medom krüj namazala.« Po zgotovleni osnovni šauli Z Matejo na prireditvi Salon Traminec ga je iz domanje vesnice paut odpelala v Mursko Soboto, gé je začno oditi v gimnazijo. Med kednom je živo v dijaškom daumi, gé se je vsefele zanimivoga godilo. Komaj te, gda je prišo v štrti razred, so zazidali nauvi daum, prva pa so pojdje živeli v staroj zidini, pauleg Mali Cveto (na levi) na mordji z mamo Štefko in bratom Borisom za fotbal, ške bole pa tisto za rokomet, in matematiko. V žepki od lač sam meu mali zvezek in klabajs pa sam furt neka računo.« Zanimivo je, ka je že rano spozno eričnoga Velkopolančara, pisatela Miška Kranjca, steri je biu skor njihov saused: »Miško in moj oča sta furt neka modrüvala, pa san si te brodo, ka tau nekši preden človek more biti. Te se mi je on nej vido neka ekstra, bole cugon do Beograda, odkejc so te prauti daumi leteli s fligarom: »Fajn je bilou, ka smo te v enom falati vidli skor cejlo Jugoslavijo. Moremo znati, soboške avtobusne postaje: »V enoj iži nas je živelo okauli dvajsti. Meli smo postele na pograde, tak ka je bilo skor tak kak sledkar pri sodakaj. Gda si kaj dobroga za gesti od dauma prneso, so tau vsi zvohali pa je brž sfalilo.« Iz tistoga cajta njemi je v lejpom spomini osto maturantski izlet. S Pragerskoga so s cugom šli do Splita, od tam s šiftom do Dubrovnika in naprej do Čarne gore, po tistom pa pá s ka so bili tau časi, gda se je ške nej telko potüvalo.« Študentska leta je preživo v Maribori, gé je študero ekonomijo. »Te sam se navčo, ka obstaja beseda odgovornost (felelősség). Nej ti je trbelo v šaulo titi, če si nej steu, samo na konci si mogo na vižgi znati, zatau se je trbelo tüdi včiti,« pravi Cveto Žalik in cujda, ka je vseeno bilou zadosta cajta tüdi za tau, ka so si študentje poglednoli kakšno gledališko predstavo, šli v kino ali v disko. Zadnjiva dva letnika na fakulteti je meu štipendijo pri Nafti in tak se je po zgotovlenom študiji v toj lendavski firmi tüdi zaposlo: »En den me je k sebi pauzvo direktor Jože Hajdinjak in mi pravo, ka bi ge leko prejkvzeu finančni oddelek. Pravo sam njemi, tovariš direktor, ges sam samo eno leto pri vas, zdaj sam se komaj oženo, malo dete mam pa nej sam ške pri sodakaj biu. In gda sam njemi vse tak lepau raztolmačo, zakoj ge tau ne bi, sam mislo, ka je kaj valalo. Ali on mi je pravo, ka trbej mladoga človeka vreči v vodau, pa te vidiš, ka de se zgaudilo. Če splava, te bau neka iz njega, če nej pa nej.« Tak vövidi, ka je Cveto Žalik splavo, vej pa je sledkar biu tüdi direktor tej erične lendavske firme, stere na žalost gnesden nega več. Z mlado držino - tri leta po rojstvi sina Denisa je žena Jožica rodila ške dvojčka Mišoja in Dejana - so neka cajta preživeli v rusoškon glavnon varaši, v Moskvi, gé je delo za slovensko naftno firmo Petrol: »Tistoga cajta, gda sam biu pomočnik direktora v Nafti, se je pokazala prilika, ka ške neka nauvoga vösprobam. Gnauk sam v eni drüžbi neka po rusoško pravo, té gezik sam se v gimnaziji včiu, pa so pravli, ka bi leko šau v Rusijo. Maliva sta te glij začnila v šaulo oditi. Vsi trgé mlajši so odili v navadno rusoško šaulo in so se té gezik tüdi navčili, čiglij smo nej tak dugo ostali v Moskvi. Sredi leta 1996 smo šli ta, že konec leta 1997 smo prišli nazaj domau. Meu san mandat za štiri leta, samo ka so me te pozvali, ka leta, ške gnauk prišo nazaj za direktora. Napravili smo sanacijski program, pa so pa prišli eni, steri so nej znali, zakoj so na sveti in so firmo do kraja vničili.« Po tistom je Cveto Žalik neka cajta preživo tüdi v Srbiji, gé je vodo fabriko prekmurske firme Roto, stera se s plastiko spravla, neka cajta pa je biu tüdi direktor mariborske Snage. Bi ške prejkvzeu kakšno velko firmo, ga pitam? »Nej. Za resno delo moreš meti več energije. Mam več kak 35 let delovne daube, od toga okauli 30 kak direktor ali njegov pomočnik. Tau je nej osemvörni delovnik, liki dvanajstvörni. Za tau neka plačaš, ali je tau tvoje zdravdje ali ločitev, stera se je že pred leti meni zgodila. Zdaj je cajt za malo bole meren žitek,« odgovori sogovornik, steri si gnesden vsakdanešnji krüj slüži v svoji računovodski firmi, v praustom Na svoje tri sine je trno ponosen aj naj pridem za direktora Nafte.« Tistoga cajta je trbelo tau velko firmo, stera je v najbaukši lejtaj davala delo 1400 delavcon, pa na noge postaviti: »Tak kak za dosta firm, tak v Prekmurji kak indri, je dosta krivo bilou tau, ka se je politika malo preveč spravlala z nami in je dostakrat fontoško bilou samo tau, ka je človek naš in nema veze, če ma samo dva razreda osnovne šaule. Po tistom sam, mislim ka 2010. Porabje, 30. julija 2020 cajti pa z Matejo radiva potüvleta, deta na mordje, včasi tüdi jadrat, rad pa se drüži tüdi s svojimi tremi sinauvi, steri, čiglij vsi živejo in delajo v Beči, radi pridejo večkrat na obisk v Prekmurje. (Kejp na 1. strani: Cveto Žalik (prvi z leve) med enim od obiskov pokojnoga predsednika vlade Janeza Drnovška v Prekmurji.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Cveta Žalika 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 47. Žitek v »najbole veseloj baraki« Gospodarski sistem, šteroga so na Vogrskom vpelali na začetki 1950-i lejt, se je nika nej spravlo s tržnimi zakoni (piaci törvények). Državni planski kancelaj je nej samo tau naprejspiso, kelko trbej z ednoga produkta narediti, liki tau tö, kelko materiala se te pa eške prauti Beči (M1), Miskolci (M3) ino Szegedi (M5). V leti 1990 je metro v glavnom varaši že na 34 kilomejteraj pelo, s fligarami je lejtalo 1,5 miljauna lüdi. V 1970-i lejtaj so začnili opérati »veuke baute« (nagyáruház), v šteraj se je leko Lüstvo gleda vreje madžarske industrije: autobus Ikarus ino tovornjake z győrske fabrike Rába (senje »BNV« v leti 1973) leko pri tejm deli ponüca. Po drügoj svetovnoj bojni je tau dosta hasnilo pri nauvom zozidanji rosaga, de je pa kisnej škodlivo gratalo. Zatok so leta 1968 vpelali tzv. »Nauvi gospodarski mehanizem«, šteri je prejkvzeu edne tale kapitalizma: firme so leko bole slobaudno delale, za baukše delo je leko eden delavec več plače daubo. Rezultati so se najbole poznali v paverstvi, v šterom so prejkdjemali merkanarske tehnologije ino mašine (najvekši gazdiji sta bili v Bábolni ino Nádudvari). Vönavčeni agrarni merarge so vöprišli z akademije v Gödöllőni, z njinov pomočjauv je madžarsko paverstvo do 1970-i lejt pá dosegnilo svetovni nivo. V infrastrukturi so lokomotive na paro (gőzmozdony) vöminili na dizelske ino električne. V deset lejtaj je numera automobilov štirikratna gratala, do leta 1990 so napravili 26 gezero kilomejterov asfalterani poštij. Že na konci 1960-i lejt so začnili zidati autocesto od Budimpešte prauti Balatoni (M7), küpilo praktično vse. Takše smo najšli v Budimpešti ino po vsej vekši varašaj, vsikdar več pa je bilau takši baut tö, v šteraj so leko küpci samí s polic dojdjemali blago. V največ vesnicaj pa je donk samo edna mala bauta ino edna krčma bila. V industriji (ipar) so bili vekši problemi, madžarski produkti so nej zavolé moderni bili. Donk je bilau en par od nji na visikom nivoni: autobusi (Ikarus), tovornjaki pa traktori (Rába), vrastva pa röntgenski aparati, televizije (Videoton) ino hladilniki (Lehel). Dinamično gospodarstvo je začnilo na konci 1970-i lejt slabše grtüvati, čütiti je bilau nauvo krizo. Cejne so se zdigavale, najbole od bencina pa kürilnoga olina, mesa, kafeja ino djužnoga sada. Leta 1979 so mogli küpci za edno kilo krüja že 50 procentov več vöplačati kak edno leto prva, v deset lejtaj so skoro vse cejne duplanske gratale. Vlada je stejla pomagati, zatok je začnila zdigavati plače. Za tau je mogla gorvzeti veuke tihinske kredite (hitelek): té so z 1 milijarde dolarov v leti 1970 do leta 1980 zrasli na 9 milijard dolarov. Leta 1982 je rosag od bankrota rejšila samo nagla pomauč Mednarodnoga denarnoga sklada (IMF). Do leta 1980 je numera lüstva na Madžarskom narasla na 10,7 miljauna, te pa v deset lejtaj pá spadnila na 10,3 miljauna. Zrok toga je bilau, ka se je premalo detet narajalo, če rejsan je vlada leta 1967 vpelala pomauč materam (GYES). Tistoga ipa so leko moški računali, ka 65 lejt doživéjo, ženske pa 74. Leta 1980 je več samo en procent lüstva v rosagi nejmadžarsko materno rejč emo, numera Romov pa je dosegnila že 4-500 gezero. O vörvanji lidi so nej redili statistike, donk pa vejmo, ka je bilau kauli 67 procentov katoličanjcov, 22 procentov kalavinov ino 5 procentov literanov. Zavolo holokavsta je numera židauvski vörnikov spadnila na menje kak 2 procenta. Lüstvo v rosagi je vsikdar starejšo grtüvalo, donk je v Kádára sistemi od začetni 4 miljaunov delavcov 5 miljaunov gratalo - najbole zavolo toga, ka so ženske tö začnile v slüžbo ojti. Če je v ednoj indašnjoj vogrskoj držini z 2-3 mlajšami samo oča delo, je v 1970-i lejtaj tipično gratalo, ka badva stariša delata ino samo ednoga ali dva deteta mata. Naglo se je menjšala numera delavcov v paverstvi (24 procentov), zmejs je vsikdar več lüstva delalo v industriji (44 procentov), furt vekši pa je grtüvo storitveni (szolgáltató) sektor tö. V leti 1980 je bilau v rosagi že kauli 30 procentov diplomérani lüdi, od šteri je največ prišlo z držin fizični delavcov. Za tau so se leko zavalili šaulam: vsikdar več mlajšov je ojdlo v srejdnje šaule, de je pa eške bole rasla numera štanderov. V višiše šaule ojti je več nej bilau privilegij elite, nivo ništerni univerz pa je trnok slab grato. Zvün rusoškoga gezika se je vsikdar več lüdi včilo engliško pa nemško rejč. V tistom cajti se je začnilo veško lüstvo v varaše pakivati. Če je leta 1949 samo edna tretjina lüdi po varašaj živela, se je ta numera do leta 1980 na polonje lüstva zdignila. Tisto leto je Budim- gi več niške nej glad trpo. S tejm leko raztomačimo, zakoj pravi dosta starejši lüdi: »Te smo najbole živeli«. Tisti, šteri so leko kaj prišparali, so s svoji penez küpili stanovanje ali zidali ram. V petnajset lejtaj so zozidali više miljaun stanovanj, od toga največ v »ižini fabrikaj« (házgyár). Dobiti edno takšo stanovanje je bilau sploj veuko veseldje za mlade pare, šteri so prva brezi komforta živeli. V nauvi kva- Blokovsko naselje »Uránváros« v Pécsi (1968) - v etom tali varaša eške gnes 25 gezero lüdi živé pešta dosegnila 2 miljauna lüdi, po redej so prišla mesta Debrecen, Miskolc, Szeged ino Pécs. Donk pa je tau vandrivanje lüstva nej dojšlo: leta 1960 se je eške itak više miljaun lüdi vsikši zranek vozilo v slüžbo. Kejp tradicionalnoga veškoga človöka je pomalek preméno: lidgé so se ravnali v konfekcijske gvante, najduže je gorausto förtok. V tritresti lejtaj Kádárovoga režima so realne plače skoro štirikratne gratale, delaven čas pa je vsikdar kračiši grtüvo: leta 1968 so ga s kedenski 48 vör na 44 zmenjšali, dobro desetletje kisnej pa na 42 vör. Vrnau v tisti časaj je gratala vsikša sobota v mejseci slobaudna. Največ svoji penez so lidgé zapravili za küpüvanje gesti: sploj se je povekšalo nücanje mesa, cukra, djajec, žirá, mlejka ino sada. V tisti cajtaj je prišlo do toga, ka je v rosa- Porabje, 30. julija 2020 tejraj so meli kaupanco, wc na vodau, plinsko kürdjenjé, naklaj parket, na stenaj pa tapeto. Po vesnicaj so v tom časi tradicionalne paverske rame vöminile tzv. »kocka iže« s šatorastimi strejami, leta 1963 pa je - kak slejdnja vesnica v rosagi - Aporliget tö daubo elektriko. V takša stanovanja je lüstvo spakivalo uniformerane omare, kavče za vöpotegniti, stauce s karpitom ino fotele z umetnim ledrom. Meli so že vsefelé električne aparate: sesalnike za praj, pralne mašine ino hladilnike. Nej so več falile televizije, gramofoni ino magnetofoni tö nej. Lüstvo je znalo, ka če se ne konfrontéra s partijo pa rosagom, leko mérno ino dobro živé v »najbole veseloj baraki socialističnoga tabora«. -dmvir fotografij: Fortepan 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 31.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Noetova barka: Izročilo semen, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Materino mleko - čudežna tekočina, nemška dokumentarna oddaja, 14.40 TV-izložba, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 Otroški program: Op! 16.25 Osvežilna fronta: Umetna inteligenca, oddaja za mladostnike, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Circom Regional: Solo za eno roko, koprodukcijska magazinska oddaja, 17.50 Infodrom, poletje 2020: Kultura, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.05 Risanka, 18.15 Pujsa Pepa: Zajklja Zinka, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 19.25 Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletni koncerti iz naših krajev - Vražji muzikanti na Ptuju, 21.00 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Jerry Lewis - kdo je ta klovn? francosko-ameriški film, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo PETEK, 31.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.00 Tedenski izbor, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 10.10 Poletno jutro, 12.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.10 Slovenski magazin, 13.40 Prisluhnimo tišini: Čas med in po epidemiji covida, 14.20 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 14.50 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 4. del, 15.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet: Slovenija - Poljska, 17.10 Zvezdana: Lukova mama, 18.00 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Mame: Služba, slovenska nanizanka, 21.20 Django, francoski film, 23.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Mateja Svet, 0.15 Videotrak, 1.10 Info kanal SOBOTA, 01.08.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, 6.25 Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.10 Infodrom, informativna oddaja za otroke in mlade, 10.20 Čist zares, 10.50 Zgodbe izza obrazov, dokumentarna oddaja, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tednik, 12.40 NaGlas!: 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Zvezdana Mlakar, 14.55 Agatha Christie - kraljica kriminalk, nemška dokumentarna oddaja, 15.50 TV-izložba, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran: Blatno jezero, 18.00 Ozare, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 18.40 Erika, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Najlepše darilo, ameriški film, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba, ameriška nadaljevanka, 22.55 Sedmi pečat: Strožja kazen, angleški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo SOBOTA, 01.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Pričevalci: Jože Drenšek, Jože Mihevc, 10.40 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.10 Mame, slovenska nanizanka, 12.00 Muzikajeto, 12.30 Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič?, dokumentarni film, 13.20 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - kajak-kanu: slalom na divjih vodah - Peter Kauzer, 14.00 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - judo, do 73 kg: Ana Velenšek, 14.30 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - jadranje (M), razred finn - regata za medalje, 15.30 V. Parma, I. Grdina, 17.15 Bolnišnica New Amsterdam, ameriška nadaljevanka, 18.55 Videotrak, 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna, 21.45 Sledi: Libeliče, čisto posebna vas, dokumentarna oddaja, 22.15 Poletna noč - Pesmi posvečene Ljubljani, 0.20 Videotrak, 1.20 Info kanal NEDELJA, 02.08.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.20 Govoreči Tom in prijatelji: Ljubezenska vožnja, risanka, 9.30 Špasni učitelj: Mars, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Nedeljsko bogoslužje, 10.55 Med valovi, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Oskrba Slovencev v tujini, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletni koncerti iz naših krajev - Vražji muzikanti na Ptuju, 14.20 Slovenska polka 2019, 14.40 Slovenski valček 2019, 15.10 TV-izložba, 15.25 Pomlad pri petdesetih, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 18.40 Muk: Kabuki, risanka, 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XXI.): Prikazen iz globin, britanska nadaljevanka, 21.35 Intervju: mag. Janko Boštjančič, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 My way 50, dokumentarni film, 0.20 M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo NEDELJA, 02.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip: »Lubi bratje inu lube sestre«, 7.15 Glasbena matineja, 9.15 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 9.40 New neighbours - Novi sosedje: Daniellina izbira, dokumentarna serija, 10.05 Mame: Izlet, slovenska nanizanka, 10.35 Mame, slovenska nanizanka, 11.25 Čez planke: Ciper, 12.35 Žogarija, 13.00 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 13.30 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet: Slovenija - Danska, četrtfinale, 14.50 Mogočni vlaki: Bolivija - od Pantanala do Tihega oceana, potopis, 15.45 90 let Mojmirja Sepeta, pogovor, 16.30 Mojmir Sepe, TV koncert, 17.15 Ambienti, 17.45 Kólo: Pesem za Matijo Jamo, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Veličastne reke sveta: Nil, britanska dokumentarna serija, 20.45 Žrebanje Lota, 21.00 Odbojka na mivki: turnir svetovne serije, 23.00 Tabu - zgodba za jutri, glasbeno-dokumentarni film, 0.15 Zvezdana: Lukova mama, 1.05 Videotrak, 2.05 Info kanal PONEDELJEK, 03.08.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Noetova barka: Walter in Anne Marie, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Po sledeh Kristusovih relikvij, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 S-prehodi: Primorska poje že 50 let, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.20 Dober dan, Koroška, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits - Samosvoji: Frida, Ricardo, Hind, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Vplivneži, 18.00 Malčki: Vsiljivec, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 30 let po osamosvojitvi, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Glasbeni večer, 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.00 Napovedujemo PONEDELJEK, 03.08.2020, II. spored TVS OD 31. julija DO 6. aVgusta Napovedujemo TOREK, 04.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.50 Napovedujemo, 11.00 Poletno jutro, 12.55 Nordijsko tiho hrepenenje - Mate Bekavac, solisti in komorni orkester, 14.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - odbojka na mivki (M), finale, 15.30 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet (Ž): Francija - Rusija, finale, 17.10 Intervju: mag. Janko Boštjančič, 18.00 Bila so Titova mesta, 2. del, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 21.00 Mame: Obletnica, slovenska nanizanka, 21.30 Lunapark, ameriški film, 23.10 NaGlas!: Dana Budisavljević, 23.30 Videotrak, 0.30 Info kanal SREDA, 05.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, 6.35 Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Moj vrt ima načrt: Zakaj pa?, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Svet po meri Ši Džinpinga, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 TV-izložba, 14.55 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Trianon, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenska narečja: Gorenjska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, 18.00 Čarli in Lola: Pač ne maram pajkov, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Film tedna: Zlata glasova, izraelski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Profil: Franco Juri, 23.25 Slovenska narečja: Gorenjska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo SREDA, 05.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.30 Poletno jutro, 13.25 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - nogomet (M): Brazilija - Nemčija, finale, 15.30 Sledi: dr. Pavel Turner (1842-1924), dokumentarna oddaja, 16.10 Ambienti, 16.35 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: prof. dr. Uroš Ahčan, 17.45 Kaj pa Mojca?, dokumentarni film, 18.45 Videotrak, 19.50 Glasba, vojna in revolucija, glasbeno-dokumentarna oddaja, 20.55 Nogomet evropska liga: Inter : Getafe, osmina finala, 22.50 Žrebanje Lota, 23.00 Ivan in Karla, igrano-dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 1.00 Info kanal ČETRTEK, 06.08.2020, I. spored TVS TOREK, 04.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Justin Trudeau – drugačna Amerika, francoska dokumentarna oddaja, 14.45 Slovenci v Italiji, 15.15 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Risoroman, 18.00 Dinotačke: Kar se je vračalo, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 20.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Športniki, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Moja generacija, britanski dokumentarni film, 0.10 Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Noetova barka: Marc, Annette in Ingolf, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Bog obvaruj Rusijo, francoska dokumentarna oddaja, 14.45 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Potepanja - Barangolások: Budapest/Budimpešta, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi: dr. Pavel Turner (1842-1924), dokumentarna oddaja, 17.50 Kalimero: Leteči Kalimero, risanka, 18.10 Čebelice: Mucka z balonom, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 KGB - meč in ščit, nemško-britanska dokumentarna serija, 20.55 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.50 Napovedujemo, 11.00 Poletno jutro, 13.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 13.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - odbojka (M): Brazilija - italija, finale, 15.20 Slovenska narečja: Gorenjska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 15.50 Slovenska polka 2019, 16.30 Slovenski valček 2019, 16.55 Poletni koncerti iz naših krajev - Vražji muzikanti na Ptuju, 18.00 Alfred & Sofie, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, britanska dokumentarna serija, 21.00 Mame: Selitev, slovenska nanizanka, 21.30 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.30 Poklon Postojnski jami, ob 200. obletnici odkritja podzemnega paradiža, 23.35 Festival Godibodi 2020: Vlado Žabot in Rudi Pančur: Mala mestna muzika in Žalostinke po razkriško, 0.45 Videotrak, 1.40 Info kanal 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.50 Napovedujemo, 11.20 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.45 Poletno jutro, 13.45 Obzorja duha: Oskrba Slovencev v tujini, 14.40 Nogomet evropska liga: nepozabne tekme, 15.25 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - odbojka na mivki (Ž), finale, 15.50 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - jadranje (Ž), razred 470 - regata za medalje, 16.30 Glasovi strahu: Najbolj črna med črnimi ovcami, koprodukcijska serija, 17.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.00 Bila so Titova mesta, 1. del, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved tekem osmine finala, 19.30 Videotrak, 20.00 Mogočni vlaki: Sibirija - skozi led in sneg, potopis, 20.55 Mame: Varuška, slovenska nanizanka, 21.20 Dediščina Evrope: Leonardo - človek, ki je rešil znanost, italijansko-francoska dokumentarna oddaja, 22.15 Marihuana kot rešilna bilka, ameriška dokumentarna oddaja, 23.15 Kratki film, 23.35 Videotrak, 0.35 Info kanal Porabje, 30. julija 2020 ČETRTEK, 06.08.2020, II. spored TVS KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB