WTBLIOTP Aim PMTB1BIJTEP UlflMOl PEMBT TWO, mn HHMMPWIPlPfWOr^ ^ ^OK FILE AT MOf POT orno 0T WWW TOB*. N. t. By Order of the Prudent, A. B. Burt«—, p. M. o« ' Največji dm« dMttfk A A "TI/\T\ A The Lar^.t Blovenian Daily t Sdmtadh drftavah. f « I A |%] A A^F 1 '1 I ■ /1 in the United State. Velja m Mb Uto.........$640 I X I i f^ I /A I A .A I I V ^d every day except Sin. Za pol leto............... 3.00 " ^ ^ E K,/ -A* ^ X M ■ W ^L Jfc. and legs] Holiday, Za New York oalo leto____ 6.00 . Za moeeim oeio 7j* List slovenskih delatcev v Ameriki. ,5'000 &e*dft 2_J TELEFON 2870 COBTLANDT Entered as Second Ota Matter, September M, 1906, 1 the Foet Office at Kew York, H. Y, nnder the Act of Ocagtet of March 3, 1879._TELEFON: 4687 CORTLANDT HO 61 - fiTEV 51. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 2, 1990. — TOREK, 2. MARCA, 1990. VOLUME XXVIIL — LETNIK XXVIII. KOMAJ SO SE POGAJANJ A GLEDE JADRANSKEGA VPRAŠANJA ZAČELA SO SE ŽE PREKINILA ITALJANSKI IN JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI NISO MOGLT PRITI DO NIKAKEGA KOMPROMISA. — MINISTRSKI PREDSEDNIK NITTI BO ODPOTOVAL V SOBOTO V RIM. — PREJE JE BILO REČENO, DA JE MINISTRSKI PREDSEDNIK NITTI ZA URAVNAVO. ITALIJA SE NE ZAVZEMA VEČ ZA KORIDOR --- London, Anglija. 1. marca. fZadnje poročilo). — Pogajanja meri 'ministrskim predsednikom Nittijem ter zunanjim ministrom Trtim-bieem in Nikolo Pasičtm, so se naenkrat končala. I Pogajanja se tekom tega tedna najbrže ne bodo več vršila. Vse jadransko vprašanje je potemtakem ostalo na teliniei. Žnjim se bodo začeli baviti šele tedaj, ko se bo sestal najvišji z;l-'vezniški svet v Rimu. Ministrski predsednik Nitti bo s svojimi tovariši odpotoval v soboto v Rim. Ilaljanski zunanji minister .Seialoia bo ostal tukaj kot načelnik laške delegacije. Poročilo, da je bil Nitti ponudil Jugoslovanom nekaj koncesij, ni bilo potrjeno. Tukajšni italjanski zastopniki se vprašujejo, kakšno stališče i bo zavzel predsednik "Wilson, ko se bodo pogajanjao bnovila. Rim, Italija, 1. marca. — Soglasno z listom Messagero je mini l-strski predsednik Nitti pripravljen sprejeti kompromis, potom katerega naj bi se uravnalo jadransko vprašanje. Potom te uravnave, J— pravi list, — bi Italija ne zahtevala teritorijalne nepretrganosti !med Istro in Reko pod pogojem, da se stavi slednje imenovano me-jsto pod italjansko suvereniteto Ligo narodov pan aj bi imela v ro-ikah administracijo reškega pristanišča. ►j Italjanski listi protestirajo, ker se je objavilo korespondenco j med predsednikom Wilsonom ter zavezniškimi ministrskimi predsedniki, tikajočo se Jadranskega vprašanja, v listih Francije, An- 1 glije in Amerike, doe:m se tukajšnim listom ni dovolilo natisniti tozadevnih spomenic, ki so v prvi vrsti briga Italije, kot pravijo tu-' kajšni listi. Oficijelno se ugotavlja, da so se zavezniki dogovorili, da bodo objavili besedilo korespondence istočasno, da pa je vsled prejšnega objavljenja poslanic od strani ameriškega časopisja smatrala an-■Igleška vlada za potrebno objaviti dokumente takoj, ne da bi čakala na posebnega kurirja italjanske delegacije, da pride v Rim »z dokumenti. — Glasi se, da je bil italjanski kurir vsled stavke * j francoskih železničarjev prisiljen izbrati si pot po ovinku, da do-■ spe do tukajšnega mesta. •j Italjanski zastopniki v Londonu so razmišljali o tem, da so brzojavno sporočili beaedilo poslanic v Rim, a ta misel je bila opu- - učena, ker je francoska vlada rekvirila francoske brzojavne črte. •t * Meje Albanije morajo biti take kot se jih je ustanovilo leta " j 1913 na konferenci v Londonu, soglasno z izjavo, katero je podal v II Londonu poročevalcu Messaggera M. Radovič, črnogorski zastopnik "ijugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. Izjavil je, da bo-"■sta Anglija in Francija mosroče pristali v pogoje te pogodbe, skle- | njene v Londonu, čeprav se je predlagalo, naj se doseže kompro- - mis, potom katerega naj bi bila Albanija razdeljena med Srbijo, 2 Grško in Italijo. : — V obenem slučaju ni mogoče albanskega ozemlja napraviti K predmet pogajanj, ki niso vredna prostega naroda kot je naš, — '-^je rekel Radovič. — Mi hočemo, da ostane Albanija prosta in neod-*'irisna ter prosimo le /a potrebno majhno popravo naše meje, ki jf* 'Ifdolga dvesto milj. a! Listi dajejo izraza mnenju, da je bilo stališče Italije ojačeno ■T vsled zadnje izmenjavo poslanic med zavezniškimi ministrskimi pred sedniki ter predsednikom Wilsonom ter dostavljajo, da sta se prvi-r" krat italjanska vlada ter ameriški predsednik dogovorila glede ene točke, da se namreč dogovora z Jugoslovani ne sme doseči na ^ko-ie do kakega drugega naroda, s katerim se misli Albanijo. (Italjani mislijo, da bo prišel čas, ko jo bodo lahko celo požrli). ! ZMEDE V SENATU Ntspravljivi senatorji so izdali' nov ultimatum. — Rekli so, da si pridružujejo prostost akcije. '] - Washington, D. <\, 1. marca. I >T;.dnji ultimatum iz skup'ne ne- ' spravljivih, v katerem so obvesti- ' li senatorja Lodge, republikaiiske-c; voditelja, da si bodo pridržali prostost akcije, če se bo vprizorilo; kak poskus, da se izpremeni rese rvacije k členu X., ko se je da-j nr« zoper pričelo razpravljati o mirovni pogodbi, je bil danes,, glavui razvoj v veliki senatni osedaj še ni jasno, kakemu", >!načrtu nameravajo slediti nesprav J I ji vi, a njih objava je še nadalje j komplikacirala že itak brezupen j položaj ter dovedla do iu«daljnih{ .{konferenc med senator. Lodgeom I >! ter njegovimi tovariši. Glasilo se i lie, da. nasprotniki zablokirajoj .vsako akcijo potom dolgih govo-| rov do časa, ko bi se narodne po-j jl'tiene konvencije zbrale. S tem! ;pr, bi prošlo vprašanje odobrenja! , al: neodobrenja mirovne, pogodbe ■ brezpogojno v bodoči volilni boj. TRI IN POL PROCENTNO I PIVO V NEW JERSEY Nt - . ne ' Prodajati ga bodo začeli, ko bodo. 1 Zdruiene državo odobrile mirovno pogodbo. Senat države "\'< \v .lt»r.*t»y je SP! včeraj s 12 proti 9 glasovom spre- 1 i 1 jel predlogo, ki postavno dovolju c; je izdeljavo, prodajo in transpor- P1"1 tseijo triinpol odstotnega piva. ka To pivo bodo začeli takoj pro- Sf] dajati, kakorh'tro bo Amerika o- nr dr»hrila mirovno pogodbo. lliJ Milwaukee, Wis., 1. marca. — j Zvezni sodnik Geiger je danes go odločil, da je postavno prodajati j be j v državi Wisconsin pivo, ki ima . na dva in pol procenta alkohola. So-ivo dišče je nadaije izjavilo, da sta lJi*l in 2. točka \'oLsteadove postave n^ ?u ustavni v kolikor prepoveduje j ki ustavni amedment samo opojne; Ml pijače. Državna zakonQtlaja ima j pravico določiti, katera pijača, jcjn;: opojna in katera ne. I j' Albany, Y., 1. marca. — Po- kt slanec L. A. Cuvillier je vložil da-iP( nes predlogo, ki dovoljuje proda-jk< jati pijače, katere ne vsebujejo jt€ kot šest odstotkov alkohola, i —- I« ADMIRAL H0RTHY JE £ REGENT MADŽARSKE '' —.— j Narodna skupščina je izvolila biv- s šega poveljnika avitr. mornarice regentom Madžarske. > i Budimpešta, Madžarska, 1. mar k oa. — Vrhovni poveljnik ogrske n t armade in bivši vrhovni povelj- ci [ nik avstro-ogrske mornarice, je d bil danes izvoljen na zborovanju n i narodne skupščine regentom Ma- ^ . džarske. x i Vsega skupaj je bilo oddanih 0 ) 141 glasov, 131 poslaneev je gla- P . sevalo zanj. £ 1 Admiral Horthy je pri zaveznikih na precej dobrem glasu, to n - pa vsled tega, ker je utrdil poli- z h. tične razmere v deželi. 11 i Bil je vodja narodne armade, " r ki je strmoglavila Belo Kuna ter - i. je prišel v Budimpešto takoj za 1 n Rumuni. t ». London, Anglija, 1. marca. — 2 i- Neko poluradno poročilo nazna- e ii | nja, da je bivši komunistični dik- * i- tator Madžarske, ušel. Najbrže je ^ t- pobegnil s svojimi pristaši nazaj 2 nc Madžarsko, kjer bo skušal pri- * a ti do svoje nekdanje moči. r _—— < _ RUMTJK8KE KOBILICE. »« 'r - j * Budimpešta, Madžarska, 1. mar;' ea. — Rtmiunci so pričeli z izpraz nenjem doline reke Tise ter so, soglasno z madžarskimi informacijami, oropa!i deželo vsega, kar predstavlja le najmanjšo vred-r-.ost. Madžarske čete polagoma ^ zasedajo to ozemlje do meja, katere je določila mirovna konfe-renca. Rumunci so pognali v zrak ,e železniške mostove in križišča, 16 porezali vse brzojavne in telefon-ske žice ter odvedli konje, »troje ter vse poljedelsko orodje. 1 ~ Povsem običajna stvar je vido-C" ti na poljih po cele družine, ki skušajo vleči plug ali kak oblo-žen voz. To je ozemlje, v katerem ^ prebivajo majhni formerji, ki oo .. preje proizvedli veliko množine Jl živil. Pod rumunsko okupacijo niso hoteli proizvesti več kot za ir- svojo lastno potrebo in vsled te-bo ga se ne bo prav nič povečala žare- lega živil vsled zopetnega zasede-in- nja ozemlja od strani madžarskih ni 6et. |a-l Polkovnik Lehar, brat slavnega re- {komponista poveljnjn' madžar-ri- takim team, ki prodingo as Szol-noka, madžarskega središča. PONESREČEN ATENTAT T Soglasno s poročilom iz Londona se je izjalovil atentat na angle-, škega poslanika za Finsko. Pi ------Zt i London, Anglija, 1. marca. —J Avtoritativno se je danes izvedele da je bil \prizorjcn brezuspešen atentat, kojega eilj jf« biltvr umor lorda Actons, angleškega poslan ka na Finskem v Helsing- j^. forsu. t« Poslanik se peljal ua trs zgodaj zjutraj, Uo j,t bilo oddanih ^ nanj več strelov, kojih noben pa ju" p<»£ro»iil cilja. Glasi s", da niso b:lc izvršene rikakc arctac'je v»^ zvozi s tom. t0' Tudi ni bilo mo«ro."-o ^Zvedeti, i \ k;ij bi bil motA- tskepa dejanja. l.or«! A<'ton, ki je b»l preje an- . "leški ireneralni konzul v Curihu. m je bil imenovan poslanikom za r in j iki voditelj liourdeaux sta bila aretirana po- u t n e j e. Vh. one, ki >.> bili aretirani, se dolži umešavanja v prostost j oda in provoeiranja nepokorščine, ^ , ropiani s in potniki bMo zapustili danes Pariz ter od- 1 I luli v Tourn, Brordeaox in Dijon, natlalje v Lyon, Marseilles, i Nan. n. Strasbourg i'i Bruselj. Aeroplani, katere s«' bo rabila pri 1 i -m, »o (ioliath tipa. Poleg pošte *o v stanu nositi vsak po dvanajst potnikov. Ta služba b«» ostala pravomočua, dokler ne bo konec že- | b-gničarskf stavke. 1 Ministrski predse^ln k Millcrand je podal kratko, a optimistic- t i o ugotovilo glede stavkarskega položaja tekom današnjega popol- oue. Rekel je napram časnikarskim poročevalcem: ( Položaj je zadovoljiv. Poročila družb in prefektov prinaša- j (. potrdila \e*ti, da m se ra/mere v vveh sistemih izdatno izbolj- j iwde. — < V današnjem ofkijelnem n?oto\Ju, katero je izdal minister za ^ delo, Troepter, se glasi: 1 Na severnem sistemu je jtoložaj neizpremenjen ter je služba f popolna. Nu iztočnem se osobje dobro drži in povratek mož na delo , dovoljuje povečano službo. Na Paris, Lyon, Sredozemsko morje progi J^ bilo opaziti ,*datno izboljšanje, kajti 40 vlakov je bilo v nužh . Koiupanija j« v stanu objaviti javm>fcti ure odhoda posamez- j nih vlakov. Na Orleans sistema je bilo kljub vsem naporom, da se ii*i)i upoštevanje po*iva na stavko mogoče odposlati štirinajst vlakov \ Pariz in tafotorljen je tudi odhod vlakov, ki vozijo živila. \a državnem sstemu se t;če stavka Raintes, La Rochelle ter Hochfort Jidetniee. !'rcdmestna shviba se je izboljšala ter jc sedaj 7a približno 110 odt.ro; kov normalni. Unij ski komitej v Toulose je odklonil pokoriti *e pozivu na stavko z 21 glasovi proti 13. Služba normalna v Perpignan in Tarbcs. SPOMENIK PAPEŽ** V C ARI-ORADU. 1; ! — i« ; Rim, Italija, 1. marca. — Vati- f kanski organ, ' Osservatore Ro- s mano**, je objavil, da so prebival-: ci Carigrada zbrali sklad za zgra-i t ditev spomenika papežu Beitedik-jč tu v nekoč svetem mestu Sofije., Spomenik, za katerega je napra- j] vil načrte rimski kipar Quatrini,|j obstoji iz mramomatega kipa pa-|; , peža, ki dviga svojo roko v bla-'« goslov. j i Kip bo stal ra podstavku Iz gra- , , nita, na katerem bodo vklesane z < . zlatimi črkami besede: — Dobrotniku narodov brez razlike narod-!] nosti in vere v znak hvaležnosti. 1 _ Prispevkom za sklad je nače-j< { loval sultan, kateremu je sledil^, turški prestolonaslednik obenem j . z drugimi manjšimi princi ter . egiptovskim kedivom. (Ali si mo-. rete misliti večjo komedijo! Tur-o. ki so postavili katoliškemu pape-j žu spomenik! Papež gotovo ne . more biti dosti ponosen nato, ds mu postavljajo spomenik ljudje, od kojih rok se še vedno cedi kri j nedolžnih krščanskih žrtev, Armencev in drugih, katere so ma-: sakrirali tekom svetovne vojne in I že preje). --. z KONEC AFRlfiKE STAVKE. i- * r London, Anglija, 1. marca. — Iz Johannesburga poročajo, da je a število stavkarjev v okolici ime- novanega mesta padlo na 5000 ter da se domneva, da je prišel s tem k konec delavskih nemirov. a. ——---- rOUUATVB V nTBCK JjA^OOMteO m ti ja^boistwsMljiTS In oodsnjls B rasmeraa prhnorao tndi hitvo » " eon Wrt. na Oortta te trn* m " Mnfejta po ososljn ki jo • ^ sodno po italjanski anadi^ flHai aR iiihiimm m i® »sakn yoiOjatov, toda sa kaks sse ca —»- Am • M Vmm M^rnda^ Jo [je izdala objavo, v kateri progla- x šf svojo solidarnost z železničarji 11 jter pojasnjuje javnosti upraviče- ,! nost njih stvari. V objavi s? gla- I1 si nadalje, da predstavlja sedanji j položaj napad na unijske pravice, r katere priznavj* postava. V objavi se konečno glasi: To je vpra- ^ šanje unijonizaeije železnizarjev • (ali pa povratka železnic v roke ^ javnosti. 1 -- i' s POTRES PRETRGAL KABEL V c ARGENTINO. r __T ; .. » Kabelska zveza s Chile, l ru- { guav, Paraguaya, Argentino in , Brazilijo je bila pretagana začas- ( I no vs.ed podmorskega potresa v { (Južni Ameriki. Poseben parnik je , i že dospel na lice mesta, do popra- , j vi kabel. Nobene zapreke pa ni ] za kabelska poročila v Peru, Co-lombijo, Panamo in centralno Ameriko. j žalostna Statistika. i Ženeva, Švica, 1. marca. — V . tednu med osmim ter štirinajstim februarjem je bilo zaznamovati le : 1023 smrnih slučajev ,povečini . samih otrok, d očim se je rodilo le 6 osem otrok. Tako se glasi v brzojavki, ki je dospela semkaj iz avstrijskega . glavnega mesta. 1 _ KAZEN ZA profitirje. i- ■ e , Born, Švica, 1. marca. — Soft glasno s poročili iz Bolgarske se 1 je v raznih mestih vklenilo profi-s tir je, izkoriščevalce ter oderuhe o v verige ter jim povedlo po ulicah mesta. Ta srednjeveška kasen ima baje zelo dober nčinek. Vrjame-s mo. Pariz. Francija, 29. februarja.. Vsi ttOužl»cnci na vseh francoskih,j železnicah so bUi pozvani od š Mrani Narodne federacije železni- t Čaxjev. nsj fclede poihni na sploš-ir no stavko, ki je bil izdan včeraj s /.uitraj. Tekom dneva je bilo mo-if p oče vzdržati le omejen promet in l M« er s pomočjo mož, mobil žira- ^ A nih ir vr*t železniške divizije v|i uimadi ter civilnih ljudi, ki sot* ponudili svojo službo. jj Ministrstvo za javno delo je or-1 iraniziralo poseben urad za nabiranje prostovoljcev, ki naj bi sto-1 pili na mesta stavkarjev, za re-, krutiranje avtomobilov ter pomoči pri dela zakladanja Pariza in', drugih mest Z živili. Hitro organizirana privatna j motorna služb* m» je poslužila P"-1, like, a ne ve. če ne bo zopet uve-| Ijavljena rckvizieijska postava,' ki bo oropala podjetnike velikih; dobičkov, katere vlečejo sedaj.1 Neki šofer je zahteval 900 fran-l kov, da odvede dva potnika v Houcn. ki je oddaljen od Pariza fK> milj. 1/ vseh provincijalnih gamizij prihajajo v Pariz čete, da zavaruje jo železniške aiateme. Tako in-f:»nterija kot kavslerija fta bili postavljeni, da zavarujeta tračni-ce v predmestjih. Veliko delavnost je opaziti v glavnem stanu gen. delavske konfederacije, kjer čakajo ljudske množice na novice, tikajoče se no-novih odločitev glede »tavke. Narodna federsenja železničarjev je včeraj »večer formalno izdala in obelodanila pogoje, pod katerimi fe bodo stsvkarji vrnili na delo. Stavkarji sahtevsjo priznanje unije, uvedbo predlagane stopnje vite plačilne lestvice, skup nr komisije za pritožbe, oepoared co upoštevanje bodočega štatusa železnic ter obljubo, da sc ne bo uveljavilo ni kakih represslij proti stsvksrjem. Generalna delavska federacija ZABLOKIRANJE REKE. Relca, 1. marca. — Pričelo se je obleganje (!) Reke z najstrožjimi blokadanimi odredbami proti uvažanju vseh potrebščin, vključ-, no živila. — Mogoče smo videti popust-, ijivi napram onim, ki ao zasedli Reko, — je rekel general Cavi-glia, poveljnik vladnih čet, — a stvar ni taka. Izvedli bomo železno blokado proti silam D 'Annun-zija. Ne nudim jim niti najmanjšega atoma, a za otroke je treba skrbeti. Raditega sem tudi dovolil, da pride 200 otrok iz Reke ter odpotuje v Milan. Poročevalec je skušal izvedeti 'za razpoloženja različnih slojev na , Reki. Vsi meščani, s katerimi je govoril, so bili mnenja, da je po-. ložaj kritičen in da se nahaja me-i sto v oprijemu največejega obu-• pa, tako finančnega kot trgovske-i j ga. — — Mi stradamo, — je rekel ne- - ki odlični bankir, ki je bil preje - j močan pristaš aneksi j onistične i [stranke. NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naše denarne pošOjatve razpošilja in izplačuje sedaj po eeU Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni nrad" v Ljnbljani; to je tak državni zavod, kakor jo bila O. k poštna hranilnica na IHtnaja, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naša denarne pošOjatve Sirom avstro-ogmka monarhijo. Jamčimo za vsako denarno poŠOjatev, toda m kaka *ofote za-mnde v izplačilu, ki bi so povzročile po drugih, brsa našo krivda, pa na moremo protsotl nikake obveznosti 100 kron .... $l90 000 kron $ 5.00 WOO kron .... fOOS 1,000 kron .... $ 9.50 100 kras .... HjOO 6,000 kron .... $47.60 400 km .... UM- 10JOOO knm .... 905.00 Osim^sno mm m veljavno do da«, ko so nadomestijo i dmgtml ps» nam pAdatl ja najbolje po PpmsUii Postal Horntj Mm sB pa po Wm York Bank Draft, ^^ ^^ ^ ^ h Jugoslovanska f^j^^ Karo!. Jeanota ( lMfffSSSi LooiioonxUB. Mat ML see W ******* m» ii?i?Vi!.'w^Siii g» run ooutB. BUB MAsnnKfien : iNTSOMT MOfl, N41 Aft. & 0«. «««•. «& TiK yiKWfc UM will— Altov k » ■__POHOTNIMI 1 maooa r. vounva. mb m stock vu .lONAKO AABOmnSi toi M, By m-•OHM BUPNDC B. B. Ma «4 ■■111. P*. _ __PRAVNI MWtl oora mm »». m-m cuu»h OHN HOTSRN. IN-MI AH, Dofaitk. : «A«t VOOOUfcC. T K. HiAlm H Boon M 1——fl to ____ZORUŽCVA1.NI ooaottj IUDOV mCAN, MM M. Clair At*. N1 ClevalaaBi MB HUNK BXRAFWC 4M4 WssMnton St.-eet. Denver. Col«. ■ 1BBQOB VBBMAB. 197-Hfe At«.. Johnston. Pa. Iitoitfii fltoaaai eu« HABC9M, Y«a strsj-l fflmjoa aa aradnik ssder kakor tudi denarna fcttljatie aaf ss Mlalo na slavne** tajnika. Vee pr;toftbe naj ee r>o*ii>jo us. predsednika porotne«! 'Qbora. Jto#hJ*> zn. sprejem north «anov In eplok Tea adravnlika mi Cera 1*. — nM JOaiijaJc na vrhovnega sdravnika. JugoslcvanVca Katoliška Jednota m priporoma Teem JagosloTsnoM as. obilen prtj Če vzameš pametno, se priporo- • či Bogu iu mamki božji. •! Če vzameš rodovitno, bos mo-r.il mošnjo na široko odpreti ter j si zapečati ušesa pred otročjim ' kričanjem. 1 če so otroci dobro vzgojeni in potem umro. boš jokal za njimi. ^' Če bodo troci slabo vzgojeni, si l boš pulil las,-. Otroci so namreč • rož. ki reže srca očetom, i ! Ce boš imel lepo ličer, boš tež- j j ko pazil nanjo. I Če boš imel grdo hčer, je zle->;pa ne boš mogel oddati. J Če se poročiš z neplodno, ne; - boš imel nobenega veselja in ne j . boš zadostil s.akonskemu stanu. ■j Ako vzameš za ženo vzorno žen- ; i > jsko, se boš moral vedno bati, daj ijti tunre, če vzameš sitnp in godr- .njavo, boš imel po dnevi in pono-' či zlodja poleg sebe. i iS rej ti se hočeš poročiti, dra-' " g: prijatelj. Tresem se zate! Ako pa ni nobenega dragega . izhoda ti želim, da bi imel orlov; II pogled, volkov nos. lisjakov je-! ( zik. nojev želodee. volov hrbet in RoekefeUerjev denar. Kajti vseh! ^ t« h stvari v zakonu neobhodno i l potrebuješ. _ Človek se rad iznebi dima, o-1 . gnja in hude ženske. Ogenj poga-siš z vodo, pa ni ne ognja ne di- > d.a. Zoper hudo žensko pa ni liobe-■ nega sredstva na svetu, i Če že ne gre drugače in se ho-; češ na vsak način poročiti, vzemi kolikor mogoče majhno žensko, kiijti če so človeku na rhzpolago | številne slabe stvari, je najboljše,' če si izbere med njimi najmanjšo. To ti odkritisrčno želi t vo j prijatelj P*Ur Zffag*. "i i^^MMn^^^MBn' raj smo lahko meni in ponosni, da imamo tvojo dvorano v takem i mestu. Naše geslo bodi; sloga in prijateljstvo! Živeti moramo v le-, pi slogi med seboj in potem nam bo napredek zagotovljen t vseh ^ ozirih. l K sklepa pozdravljam vse roja |ke in rojakinje Sirom Amerike. — r - htnk^knbec. - 'VOS&SSODB 8E99B3B@ Dopisi "CLAS NAHODA" BLOVWIAII OAlkYt iaiai ana h«Mi«M by a " ^ —* " BmOO PUBLISHING OOVIffl _ la aarseratlaa) WBNS aAlCTBB, FtaaMaa«_ LOUH MW»OIK,TWMWi •tace mt awm— a« ths Carparatla« ana Aiamii at Abaaa OltlUata« _ M Cortiawdt Stres*, torami rf MuMtUn Naw Varfc City N V.__ •O las Naroda" lakaja aaak dan laraamil nedalj in praanlkor__ Ca aaia lato vatja na* aa Aaiarata la Za Mri mmmem mM Canada MjM Za Mrt lata flJM Za New York MM IBM Za pel lata___MjM Za iwuiaaiatra _git i •LAI NARODA I CVoiaa of taa Paopla) (MM May lai except Bundaya aaO BaBMW _Oubaerlptlon yearly MM__ Dopisi area pa4pa» la iHuntl aa a« priobfuJaJoJOeaa* naj aa M«K«T»i potijatl pe I ■«0 rani Prt anaaaM kraja aarotalkirr proslma. Mr aa aaaA MM pr*an> MraHAOa oaansni. da hitreje najdemo naslovnika.__j BLAB NARODA m trtUnll BlRi Rarauaa fo Manhattan. Now Vwt, BV, Telephone: Cortlsndt M70 j __gy_ ____ Kdo ima prav, predsednik Wilson ali Italjani? i Tekom zadnjih dni piM*j« ameriški lis L i številne članke ulede; jadranskega vprašanja in ti člauki kažejo v pretežnih slučajih ža-; lostno pomanjkanje p<*rnavHuja položaja v tem kotu Evrope. Tako je nap rimer pisal včeraj newyorski bun in lierald, aa bi bil le človek in pol v sianu rešiti jadransko vprašanje na zadovoljiv uafrin in da je predsednik Wilson ^nni vseprej kot človek in pol aLi Mip<-rman. To je re*. Nas, ki dobro jkznamo položaj, ki vemo boljše kot ameriški Liti, za kaj pre ltaljauom in njihovim zaveznikom, take stvari ne vznemirjajo, še malo ne. le bo obšla ji. i o v Evropi še naprej stanje atvari kot je obdajalo pred svetovno vojno in ki je ravno dovedlo do tega velikanskega prelivanja krvi; če bo v Evropi imel močnejši še nadalje pravico Aatirati uiajhuega in slabega, če bo smel v imenu pravice in l-roetosU krasti mu zemljo ter *e sklicevati pri tem na strategične i iejr, na straUgična zavarovanja proti strašnemu sovražniku, pri • ■ itiur je podoben volku, ki je požrl ovco. ker mu je kalila vodo; ee hodo MTiele obstajati še naprej ter imeti moč grde tajne pogodbe, potem ne more imeti Amerika nobenega opravka več z evropskimi zadevami. Amerika je šla v vojno, da pripomore k zmagi pravice in da pridobi prostost narodom, ki so bili skozi stoletja zatirani in tlačeni, Amerika ni šla v vojno, da pripomore Italiji do jugoslovanskih krajev ali dii uveljavi Londonsko pogodbo in /. njo vred tudi vse druge tajne iraperijai stične po«ro«ibe. sklenjene pred vojno in teka« nje. Evropskim naro lom, zavezniškim narodom, ki so se borili pro ti nemškemu imperijalizmu, je bilu poraoč Amerike dobra, dokler s., j«» potrebovali. Sedaj, ko je Nemčija ponižana in Avstro-Ogrska uničena, pa ai hočejo razdeliti plen ter se niti malo ne brigajo za ii>ri< nje Amerike, «Vpra\ hodijo še vedno sem fehtat denar. Kak^no je pravzai-rav duševno razpoloženj- Itsljanov nam ka-/.' ti'ki italjanski dopisnik v nekem newyoršketn lisln, ki se jezi, z.ikaj piši* j o listi \ednr o Jugoslaviji, Ogrski itd. Po njegovem mne-ii. u je to še vedno Avstro-Ograka, stara sovražnica Italije, katero ie bilo treba streti. On ne priznava oproščenih narodov slo\aitskib, ki so morali delati tlako Habsburzanom. On ne prirnava obstoja novih dr/.«v, temveč pravi, ds se je nekdanja Avstro-Ograka le na-sf tnila, si nadela drutra imentt. d« bi preslepila zavezniško javnost iti Ameriko. To je naziriinje ameriftkega Italijana, ter l«hko rečemo, da je Deli nn/iraiije pretežne večiiic italijanskega naroHa. z njegovimi di-pioinati in politikaši vred. Tu nam tudi pojasnjuje strah, ki ga imajo pred Jugoslovani ter slovanskimi narcMlt nekdanje Avstrije v splošnem. To nam tudi po .isiijuje njih nenasitnost z ozirom na ozemlja, katerih se hočejo polastiti. Mislijo si naaire • - — več ugrabimo, temveč bomo lahko za- a/.tij ili ter potuje il i m tem več j« bo razdalja, ki nas bo ločevala od .Jugoslovanov. Kričimo in pretimo, dokler je i? čas in čimbolj bomo kričali, "tem več bomo dobili. To je prav po načinu mešetarjev iti vedno velike in mogočne Italije. Takozvatta \Vil>oneva črta je vse. kar morejo Jugoslovani dati. Yo ie skrajnost njih popustljivosti napram Italiji. — če naj obveljajo principiji, za katere se je tudi Italija borila v tej svetovni vojni, namreč principiji pr«*st<»sti tudi njamanjšega naroda. Pravima d«? i > pa ne mani nvHjaii teh prineipijev. i'e so bili le vada, 1«* krinka, s katero ^ ie zaermilo imperijalistična s-tremljenja zaveznikih narodov, pott-m pa naj se uveljavi Londonsko pogtalbo. raabi-e«'!o Jniroslaviio if-v jo raziii li me mestu. >* Dne 14. februarja je priredil di-t rektorij Doma veselico v korist • i blagajni. Vse se je precej povolj--|no obneslo in je bilo čez 100 dollarjev čistega dobička. Posebno -jdobro se je obnesel petelin, kateri - je na dražbi prinesel okroglo 30 dolarjev. Pri tem se je posebno .odlikoval rojak iz. bližnje naselbi-i ne po imenu George Zaletel, ka-i -jterega je tudi navsezadnje dobil j in potem zopet daroval v druge - s vrhe. Torej se mu v»i lepo zahva-4 liiuo za vdeležbo pri veselici, ka-l kor tudi drugim rojakom ravno i od tam. Zahvalimo se tudi Mr. i Johnu Pekec, ker nam je daroval » brezplačno jedila, ter vsem dru-i gim, kateri so nas posetili na ve--jseliei ter prispevali s kakim da--.roni. >! Torej, rojaki. Dom bo treba pla-.'čati, zatorej vas vljudno vabim. - da vsakikrat. kadar direktorij na- - redi kako veselico v korist istega, . da se mnogoštevilno vdeleiite, ker • !to je vendar last vseh nas. ne pa j samo nekaternikov. Zatorej je p<»-treba. da se zavzemamo za utvar, • od katere imamo koristi. Enkrat ^puletn l>omo naredili fair za Dom. 'zatorej kt bilo potrebno se že se-*daj pripravljati. - Dom v naselbini, kakor je den- - verska, je precej velikega pome-' na. Ravno mesto Denver ima pri-i jetno lego, zdravo podnebje, kajti l na stotine ljudi si pride iskat [.zdravja iz vzhoda. Denver je glav-j -.no mesto države Colorado in sre- - dišče industrije zapada. Po lepoti' - se lahko to mesto prišteva med .Inajlepie in Siate v Ameriki. Zato-1 Imperial, P*. Da ne bodo rojaki po Ameriki mislili, da smo vsi tukaj zaspali kakor jazbeci poznni, sem se zo- 4 pet namenil poročati eno in drugo . stvar. * 1 Seveda, tistega poguma ni več. Odkar so nam vzeli pijačo, vlada'1 povsod sama mizerija. V tukaj- ' šnjem Slovenskem Domu sedaj iz-j! gleda kakor bi bili odnesli ravno-;' kar mrliča ven. Včasih smo imeli! dosti zabave s tistimi, ki so se že-' lezne vode naenkali. Potem so ' znali prav po katoliško zabavljati; in so bili jako napredni pri ko-j zareu. Vse je sililo h koritu. Se-daj, ko .ie treba natakarja za brez- [ alkoholno pijačo in za upravljati.1 tukajšnji Slovenski Dom, se paj te/ko dobi človeka, da bi notri delal. 1 i Prodajalna, katera je bila že večkrat omenjena, pri vseh zapre kah takozvanih uaprednjakov"t dobro napreduje. Trosijo se različne laži okoli, da bi škodoval«*! podjetju, katero se je s takim ve-' likim trudom vstanovilo. Pred kratkim sem slišal laž čez vse laži. |da vsi ljudje zahtevajo denar nazaj, kar pa ui resnica, lies je le. da zahteva denar prav potrebnih. • Nekateri mislijo, da ako ne bodo (zraven sodelovali, bo potem vsejra konee. Ravno tisti, ki so se naj-, .bolj potegovali za vstanovitev pro-j dajalne. so postali njeni nasprot-|niki. Če bi si naš poslovodja ne znal poiskati druge poti in odjemalcev, bi ne mogli napredovati s Kirni značaji, katere vsak trgovec lahko kupi za par funtov sladkor-ia. O takih značajih velja pregovor: "Veliko klobukov, pa malo i mož.1' Pri vsem tem igra velikokrat nlogo tudi osebno nasprot-jstvo, ker še pri glavnih narodnih i institucijah ni sloge, t šc par besedi tistim, kateri oko-i ii govorijo razi i ("ne laži in pritožbe ter ljudi hujskajo. Znano je vsakemu, da se seja vrši dvakrat i na mesec, in tam se ima vsaki delničar pravico pritožiti, ako mu m kaj prav. Precitani so tudi vsi po-i samezni raAiii od dveh tednov, koliko se notri kupi, koliko se ven j proda, k ol: k o je denarja v prodajalni, koliko na banki in sploh vsa poročila, kar se tiče prodajalne, j tako da pameten človek lahko ve. da ni nobenih skrivnosti. Dokler ; et bo r-ez deset tisoč meseeno pro ddjalo. smo O. K. Drugi trgovci tudi najrajši pro-j dajajo naš:m ljudem, ker najbolj pošteno plačajo, zato pa je tako tikanje za naše slovenske odjemalce. Tukaj je vsa tista ljubezen' j do naroda skupaj koncentrirana: 'za vaš denar! Zato pa bi moral biti narod skupen in izpregledati.* ; kje ima svoje najboljše in odkrite; prijatelje. Kar se tiče prodajalne, bi sve-' ' toval, da bi se izplačevale tako-: zvane dividende vsakega pol leta. To bi bilo najbolj pravilno. Sedaj delniee rapldno rastejo. Je pa veliko delničarjev, ki ne kupujejo dosti notri, in bi bili ravno tako, I deležni na povišanju delnic kot tisti, ki so stoodstotni odjemalei. i Imelo bi tako biti: več ko boš ku-J pil notri, več proeentov boš dobil.J To bi bilo gotovo v prid vsem od-j jemalcem, kakor tudi podjetju sa-; (inemu. j P redno končam, moram omeniti, kar se tiče dela. Z delom je bolj počasi. Dobro polovico časa se več-. J krat doma pri peci grejemo. Zdravstveni i>oložaj je še precej }>ovoljen, akoravno imamo že dosti slučajev *'f!*»'\ vendar med našimi rojaki še dosedaj ni čutiti dosti te epidemije. MIzerije izza leta 1918 ne želimo več. Veliko •revščine se je takrat napravilo in' potem smo ob kritičnih časih na-, •vezani drug na drugega. Ako pri-j ; de kdo v nesrečo, se bo gotovo, obrnil za pomoč do svojih rojakov.' Ako sum navezani drug na drugega v nesrečah, bodimo tudi skupni. kar se t!če interesov slovenskega naroda in slovenskega pod-! jjetja zadružne prodajalne**. Slovenci, podpirajte svoja pnd-j jetja! Pozdrav vsem! V. Petemel. j Ch abolm, Km. , Pred kratkim je prVOa na tu-) i-ajšnjo postajo neka mlada ženska s Francoskega. Ker se osobje ui znalo žnjo pomeniti, so po:skali "ckega Francoza, ki je raztolmačil sledeče: \>|i Črnogorec, mlad. vdovec, je hA vojak na Franeo-. skem. Zaljubil se je v to Francozinjo. ki je priila za nj*m v Ame rflrtT Rojak se pifie Štefan Kapa ' VeLkovške no^ce. ; i Z naredbo poverjeništva z:i no-jtrauje zadeve je namesto Jurija Čarl'a imenovan za občinskega ge-.renta v Velikoveu dr. Ivan Vid-, J mar, vladni koncipLst pri okraj-1 ■ nem glavarstvu v Velikoveu. Alojzij Švikaršič, begunec iz šr. jLipša, sin znane narodne koroške učiteljske družine, je vzel Sand-wirtovo gostilno nasproti veiikov-i jškega skladišča v na.jeni. Pravijo,; da bo točil posebno dober sadni mošt. Pred kratkim je bival v Veli-I koven bivši okrajni sodnik Poiseh.j (ki služi sedaj v Gradcu. Nekega dne je sedel ta mož, ki slabo izgle-j j da, v gostilni L. v nemški družbi Iter strmečim veliko^škim puruar-, j jem pripovedoval. Ha ko gladuje on in vsi drugi uradniki v Gradcu. In Velik«a^čani mu zatrjevali:1 "Na, znm Essen habTmV bol." Torej so Vclikovčani z živežem /<; dovoljni. I*.i vseeno velikovškej Xemce prav nujno vabimo, i pa i radi zojiet tu prebivali, kjer se še j vendar d«» sitega najemo. Takih "vasnikov" pa ne potrebujemo. i Pevsko društvo v Škofičah. ; V Škofičali ob jezeru se snuje "Slovensko pevsko in izobraževalno društvo Edinost ", ki je potrebno podpore. Darove je treba j pošiljat i Josipu Obileniku. p. Loga vas, Koroško, .1 usros I a v ia. Z avstrijskega Koroškega. , ■ Iz Slive Vrbe poročajo, da so polici vdrli neznani tatovi v vil<» 1 grotice Thorotzkai {prej vdo Kranzmaver) in pokradli drago-cenosti v vrednosti IO.imk) K. Iz Beljaka poročajo, da so tat«»-vi vdrli v cerkev na Peravi ter ukradli: ^ zlate kt-lilie. 2 eiborija. 1 monštranco. 1 do 2 m dolgi srebrni verigi. 3 zlate verižice. 1 široko srebrno verigo m 12 srebrnih itigur. Te stvari so bile deloma ! kine Matere ISožj**. 15 oltarnih prtov, 12 belih prtičev za t:lavalK>fr, , 12 prtičev za kelihe. 2 črna plašča za cerkovnika. Profesorju Ilribar-ju in profesorju Kunzeju s*» ukra-li ]>o en mašni kelih. V mirnem' (času so ukradeni predmeti bili vredni 12.240 kron. Iz verodostojnih virov se poro-;ča. da so oplenili nemški divjaki cerkev v Timenici. ki leži v coni B. Pokradli so monštraneo, 2 kelih a, vso maš no obleko in sveče, tako da si je moral tam pastiru-joči prov'zor vse za maso potreb-: | no preskrbeti iz sosedne cerkve v L pšu. Kaj so delali divjaki z, Najsvetejšim., si moremo misliti ' Pri tem pa Nemci svetohlinsko za-j vijajo očij čes, da je pri nas v Jugoslaviji vera v nevarnosti. Bog nas pa varuj gorečnikov, ki tako' :• krbe za svojo vero kot imenovani, l-oparj'. Že z verskega stališča torej molimo- glasovati za Jugoslavijo. če hočemo, da oataneio naše cerkve neoskrunjene. Iz Li]>e nad Vrbo poročajo: Nemška koroška vlaila nam je predpisala, da moramo oddati iz [žetve 1010. leta 8000 kg žita. Le-lina je Ifila slaba in vsled teira ni-Ismo mogli toliko oddati. A vse ni •nič pomagalo. Prišla je - Volks-\vehr" c nasajenimi bajoneti, liani vzela ž.to. tako da f*a sedaj še za |setev ne bomo imeli. Srečni bratje j v Jugoslaviji, ki imate polne kn-šle in ne čutite avstrijskih dobrot. 7.a mošt. ki ;o^ iti nekaterim častnikom,r.jego-\f 2a štaba potovanje v Pariz, .preko Libave. Poročevalec berlinske Tigende \ lievatu pravi, da so «rem-ral Ju-denič in njegovi Častniki zajm-tili Estonsko z avtomobilom ki j.' no-• ško zastavo. Poročevalec izjavlja, da je odnesel Judenie s 1 s "boj svoje privatno premoženje, katero se eeni iia sto miljonov ei-tenskih mark. li \~>- I^V sU' ttio v posku- /'aH atflV ^jf-') Snjo. ii u- l»rtj slrxiltP. da lrM| iTm^ Jo i>omf-nt'. pre- S nI rUH icl«siate In vrt-is H^Brw ''WS^M ■■ kr^it*. nokW»r m- ^^Hs i^ZeH »te U'hivuljni. vi M jn Vite dofkuuno n-i- ^b ,h nvilo i *• hi tt Jo niti e- H H r.m «ata. H H ! Velik Cen t k Zsstoni! fl M Fcrfljite dotiiMiU-o *ix i*- SB tis «r-nika in knftsr» » troK' z i! nkoraiml iooai lsd^tcov ir. ti.l(i:ti *n ^i- . ^ k «1!:-!« kn-r v. v* nji ;>«i>- iUr.). r-ikfi arr. .-r v na k vz»- - ^^^^ ti me*-r>. ili mrvatlmen. t.i pi m; ifaln. a^D "v DTuVt«- r r.a mi. z lxd >■!•>-val<š. *> l»Mr< uiUmii'.« ii.--tfOtr*l>ne »tfjikf. Do*>it* arvr -vrstno bla*.-> f»r miiate ttrn-*k*» od »io 4*o4st. PiAit#» Ae danes. THE BELL TAICORS Dept. 742 , Adam« and Green Street. Ctilcaoo. IIL i ROJAKI, HABOCAJTK SE NA "GLAS NA ROD A". KAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. i so ga smatrali za tihotapca, kakor ila je prišel ob vso prtljago, ob riOO lir in smodke. Na njegovo željo je poja*ml njegov prijatelj., 1 skladatelj Ri«-ordi v Milanu, obmejnemu earinskemu uradu, kako je prtivwaprav do tff« prifilo, in 'umetnik je nrtljegr?. smodke in 500 lir df»bil faza j. Ali odalej je prenehal kaditi, da je bil »iigitren. dii se mu »e bode nikoli več ne-« prijetnega pripetilo. LISTNICA UREDNIŠTVA i I Naročn ca — Ne, po pokfi š«» ni (mogoče poš ljati blaga v donio-) vino. , Kako je Li«xt nehal kaditi. Slavni virtuoz in skladatelj je popušil redno \sak dan eno smod-ko. Ko je imel od'ti na potovanje,; ga je vprašal sluga, koliko dni ho /. doma in poleg odgovora mu je v i ori 1 v prtljago gotovo števflnl smadk. To ae je tudi zgodilo, ko ne je Luut neki ri earinskem pregledu ga je vprašal cariniki uradnik ~če nima kaj rantii podvrienega. Vtopljen v mud je pozabil t»mel-nik na smodke in odgovoril je:j Nak, nimam". \Vaaiq>4jivi uradnik pa je presedal prtljago in naiel smodke Zaplenil mu jih je k prtljago rred, a »katiga je moral b-zt ji^teti 500 Kt globe. Ob \ čutljivemu Liactn je bilo lmje, daj t GLAS NARODA, 2.MARCA 1980 i- _ - ZDRAVLJENJE BOLNIH z najboljšim zdravilom na svetu. V slučajih epedimije je tnta uporabljati tako idravilo Ze dolgo lot h ret »eni človeštvo prarcm naravnem »irn villi, ki bi poinapalo ozdraviti in odstraniti najbolj na vodne bolezni. To- «4sto naravno zdravilo v^br.jc žtiri velike prednosti, katere človeštvo najb vzame. »t Pmgic.—Pomaga onim. ki irpe vsle«! želodčnih. jetriiiti iedlčnih. črevesnih ali krvnih bolezni. Tretji?.—Uravna, oboprari. izris t i sla I m in zastrupljeno kri četrtič.—To je n:ijve»-j:i sila. ki prežene bnd prehitet »»olj uspešno kot katerokoli dru^o zdravilo. katerejra jem Ije bolnik, kajti posi>e£iije hitreje cirkulacijo krvi ;>.< t,-lesu in na ta način ščiti pre«l nevarnimi Ih>1« znimi. To slavno »iravilo so uporabljali /.»• e I?o!£a. >u Krvni fVij in iniljm ljudi, ki _r:i iipimblja jo. je znana njegova zdravilna imn- n-r n«o>jn -ln:;< ii ...lr-i vila. Velh. i če j. li u'a mibavL :ik<< gu pa hmvi>-, imeti takoj. sra vam bomo jN»>taM takoj zavarovano. f-^i nina plnčaiia. Pošljite M:JS* za eno veliko dro-žin-ko Ijo. ali 83.1.J za tri šlcatlje ali SV_'.~. y.:, i,.>t -k.-cHj. XasUw: Marvel Predue»< •» Marvel !?Mg.. Pittsburgh. Pa ^.ile/i. niti kdo drugi trpeli, da ob-: vlada halijn ves Halkaij. medtem j ko mora p<> njeni klanji politiki lijeno stremljenje iti bo% /a tem. | Naj >e stvar zasuče tako aii ta-' Uo. ne uiore hiti di agačen. kakor da nosi vsaka italjansku ■ aneksija kal nove vojni- v sebi. i e ne /luii^a >e zadiijo uro zdravi razum, postane ta nevarnost lahko najveeja /.a Kvropo. Ako so '' reši vprašanje sedaj [res p.* zahtevah Italije, ho v inte ; resu Jugoslovanov. v interesu K\ rope in tudi v resničnem interesu Italije sanic. da razmerje č?m prej odstrani ter krivca odpravi. Kako jim tO najbolje 11:00«.ec. |x>kaic čas. tjotovi ne želi nihče med nami. da l»i radi !«-s;;i vprašanja zopei tekla kri. Marsikaj se lahko '/irodi. da -e vprašanje definitivno. to se pravi pravično ri si 1»rez o rožja. Složnih izprcnientb je toliko. da ne more danes nihče igrati alisolutnega preroka. Ali na straži ho treba stati neprenehoma in .Tu-groslovani ne smejo zapustiti svojih morda pruvizorično izgubljenih .bratov: predvsem bo treba po-jinoei. da morejo ohraniti svojo na-7-odno eksistenco in svojo kulturo, tla ne vtonejo v Tujem morju in da ne pade njih v«-ra končno pravično rešitev. Te velike naloge >•«• /a\xiu tudi •J 11 ji »»slov. Itepuhličansko Združenj« • Njegova glavna skrb je in bo. pa naj pade sedaj taka ali p.i drugačna odločitev, da ne izgube j ločeni deli svojega jezika, svoje j svoje knjige. <"'e se reši to. mora bodočnost prinesti pravico In to delo se ne bo zanemarilo. ♦ » i * I ZAHVALA. 1 Ju gosi o v. Repubiičansko Zdrn-J žen je se teni potom zahvaljuje J vsem organizacijam in društvom. , !ebi 1 ! ne jKuueni nič več. kakor železni-j: iški lir. Kako, odkod na^ se spe-ji , l.juje Trgovina na .Jadransko mor- 1 :je. o:<-ej časa. kajti tudi v gospodar- skih preobrazbah se ne gode ču-| deži. Povrh tega je ves Balkan s ekonomično izsesan in bo iz vseh -!toh razlogov v neštetih ozirih od-| i, visen od tujih držav. To se pravi: i| Razne zunanje države bodo inte-i; resi rane na njeni, vsaka bo hotela - ščititi svoje interese. Srajca je 10-a lesu vedno bližja od suknje. Ka-i dar gre za velike trgovske ali a sploh gospodarske interese, je - vsak sam sebi najbližji, in najlep-1- še alijance, ki so v nasprotju z t. lastnimi koristmi, izgube <;Voj po-j t men. ' j Italija je bila članiea srednje-evropejske troz^ eze; v zadnji voj-tjni se je bojevala proti svojim vče-iijrajšnjini zaveznikom. Italija je( 1- danes del entente; nihče 11« more e, prerokovati, kje bo čez deset ali. Hdvyj*et let. Lahko se pa ugane, liida ne bodo niti Francozi, niti An-j A I v J Se vemo jiAfiitfko vprašanje 1 v - • ' ; (Iz glavnega urada JRZ. f za življenske možnosti Jugoslovanov, za bod«5ee razmerje med lta-! lijo in Jugoslavijo, za balkanski i problem in za evropski mir, ki po-'meni približno toliko, kolikor sver. j tovni mir. % - Vprašanje se ne rešuje, kajti če i vel j a na sploh beseda, da ne more biti nobeno vprašanje rešeno, do-. , kler ni rešeno na podlagi pravičnosti, velja to prav posebno za jadransko vprašanje, katerega ne morejo ali pa nočejo gotovi visoki! diplomati nikakor prav. razumet L j Gotovo gre .Jugoslovanom — kakor vsakemu živemu organizmu j— za njih pravice. Življenski na-i tgon samoohranitve ne more nit; I v njih izurareti, dokler niso po-I biti. in zato je vsako filozofiranje [o asimilaeiji anektiranih Slovencev in Hrvatov, o njih sprijaznje-nju z namen.ienimi razmerami, o kapitulaciji pred " neizogibnoT V usckIo odveč. Ljutlstvo. ki ga hoče Itnlija podvreči svoji vladi, iiuaJ : voljo za življenje v sebi. in sicer [ne le za golo gmotno, ampak za popolno človeško življenje, toivj," tudi za narodni obstoj, brez knle-! rega ne more biti kulturnega in V tistega soeijalnega življenja, ki se * edino more strinjali z njegovim '' značajem. To ljudstvo se za en-r krat za šiloma laliko inkorporira i1' v Italijo in podvrže vladi kralja' Viktorja Emanuel a. ali čara bolj.* šiloma, čim bolj proti njegovi vo- 11 lji se to izvrši, tem odločnejši in ^ žilavejši bo njegov odpor zoper Tuje gospodsTro. katerega ne mara J in katerega se je branilo. [ Ne gre za to. ali hočemo ali no-. Jj čemo slovonnko iredento in n»cit>- •' i 11 al ne l>oje v Italiji. Dejstva je; |troba jemati taka, kakršna so in j 'žiijimi je treba račuuiti. Kilor ko-j| jliekaj poena primorsko prebivali stvo, ne more niti za trenotek dvo-1 . miti, da salo pr«»ti nepoklicani! j j vladi v naj<»strejši opoziciji, da bo! I branilo svojo narodno eksistenco!^ z aseiui sredstvi ter da bo vedno } hrej»enelo po združitvi s svojimi rojaki. Vpostevati je tudi "treba. ^da si je to ljudstvo pridobilo l»o- jevitost in bojne izkušnje že v sta- ! T'i Avstriji in dn jih bo v Italiji , porabilo. Ker pa poznamo tudi italjansko politiko in njene meto-^ de. si lahko na prstih izračunamo.) da bo njena vlada zatirala vsakojj narodno gibanje med podvrženimi I Jugoslovani. želeČa. luten vzrok, zakaj zgodovina bi't jih lahko poučila. še, če bi jih mogla dobiti vse. ] Morala pa je brzdati svoj apetit 3 in je storila razne "koncesije" j Nekaj obrežja prepušča milostno < Jugoslovanom, ali v svojo oblast p hoče spraviti vse tiste točke, ki ji ji zagotavljajo hegemonijo in pravljajo vso jugoslovansko moč iluzorično. Tndi kontrolo nad A1-: ban ijo si zagotavlja, dasi se tudi L . tam ne more sklicevati na nobene! . narrKlne praviee. , Vse "koncesije**, ki jih delaj italianska vlada sedaj, so pa štor-j t jene z "reservatio men talis", s ti-| , iiihi pridržkom, da jih apouave. kedar pride eas za to. Ni treba I pripisovati italjanski vladi, nobene posebne hudobnosti, da mm {Hide do takih zaključkov. Čim « je Italija »brala politiko aneksq, je " morala ty politiko voditi dalje. Za to bodo gnapodanfci resi V Rimu ne slede osvojevalni Zopet se govori in piSc o jadranskem vprašanju ali o "reškem problemu", kakor so lani po napačnega začeli imenovati stvar, ki jo zavijajo v pajčolan, da ne' bo svet spoznal ujega pravega je-! dra. Iz Pariza in Londona priha-J jajo poročila, po katerih bi bilo: soditi, da stoji problem pred neposredno rešitvijo. Jugoslovanom 30 se pošiljali nekaki ultimati.; tajna londonska pogodba se je zopet vlačila najeli, ali zopet z vsakovrstnimi rezervami, in izrekala se je grožnja, A a se ta pogodba! šiloma izvrši, če ne pristanejo Jugoslovani na nekakšen •'kompro-! mis" z dne 2D. januarja, katerega j podrobnosti so tudi zagrnjene z meglo tajne diplomacije, o kate-' rent .ic pa vendar znano, da jemlje Jugoslovanom čisto jugoslovanske; kraje in jih priznava Italiji. Kompromis — to je treba poudariti — je v tem slučaju beseda, ki moti in zavaja. Kompromis je sporazum. Ta bi bil potre&en: mod strankami, ki so direktno pri-! zadete: tu so Jugoslovani in lta-l lija. Ali med njimi ni nobenega sporazuma I11 tudi ui bilo meti njimi takih direktnih razprav in pogajanj. ki bi mogla voditi do -stpo-razuma. Kompromis je bil sklenjen med Italijo In nekaterimi drugimi vladami brez Jugoslavije lore j brez tistng« faktorja, za čigar kožo gre. Za Jugoslovane to ni kompromis, temveč diktat, ki ga spremlja grožnja. Ta k oz van i kompromis ali pa londonska po-1 godba* b:č ali pa korobač — to je' alternativa. V (spor je posegel tudi- ameriški' pi ezidetit. Wilson, o čemer je dnev-J no časopisje obširno pisalo. V Parizu in Londonu so zaradi njego-; vega koraka zelo hudi, in it al j an-! skim aneksijani naklonjeno časopisje prisktiša v sarkazmu, da prehaja v smeši 1 os t in otročarijo. J Z ozirom na treuotno politično si-i tuacijo bo ameriški vpliv za enkrat praktično majhen, pomen pa ima stališče Amerike zaradi tega, ker ni vseli dni konec in pojde. zgodovina tudi izza podpisa vseh mogočih pogodb iu kompromisov! dalj«- svojo pot. Ta kip, ko pišemo te vrstice, še ni vprašanje *• rešeno", kljub vsakovrstnim terminom* Ali rešeno ne bo uiti tedaj, dakar izreko tisti, ki so danes močni, svojd voljo. Napačno bi bilo i/.za vseh skušenj gojiti nekak optimizem, ki se ne vjema s situacijo. Skoraj bi se lahko stavilo, da se Jugoslovanom ne prikroji pravica, in pravzaprav je le še vprašanje, kako velika je krivica, ki jo utrpe. To pa ., ni odločilno vprašanje, ker ne gre 1 za par vasi več ali manj. ampak 1 j 1 i službi zvezne vlade, ki je živel več . j h t v Združenih, držah in ki je ., mož neobičajn« inteligence, ^e po-. j e«! prostovoljno naslednjo izja- >! vo : 1 — Če ne Im» viada Združenih i I držav v bližnji iwxioenosti posve->; tila več pozornosti ekonomskim . razmeram naroda na Portoiieu. lo nastal konflikt,, glede kojega ; narave bo odločal narod sam. f Liiunteikl v 1 ' mil oljk. M m*41t MC todab pri- ■i li, kjer |c lokalna vponte adino sredstvo takojšno olajfa»o te TBP*SnooEdcm*Uuij0tol*Cfe Pfmv Morite, {• kadite Several GotfcarJ 08 (Swmpw CoWiki te ** nbitekot liuiu«at ali mazilo "pri lokalni tponbl zdntlj«]« nt-tnnrizma, nounldie, iz pahnjeni*, oteklino. ponCui« Tntnih xi*z. ntrplj»»Jf ttlflc In ncDor ter bele-čln. Cmo aoe to Sc Aitka. ali «te iu 3e davki, v vseh lekaroaii. ■nKnsBBSIH -< . • -.'j — -» - Delavske razmere na Porto Rico 1 Slabe ekonomske razmere delavcev na Porto Rieu so imele za posledico, da se je pojavi! razred agitatorjev. To so povečini ljudje, ki so bili deležni nekaj vzgoje, ki .so zgovorni, ki kažejo veliko trnc-ino za interese svojih so-delaveev it: ki so tudi pričeli z bojem med delom in delo-Iajalci. Ta boj je scdaij že splošno razširil. Med nasprotujočimi si silami se delavci in njih voditelji ozirajo na Združene države in organizirano delo v Združenih državah za pomoč. Do kakega obsega temelji narod na Portoricu svoja upanja na narod Združenih držav, je lahko razsoditi iz prostovoljnih izjav, katere je čuti po celem otoku. Na trm mestu je treba priznati, d^ niso ljudje, ki so podali raziskovalen take izjave, vedeli, da je slednji v zvezi z zvezno vlado. Kaj pravijo ti ljudjeO. ee bi bil narod Združenih držav le informiran o našem bednem položaju. pot eni bi gotovo storil svoje korake, da ga izboljša. Pišite, pro simo vas. v ameriške liste, da bo ameriški narod jzvedel resnico glede položaja. Kak drugi pa je dostavil: — Iu kaj takega se dovoli, da obstaja pod ameriško zastavo! V naslednjem hočemo podati it-got ovilo, katero je podal neki mlad Portoričan. ki je bil pred kratkim odpuščen iz kempe Las Časa s, kjer je služil skozi šest me- j seeo*. kot prostovoljec. Predno je stopil v službo, je bil zaposlen pri vladi otoka kot telegrafist. -— Mi ljubimo ameriško zastavo. — je rekel mladt mož. — ter smo prepričani, da dobri ameriški narod noče. da bi se z nami postopalo na način kot postopajo z nami ameriške kompanije. Ko se boste vrnili v Združene države, vas prosim, da poveste narodi- potom časopisja, kaj ste videli tukaj. Bodite pa pazni t r ne omenite imen delavcev, ki so vam dali tozadevne informacije, kajti kompanija bi jih prisilila, da sc izselijo iz svojih hiš v teku štiriindvajsetih ur. Neki Portoričan. ki je sedaj v Razmere na Hayti ZADNJA CACO UBTAJA (tAJKB ORGANIZACIJE NA OTOKU) JS DALA POVOD ZA DEPOBTAOIJO VSAKEGA ČLOVEKA NBMftKB KRVI N AO TOKU---XO J* JBf NAČIN ZAVA&OVA- . NJA AMERIŠKIH INTERESOV.. 1 . 1 *■ - N i -j. .:. <•.".. poroča Lindsay Dfenžsrtacijskem seznamu t< r je odšel iz deželi s par t iso<" dolarji, katerih ui mogel zapleniti v a rtih. ker so bili /pogojeni na beM^lo Ker je bilo bati. iIm hi hili N'emci na otoku v zvezi z ncsiški-»1 po. Ko je govoril, je moral priti vj j ristatuš.-e ravno Priuc \ iijeui (.. tla \~zauu- na krov nailaljni od-.(« lek stnuU-setih x»*t:ieev, s katerimi je «»dplul dne 11. februarja. Kes je, da je \<,jea končana. — je rekel. — ter je videti pre-Cej po/no za deporta--ije na podlagi vojno časnih poluomoči. Na v »a k način bi hiVo boli pametno, če bi se te ljudi deponiralo že do-'■tt prvje. Prdožaj pa je itn>4«slHji : — Amerikanei xo prišli na llavti. da nalože tukaj svoj denar, pod krepi j etri z vednostjo, da *e je lotila \iada Zdru£«»nih držav rihure priskočiti republiki na poaioč ter jo izstaviti na lastne no-ge, čeprav bi vzelo to makar dvajset let. Amerikanec bi pričel zvi-j.iti se naokrog s«- mora vsak človek v novi in tuji deželi. Sko-r<» neizogibno bi mor. I vajeti Nemca, ki ima izkušnje v trgo^-jni o-I »ka kot pomnčnika, upravitelja afi v kaki drugi lastnosti. — V teku treh aH štirih mesecev bi bil Nemec v biznesu. bi ga upravlja! ter nadvladovul. Skoro gttovo je bilo, da bi bil v par na-djd jnih mesecih. Neme*- gospodar, d oči m bi moial Amerikanec. ki . daJ na razpolago kupita! in iuieijativo. ali delati za Nemca ali pa s# vrniti domov s praznim žepom. — Naloge Zdruiemh držav na Hayti ni mogoče vršiti na t:i način. Mi nismo tukaj, da bi posni'i smetano z dežele, kadar pride na \ ril. da hi jemali dofcn-fcc od divje kave, divjega sladkornega trsa i « divjega bombaža za dobo atolih, let ali še več. Mi smo tukaj, da kuJti viramn, da gradimo in da damo domačinom priliko sa zadostno h ra no. *hWko in dosega blagostanja, ki je dedačina pridnega iu P«o vedno pripravljeni na roparske eksped ic ije, so orodje politikašev. Viri opozicije ali i protiameriške stranke na otok Hcvti so sličui onim majhne krajev-i ne ali državne politične stranke v Združenih državah. V tropičnih i deželah se kampanjske sklade porabi za puške in municijo, kot že - pre.ie omenjeno, »e pa za parade, zborovanja, literaturo in take da-i Ije. Metoda spravijanjt orožja v roke revolueijonarjev je prav tako stara kot so stara ustaška gibanja. ' Prav kot m kampanjski komiteji v Združenih državah spre j e- - mali od trgovskih interese*', tako so tudi na Hayti posamezni Nem-l ci prispevali za opezieijskn stranko.Sy. Nobenega dok »rs takih pri- spevkov pa se ni omenjalo v zvezi z deportaeijakim poveljem. i | Moški In ženske & M ^PVI^W N* napravit« napake. Zakaj al s« preakrblta naj- S H T* Jt^k »UifJN*. ia|^oiteiw)lm», najlskuiencjtaea In naj- S| E i - boU»e«m »dravnlka v za/Jetku. Dr. Moltln ima M k 5 _ MtaSnJ« v adravtjenja tisočer in tisočer bolnikov R 1 flH^B bolnih na najraillčnejla naOna. Vsled ta«a Je pea ta m rn : najbolj neodvisen idravctk. pri katerem se lahko za- S m , lOmate toJo tislsann Kras skrM boat* dobm pri Q E, nfam najbolj temeljito sdrarUenJa In veUko re«nl6> K S mHMi ne laiull as enft denar. i m Bresplafina adravnUka pretakava patom aUarf zdravljenju zaprtja, neprebave, dispfpsije, izgube te- R ka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. Pos- K knšajte steklenico tega zdravila danes. Cena 75 in $1.50, p davek 3 ali H centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. pj W. F. Severa CoM Ce«Ur r*PkU, iowa S Main Rouge je bil ranjen, oslabljen vsled izgube krvi in njego-[ va atletiena sila je morala vsled tega podieči Kanadcu. čutil je za-i niolklo pokanje pod rokami Bois Roseja, ki je padel na reuejrata. . kojega hrbtišče se je zlomilo .pod neodoljivo silo kanadskega veli-- r.ana _ _ (Dalj« jotrL) f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužuim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-,, cem žalostno vest, da mi je ne-;, mila smrt vzela s tega sveta mojo L preljubljeno soprogo oz. mater ANTONIJO DEBELAK, j! roj. Puntar. 1 Ranjka je bila rojena v Slivcah, fara Unec pri Rakeku na Notranjskem, podomače Gregoričeva. Stara je bila komaj 23 let. Vzrok pre-rane smrti je. bil zastrupi j enje krvi. Umrla je 23. februarja zjutraj • ob 7. uri v bolnišnici v Frostbur- - gu. Md. Pokopali smo jo 25. febr. i zjutraj ob 9. uri na pokopališču sv. - Mihaela v Frostburgu s cerkvenim obredom. Ranjka zapušča tukaj mene ža-" lujočega soproga in 2 nedorastla - otroka, starejši 6 let star, mlajši i pa 4 leta; nadalje 3 sestre: Ano ) Klemen v Lorainu, Ohio, 'Marijo - Klemenč.č v Coloradi, Slikaj pa - Terezijo Hribar. > Tem potom se najiskreneje za-. hvaljujem vsem rojakom in roja-i kinjam, ki so mi bili v pomoč in _ i tolažbo v mojih žalostnih urah, j kakor tudi onim, ki so ranjko ob-_ j iskali na mrtvaškem odru ter jo [spremili k večnemu počitku na •pokopališče. Prav lepo se zahvaljujem družinam Bečaj. Poženel.. Štoein in Hribar za krasne vence a ravno tako društvu Slovenec štev. 89 SDPZ., ki je tudi darovalo po-)• kojni krasen venec. Torej še en-o krat prisrčna hvala vsem! 1 Tebi, preljubn m nepozabljena žena in mati, naj bo lahka ameriška zemlja, polivaj v miru in veČ-^ na luč naj ti svetil - ' Žalujoči ostali: a Frank Debelak, soprog, ia Mary in Frank, otroka, j. Annie, Mary in Therese, sestre, ti Box 44, Eckhart Mine, Md. ; RESERVE PLATINA KOT JAM- 1 1 7 f STVO i i | ( London, Anglija, 29. februarja. ^ Ltuski boljševiški finančni komi- c j Krestinski je objavil ugotovi- u | .o z ozirom na pričakovano trgo- p ; » »no z inozemstvom. — soglasno j , poročilom iz Berlina na Ex-' -hange Telegraph. Sovjetska vla-I la bo izdala nove vrste kreditne f ! iote v zneskih po 50, 100, 500, s 1000 in 5000 rubljev, ki bodo za- r jamčene z zalogami platina v vred r ;osti 37,500.000 zlatih rubljev. Iz- \ laja teh not ali državnih obvez- o iie bo omejena na 65.000.000 rub- g jev in vlada bo pripravljena na z ^ i zahtevo izmenjati te obveznice v -j rotov denar iz platina. 1 i Obveznice za platin se bo rabi- j •| o za plačevanje inozemskih naku- < i _>ov,' katere bo zaključila vlada j 1 j .ama. Ruskim državljanom se bo I /plačalo denar iz platina le v za- 1 - ueno z predmete praktične vred- r - nosti. Taki državljani, ki bodo 1 lobavljali blaeo, bodo smeli na- 1 o direktno tržiti z inozemci, pri 1 1 eniur bodo lahko rabili obvezni-f1 e za platin kot gotovo denar. ^ i POZOR STAVCI! j; i- • _ Tiskarna 'Glas Naroda" potre- , huje unijskega stavoa. Unijska - * .»lača, unijsko delo. Prednost imfc- ; je oni, ki znajo staviti na stroj. ' »i' ponudbi je treba navesti svojo l* losedanjo izvežbanost. >- ti Slovenic Publishing Co., i 32 Cortlandt St., New York City. H-—--1 Rad bi izvedel za mojega brata ' i ANTONA MATIJ AŠIČ. doma : iz Fiormi, Istra. On je bil v vojni in že 4 leta nisem niti jaz. niti t njegovi sorodniki v domovini; a čuli od njega. Mogoče je, da sej « ! nahaja v ujetništvu v Rusiji ali j i Italiji. Zato prosim rojake vi i-j ujetništvu, ako je kateremu kaj; o njem znano, da mi sporoči, za I kar sem pri volji dati 10 dolar- j ; j jev nagrade. Moj naslov je: Jo-j ! . seph Matijačič. 1375 E. 47. SU| t Cleveland, Ohio. U. S. America.1 (6x 25.27—2 & 2,4.6.9—3) . -t -| ic • - v | lf;Vm prijatelja JOHNA TOM- j AlČ. l)oma je iz Koritnie .pri Št.; -Petru na Notranjskem, podo-l ( , iuače Petanov. Pred par leti se| .'! je nahajal nekje v Fayette Co- • J' ; Pa.- Prosim cenjene rojake, ako i ; - kdo ve za njegov naslov, naj mi j ga naznani, ali pa naj se sam v. i javi. ker mu imam nekaj važne-i -ga sporočiti ia starega kraja. — Joseph Delofit. Box 53. Canons- * - burg, Pa. (2-3—3) in . . ^^^ Oadzmvi katar * ifflim mehurja in od* pe MjjJVJA strani ^rae ▼ 24 -VUSV^^e ia ^Miiar GOZDNI ROMAR | FRANCOSKI SPISAL OŠIIKIIT. FEEBT. S Sa "Olaa Naroda" p>e?eM O. F. 3 L ■ (Nadaljevanje). 3 Sedemindvajset mrtvecev je krilo tla, med njimi osemnajst In- ■ Pijancev. Lc še par ogorčenih skupin se je še borilo, nekako dvajset m po številu, ko sta Ktnadec in Pepe tretjikrat v življenju stola o- M lema piratoma nasproti, lice proti licu ■ Se opojen od b^jne strasti, se je vrgel Boi*.-Ro*»e z dvignjeno H s-kira na Mestiza Ta je najmlajši ter najmočnejši ter je vsled tega H po pravici pripadal Kanadcu. Mestizo se je izognil udarcu ter že ho- S tel planiti naprej, da se oklene Bois-Roseja s svojimi mišičastimi ro- J kami, ko je ob pogledu na Wilsona, ki je že zopet basal svojo puško, H < dnehal od svojega sklepa ter pohitel na skrajni rob loke. 3 Na dotičnem mestu je ležalo odmrlo drevo kot jih je najti tako :H mnogo. I>el vej se jf odtrgal in ostale snhe veje so z deblom vred H predstavljale nekako utrdbo. Bois-Rose pa je- bil vsled skupine bo- 3 rilcev, ki «.«» <«■ nahajali nosi njim in Mestizom, oviran odrezati mu 3 umikanje. 3 Kar se tiče 1'epeta. ki je vedno držal svojo besedo, je brez po- g inisleka izvedel udarec proti glavi starega renegata. Main Rouge pa g z dvignjeno sekiro pariral udarce in kopito puške se je zdrobilo | \ rokah IVpeta. Itamtit se je za trenutek pomišljal, če naj plane na jj lozoroienega nasprotnika. Ker pa je zapazil na strani Spanca Fa- Ig »•t/ bodalcem v roki, je istotako pohitel ^a deblo, za katerim1 — j - bil našel Mestizo zavetišče. Slednji je zopet nabasal svojo puško, ne da bi pri tem izpustil va ../ oči niti ene kretnj.- obeh lovcev. Blisk veselja se je pojavil v očeh m » audita, ki si je mogel v par* sekundah izbrati svojo žrtev, so ji Pe- k< pe istotako zapazil neko drugo deblo na tleh. Čeprav ni imelo to de- ki Ho niaakih vej, ker so jih bobri že davno obglodali, je vendar nudilo varetva za lovca Pojdi hitro seri, liois Ro*e, hitro — je vzkliknil Pepe. ; - Kana dee j«> hitro sledil pozivu prijatelja In v trenutku, ko se jejR ' rgel na tla, j*- iskal >lestizo / očm. žrtev. Fabijan se je ob strani Wilsona vrgel za neko bobrovo kočo in Mestizo ni videl nobenega ; i/med sovražnikov, po kojih krvi je hrepenel. Nato sta pričela oba pirata streljati na vakerje, ne da bi jim i, n.ogel Kanadec s svojimi prijatelji kaj takega preprečiti. 3 1 * ' .4 — Sto vragov! T; lopovi ne smejo ostati tam ter nam tudi ne; smejo uiti, — je rekel Pepe proti Bois-Roseju. _ Ne, gotovo nt-, in tudi če bi moral pri tem izgubiti svoje živ-; v l.jenje. Ta dva lopova bosta morala plačati strah, katerega sem • ' prestal. j . Po teh besedah je Kandaec že dvajsetič povesil svojo puško. . koj<* kroglja ni mogla zadeti skritega sovražnika. Pogosto pa se je 1 1 tudi obrnil proti Wilsonu, kjer se je nahajal Fabijan. Čeprav je bil 1 slednji popolnoma na varnem, je bil za starca kljub temu predmet -1, \ ečnega vznemirjanja. —- Ne, ne, — je mrmral gozdni romar. — Dokler ostaneta ta dva 1 lopova pri življenju, ne bom imel miru. Terfm je treba napraviti ' konec. t Dva strela, oddana od Mestiza in Main Rouge-a, sta podria naj/ tla nadaljna dva vakerja. — Slo vragov, -- je zakričal Kanadec v spričo tecja novega pre-1 livanja krvi. — Temu ;c treb'i napraviti konec. Prav enostavno sred-1 , stvo je dospeti do obeh lopovov. i j Ko je izgovoril Bois-Ros<» te besede, se je v.prl v deblo ter ga , zavalil za par korakov naprej. — H ura, — je. vzkliknil Pepe navdušeno. — Wilson, Sir Frederick, če bosta skušala oba lopova pobegniti, dočim sc jima bova mi-ladva bli/ala. ustrelita oba kot strupeno golaxon. Vaše puške jih morajo neprestano ogrožati. t Pepe je združil f.vojo moč z ono Kanadca in gledalci so bili i ato priče najbolj čudnega dvoboja kar se jih jo kedaj izvojevalo v prerijah. Oba lovca sta ležala za deblom na zemlji ter potiskala z močnimi ', tokami deblo pred seboj naprej. Z ostrimi očmi pa ste tudi zasledo-i «\ala vsako kretnjo nasprotnikov. — Main Rouge, stari lopov, — je kričal Pipe, ki ni tnojjcl še nadalje zadrževati svoje jeze, — in ti. Mestizo, katera nečista žival bo pač hotela imeti smradljivo meso vaju dveh? Bil je v resnici strašen pogled na oba moža, ki sta valila pred seboj deblo ter skušnja izmeriti razdaljo, ki jih je ločila od obeh na-t-protnikov, ne da bi se izpostavila krogljam. Ohleganci in oblego-valei, ti štirje možje so bili brez dvoma najbolj pogumni vojniki. m najboljši strelci na prerijah. Pogum, — je vzkliknil Wilson, — skoro se dotikata drevesa] teh lopov. Pri generalu Jaeksonu, rad bi bil na vajeni mestu. V resnici sta bila oba debla tako blizu drug drugega, da sta lah-j ko ob« pirata čuta hropenje obeh loveev in Mestizo je zntulil od j jeze : Streljaj tja geri, Main Rouge, — je rekel. Pokazal je z očmi na visoko drevo, na katero sta splezala dva Komanča in na kat>»r< n> se je eden slednjih proipravljal. da strelja ! i a oba bandita. > Ali morem* je rekel Main Rouge s pritajeno jezo. — Vi-j il:š. Mestizi kuni naju je spravila tvoja nenasitna pohlepnost. Strel, ki jc naenkrat počil na drevesu, jp prekinil starega ro-J parja, ki je bil zadet na čelu isi trske, katero je odtrgala kroglja' «>d debla. . V istem času pa je zapustil Mestizo svojo zavarovano postojan- > l o. čeprav se jc s tem izpostavljal ognju Komančev, se vrgel na j ht-het ter ustrelil. (**eprav je bila ta postojanka zelo udobna, se je >trel popolnoma posrečil in Komanč se je zvalil z drevesa, zadet v j hrbtišče. — Semkaj, — je vzkliknil Main Rouge, —'ali ne vidiš, da sej deblo, katero valita pred seboj oba postopača, že dotika najinega?! Deblo je bilo v resSiei le še toliko oddaljeno od drugega kot je; znašala njegova debelost. To je bil za gledclee trenutek največjega4 zanimanja. Ko bi se | oba debla zadela dnnr na drugega, potem l>i prišlo do boja na živ-j t j« nje in smrt. v katerem bi mogla le smrt končati veliko med se boj- j ** * ito sovraatvo. Mest xo ni imel «asa nabasati svojo puškf) in puaka Pepeta je* bila uničena. V tem cziru so si stali nasnotniki enaki in Main Rouge ter Kanadec rta si stala nasproti z nahasauima puškama. Komaj sta sc oba debla zadela drug v drugega, ko sta Kanadec in Main Rouge, pust i vsi pnfcke na strani, skočila istočasno na noge ter se spoprijela. Vulkan, v kojega notranjosti se kuha lava, predno se vlije preko roba, ne more vsebovati nobenega silnejlfga ognja kot je bil eni, ki je divjal v sran Kanadca. Bois Rose jft vded tega vpnzoril enega telesnih naporov, pri katerem se mišice telesa potrgajo ali pa premagajo' oviro. _ m ^HHIbšl.•>š...'ji '"le.'it vi . . ii i* — - — ••»-Hlkinl Kje je MIKE LUZNAR! Pred 14 leti se je nahajal v Clevelandu, Ohio, 39 Glass Ave. On ima sina starega približno 15 let. Iščem tudi FRANKA MIKLAVC1Č. ki se jc nahajal pred 7 leti v East Palestine, Ohio. Če kdo ve za njun naslov, naj mi ga spo-! roči, ali naj se pa sama oglasita na naslov: Paula MiklavČieh, i 336 E. 15. St., New York, K. Y. ij L!Kje je JOnN BARAGA? Doma i j je iz Loškega Potoka, podomače Petrov. Nahajal se je svoje-l časno v West Virginiji. Imam mu poročati več važnih stvari , iz starega kraja, zato ga pro-i sim, da se oglasi, ali pa če kdo I ve zanj, da mi naznani njegov .( naslov. — Frank Huter, 185 Throop Ave., Brooklyn, N. Y. ji---- -iKje je moj brat KAROL SELAN? i! Doma je iz Brda št. 34, p. Vič i\ pri Ljubljani. Pred dvema leto- .! ma se je nahajal v ruskem ujet- -i ništvu v Barnoulu, Altajska gu- -! bernija, Sibirija, lager vojenno- j- pljennvli Baroh No. 1. Prosim i,! cenjene rojake, Če kdo vo za ! njega, da mi naznani njegov naslov, za kar bom zelo hvalež- - j na ; ako pa sam dita te vrstice, 2; naj se javi svoji sestri: Mrs. a Pauline Tičar (rojena Selan), tj 5645 Carnegie Ave., Pittsburgh, aj Pa., U. S. America. Q; (1-4—3) t,i- ) j Iščem svojega brata FRANKA -! ČEČELIČ, doma iz Regerievasi ijj št. 21 na Dolenjskem. Bivnl je a [ pred časom v East Heleni, d; Mont., Box 156, a sedaj ne vem i,; zanj. Cenjene rojake po širni n Ameriki prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga sporoči' B, I za kar bom vsakemu zelo hva-1- ležen, ker mu imam sporočiti o več važnih novic iz starega kra-lij ja; ako pa sam čita te vrstice, 11! naj se pa sam oglasi svojemu r.; bratu: Anthony ČeČelie, 3127 >. West 105. St., Cleveland, Ohio. ) (28-2—5-3) Iščem mojega strica ANDREJA MULC ter moja dva bratranca FRANKA in JAKOBA MULC. Pred nedavnim časom se jc Frank Mule nahajal v Rich-vvoodu, W. Va., Jakob Mule pa v Clevelandu, Ohio. Prosim, ako j' kateri izmed rojakov ve Za njih;] bivališče, da mi naznani; ako! pa sami berejo te vrstice, prosim, da se mi oglasijo, ker jim imam nekaj važnega sporočiti. -John Mule, 1126 Maple Way, Braddock, Pa. (2-3—3) - I Rad bi izvedel, kje se nahaja mo-j ja sestra FRANČIŠKA KERNO! omožena LAVRIČ. Doma je iz-vasi Mali log pri Loškem poto-i-ku. Pred 6. leti se je nahajala j v Forest City, Pa., od tistega, ( časa pa nisem več slišal od nje.' Prosim cenjene rojake, ako ka-. teri ve za njen naslov, da nii naznani, ali pa če .sama čita, naj; se mi oglasi. — Math. Kernc,! Box 235, Newberry, Mich. (2-5—3) I Rad bi izvedel za JOHNA STARE; I rz Spodnjega Bernika, fara Cerklje, Gorenjsko. Če kdo ve 1 za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam; oglasi na naslov: J. A. Galiot.i r Thompson, Nev. ((2-3—3): .--i t Rad bi izvedel, kje se nahaja moj, bratranec FRANK ILC, doma iz Črešnjic na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bil v De Pue, j 111., in od tam je neznano kam izginil. Ker sem prošen od nje-s gove sestre iz stare domovine, % da naj kaj poizvem o njem, za-1 to prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi t ga naznani, ali pa naj se mi sam 1. javi na naslov: Joseph Žerjav, , 991 E. 74. St.. Cleveland, Ohio. e (2-4—3) i 1 NAZNANILO. Naznanjamo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, kakor tudi društvenim so brat o m žalostno vest, da smo Izgubili iz naše srede sobrata MATIJA RUPARJA, člana našega društva "Za združenje" št. 117-SDPZ. v Brough-touu, Pa. Bilo je okrog 9. ure dne 23. fe-ibruarja pri delu pri Porter Mine, kjer je bil ranjki vposlen. Ob omenjenem času se je vtrgala plast kamna in ga na mestu ubila. Blagopokojni je bil rojen dne 24. februarja 1875 v vasi Gre ne pri Sv. Duhu, p. Škot'j a Loka na Gorenjskem. Doma zapušča ženo-vdovo Marijo in menda 4 nedo-rastle otroke, a tu v Ameriki pa svaka Florijan Debelaka, kateremu 11a tem mestu izraža naše društvo globoko sožalje. Pogreb pokojnega sobrata se je vršil dne 25. februarja iz slovenske dvorane na katoliško pokopališče Castle Shonon ob 9. uri zjutraj ou veliki vdeležbi zgoraj omenjenega društva, kakor tudi Članov društva ''Zvezda" štev. 52 SNPJ,, katerega član je bil tudi . več let. Prerano umrli sobrat, društvo "Za združenje" št. 117 SDPZ. Ti ' kliče: Počivaj mirno v ameriški t zemlji 1 L Michael Mali, predsednik. John DoLnar, tajnik. John Žitnik, blagajnik. Broughton, Pa.. 25. feb.. 1920-_(28-2—2-3)_ t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-| cem žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela s tega sveta mojo preljubljeno soprogo KATARINO FRONETIČ, roj. Fnrian. Bolehala je samo 9 dni za influ-eneo, kateri se je pridružila še pljučnica. Umrla je 17. februarja [ob eni uri popoldne v Memorial 1 bolnišnici v Johnstownu, Pa., pre-videna s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 20. I februarja popoldne po cerkvenem j obredu na katoliško pokopališče 1 v Morrellville. j Ranjka je bila rojena leta 1887 na Črnem vrhu pri Idriji. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in 4 nedoraile otroke, najstarejši je star 8 let, najmlajši pa 2 leti, ter enega bratranca. * Tem potom se najlepše zahvaljujem družini Sopčič ter njenemu bratrancu, kateri so ji bili v tolažbo in pomoč v času njene bolezni Zahvaljujem se tudv-vnem onim, kateri so se vdeležili njenega pogreba. Tebi, preljuba, nepozabljena žena in mati, naj bo lahka ameriška zemlja, počivaj v miru in vežna luč naj ti aveti! ffiliiioti ostali: Radotf FronetA soprog. Rudolf, Cjril, Johnny m MQly, otrocL Jsrnoj SsBMti, bratranca. Johnstown, Pa* 27. Uh. USOL DOCTOR LORENZO, CDINI SLOVENSKO OOVOftKČI ZDRAVNIK ' #L V tPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI * ŠT!^. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jas sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnjo v vseh boleznih in ker ffiaiii slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moški! bolezni Zato «ae morete popolnoma zanesti na meno, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite I čimprej e. I Jaa ox4ravfm mtroHlaa krt. aaaaulja hi tlmm sa totoaa. kalna* v srt«. la-I »aSanJa laa. botočlna « imMi. alara rana, ilvCna Sotesnl. —HttlepC, Solmi ■ v 1Mb url«*. Muk. jatrak In »IXea. mi...... vavmaUlaMn. katar, alato tU*. I UraSna ura mi V ponSIJU. araSak In sMWk aS S. ara ajutraj Sa S. I sijilini V tarfcik. tetrtklk In MMak aS S. ura ajatral S. ■ ara wilir. Ok naMjak pm Sa a ura slaaMna. I PO POŠTI NE ZOKAVIM. PHIOETE OSEBNO. MB POZABrTK 1MB IN I Dr« LXHtENZ iwaW> wtbmjeg^ pa. j Rad bi izvedel, kje se nahajal JOHN MATIČIČ, doma iz Mar-j 'j tinjaka na Notranjskem. Pred 4. leti je bil v državi Colorado, j Rojake prosim, ako kateri ve za • njega, da mi naznani njegov na-j, '[ slov. ali pa če sam čita ta oglas, j naj se mi sam javi. ker mui imam nekaj važnega poročati iz stare domovine.. — John Turk. •' Camp 54. Box 3. Cheat Bridge. . W. Va. (2-3-3) •I ■■" " ■ !l KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NSW TORKA 1----- iLa Tour a In* ; • marca! Havra ' NaarSam I marcal RottarSam - PDHaSalpkla • marcal Chackeurs ! Pr—Kcn't Wllaor S marcal Trat ' Nackamkaau ] 1« marca! Havra I Franca ! IS marcal Mavra . WaWarSam ! tO marcal *tattar*am ' Naw Vark SB marcal Charkaurs ' ASriatic .; SO marca! Ckarkams t La Savla ; TT marcal Havra , at Pavi I r marcal CharkAur« , Argentina ■ 30 marral Trat 1 LaplanS S aprila! Charkaurs >Naw AmatarSam \ 9 aarllal NattarSa«k PkllaSMpkla ! 3 aprila! Charkaurs La Takrama 1 3 aprila! Mavra • OlaSa can aa waana Matka in vaa Srupa - r i ■ "r. -L-.lidx' l l rr. - 'i rUNKIAKICR {I MBartlsne Bt Mra Vnrk,