The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 126
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 30, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
DILLINGER
STAVKARJI PRI ELEKTRIČNI DRUŽBI V MILWAUKEE NAPADAJO CESTNE KARE IN STAVKOKAZE. — ŽUPAN PISAL DRUŽBI OSTRO PISMO. — DRUŽBI BIL RAJE M RT F V
ŽE V MESECU MARCU ODVZET PLAVI OREL.	_
Milwaukee, Wis. — Razburljivi prizori so se odigravali v tukajšnjem mestu skozi dve noči, v torek in v sredo, še znatno bolj nemirna pa je bila noč v četrtek. Množice delavcev, ki so v torek zastav-kali pri električni družbi Milwaukee Electric Railway and Light Co., so, podpirane od številnih somišljenikov, napadale družbine naprave in cestne kare, ki so obratovale s pomočjo stavkokazov, in niti celotna mestna policija, ki je bila poklicana v pripravljenost, ni bila kos razjarjenim napadalcem. V četrtek so izvršili izgredniki napad na cestne kare celo ob belem dnevu, jih razbijale in nevarno preteple par voznikov.
V noči med sredo in četrtkom je predsednik električne družbe, S. B. Way, pisal mestnemu županu, D. W. Hoanu, pismo, v katerem je povdaril, da bo mesto Milwaukee odgovorno družbi za škodo, ki jo bo ta trpela na imovini ali na o-sebni varnosti njenih uslužbencev, ki so na delu med stavko. Zupanov odgovor, ki je bil v četrtek poslan predsedniku družbe, je bil tako oster, da je vredno navesti glavne točke:
"Obvestili ste me," je dejal župan, "da bo družba smatrala mesto Milwaukee odgovornim za škodo, ki jo bo trpela družba ali nje uslužbenci vsled izgredov. Jaz pa zdaj obveščam vas in potom vas najbolj mogočni trust, kar jih je še kdaj svet poznal in ki ga vi zastopate, da ste vi edini in sami odgovorni za izgrede, ki so omadeževali dobro ime tega mesta. Vaše obnašanje napram vašim uslužbencem, našemu ljudstvu, našemu mestu, naši federalni vladi, je bolj ošabno kakor kateregakoli vladarja na svetu. Izza dni angleškega kralja Jurija III. ni bilo nobenega vladarja, ki bi tako uspešno kljuboval našemu narodu.
Nesramno ste zavrnili, da bi'svoje delo. se uklonili zmerni prošnji za-' stopnikov vlade Zed. držav, dokler ni sam Stric Sam bil prisiljen, da se upre vaši žalitvi in vam odvzame plavega orla. Zdaj ste priča žetvi, ki ste jo sejali, v obliki javnega ogorčenja, katerega ste vzbudili."
Vreti je začelo v tej mogpč-ni električni družbi že meseca septembra, ko je družba odpustila več uslužbencev zaradi njih aktivnosti v zunanjih unijah ; družba namreč ne prizna nobene druge unije kakor svojo lastno kompanijsko. Vložila se je pritožba v Washingtonu in se je zahtevalo, da se družbi odvzame plavi orel. Ker se družba ni hotela pokoriti, da bi vzela nazaj na delo odstavljene, ji je bil plavi orel v resnici vzet, in sicer meseca marca.
To pa ni družbe nič motilo, in je naprej poslovala kakor poprej, dokler se niso uslužbenci, ki so včlanjeni v Ameriški delavski federaciji, zdaj sami dvignili za svoje pravice.
NA POTU ČEZ ATLANTIK
i Njegov tovariš trdi, da je bil ubit.
Dva letalca na poletu oceana na Poljsko.
St. Paul, Minn. — Kakor izpoveduje Pat Iteilly, tovariš jproslulega bandita Johna Dil-prekollingerja, ki ga je policija v sredo aretirala v njegovem stanovanju, je Dillinger mrtev že Brooklyn, N. Y. — Zopet sta od 7. junija. Ubit, pravi, je bil se dobila dva drzna letalca, ki,v Waterloo, Iowa. Reilly je posta podvzela nevaren polet pre-j dal to izjavo po večurnem za-
ko Atlantika iz Amerike v Ev-,sliševanju, ki so ga vodili proti ropo. Dva brata, Poljaka, Ben-!njemu federalni organi. Areti-jamin in Joseph Adamowicz, 'ran je bil pod obdolžbo, da je sta se v četrtek zjutraj dvigni- dal svoječasno zavetje in skrila v zrak na 2000 milj dolgo vališče Dillingerju. pot proti Varšavi, glavnemu mestu Poljske. Letalca sta vzela s seboj na dolgo pot šest sendvičev, ducat trdo kuhanih jajc in posodo kave.
POMILOŠCENJE ZA TUJE-ZEMCE
Chicago, 111. — 19 tujezem-cev, ki so bivali tukaj nezakonitim potom, bi moralo biti deportiranih 1. julija. Dovoljeno pa jim bo, da ostanejo v Ame-!rilci do prihodnjega zasedanja kongresa, ki se otvori v januarju, kajti pričakuje se, da bo
AMERIŠKI POSLANIK V RUSIJI SE POROČI
Pariz, Francija. — Iz Amerike je prispela semkaj v sredo privatna tajnica predsednika Roosevelta, Marg. Lelland, in prihodnji kongres sklenil olaj-sicer, kakor se doznava, v svr- šave glede nekaterih slučajev, ho, da ukrene poslednje pripra-1 kjer bi se morala izvršiti de-ve za svojo poroko z ameriškim portacija. poslanikom v Rusiji, W. C. Bul-littom. Kakor večina nevest, tudi ona zanika te govorice, vendar ljudje vedo povedati, da je že vse dogovorjeno.
POŽIGALCI POD OBDOLŽBO
ZNANA FILMSKA IGRALKA BOLNA
Chicago, 111. — Porota je v sredo sestavila obtožnico proti 18 osebam, ki so obdolžene, da so povzročale požare v raznih večjih poslopjih, da so nato dobile del izplačane zavarovalni-
Santa Barbara, Cal. — Marie'ne. Baje so tvorili pravo zarot-Dressler, priljubljena filmska niško organizacijo in zavaro igralka, leži na smrt bolna najvalnina, od katere so dobili domu nekih svojih tukajšnjih j svoj del, znaša nad milijon do-prijateljev. Ženska trpi že nad larjev. Med obtoženci je tudi
dve leti na, srčni in ledvični bo- več žensk.
lezni. Kljub svoji bolezni in	--o-
svoji starosti — ima že nad 60 POLICIJA POMAGA PRI IZ-let — pa se je celi čas udej-j	VAJANJU NRA
stvovala v filmih, v katerih jej Chicago, 111. — Operatorji vedno igrala komično-resne trukov v tem mestu so dobili v
sredo obvestilo od policije, da
OBISK
V četrtek je obiskal naše uredništvo Mr. Anton Subelj, in sicer v družbi s svojim] nečakom in nečakinjo. Mr. Peter in Miss Frances Cerar, s katerimi je pri-1 šel iz New Yorka, da obišče svoje znance v Chicagi in si ogleda letošnjo svetovno razstavo. Ostali bodo nekaj dni tukaj in kdor se želi sestati z njimi, bo imel to priliko jutri, v nedeljo, na cerkvenem pikniku fare sv. Štefana pri Kegelnu v Willow Springs. — Lepa jim hvala za obisk!
KRIŽEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — Ker vlada ne more v mestih najti dela za vse brezposelne, je odločila, da se bo moralo kakih 400,000 oseb izseliti iz Berlina v manjša mesta, kjer bodo gradili ceste, obdelovali zemljo in podobno.
—	Dublin, Irska. — Pri volitvah v odbore lokalnih mest, ki so se vršile v sredo, je stranka predsednika de Valera porazila v razmerju 2 proti 1 drugo največjo ir ko ^.raJiko, ki ji načeluje Owen O'Duffy.
—	London, Anglija. — Ženevska razorožitvena konferenca je doživela popolno polomijo; tako je mnenje Anglije. Zato je bilo v nižji zbornici v sredo predlagano, da se naj znatno ojača zračno brodovje Anglije in naj se ne čaka več na razorožitev.
—	Moskva, Rusija. — Tukajšnje mestno sodišče je v sredo obsodilo dva moška na smrt z ustrelitvijo, in sicer vsled tatvine železa, ki sta jo izvrševala v nekem skladišču podzemske železnice. Baje znaša tatvina vrednost 100,000 dolarjev.
NEZADOVOLJNA NEMČIJA
te i)9tg0slavi|e
NENAVADNA STRELA, TAKOZVANA OGNJENA KROGLA
UDARILA V NEKO HIŠO V MARIBORU__ZAKLADI
DENARJA V PODZEMSKI JAMI V BOSNI. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IN NOVICE IZ STAREGA KRAJA.
Redek pojav	|rimskega cesarja Gordijana, ki
Maribor, 11. junija. — V ^ vladal 0(1 238 do 244 po Kri Gozdni ulici v Magdalenskem
Ljudstvo razočarano, ker so življenjske razmere slabše, kakor so bile pred Hitlerjem.
Berlin, Nemčija. — Navdušenje, ki je vladalo pred 18. meseci za Hitlerja in njegov režim, se je skrajno ohladilo. Ljudstvo ni doživelo tega, kar se mu je obljubovalo, marveč je nasprotno na slabšem, kakor je bilo pred Hitlerjevo vlado. Življenjske razmere so se poslabšale in država je istočasno izgubila še tiste inozemske prijatelje, ki jih je prej imela.
Ni čudno torej, da nezadovoljstvo prebivalstva narašča, in da je pogovor o ponovni revoluciji, ki bi strmoglavila sedanjo vlado, postal že splošen, joblakov na poslopje ter udarila V tem pa, kdaj se pričakuje ta |v dimnik. Pri udarcu se je raz-revolucija, so mnenja zelo raz- ;letela s strahovitim pokom, da so lična. Nekateri jo napoveduje- jzažvenketale šipe daleč v okoli-jo že tekom 14 dni, drugi te- ci- Krogla se je razletela na pokom šestih tednov, tretji pa da- pmezne strele, ki so povzročile jo vladi živeti še celi dve leti. jv Pravcato razdejanje. Ena
Verjetno ni, da bi že v dogled- pe odbila del di«Pika> dru*a f nem Časn nrfftln rln mWntn n !«lil P° c-Ll.lrovodm žici ter jo je
sežgala, tretja je napravila širo-iko luknjo v stropu, razbila spodaj ob steni stoječe lastavičjej
predmestju so prebivalci hiše št. 14. preživeli v soboto popoldan strašne trenutke, ki jim bodo o-stali do smrti v spominu. Raz-besnela se je okoli 3 strahovita nevihta ter je med nalivom na več mestih treščilo. V omenjeno hišo pa je treščil blisk čisto posebne vrste — takozvana ognjena krogla, ki je zelo redek pojav. Stanovalci sosednjih hiš so čisto razločno videli, kako se je krogla razmeroma polagoma spustila iz
nem času prišlo do prevrata, a že to dosti pomeni, da je ljudstvo v splošnem začelo sploh na to misliti.
stusu. Bizantinski denar je iz dobe vzhodnorimskega cesarja Konstancija okrog 421 po Kr. Nekaj novcev bronastega denar-a pa je iz dobe vzhodnorimskega cesarja Anastazija (491— 518). Ta bizantinski cesar se je vojskoval z Bolgari, ki so prvič začeli napadati bizantinsko cesarstvo. Cesar Anastazij je zgradil v Carigradu proti Bolgarom sloveči obrambni zid, ki se je imenoval Dolgi zid.
Med rimskim in bizantinskim denarjem pa je tudi nekaj bronastih novcev izza časa bolgarskega cara Asena (1186—1196). Ta denar je na eni strani v sredi vdolben ter je v tej vdolbini jasno vidna cesarjeva podoba. Na drugi strani je denar vzbočen ter je na njej vidna Jezusova nodoba.
Velika sreča v nesreči
V kamniški tovarni gospodar-
izrazil policijski ravnatelj, delo policije ni uradno, marveč je samo v pomoč državnim oblastem, da obveščajo lastnika
KAZEN VSLED KRŠENJA NRA
Philadelphia, Pa. — Tukaj-' šnje podjetje Harry Sley and Sley System Garage je bilo od porotnega sodišča spoznano krivim, da je kršilo določbe NRA kodeksa in mu je bila
gnezdo ter nato udarila ob steno skega orodja se je pripetila kaj pritličja in od tu na prosto v nenavadna nesreča, ki je k sreči plot, ki ga je razbila v daljavo ostala brez težkih posledic. O-več metrov na drobne treščice, gromen do 2000 funtov težak četrta pa si je poiskala pot na brusilni kamen, se je med obra-prosto skozi ostrešje na ta način, tom naenkrat razletel na števil-da je razcefrala cel strešni tram ne kose. Delavec, ki je stal pred ter razbila kup opeke. Ves pojav kamnom in brusil neko orodje, je trajal dobro sekundo ter je je k sreči še pravočasno odsko-bila med tem časom cela hiša čil in se tako ognil nevarnosti, oblita v vijoličasto svetlobo. Po da ga kamen ni pod seboj pokopa strela pal. Vendar sta ga zadela dva
vsled tega naložena visoka de narna globa. Dočim kodeks 'čudežnem 'naključju
zahteva, da bi morali biti u- |nikjer ni lesa niti osmodila, pa drobca s tako silo, da je dobil službenci plačani najmanj .$15 :tu(j{ prebivalcem hiše ni povzro- dve nevarni rani na glavi in ro-na teden za največ 54 ur dela, Jčila. ničesar. Pač pa je sprošče- ki, a zdravniki upajo, da ne boje pa podjetje nekaterim daja- nje ogromne električne energije, sta imeli kvarnih posledic.
lo po $9 na teden za 88 ur dela. Sodnik se je izrazil, naj porotniki sami odločijo, ali je kongres storil prav ali ne, ko je odobril ta zakon, in ni v tej ve-
ljudstvo trpi.
vloge, in sicer s tako dovrše
nostjo, da se je morala priku-[morajo do drugega dne, do če-j trukov. Tisti, ki ne bodo upo-piti vsakemu gledalcu. Šele trtka večera, ali podpisati NRA števali tega obvestila, jih čaka pred nekaj meseci jo je bolezen kodeks, ali pa se bodo morali1 kazen $500 za vsak dan, ko bo prisilila, da je morala opustiti zagovarjati pred posebnim dr-'njih truk v prometu izven ko- svoje prireHrtve
žavnim uradom. Kakor se je deksa.	' Slov*«™"!
ki jo je vsebovala krogla, delovalo na elektrovod visoke napetosti, ki poteka ob hiši v daljavi kakih 30 metrov, s tako močjo, da je na Fali vrglo varovalke na-
liki krizi od strani gledal, kako ravnost iz držajev ter je bila do-
Katoliški Slovenci, oglaša jl<» " A m^iksn-
bava toka za kakih 10 minut prekinjena.
-o-
Poldrug tisoč let star denar
V vasi Vidovska, okraj Cazin,
Bolgarski kralj odlikoval slovenske inženjerje
Na predlog društva inženjer-jev in arhitektov v Sofiji, je bolgarski kralj Boris, odlikoval 13 jugoslovanskih inženjerjev in sicer devet inženjerjev iz Beograda, dva iz Zagreba in dva iz Ljubljane. Ljubljanska inženjer-ja, ki sta dobila odlikovanja, sta
20-LETNICA USODEPOLNE-GA STRELA
V četrtek je minilo 20 let, odkar je 19 let stari srbski dijak Gavrilo Prinčip oddal v Sarajevu strel, s katerim je umoril avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Lahko se reče, da je bil ta strel najbolj usodepolen v zgodovini človeštva. Ni umoril samo Franca Ferdinanda, ampak dal je povod za zgodovinske dogodke, o katerih človeštvo takrat niti sanjalo ni. Njega posledica je bila smrt milijonov človeških življenj, število kro-nanih glav je bilo prekucnjenih s prestola, svetovnemu zemljevidu je dal znatno drugačno obliko in povzročil je celo množico socijalnih problemov, katerih niti zdaj še ne more človeštvo rešiti. Pet let pozneje, ravno na isti dan, se je v Ver-saillessu podpisala mirovna pogodba, s katero se je uradno končala svetovna vojna.
PROTIHITLERJEVSKE DEMONSTRACIJE V NEW YORKU
Velika množica nazijskih nasprotnikov se je zbrala pred1 newyorskim pristaniščem, da tamkaj primerno sprejme Hitlerjevega pomočnika, dr. Ernst a Hanfstaengel, ki je prispel na obisk v Ameriko. Mož je moral na mali ladji pristati na obrežju, da se izogne razjarneji množici.
v zahodni Bosni, je velika pod- |inž- Janko Mačkovšek in inž. La-zemeljska jama, ki sega kakih dislav Bevc. 500 m globoko v zemljo. O tej (jami ljudje pripovedujejo razne zanimivosti. Kmetje so že večkrat našli v tej jami zlat denar. |V jami so naleteli na zidovje, ki je bilo umetno narejeno za ne-jkake stanovanjske pregraje. To rje dokaz, da so nekdaj v tej jami iprebivali ljudje. Pa tudi najdeni denar dokazuje isto.
Pred kratkim je kmet Omer Miskič ,blizu vhoda v to jamo pod neko skalo našel cel kup starega bakrenega in bronastega denarja. Ker pa je bil denar nerodno kovan in ni bil zlat, se kmet za ta denar ni dosti brigal, ampak ga je, kolikor ga je spravil v žep, pozneje podaril svojemu sosedu Mustafi Delanoviču. Ta je pa to stvar drugače presojal in je denar nesel v Bihač. Tu so ugotovili, da je ta denar iz stare rimske, bizantinske in celo bolgarske dobe. Ker so napisi na ljane denarju dobro ohranjeni, so spo-
Strela
Strela je udarila 10. junija v hišo posestnika in gostilničarja Radeja na Bregu pri Celju. Strela ni napravila k sreči druge škode, kakor da je porušila dimnik.
-o---
Smrtna kosa Na Savi pri Litiji je umrla Elizabeta Drnovšek, rojena Pro-senc, posestnica in gostilničar-ka. — Na Viru pri Domžalah je umrl Franc 'Majdič, lastnik va-ljičnega mlina in tovarnar. — V Ljubljani je umrl Albert LeviČ« nik, predsednik deželnega sodišča v pokoju, star 89 let.
-o-
Nevarna poškodba Pri telovadbi si je zlomil levo roko 191etni delavec Valentin Šibernik iz Prešibice pri Notranjih goricah blizu Ljub-
l jsnali, da je rimski denar iz časa ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"!
'AMEKIKANSKI SLOVENEC*
Sobota, 30. junija 1934
1 " u .11 1 1 i . ..........................i	...	J «. i	i .i.
podvig življenja in hoče za vsako ceno postati vladarica Azije [sedno odrezala. Ker ni bilo 'mo in oddamo svoje glasove za
1M rP l" Vi A f¥ O A /1A O n n	T/'	n nn vm rt /lull no 4-n lr a vioIaiva wwAnlnUn lv>o<<v>	4	^	Ll.'Xi«! v-» X « /v ^	-I-v- -- n A .-Ji ^
a	^	I podvig življenja in hoče za vsako ceno postati vladarica Azije [sedno odrezala. Ker ni bilo
jHLM ERIKANSKI oLOVENEC'in Tihega oceana- Ker se sama čuti za tako nalogo preslaba,'ravno tedaj nikogar v bližini,
!	oVllCQ 'nnoln^ifi r\v»i fom A	mililnnolron-n 1/i'fo icl/nn-o novA/ln I I'" 1 Ki	n « n rJ i 1 lrn lr r« »-v s~\	Trt
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za cclo leto ........................................$5.00
Za pol leta .......................................... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ......................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
----------------------------------- --------- ------ ------j;-------T	A,
se skuša poslužiti pri tem 450-milijonslcega kitajskega naroda, ki bi mu nudil kako pomoč, je llic first and the Oldest Slovene ki danes leži brez voditeljev na tleh. Ker; tega številnega ljud- radi prevelike izgube krvi
Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Mon day and the day after holidays.
stva ne zamore pridobiti zlepa, zaseda njegovo zemljo—v zadnjem času Mandžurijo — z nasiljem in ustanavlja svoje province. Zavest, da je dosegel v razmeroma kratki dobi tolikšen zunanji podvig, omamlja japonski narod, da danes napoveduje ---vojno celemu svetu. Grožnje kratkovidneža so vedno nevarne,
EDINOST ^PUBLISHING CO Zat° ni °Uda' da jiil SVet ^eml;>e Presneto resno. Rusija se na	^ 11£VlJ1 .)C 0 »im^.
.vzhodu mrzlično oborožuje in naseljuje nova ljudstva, Ameri- naznanjal, da je smrt zahteva-
1849 W?CermakCRdn ChTca o v gradi "a havaiskih otokih trdnjave in oporišča ter množi la tretjo žrtev. Ta je bil John
Phone: CANAL 5544 lCag° število vojnih ladij; tudi Anglija se utrjuje v svojih dominijo- Faiser, ki je umrl v Theresa
---nih. Tako vsak dan sili Japonsko k odločitvi in ne bi bilo čud-
Subscription:	no, če nenadoma izbruhne ognjeni zubelj nove vojne baš na
I'or one year......................................$5.00 j i u *.	,.
For half a year ................................ 2.50 tem delu boZJe zemlje.
For three months ............................1.50 i Temni so torej izgledi v bodočnost in nimamo nobenega r______ . _______________
Chicago, Canada and* Europe: | povoda jih olepšavati. Lice sveta kvari poteza kratkovidnosti zadružni prodajalni. Bil je ja-
l'or one year	„	$6 00 ■••••• v	.	i
................ ' lil iz nje izvirajocega nezaupanja. In to bo dotlej, da se svet ko priljubljen in poznan v na-
nekoč prerine skozi ozkosrčnost in kratkovidnost do Kristovega jselbini, kar se je zlasti videlo
rv I Arlomn r/itrl i av» -i n	^v.«-.	-I —	_ 1- __'................l	i	• i •
kmalu po prenosu v bolnico izdihnil. Pogreb se je vršil 11. junija. Tukaj zapušča žalujočo mater, več bratov in sester. — Nismo pa še pokopali nesrečne žrtve, ko nam je zvon s stolpa
bolnici po dvadnevni hudi bo lezni v starosti 28 let. Rojen je bil tukaj v Waukeganu in zaposlen v tukajšnji slovenski
For half a year .. For three months
..... 3.00 ..... 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, 'Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Temni izgledi
Sanje o razorožitvi sveta so končane. Dve leti in pol je upal podjetni Anglež Henderson, da mu uspe potom pogajanj pripraviti države sveta do sklepa, da onemogočijo z uničenjem napadalnega orožja in znižanjem števila vojaštva možnost vojne. Nešteto konferenc in pogovorov se je vršilo medtem med državniki, po njih se je svet razgalil v strašnem nezaupanju, v katerem živijo njegovi kontinenti in države. H koncu je preostalo le še vprašanje, ali naj se razorožitvena pogajanja sploh še nadaljuje. Ni brez ironije, da je dal na to vprašanje edini zadovoljivi odgovor sovjetski komisar Litvinov s predlogom, naj se ustanovi stalno mirovno konferenco. Stara igra naj se prične pod novim imenom.
V julij u leta 1919 je znani francoski državnik Clemenceau v imenu zmagovitih držav svečano obljubil, da je prepoved oborožitve Nemčije prvi korak k splošni razorožitvi. Iz obljube se je porodila Zveza narodov, ki naj bi preprečevala reševanje prepirov potom orožja, posebna konferenca pa se je bavila z razorožitvijo. Takoj v pričetku pogajanj se je pokazalo, da se velike države branijo znižati število vojaščine in orožja in se zagovarjajo pri tem z zmago v svetovni vojni. Razorožitveno vprašanje je s tem postalo vprašanje enekopravnosti zmagovitih in premaganih držav. Z Adolfom Hitlerjem je Nemčija
gledanja življenja in njegovega cilja
WAUKEGANSKE VESTI
Waukegan, 111.
Da ne bodo naročniki Amer. Slovenca mislili, da se na ameriški Vrhniki ničesar takega ne zgodi, kar bi bilo vredno v časopisje, zato sem se namenil nekaj zapisati, čeprav so novice že takorekoč bolj stare.
Pevski koncert in pa igra "Kovačev študent", ki jo je priredil pevski zbor "Lira" 27. maja pod vodstvom g. Johna Kovačiča, se je jako dobro ob-nesel. Udeležba je bila jako polna, tako popoldne, kakor tudi zvečer. Da je bilo za to prireditev toliko zanimanja, sta k temu pripomogla, tudi pevska zbora "Adrija" iz Chi-cage in pa pevski klub "Zvon"
ob njegovem pogrebu, ko je bi |la cerkev polna ljudstva. Po (greb se je vršil v torek, 12. ju nija, ob 9. uri s peto sv. mašo, ' katero je daroval za pokojnim [č. g. župnik Rev. Father F. Bu-itala in ga tudi spremil na Ascension pokopališče. Pokojni je spadal k društvu Marija Pom. 1st. 79 KSKJ., katerega član-_. Zerovnik. — Za to slovesnost ^stvo se je korporativno udele-je priredila šolska mladina ja- ižilo pogreba in ga spremilo k ko pester program, kakor še zadnjemu počitku. Korporativ-vedno ob zaključku šolskega no so se udeležila njegovega leta, v katerem so nastopili vsi pogreba tudi društvo sv. Jože-razredi, razun enega. Svojo fa št. 53 in društvo sv. Ane št. nalogo so otroci rešili izvrstno 127 KSKJ. Pokojni zapušča tu-in nastopi so bili sigurni, kar kaj žalujočo soprogo in eno se je videlo na poslušalcih, da hčer. — Naj bo pokojnim lah-. so z užitkom prisostvovali cele- ka ameriška gruda in naj poči-mu programu. — Tukaj se je vajo v miru, žalujočim pa naše .jasno videlo, da se naša mladi- sožalje.
na po naših farnih šolah res j Da pa ne bo kdo rekel, da vzgaja pod spretno roko čč. pišem samo od pogrebov,'bom šolskih sester. Le one dosežejo tudi povedal, da smo imeli v neuspeh, ki žrtvujejo vse svoje deljo 17. junija poroko in sicer moči samo za vzgojo šolske se je poročila hčerka dobropo-naše mladine. Zato tudi zaslu- znane družine Josip in Pepa žijo za ta svoj trud vse naše ileraver. Za ženina si je izbra-priznanje in pohvalo. — Smo jla Charlesa Istek. — Novopo-pa li že pomislili, kolikega po- ročencema želimo veliko sreče mena in vrednosti so za nas jn zadovoljstva v zakonskem
našega rojaka in ne zamudimo te prilike, ker bo nam vsem v korist. — S pozdravom,
Elyski volilec.
-o-
KAKO SE IMAJO V INDIA-NAPOLISU
Indianapolis, Ind.
Ne bom poročala posebnih novic, to pa moram povedati, da se tukaj prav pošteno ogrevamo. Ni nam treba iskati toliko priporočljivih solnčnih kopališč, teh imamo dovolj sedaj povsod. Celo v senci se lahko spotiš in celo ponoči nam je vroče. Večkrat ponoči moram vstati, da si pogasim prehudo žejo. Ne mislite pa, da s kako žgano pijačo ali morda s tistim, ki od zida teče. Kaj še! Nasr-kam se žlahtne mestne kapljice, ki ji po domače rečemo "City water", po kateri se počutim močno in korajžno za tri. Nisem nikaka pijanka, tega nikar ne mislite, ampak kadar toplomer pride do 100 ali še čez, takrat pa le rada popijem kaj hladilnega.
Povedati moram tudi, da so se naša mlada dekleta skoraj-žile in sicer tako, da, so v enem mesecu kar štiri skočile v zakonski jarem in ta dekleta so članice naše podružnice SŽZ., katere je podružnica za ta pomenljivi trenutek obdarila s
tih m premaganih držav. Z Adolfom Hitlerjem je Nemčija iz Milwaukee, Wis., ki sta nam (katoliške Slovence v Ameriki stanu Svatba se ievrffla v cT naglasila zahtevo enakopravnosti, nakar so velesile odgovorile, zapela več lepih pesmi. Prisrč- čč. šolske sestre, posebno za 'kven 'dvorani
naj se Nemčija drži mirovnih pogodb dotlej, da dovedejo režo-1 na vam hvala za trud in požrl
rožitvena pogajanja do uspeha. Nemčija je odgovorila z iz stopom iz Društva narodov, s čemer so izgubila razorožitvena pogajanja svojo pravo podlago.
Nemčija se danes mrzlično oborožuje in oboroževanja ne taji, kakor tudi ne dejstva, da vrši to proti mirovnim pogodbam. Zagovarja se, da se mora braniti pred ostalimi oboroženimi velesilami.
Mussolini je pod naslovom "Njegovo veličanstvo top" pisal v nekem angleškem listu o prihodu dobe, ko se bodo države pospešeno oboroževale in ne bo več nikogar, ki bo skušal to zabraniti. Z neuspehom razorožitvenih pogajanj bo pokopana tudi Zveza narodov. Države bodo sklepale le še medsebojne pogodbe o nenapadanju, vodila se bo politika, katere zakiju-Ček bo nova vojna. Tako bo imel zadnjo besedo njegovo veličanstvo kanon. Črnogledo prorokovanje italijanskega vladnega šefa potrjujejo slične izjave francoskega zunanjega ministra Bartheuja, Angležev Baldwina in Simona. "Morda bodo govorili topovi še letos", je nedavno . izjavil Barthou in s tem nakazal vso resnost položaja.
O neposredni vojni nevarnosti se govori v prvi vrsti v zvezi z Japonsko. Znani francoski Časnikar Sauerwein je zadnji mesec potoval po Japonskem in se tam razgovarjal o dnevnih vprašanjih z vsemi, začenši od mikade — japonskega cesarja — doli do najnižjih. O Japonski piše ta časnikar, da je Evropa sploh ne pozna in japonskega naroda ne razume. Japonci so se v dobrem petdesetletju dvignili iz navadnega barbarstva do velesile, ki se na zunaj v ničemer ne razlikuje od evropskih velesil. Japonska industrija je razvita do popolnosti, v gospodarskem in političnem življenju se docela prevzema evropski vzorec. Na znotraj pa ostaja japonski narod preprostega stremljenja za golo močjo in silo, ki tako močno znači preproste, nerazvite duše. Danes ta Japonska slepo sili v še višji
vovalnost, ki se niste ustrašili dolge poti. Prepričan sem, da ob sličnih prireditvah v vaših
posebno za !kveni dvorani, nas majhen slovenski narod tu-1 Upam, da mi nihče ne bo zakaj v tujini ? Nam bi ne bilo .raeril, če še to povem, da bomo mogoče zdrževati naših farnih imeli v začetku meseca julija
primernim poročnim darom. Prva, kot že poročano, se je poročila Miss Pavla Mervar z Joseph Turkom; druga, Miss Mary Milharčič, si je izbrala za ženina Franka Kenošek; tretja, Miss Annie Mauser si je izbrala za spremljevalca v življenju Josipa Taut; četrta, Miss Victoria Zore, si je pa izbrala za svojega tovariša Josepha Lam-perta. Oba sta bila večletna cerkvena pevca, kar upamo, da bosta ostala tudi še zanaprej. Vsi štirje pari so bili poročeni na zelo slovesen način. Neveste in tovarišice so bile krasne kakor gozdne vile, ali kraljičine
v	v	.	v	|	------------------JUI1J«	^V^JVlAtG V11C, ail IY1 CLIJ XUJ111
sol, ce bi ne bilo čč. šolskih se- cerkveni karneval. Že sedaj se iz sanj. Jaz sem jih vsa zadiv
PT-Al' l\ll Atll-1 n lin lr/-] rt Mrtlr^l r.jvbr.-!1	•
naselbinah se bo tudi naš pev- ster. Morda bo kdo rekel, zakaj vam priporoča in'vabi vse fa
ct!/"[ rž K AH no /■! n iTnl >! n	1 ________n	rr i	•»	> •
ski zbor rade volje odzval va šemu povabilu.
Zaključek šole smo imeli v nedeljo, 10. junija. Graduan-tov, ki so dovršili pouk na naši farni šoli, je bilo 33, in sicer 17 dečkov in 16 deklic, katerih imena so: Joseph P.Bena, Walter J. Germ, William M. Ilan-na, Matthew F. Debevc, Cecilia S. Dolinar, John J. Gove-kar, Paul Govekar, Anna M. Hibel, Mary L. Hlad-nik, Dorothy H. Hodnik, Victoria H. Hodnik, Joseph J. Ivanetič, William F. Jesenovec, William S. Kolenc, John F.Kon-čan, Leonard L. Machak, Angela J. Miholic, Frances' H. Novak, William A. Ogrin, Amelia M. Penich, Valentin II. Pusta-ver, Katherine S. Pucin, Frank J. Repp, Frank A. Stnicar, Joseph F. Štefane, Frank L. Ter-chek, Anna T. Tersar, Rose A. Treven, Frederick J. Urh, Samuel C. Vecchie, Anna E. Ver-hovec, Rose L.Vrkljan in Frank
ne? Zato ne, ker one delajo za tako nizko plačo, medtem ko imajo svetne učiteljice mnogo večjo plačo in zato smo lah-
rane, da se karnevala udeležite v velikem številu. Karneval
ljena gledala. V srcu se mi je pa vzbudila želja, da bi te neveste vedno tako lepe ostale in
se bo vršil skozi celi teden vsa- bile srečne s svojimi soprogi
ki večer od 7. ure naprej. Na ko Bogu hvaležni, da imamo cerkveni karneval bo prihajala
čč. šolske sestre, kakor so zato lahko hvaležni povsod, kjer jih imajo.
Tudi bela žena smrt se oglaša sedaj tu, sedaj tam. Tako je v kratkem času strgala iz naše sredine tri naše rojake v naj- te večkrat lepši dobi njihovega življenja. — Da se je pred kratkim smrtno ponesrečil pri vožnji na motornem kolesu John Debevc, je bilo že poročano v tem listu. — Druga smrtna žrtev je bil 29-letni John Koprive John Koprive se je tudi smrtno ponesrečil in sicer na železniški progi v bližini tukajšnje postaje, ko je skočil z vozečega vlaka. Pri skoku z vlaka je
vsaki večer teta sreča in večkrat ko boste prišli tja, večkrat vam bo segla v roko in vam kaj podarila. Le pridite, gotovo jo boste kje opazili. Ona vas pa tudi želi poznati in zato pridi-A. K., zast.
--o-
ZAHVALA
Ely, Minn.
Dolžnost me veže, da se zahvalim ljudstvu v Ely, Tower, Pokojni Soudan in okolici, kateri ste glasovali na primaries volitvah za county commissionerja za Joseph Verantha. In bi prosil, da se še drugi nam pridružijo dne 6. novembra, ker takrat bo zadel ob v bližini stoječo ogra- 'glavna volitev in tista bo velijo in vrglo ga je nazaj pod jkega pomena za nas vse. Ako vlak. Pri tem je prišel z nogo jhočemo sami sebi dobro, si pod kolesa, ki so mu jo dobe- ištejmo v dolžnost, da to stori-
TARZAN MED PRITLIKAVCI
-ir—
Prosila sem Boga, da bi te lepe neveste ne bile nikdar razočarane v zakonu, da bi jim bila pot zakonskega življenja mesto s trnjem postlana s cvetlicami.
Vsem štirim parom iskrene častitke in srčna voščila.
Prihodnjo nedeljo, 1. julija, je mesečna seja naše podružnice SŽZ. ob treh popoldne v stari šoli, kakor navadno. Vabljene ste vse članice, da pridete na sejo zlasti zaradi nekih listin iz gl. urada SŽZ. Vsaka članica, nova ali stara, dobi sedaj listino, na kateri je več vprašanj, na katere morajo članice napisati odgovore. Tiste, katere ste že dobile listine od mene ali od tajnice, izpolnite jih in jih prinesite nazaj, ali jih pa prinesite na sejo v nedeljo. Tiste pa, katere še niste dobile 1 isiin, jih beste dobil« v nede-(Dalje na 3. strani.)
Med zaljubljenci. — Jaz sem
pa mislil, da boš vpila, ko sem te sinoči poljubil.
Ona: Si nisem upala, kajti mama je bila tisti čas v sosedni sobi.
*	Hi *
Dober odgovor. — Papa, zakaj pa "Zmago" vedno slikajo kot žensko?
—	Čakaj, sinko, čakaj, ko se
poročiš, boš že dobil odgovor.
*	* *
Si zna pomagati. — Član rešilne postaje rekrutu: Si močan, koliko lahko neseš?
—	Tako, okrog 200 funtov.
—	Kaj bi potem naredil, če bi se potapljala ženska, ki tehta 400 funtov?
—	Dvakrat bi šel po njo.
* * *
Boljši odgovor. — Katere živali so najbližje človeku?
—	Pes ali mačke bi jaz rekel.
—	Naka — uši. * * *
Dober plavač. — Oče se je
šel kopat s svojim šestletnim sinom. Starega ni bilo dolgo na površje, deček teče k materi in pravi, da je oče dober plavač.
—	Po čim pa to sodiš, sinko, saj še plavati ne zna, — pravi mati.
—	Čeprav ne zna plavati, a pod vodo zna dolgo časa ostati, — se odreže malček. Nato so drugi plavači prinesli očeta mrtvega, ker je utonil.
Bahač. — Trdiš, da si bil v nekem rudniku, kjer kopljejo pod zemljo tako globoko, da delavci potrebujejo pol dne, predno pridejo do dna, in pol dne, da zopet pridejo na površje. Ja. kdaj pa potem delajo?
—	Vse delo izvršijo tisti, ki
delajo ponoči.
* * *
Vseeno zadovoljna. _ Se
tvoj mož drži rad doma, ga pogosto vidiš?
—	Tako po eno uro vsaki dan.
—	Revica.
—	O, nič, saj ura hitro mine.
* * *
V šoli. — Učitelj: John, koliko je danes stara oseba, ki je bila rojena leta 1890?
John: Če je bila oseba mo-čki, 44 let, če ženska, pa najmanj deset let manj.
:|! >I> *
Med zdravniki. — Prvi zdravnik: Si imel kaj sreče, ko si zdravil Smitha?
Drugi mazač: O ja, še dosti,
jplačal mi je, predno je umrl.
* * ,
Razlike. — Kaj se najbolj razlikuje od žene?
—	Mož.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Uhha se je vrnila v Šotor svojega očeta co-pernika in zamorskega preroka. Tresla se je od samega strafru ker ji je Miranda napovedal take zle napovedi. Začela je misliti, kako bi rešila vas in svoj rod. Najbolj hudo ji je bilo, ker ji je Miranda zabičal, da ne sme tega povedati niti svojemu očetu.
Med tem premišljevanjem, kako bi rešila vas in svoj rod je vstopil v šotor njen oče. Vprašala ga je, "ali 'vodni vrag' pokonča tiste, ki ga nadlegujejo?" — "On lahko pošlje na nas zveri, ali pa nam pokonča letino in mi bi stradali. — Ampak dokler je prikovan ne more uiti, kdo ga naj odklene ?"
"Nihče, razun glavar Obebe," je odgovoril oče. "On edini ima tak ključ, da odklene ovratnik, moj otrok." — Sicer pa vodni vrag ne potrebuje nobene pomoči, kajti on je močan sam dovolj, da se reši če hoče. To je še bolj potrdilo v Uhhi Mirandove beseda, da se lahko reši sam, ampak, da le skuša in čaka, kdo je njegov prijatelj.
Uhha je zamislila nov načrt. Šla je iz šotora, da obišče hčerko glavarja Obebe. Ko se je stari copernik poslovil od svoje hčere pač ni vedel, ne pričakoval, da ne bo svoje hčere nikdar več videl. V glavi mlade zamorke pa je neprestano šumelo to, kar ji je natvezil ujeti Španec Miranda, ker bila je hudo vražjeverna.
DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. « Včeraj so bile naše cene:
„	„ ^ Dinarji:	Za	izplačila v dolarjih:
Za	$ 2.70--------- 100 Din	Za	$ S. pošljite....? S.7S
Za	$ 5.00--------- 200 Din	Za	$10. pošljite....$10.8S
Za	$10.00--------- 400 Din	Za $15. pošljite....$16.00
Za	$12.25------- 500 Din	Za	$25. pošljite....$26.00
Za	$24.00---------1000 Din	Za	$40. pošljite....$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO,
ILL.
Sobota, 30. junija 1984
'AfifiEKlKANSKI SLOVENEC
........... <pi> m r i a i 'i" i.......

And. Tomec:
NEKOLIKO POPRAVKA IN
ZAGOVORA
Vidite, kar cela veriga: Najprej "Razprava", potem "Dodatek", zdaj pa "Popravek".
Nisem jaz kriv, da se' zopet oglašam, kriv je tiskarski škrat. Saj pravim, da kdor hoče vsem vstreči, ne vstreže nikomur. V "Dodatku k mislim k razpravi" sem zapisal: "Če je taka mladina za narodnost izgubljena, naj vsaj za vero ne bo izgubljena." To se pravi, da če je mladina za narodnost že enkrat izgubljena, ne dopustimo vendar, da bi bila tako nesrečna, da bi bila še za vero izgubljena, kajti ni še tolika nesreča, če človek obleko izgubi, samo da si golo življenje reši. Tako tudi še ni največja nesreča, če je kdo za narodnost izgubljen; neskončna nesreča za vsakega pa je, ako je versko izgubljen, ker če vero izgubi, vse izgubi.
Tiskarski škrat pa je to pokvaril in je bilo citati v A. S. št. 119 tako-le: "Če je taka mladina za narodnost izgubljena, naj bo, . . ." Torej naj bo!
Ni tako! Jaz nisem tako zapisal in zato tudi nočem biti kriv in ne g. urednik in ne čitatelji mi gotovo ne bodo zamerili, če ne pustim tiskarskemu škratu zadnje besede. Pač pa bi mi zamerili, če bi obveljalo, da sem jaz tako zapisal, ker so si gotovo mislili: Glej jo nerode, svoje lastno delo podira, ko na vsezadnje pa pravi, da naj le bo mladina za narodnost izgubljena. Čemu pa potem v vatle dolgih člankih na dolgo in široko razpravljati o narodnosti in
HITLERJEV POMOČNIK V AMERIKI
skrbi, da mladina ne bo narodno izgubljena?
Kar sam kot Revček Andrej-ček napačnega ne naredirii, ima pa še tiskarski škrat vmes svoje kremplje, ali kaj ima, da vsa stvar drugačno izgleda, kakor je v resnici in da potem svet mene napačno sodi.
Zavedam se sam, da se me po mojem zadnjem spisu "Dodatek k mislim k razpravi" sodi, da sem preveč za angleščino v slovenski cerkvi ali vsaj bolj za nepotrebno rabo angleščine v slovenski cerkvi, kakor proti njej, da se bolj nagibam na eno, kakor na drugo stran. Tudi jaz bi koga drugega tako sodil. Pa naj bo povedano, da sem se jaz vedoma in namenoma nagibal bolj na desno, kakor na levo. Kajti če bi "udaril" po levi ali desni, povsod sem jaz in na obeh straneh bi mene bolelo — zato sem pa raje več popustil desni kakor levi, saj vsakdo ve, kaj je desnica nasproti levici. Pa ne mislite, da je to angleščina, je nekaj drugega, kar lahko zgrun-tate, ako hočete gruntati. Zato sem pa nalašč malo več zapisal, kakor mislil, češ, če je zamera neizogibna, naj se pa raje zamerim levici kakor desnici.
Tako, zdaj upam, da se bomo po tem "Popravku" malo bolje razumeli. K temu je pa pripomogel tiskarski škrat in skušnja je zopet pokazala, da kdor hoče škodovati, nazadnje koristi.
i pila svoje čete s česnovo vodo, da bi postali neranljivi, j V zalivu Bias Bay so že poto-jpili na stotine roparskih jadrnic in manjših ladij. Toda kakor hi-'
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaij-vj,uj(:- / z. <r»m >
tro se odstranijo vojne ladje, se; roparske jadrnice zopet pojavijo kakor gobe po dežju. Splošno sodijo, da bo konec te velike nad-|loge šele, ko se Kitajska umiri in sama napravi red v svoji državi.
ll.io na seji. Pi.dite torej vse, ku
tajnica mora listine poslati kmalu nazaj na glavni urad.
Naznanim tudi, da je i članica Mrs. Sedej odpot >vala
|Mt. Clemens, in ko pridete do prve rdeče luči od ML Clemens, jboste videli karto z napisom SŽZ. Tam obrnite na desno in kmalu nas boste našli. Tam bomo imeli vsega v obilici. Mrzlega in toplega za jesti in za 'piti in za plesati. Tako bo tudi
C llcicul	,
tem ustreženo, ki radi karte
-o-
igrajo. Prijetno bo sedeti v hladni senci. Prostor dobimo
Dr. Ernst Hanfstaengel, Hitlerjev pomočnik, katerega nedavni prihod v Ameriko je dal povod razburljivim demonstracijam v New Yorku, ki so jih vprizorili protinaziji.
Pa brez straneh.
zamere na obeh
TEŽAVE MLADINE
Vsako leto 2,250,000 mladih ljudi v Združenih državah vstopa v starost, ko morejo iti na delo. Meseca junija bo 160,000 visokošolcev dovršilo svoje nauke. Mnogo stotisoč mladeničev in mladih deklet dovrši srednje šole. In vsi hočejo začeti delati.
Usoda teh mladih ljudi je bila v zadnjih štirih letih tragična. Našli so, da je bilo povsod za-dbsti delavcev in uradnikov. Težko je bilo dobiti kje kako priliko za delo ali za začetek ka-rijere. Kako bo to letos?
Federalna vlada je končno storila neke začetne korake, da pomaga tej veliki skupini. U. S. Bureau of Education je sklical konferenco o problemih mladine. Vzgojevatelji in voditelji na so-cijalnem polju se zberejo v Wa-shingtonu, da pretresujejo o raznih načrtih v zvezi s tem problemom mladine.
Dr. Kelly od federalnega prosvetnega urada je nedavno poudaril sedanje težave mladine. Izurjeni delavec, ki zgubi delo, more prihraniti svojo izurjenost, ali izšolani mladenič prav lahko pozabi, kar se je učil, ako nima prilike do vežbe. Dekle, ki se je učila stenografije, more tekom 6. mesecev zgubiti sposobnost kot stenografica, ako ne vežba
gastva. Orjaške korporacije so postale interesirane v premoč nad vlado v svoje sebične svrhe in ne v blagor občinstva. Imamo vse premalo skrbnega in daleko-vidnega planovanja, in celo najboljši plani, storjeni do sedaj, ako izvedeni, bodo še vedno pustili mnogo kronične nezaposlenosti.
NEVARNOST MORSKIH ROPARJEV ŠE NI MINILA
V kitajskih vodah še vedno iMnogo jih je bilo že doslej in cvete roparska romantika. Ne |mnogo jih tudi še vedno izvaja
pojavljajo se sicer več ladje s črno zastavo, na kateri se je belila lobanja s prekrižanimi kostmi, toda kljub temu niso napadi na trgovske ladje ponehali. Poklicni roparji se ne lotijo samo manjših ladij, temveč napadejo celo velike parnike.
Večino teh napadov izvedejo s pomočjo prav posebne taktike. Ladij ne napadejo več s svojih zastarelih jadrnic, ker dobro vedo, da bi ne bile več kos modernim parnikom; pač pa se roparji vtihotapijo na ladjo kot potniki ali pa celo tudi kot mornarji
ta "poklic". Najslavnejša v novejšem času je bila vdova morskega roparja Hon Čelo, ki je po smrti svojega moža leta 1921 prevzela poveljstvo 60 roparskih ladij in je vso obal. ob Pakhoj strahovala. O njej pripovedujejo, da je bila mlada in lepa, toda vse to je ni oviralo, da bi ne izvršila najstrašnejših umorov in ropov. Za časa revolucije se je pridružila generalu Wong Min-tong in v njegovi vojski se je bojevala kot polkovnik.
Toda največja roparica je bila brezdvomno zloglasna Mistress
REKORDI IN STATISTIKA
V južnoameriški državi Čile je bilo lani izvršenih več umorov kakor na vsem svetu. Statistika 'navaja, da je prišlo na 10.000 • prebivalcev 62 umorov. Republi-jka Čile je s tem pustila za seboj jZedinjene države, ki so bile do-. tie j prva kriminalna dežela na (svetu. Na tretjem mestu svetov-!ne kriminalne razvidnice stoji j Belgija.
I V Angliji je nekdo pripovedoval, koliko zdravnikov pride na prebivalce evropskih mest. Eno razmeroma na zdravnikih najbogatejše mesto na svetu je Budimpešta.
Neka statistika pravi, da kadi največ žensk cigare v Indiji. Če pomislimo, da kadijo ženske navadno cigarete, bo to najbrže pravilno. V Italiji se je lani število zakonov v primeri z 1. 1932. pomnožilo za 16.000. S tem so dosegli Italijani svetovni rekord v porokah.
Neki nemški statističar je u-gotovil, da se primeri 85 odstotkov vseh domačih nezgod v kopalnici, 13 odstotkov v kuhinji in komaj dva odstotka v ostalih stanovanjskih prostorih.
G. Charry, davčni upravitelj kantonske vlade poroča, da so v provinci Sečuan plačali prebivalci svoje davke do 1. 1997., torej za 63 let naprej! Ta rekord je menda edinstven na svetu in Kitajski marsikatera država lahko zavida.
v stari kraj na obisk v svo. rojstni kraj v Ljubljano. Pred no je odšla, je še darovala aa brezplačno, za kar gre najlep-
našo podružnico $5.00, za kar ,Sa *lvala Mr- in Mrs' Osterman.
naj ji bo izrečena najlepšo hva- ~ naPre* 80 v imenu vseh la. Vse ji želimo srečno pot tja članic liaše Podružnice zahva-in nazaj. — Da bi vesela stopi- ^ujemo vsem, ki sta se name-
la in pozdravila lepo slovensko ,nili> da nas na tem -oikmku l50" zemlio, prijatelje in prijatelji- t3elitc in nam kai P°™^ate pn ce in se zopet srečno vrnila tem le1-3em delu- Prosim vse fa" med nas k svojemu soprogu, ki ranc našc farc> da se udeležlt" jo gotovo težko pričakuje. — tf-a Panika, kakor tudi vse Ne pozabite drage sosestre seje naše prijatelje, da pripeljejo s v nedeljo popoldne. — Najlep- **bo3 še ostale svoje prijatelje, še pozdrave vsem glavnim u ,Vsak bo dobrodošel.
radnicam in vsem članicam | Tore-' v sredo 4- 'uli-la mka" SŽZ. po širni Ameriki, kakor ,mcr drugam kakor na Ostcrma-
tudi čitateljem tega lista.
Včasih oddajo na parnik velike jCing ali tudi Hsi Kaj, žena Čink pošiljke porcelana ali pisalnih 'Jyha, ki je okoli leta 1800 po-strojev, v resnici pa so to zaboji, poveljevala mornarici 500 ladij
"Ako ta slika se zdi temna in obupna, ne pozabite, da človeštvo je vedno najboljše v skrajni sili. Vse velike zmage ameriškega življenja so bile priborjene sredi težav in žrtev ter skoraj neverjetnega trpljenja."
Kancler Chase je tudi dal nekoliko konkretnih nasvetov. Svari mladino, naj se ne engažirajo v parasitne industrije, ki skušajo živeti brez ozira na posledice za druga človeška bitja". Imamo preveč prodajalcev, ki skušajo prodajati ljudem stvari, ki jih ne potrebujejo niti ne marajo, in premalo ljudi v kreativnih službah. Nasvetuje polje vzgoje odraslih kot malone nedotaknjeno. Sploh "kot mladi državljani skušajte razumeti ta čudni novi svet, v katero vstopate z vso inteligenco, ki jo imate. Naučite se rabiti svoja lastna očesa, da opazujete, kaj se godi, čitajte časopise in knjige z raz-
polni orožja. Ko parnik mirno plove sredi morja, se na dogovorjeno znamenje mirni potniki nenavadno izpremenijo v tolovaje, zgrabijo za orožje in v kratkem času ukrotijo posadko. Parnik oropajo, prav tako pograbijo potnikom vse dragocenosti. Včasih že čakajo tako ladjo roparske jadrnice, na katere potem roparji naložijo ugrabljeno blago. Roparji se navadno polastijo najprej radijske kabine, nato vklenejo posadko. Ladjo včasih tudi odvedejo v svoja skrita pristanišča v zloglasnem zalivu Bias-Bay.
-o--
Annie Koren.
ČLANICE DETROITSKE PODRUŽNICE SŽZ. PRIREDE PIKNIK
Detroit, Mich.
Članicam se naznanja, da bomo imele v nedeljo 1. julija našo mesečno sejo. Le pridite vse na to važno sejo, ki se začne ob 3. uri popoldne, ker seja bo važna zaradi piknika, ki ga priredimo na Geo. Ostermanovi farmi v sredo 4. julija. Zato ste prošene, da pridete v velikem številu, da bomo vse dokončale in se bo izvolil oziroma odbral odbor za razna dela na pikniku. Naša želja je, da bi napravile vsaj $100 za našo slovensko cerkev. — Le koraj-
novo farmo. — Pozdrav vsem članicam SŽZ. po Ameriki.
Marie Maierle, preds.
Številke poleg vašega naslova vam povedo, do kedaj j s plačan list.
Najboljša poletna želodčna tonika
Poletje se prične 21. junija. Ako želite, da boste prosti poletnih želodčnih nadlog, jemljite redno
TPINERJEVO GRENKO VINO
ki je mednarodno znano kot najbolj zanesljiva želodčna tonika in milo odvajalno sredstvo. Njega formula je bila preizkušana skozi 45 let in ugotovljena kot nad vse učinkovita. Tvinerjevo grenko vino odvrača zaprtje, žo, drage sosestre in složno na- 'pline, izgubo teka, glavobol, ne-prej. Jaz mislim, da jih bomo spečnost. V poletnem času je v
napravile.
Ali ste dragi rojaki že pomi-
UTRINK1	Slili' kam P°Jdete na Juli.ia?
, , , , , , Nikamor drugam, kakor skozi tako odsotno kakor,
s 'posadko 10.000 mož. Povelj- j stvo je prevzela, ko je njen mož prišel v roke vlade. Več let je pustošila ob obali in premagala tudi vladno mornarico, ki je bila poslana proti njej. Končno je prisilila vlado, da je izpustila njenega moža in tudi njo prenehala zasledovati. Pozneje je silno obogatela s tihotapstvom. O tej čudni ženski pripovedujejo, da je pred začetkom boja poškro-
Napravite iz zdravstvenega tedna zdravstveno leto...
Nič ni
duševna prisotnost.
* * *
Hladnost soljudi ti lahko povzroči trajen nahod.
* * *
Pamet je plemenitejša sestra zvitosti.
* * *
Najhitreje ovenejo lovorike,
na katerih počivaš.
* *
Sila aktivnosti sloni na spoznanju.
* * *
Kjer nima cene resnica, je arez cene tudi človek.
resnici nujno potrebno. Pri vseh lekarnarjih. Jos. Triner Corp., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111.	(No. 2)

PROGRAM PROSLAVE
20-letnice dr. sv. Jeronima
štev. 153, Canonsburg, Pennsylvania
in
Isto velja za tehnično izobražene jsodnostfo idite do krenik stva mladeniče. Kdor se je naučil električnega inženirstva, arhi-
tekture ali zobarstva in ne more dobiti dela po dovršitvi šole, najde kasneje, ako se mu ponudi prilika, da ni več sposoben.
Jasno je torej, da vsenarodni program za pomoč nezaposleni mladini mora vsebovati kake u-redbe, ki naj preprečijo zgubo izurjenosti.
Kancler ne\vyorške univerze Harry Woodburn Chase je v poslanici na absolvente 1. 1934 med drugim rekel:
ri s svojo lastno pametjo"
"Pamtite •■— zaključil je — da
izid je od Vas odvisen. Naj bodo razmere še tako slabe in težke, ne pomaga javkati. Potrebovali boste vse zdravje, dobro voljo in vso odločnost, ki jo imate. Si ne morete privoščiti izpodkopava-nje svoje moči s trpkostjo in navadami, ki ubijajo zdravje. Dali naj gremo naprej v novi red, boljšo pravičnost in višjo srečo in dobroto življenja, je končno odvisno od Vas samih, od Vaše inteligence, sposobnosti, inici-jative, predvisnosti in značaja
V prvih osmih mesecih preteklega leta je bilo napadenih 10 velikih tovornih ladij. Brodarske družbe si skušajo na vse načine pomagati proti tem napadom. Posadke oborožijo, poveljniški most na ladji utrdijo, kakor bi bil to pravi ford. Največjo varnost daje nadziranje nevarnih voda z vojnimi ladjami. Samo Anglija ima okoli 12 manjših ladij, ki samo nadzirajo nevarne točke. Dva rušilca stalno ploveta ob obali Kwantunga. Tudi Japonska ima stalno 12 vojnih ladij v takšni službi, Francija je določila za to štiri ladje in Zdr. države 8. Zdaj bo eskadrijo A-merika pomnožila za dve ladji. Tudi na kitajskih veletokih morajo evropske velesile stalno pa-truljirati svojim ladjam.
katero praznujejo
dr. sv. Jeronima, štev. 153, in dr. Kraljica Majnika, štev. 194, KSKJ.
dne 4. julija,? Dreniku parku
Dopoldanski program:
1. OB 9. URI, peta sv. maša v cerkvi sv. Patricka, za žive in mrtve člane in članice društev sv. Jeronima in Kraljica Majnika.
Ako vas je letošnji narodni zdravstveni teden našel pri dobrem zdravju, je dosti upanja, več kakor kdaj koli prej v zgodovini, da se bo ta zdravstveni teden podaljšal v zdravstveno leto. To pa samo, ako boste uporabljali zdrav razum in boste uporabili pred-
Vi sedaj pojdete v svet, ki |'In kako deželo	naj- imamo j.
je poln zmede in nesigurnosti. 1950; je odvigno	od kakovosti Bo prav lahko za Vas najti, da je vse krivo s svetom okoli Vas.
Mogočnost vojne je resnična in grozeča. Ni zadosti dela za vse. Prav malo ljudi ima preveč bo-
moških in žensk,'kakršni hočejo biti mladi ljudje današnjega dne. Civilizacija se ne more po-vzpeti višje kot njen vir."
nosti, ki so danes znane, da se ohrani Kljub tej previdnosti še vedno jdobro zdravje. Preprosta vsakodnevna .	,	T> „ pravila za ohranitev zdravja, ki Jih da-
cvete roparstva na morju. Ro-|V|o zdravslvene oblasti, se glase ne-
parji imajo še vedno po več sto kako sledeče:
Privoščite si spanja osem ur vsako noč. Telovadite zmerno na svežem zraku in soincu vsak dan. Izogibajte se skrbi in napetega življenja kolikor mogoče, zlasti ob času obeda, ko si morate vzeti dovolj časa, da; počasi jeste. V svfijo hranb vključite vsak dan najmanj dva kozarca svežega pasterizira nega mleka (otroci potrebujejo 3 do 4 kozarce); zeleno aii rumeno zelenjavo, k a k o r solato, špinačo, kolerabo, itd.; en paradižnik ali pomoraneo in še kako drugo zelenjavo ali sadje poleg
ladij, s katerimi strahujejo posamezne dele morja, čelo otok Formosa si je takšna mornarica osvojila. Za najnevarnejšo roparsko mornarico smatrajo roparsko eskadriljo, kateri poveljuje neka ženska. Ta ne napada samo ladje, temveč tudi nekatera mesta ob obali. Doslej še niso mogli tej ženski do živega. V o-
stalem ni pomorska roparica na l^s^ka^kaže £ilmsko zvezdo Sally Kitajskem prav mg posebnega. IEilers, ki se ravna po teh pravilih,
PIJEM MLEKO da ostanem zdrav
Moški in ženske potrebujejo sveže pasterizirano mleko vsak dan, da pospešujejo dobro zdravje. Vsebuje dragocene prvine ,ki jih potrebuje telo pri pobijanju bolezni. Tudi je tako lahko za prebavo. Naročite svojemu mlekarju, naj vam dostavi kvart za vsako osebo v vaši družini. Dostavil ga bo varno k vašim vratom.
Pričnite danes piti najmanj 4 kozarce mleka vsak dan. Počutili se boste bolje.
MILK FOUNDATION, Inc.
A. non - profit organization endowed to give out scientific
facts on general health.
205 W.Wacker Drive, Chicago
Popoldanski program:
2.	OB 2. URI, Michael Tomšič, predsednik dr. sv. Jeronima, ima pozdravni govor v imenu društva.
3.	NASTOP voditelja programa, Frank Rim.
4.	GOVORI Mary Koklich, predsednica dr. Kraljica Majnika, št. 104, KSKJ.
5.	ČLANICA mladinskega oddelka pozdravi goste.
6.	NASTOP pevsko društvo Ilirija, pojejo pesem Po-bratimija.
7.	GOVOR Frank Lokar, član gl. nadzornega odbora.
8.	NASTOP članov mladinskega oddelka: Pojejo pesem "Amerika". Deklamacija k Jubileju 40 letnice K.S.K.J. "Pozdrav Jednote", deklamacija.
Pesem "Hej Slovenci".
9.	GOVOR, Stanley Zupan, urednik Our Page.
10.	GOVOR, Father J. Ed. Istocin, domač župnik, in Father Ralph Iia,yes, pomožni župnik.
11.	NASTOPI pevsko društvo Ilirija, pojejo pesem Jadransko Morje.
12.	GOVORI član financ, odbora, Rudolph Rudman.
13.	GOVOR, Ivan Zupan, urednik Glasila.
14.	PREDSTAVITEV ustanoviteljev dr. sv. Jeronima.
15.	"POZDRAVI ustanoviteljev", deklamira članica mladinskega oddelka.
16.	GOVOR, Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ.
17.	NASTOP, pevsko dr. Ilirija, pojejo pesem U boj.
18.	ZAKLJUČEK slavnosti, ples in prost zabava.
Vabimo vsa društva iz Canonsburg in bližnjih naselbin, da se po možnosti udeležijo naše slavno-ti. Pridite vsi v našo naselbino ta dan, da se z nami poveselite.
Pripravljalni odbor.
Sfritt 1
'AMERIKANSKI SLOVENEC*
Sobota, 30. junija 1934
ZAMETENE STOPINJE
Spisal HENRY BORDEAUX
Prevela KRISTA HAFNER
Hotel sem ga nadkriliti, a sem podlegel. O svojem porazu kričim, ker ničesar več ne pričakujem. Ko sem te onega večera odnesel na rokah ko lahno žrtev, se mi ni smilil tvoj trpeči obraz, tvoja tožba, tvoji spomini. Storil sem ti krivico. Odpusti mi! Maščeval se je. Ponoči sem ga videl, kako je odprl svoje mrtve oči in naju gledal; znova te je vzel k sebi in moral sem te prepustiti njemu. Njegova si. Ljubosumno te brani pred menoj. Vedno bo med nama on.
Nikoli ne bova mogla brez muke govoriti o preteklosti in strašno trpim, ko ti to pišem, ker nisem govoril o njej. Zdaj, ko sem ti povedal te stvari, ki naju bodo za vedno ločile, mi je laže pri srcu. Vendar sem se otresel teme in dvoma, v katerih sem se boril. Ne vem še, kakšna bo najina prihodnost. Zaradi Julke, ki naju veže in je že zelo bistroumna, morava glu-miti skupno življenje. Ti se boš vrnila v Pariz, v svojo hišo. Ko boš določila dan, kdaj se vrneš, bom jaz ukrenil vse za pot v Rusijo in bom odpotoval. Cas in dalja naju morda nekoliko pomirita in vdala se bova v navidezno skupno življenje.
Joj, če bi bila ti nedostojno ljubila, bi bilo pozabljenje morda lažje! Tako pa bo tvoja ljubezen vedno močnejša od naju, čeprav nama to ni všeč.
Ne jaz ne ti je ne moreva pozabiti. V svojih genljivih pismih objokuješ mojo ljubezen, ker misliš, da si jo izgubila, neumnica! Nisi mi pa povedala, kar mi povedati ne moreš: da me ljubiš. Jaz pa iščem samo tega.
Zdaj poznaš mojo bolečino, ki je hujša od tvoje. Zdaj ni več neresnice med nama. Ce se nočem ponižati v lastnih in v tvojih očeh, če hočem postati vreden trenutka, ko sem te zopet našel na Svetem Bernardu, ko je bila v meni neizmerna raotost, ker sem te našel: te ne smem več videti ali vsaj ne prej, dokler ne obvladam svoje slabosti.
Mati bo prišla pote v Caux, kadar boš hotela. Vreme je vedno neugodnejše in vrniti se moraš še pred zimo. Mati te pripelje v Pariz. Prosil sem jo, da boš v njenem spremstvu stopila zopet v svojo hišo, ki te bo tudi brez mene lepo sprejela. To je moja želja.
Za zdaj zbogom, prijateljica moja, draga moja! Naj ti Julka pomaga prenašati samoto!
Mark.
* * *
"Oh mama, oči imate ves solzne."
"Ne, Julka, ne, slabo vidiš!"
"Glejte, pravkar je ena solza padla na pismo !"
"Zato, ker sem zelo srečna."
"Jaz pa ne jokam, kadar sem vesela."
"Pojdi hitro, da skončaš nalogo, in pusti me!"
"Šla bom, če niste žalostni."
"Saj nisem žalostna, mala!"
"Res, mama?"
"Poglej: smejem se."
"Da, mavrica Vam sije z obraza."
"Kaj praviš?"
"Mavrica nastane takrat, ko dežuje, Vi pa se smejete in jokate hkrati . . ."
Tereza Romenay se ni jasno zavedala svojih občutkov, ko je brala pismo. Vdala se je ge-notju in čeprav ni vedela zakaj, je vendar čutila v tem sladkost. Vedela je, da je Mark neizprosen sam s seboj, da se upira tožbi — kakor se je Andrej Norans, ko je smrtno ranjen ležal na ledeniku Proz., Vedno je občudovala njegov ponosni značaj in se ga je bala hkrati in še vse tisto v njem, kar si danes sam očita. In kadar tak mož prizna, da trpi, je resnično v srce zadet. Nikoli si ne bi bila mislila, da bo
priznal to, kar ji je zdaj priznal, in zato je bila vsa zbegana. In žalost, ki se veže s tako velikodušnostjo, jo je mučila in prepojila z nežnim usmiljenjem.
Temu sočutju se je pridružilo še drugo čustvo in jo napolnilo z medlo srečo. Po noči v Cauxu je mislila, da je ne ljubi več. Ni poznala svoje moči in prav v tem je bila njena ljubkost. Mark ni maral njenih kratkih las, njenega grešnega telesa. Toda zavrgel jo je, ker jo ljubi, ne ker jo zaničuje. Zdaj ni več dvomila: tako jo ljubi, da se je odpovedal celo svojemu ponosu, da se je ponižal vpričo nje, ki se kesa in ki jo je nekoč izgnal iz svoje hiše.
Ne bo li zaupala v prihodnost? Zakaj prihodnost zavisi zdaj le od nje same. Ni čutila, kako čuden, kako smešen je ta preobrat njenega življenja. Preveč se je vdala srcu in ni opazila tega. Le on more odpustiti, pozabiti pa le ona. Zakaj je izdala moža, ko ni bila nesrečna? Ni vedela zakaj, ker je ljubila. In zakaj je izdala spomin na ljubega, ki ga je izgubila? Kako bi to vedela, ko pa še vedno ljubi? Njena grešna ljubezen je bila še vedno v njej, toda trpinčila jo je. Ko ga je zapustila, se ni odpovedala domačemu ognjišču. Veliko hrepenenje žene po miru v domači hiši ji je krepilo zakonsko ljubezen. Te neusmiljene, nedoumljive in nepojmljive igre usode ni mogla in ni smela razumeti . . .
Ni li Markova žena? Se nedolžna je prišla k njemu. Srečna sta bila v hiši, kjer se je rodila Julka. Nesrečna usoda ju je ločila. Toda on ji je prihitel na pomoč, ko je umirala, in nehote mu je bila zopet tovarišica. Preteklost je bila izbrisana; čemu bi jo iznova oživljala? Ni li ta preteklost podobna bolezni, ki jo je premagala? Mrtveci so mrtvi.
Mrtveci? Pokrižala se je in zmolila kratko molitvico za dušni pokoj Andreja Noransa. Več mu pomaga, če moli zanj, ko če se pogreza v spomine. Na kalvariji Proz mu je stala ob strani z vso svojo močjo in mu je lahno zaprla oči; odslej ga bo v spominu vedno gledala z zaprtimi očmi in na obrazu mu bo videla svečan izraz, ki mu je legel na lice po groznem smrtnem boju: bilo je tretjega dne ob solnčnem zahodu. Njegov zadnji zdihljaj je ni presunil, ker ga je v dolgem smrtnem boju ves čas pričakovala in ji je trpljenje vzelo vsak občutek.
Toda kakšna je moč življenja, da že zopet kliče moža in hčerko, ko je komaj ušla propasti, in misli na povratek, kakor bi bila vsega rešena? Njen ljubi, ki ji kljub ljubezni ni mogel dati vse sreče, ker je pogrešala hišni red, njen ljubi, ki bi bil z veseljem prelil svojo kri zanjo, ji je v poslednji uri to napovedal. In vendar se mu je ponudila, da umrje z njim . . .
Da, to pismo jo je potolažilo. Ker jo je Mark tako iskreno ljubil, mu je zopet zaupala.
Po ljubezni je hrepenela in koprnela, kakor ob prvih jutranjih žarkih hrepeni po solncu trava, ki je polegla v nočni rosi.
* * *
Julka, ki si je iz zapuščenega hotela napravila kar palačo, je rada ušla počasni gospe A-cherjevi in večkrat tekala po hodnikih v varstvu postrežljivih sobaric .Nekega dne pa je na teh pohodih presenečena odkrila svojo staro mater. Obsipala jo je z ljubeznivostjo in jo vlekla za seboj:
"Pojdite hitro! »Le hitro! To bo mama vesela!"
Pred njo je stekla v stanovanje in zakričala ko glasnik, ki naznanja prihod velikega dostojanstvenika:
"Mama, mama! Ugenite, kdo je prišel."
"Oče!" je dehnila Tereza in srce ji je vzdrh-telo.
Prireditve
pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE

Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu
'Amerikanski Slovenec
^y^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^0^^
S.P.D.
sv.Mohorja
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS
ODBOR ZA LETO 1934:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullertun St. Zapisnikar: Joo Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 \V. 21st Fl. Theresa Chernich, 2024
Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W.
22nd PI. John Mlakar, 1925 W. 22nd PI. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta 6tarosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za
vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika, v---------jo
<><>0<><><XKH>CKH><>Or>ao^
SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA
Chicago, 111.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v torek, dne 3. julija točno ob 8. uri (8 P. M.) zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Ker je obenem tudi polletna seja, pride na dnevni red več važnih točk, zatorej je dolžnost vsakega člana, da se udeleži. Seja je preložena iz nedelje na torek zaradi piknika župnije sv. Štefana.
Na prihodnji seji se bo pobiral dolar za pokojno sosestro Mary Kremesec, ki je umrla dne 8. junija. Pokojna sosestra se priporoča v molitev.
Dne 15. julija bomo imeli naše letno romanje v Lemont, 111. Vsi člani ste najuljudneje vabljeni, da se gotovo udeležite. Kdor hoče iti s trukom, naj se pri meni naznani najkasneje do 11. julija. Ravno tako za kosilo. To je zelo važno, ker tisti, katerih imena bom imel, bodo šli prvi na truk in potem, ako bo še kaj prostora, pa drugi. Vožnja stane na obe strani 30.c za odrastle in 15c za otroke. Kosilo stane 35c. — S sobratskim pozdravom,	Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd St.
KOMUNISTIČNA KUGA V HITLERJEVSKIH VRSTAH
Amsterdam, Nizozemska. — Vodilno glasilo katoliških Nizozemcev "Maasbode" je objavilo daljše poročilo o položaju v Nemčiji. List pravi, da so najširše množice nemškega ljudstva zelo vznemirjene. Doslej so 27,000 članov napadalnih oddelkov izključili iz organizacije in deloma odpremili v koncentracijska taborišča. V napadalnih in zaščitnih oddelkih prihajajo vedno bolj do izraza komunistične ideje in list sodi, da je najmanj tretjina oddelkov komunistično orientira-
že, upam, da bo čital to sporočilo."
na.
-o-
RAZNOTEROSTI
KISLA REKA
V Kolumbiji, mimo še delujočega ognjenika Puraceja, teče Jesihova reka (Rio Vinagre.) Ta reka ne nosi zaman svojega imena, okus njene vode je kisel. Seveda ne prihaja to od je-siha temveč od 11 promilov žve-plene in 9 promilov solne kisline, ki izvirata menda iz vulkana Puraceja. Nobena riba ne more živeti v tej reki, ki je prav za prav del reke Kavke in se izliva po 680 molj dolgem teku v Magdalensko reko.
-o-
SESTRA ČESTITALA DILLIN-GERJU
Maywood, Ind. — Mrs. A. Hancock, sestra proslulega ban-dita Dillingerja, ve o svojem bratu, kje se nahaja, toliko, kakor ve o njem policija. Pravi namreč, da je brat toliko pameten, da nikdar ne piše domov. Ker ni drugače mogla priti v stik z njim, mu je pretekli petek čestitala k njegovemu rojstnemu dnevu potom oglasa v časopisu. Oglas se je glasil: "Pozdrave mojemu dragemu bratu, John Dillingerju, k njegovemu 31. rojstnemu dnevu. Kjerkoli je
KDAJ MOLČI r— KDAJ GOVORI
Molči:
kadar je kakšen človek razdražen — po kratkem času bo spregovoril sam;
kadar si sam jezen — grdih besed ti marsikdo ne pozabi vse življenje;
kadar drugi pripovedujejo— prekinitve na nepravem mestu motijo vsakega besedovalca;
kadar si prepričan, da drugega ne prepričaš;
kadar nisi gotov, da govoriš resnico in da ne čenčaš samo nečesa, kar si od daleč slišal;
kadar kakšne snovi ne obvladaš.
Govori pa:
kadar nekdo slabo govori o drugem človeku; '
kadar čuješ mnenje, ki bi u-tegnilo škodovati in ki ga ti lahko do podrobnosti ovržeš;
kadar si gotov, da ne boš nikogar dolgočasil;
kadar kakega človeka s tem lahko potolažiš; kadar imaš vzrok za pohvalo.
MAR NE VEŠ
da je v preteklem letu radi avtomobilskih nezgod v Združenih državah umrlo 29,000 ljudi;
da so v Tutankhamenovem grobu našli bodalo, ki ga smatrajo za najstarejše;
da so Indijanci v Južni Ameriki že pred stoletji znali pridobivati strupene pline in sicer iz žganega španskega popra. Plin so uporabljali v boju proti nasprotnemu taboru.
da so že pred 300 leti v Mandžuriji rabili premog za kurjavo;
da je prebivalstvo Indije v času od 1921 na 1931 naraslo za 34 milijonov ljudi;
da so našli prvo knjigo o umetnosti zdravljenja živali, pisano na lončene tablice v sirskem mestu Ras Šamra, na teh tablicah je tudi navodilo za zdravljenje konj;
da dobro kosilo dvigne zalo-
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO
go toplote v 40% •
človeku tudi za
da morska voda vsebuje 34 različnih elementov.
PEŠCE DRESIRAJO V BERLINU
Berlinska policija je priredila veliko racijo na pešce, ki se niso držali prometnih predpisov, ali so se kakorkoli pregrešili zoper red na ulici, ali pa hodili nepravilno po ulicah. Policija je izvršila ta pregled od 3. do 7. popoldne in je v teku štirih ur ugotovila, da se je 9600 pešcev pregrešilo proti cestnim prometnim predpisom. Policija je sicer izrekla več kazni, večinoma denarnih, nekaj jih je tudi kaznovala s 24 ur zapora, večinoma pa so dobili samo ukor.
RAD BI PARTNERJA
ali pa prodam svoje gostilniške prostore (Salon) na 1916 West Cermak Road, Chicago. Promet v salonu je zadovoljiv. — Partnerja bi rad Slovenca, ki je poznan v naselbini sv. Štefana. To pa zato, ker sam ne morem posvetiti vsega časa tej o-brti. Za pojasnila se obrnite na lastnika: Steve Rutar, 1916 W. Cermak Rd., Chicago.
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F. WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO. ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
V prijetnem okolišu, po zmerni ceni.
TUDI REDNA ODPLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KABINSKIMI PARNIKI Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
m- 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. CHICAGO, ILL.
Novi zemljevid Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od
Knjigama Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
NOVE KNJIGE
"MOJE DOGODIVŠČINE"
je ime knjigi, ki jo je sestavil Blaž Jurko. Dogodivščine Blaža Jurka so vrlo zanimive. Začne z manifestom cesarja Fi*an-ca Jožefa, ki je objavil mobilizacijo "svojim narodom". " Potem gre skozi trpljenje vojne dobe in naprej. So to časi, ko je svet obupaval, a slovenska jkorenina, Blaž Jurko, gre s pogumom junaka skozi življenje in pokaže vsem, da življenje je še vedno lepo in vredno, da se živi, samo znati je treba pravilno živeti. Knjiga vsebuje 192 strani in stane s poštnino 55c.
"GREHI PRINCA SARADI-NA", detektivske zgodbe znanega zanimivega pisatelja G. K. Chestertona. Knjiga je povezana in prepletena z najlepšo romantiko, v kateri igra glavno in vodilno ulogo edinstveni junak Father Bx-own. O tej knjigi je bilo napisanih nešteto pohvalnih kritik. Chesterton je pisatelj, ki ga svet spoštuje. Zato tudi Vam ta knjiga ne bo delala dolgočasja, pač pa jo boste čitali z največjim zanimanjem. Knjiga vsebuje 517 strani, lepo vezana in stane s poštnino $1.50.
Obe omenjeni knjigi lahko dobite od Knjigarne Amerikanski Slovenec, 1849 West Cer-'raak Rd., Chicago, 111.
"Dnevi v Bogu"
je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame,
da prečita s kratko dnevno priporočilno molitev. _
To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno:	.
Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25
Rudeča ali plava obreza...................... 85c
Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.